Poštnina plačana v gotovini. Letnik LVII - December 1940 - Številka 12. Vsebina 12. št.: Kazalo. — Dete, daj nam mir 355. — Živimo s Cerkvijo 356. —' Krščanska družina 358. — Jakobov Jezušček 360. — Brezmadežna 363. — Kdor si naročnik, preberi! 365. —- Frančiškanski apostolat 366. — še ena prezrta stoletnica 368. — P. Benigen Snoj - zlatomašnik 370. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine . .. 371. — Rojstvo Gospodovo 372. — Frančiškova mladina 374. — Sestanek voditeljev III. reda na-Brezjah 374. — S. Marija Celina od Darovanja 375. — O*5 100-letnici rojstva ustanoviteljice FMM m. Marije od Trpljenja 377. — Razgled P° svetu 379. -— Pax et bonum 382. — In naj molijo za mrtve... na platnicah. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1940 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; Za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; 28 druge države protivrednost 24 din. —■ Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečnO' Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti Izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič, O. F. M. prov. prokurator. — Urednik p. Odil° Hajnšek, O. F. M. — Uredništvo in upravništvo »Cvetja« Ljubljana* Frančiškanski samostan. — številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495. Natisnila frančiškanska tiskarna, Ročno, p. št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj)’ Rimsko serafinski koledar za leto 1940 December 1 N 1. adventna (izseljenska) n. 16 p B. Anton Bonf. sp. 17 T 2 P Cm.PO. Serafinske verne duše 18 S 3 T S. Frančišek Ksav. sp. l<) Č 4 S S. Peter Krlzolog, Barbara 21) p S Č Cm. B. Nikolaj Tavelič, Saba 21 s 6 P S. Nikolaj šk. 7 S Vig., S. Ambrozij šk., c. uč. 11 ■n p 8 N VO. PO. 2. adventna ned. Brezmad. 24 T spoč. M. I)., zav. seraf. r. 25 S 9 P PO. B. Elizabeta in Delfina d. 26 <’: 1» T B. Peter Sienski sp. 27 P 11 S B. Hugolin sp. 28 S 12 C PO. Najdba sv. Frančiška 13 P S. Lucija dev. in muč. 14 S B. Konrad in Bartol sp. .(() p 15 N PO. 3. adventna nedelja ;u T Osmina brezm. spočetja Čm. VO. PO. S. Evzebij šk. in muč. Od dneva KV. Od dneva Od dneva KV. Od dneva KV. S. Tomaž apostol 4. adventna nedelja B. Nikolaj Faktor sp. Sveti večer, od dneva Božič — Gospodovo rojstvo 5. Štefan prvi muč. S. Janez sp. in evang. Nedolžni otročiči Nedelja v božični osmini S. Tomaž šk. in muč. B. Marjeta in Matija deV. S. Silvester pap. Tebe Boga hvalimo! Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. Cm. = črna maša, ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neon), z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% *. S.: DETE, DAJ NAM MIR! Tiho kapdjo na jaslice svete kaplje iz voska. Vse je prisrčno: Marija in Dete, stolica ozka. Pastirji pojejo, angeli zlati, stvarstvo vesoljno. V hlevčku in zunaj pred vrati na trati prošenj je polno. Le še Ti, brat, in Ti, sestra, se skloni, prosi in moli: »O Jezus, na sveto noč mir pokloni bratom tam doli . .. « P. TARZICIJ: V ^ Živimo s Cerkvijo! Prenekatero zlata vredno misel najde človek v Davidovih psalmi Tako n. pr. v začetku 88. psalma berem: »Usmiljenje božje bom poveličeval vekomaj.« Pač res! Komaj je Bog preklel zemljo in napovedal Adamu, da mu bo odslej rodila le trnje in osat, že je v obilnosti svojega usmiljenja obljubil Odrešenika, ki ga je po dolgih, hrepenenja in pričakovanja polnih stoletjih tudi poslal, Jezusa Kristusa, svojega edinega Sina. Le-ta si je v Mariji Devici privzel človeško naravo in tako v seta v eno osebo združil neokrnjeno božjo in neokrnjeno človeško naravo, združil v sebi božanstvo in človečanstvo. To združenje božje in človeške narave v eno osebo Boga - človeka, Jezusa Kristusa, je temelj, je po®' laga, ki je na njo postavljena sprava med padlim človeštvom in Bogom« ki na njej sloni ponovna vpostavitev božjega kraljestva v dušah, P0®' laga, ki je na njej zgrajeno naše božje otroštvo in pravica do nebes- Temu velikemu dogodku — prihodu Odrešenika — je sveta Cerkev posvetila dobršen del cerkvenega leta, ki se po glavnem prazniku Božici imenuje božična doba. Začenja se štiri nedelje pred praznikom in nos1 za to razdobje ime advent. Advent je čas priprave na Gospodov