140
Jezikoslovne drobtince.
Prašanje.
Predlogom: „proti", „na", „zoper", „preko" (prek) in „prekia (prek) niso še naši jezikoslovci pomena dosti natanko določili. Nekteri pisatelji rabijo zdaj tega, zdaj unega, ter ne delajo razločka med njimi, drugi se tega ali unega stanovitno ogibljejo, čeravno so vsi čisto slovenski. Kar sem pozvedel o njihnej razliki, naj tu povem, da se oglase tudi drugi, ki več in bolje o tem vedo: „Proti" kaže sovražen, premišljen napad (feindlicher Zug mit Plan), na pr. proti sovražniku je skočil; — j?na" oddaljeno pripravljanje, vojno (entfernte Riistung, Expedition) na pr. pripravlja, vzdiguje se vojska na Turka; „zopera še mirno stanje (noch Zustand der Ruhe), na pr. vojak nosi orožje zoper sovražnika; „prekoa (prek) z rodivnikom a) naravnost čez kaj (quer iiber etwas), na pr. šel je preko polja, b) ob (langst), na pr. preko reke hodi, c) mirno stanje kaki reči nasproti (ruhige Lage einem Gegenstande gegeniiber), na pr. preko solnca (od tod preksolnčje); „prekia (prek) v nekterih krajih gibanje h kaki reči v prijaznem pomenu. Ne more se misliti, da je predlog „preki" pokvarjen iz proti, ker ga ima že starosloven-ščlna v pomenu contra. Želeti je, da bi kdo natanjčneje razložil pomen teh besedic, posebno zadnje. Naj se tedaj oglasi, kdor to ve.                                           Fr. Cegnar.