prihod; Zdaj seveda ne več na njegov telesni prihod med nas, kot pred tisoč devet sto in več leti, ampak na njegov milostni prihod v naše duše. Bozic nam je in nam mora biti dan popolnega zedinjenja z Bogom, združenji z njim po milosti zakramentov, ki po njih Jezus - Bog zopet in zopet k nam prihaja, se v nas skrivnostno rodi in v nas ter z nami resnično živi. Kdor pa hoče živeti s Kristusom in v njem, mora biti čist. Očiščuje nas pa pokora. Zato je advent čas pokore. S prerokom Izaijem in s svetim Janezom Krstnikom nam sveta Cerkev kliče: »Spremenite svoje mišljenje, delajte pokoro, zakaj približalo se je nebeško kraljestvo. P11' pravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in k3^ je hrapavo, naj bo gladka pot (Lk 3, 4—5). Posebno vlogo pri učlovečenju božjega Sina je imela njegova Mati' Devica Marija. Zato ji sveta Cerkev v adventnem času skazuje posebni čast. Ne samo, da je vprav v advent postavila njen najlepši praznik — Brezmadežno Spočetje — —, vsako jutro se ob zori služijo svete maše — zomice njej v čast. Kakor se namreč pred soncem pokaže n® vzhodu zarja, tako je pred vzhodom duhovnega sonca — Jezusa Kri' stusa — prišla na svet Marija, ki je spočela od Svetega duha in postal® Mati božja. Zadnjih sedem dni pred Božičem skuša sveta Cerkev v svojih ver' nih otrocih vzbuditi še prav posebno hrepenenje po Zveličarju. V sedmin velikih antifonah ali spevih, ki niso nič drugega, ko izliv vročega hrm penenja po Odrešeniku, iskrene prošnje po rešitvi, moli: »O Modros ’ ki si izšla iz ust Najvišjega, ki segaš od kraja do kraja ter krepko m sladko vse urejaš: pridi in nas uči pota razumnosti!-------O Gospo® in Voditelj Izraelove hiše, ki si se Mojzesu prikazal v gorečem grmu m mu na Sinaju dal zapovedi: pridi in nas s povzdignjeno roko reši! —/'j — O Korenina Jesejeva, ki si v znamenje ljudstvom in bodo pred teboj kralji umolknili in te narodi molili: pridi in nas reši, nikar Več nev°-n lašaj!---------O Ključ Davidov in žezlo Izraelove hiše, ki odpreš h1 nihče ne zapre, zapreš in nihče ne odpre: pridi in reši iz ječe jetnik ki sedi v temi in smrtni senci!---------O Vzhajajoči, svit večne m 111 sonce pravice: pridi in razsvetli te, ki sede v temi in smrtni senci! T~ -----O Kralj narodov in vogelni kamen, ki vežeš dve strani: pridi 111 človeka, ki si ga iz prsti naredil, reši!-----O Emanuel — Bog 5. nami — naš Kralj in Zakonodavec, pričakovanje narodov in njih Re-®telj: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog!« Dan pred Božičem, na sveti večer, ali kakor ponekod pravijo, na 2Veti post, nam sveta Cerkev takoj zjutraj napoveduje podrobnejši čas ydrešenikovega prihoda: »Leta po ustvarjenju sveta, ko je Bog v za-j-etku ustvaril nebo in zemljo 5199.; ... po potopu 2957.; ... po Abrahamovem rojstvu 2015.; .. . po Mojzesu in izhodu izraelskega ljudstva 12 Egipta 1510.; .. . po maziljenju Davida za kralja 1032.: ... v 65-let- V E S E L B 0 Ž I Č sotrudnikom in naročnikom. hem tednu po prerokbi Danijelovi; ... v 194. olimpiadi; ... v 752. letu P° ustanovitvi mesta Rima; .. . v 42. letu vlade Oktavijana Avgusta, ,° je na vesoljnem svetu vladal mir; ... v šesti dobi sveta — — — •!? bil Jezus Kristus, večni Bog in večnega Očeta Sin, ki je hotel s svo-■llrri usmiljenim prihodom svet posvetiti, od spočetja po Svetem Duhu P° preteku devetih mesecev v Betlehemu v Judeji iz Marije Device r 25 dinarjev naročnine. Kateri morete, priložite še malo za našo dovo tiskamo! Kakšno bo Cvetje v novem letu? Predvsem bo dobilo novo zunanjo obleko. Mlad umetnik nam je naslikal nove platnice. Boste že videli, kakšne bodo! Vsebina prihodnjega letnika bo prav zanimiva. Obdržali bomo pe-Sem na prvi strani. Naš dosedanji pesnik p. Krizostom je z drugim delom ?el<> zaposlen, zato smo poiskali novo mlado moč, ki mu je pesniška žila Se mladeniško prožna. Že v tej številki imate eno pesem od našega novega lesnika. , P. Tarzicij nas bo navajal, kako živimo s Cerkvijo. Vsak mesec 1)0 obdelal vse glavne praznike. P. Tarzicij piše globoko in jasno in Vsakdo z veseljem bere njegove stvari. Naš glavni sotrudnik p. Hugo bo nadaljeval po smernicah katoliške kkeije članke o družini. Zabelil jih bo z ocvirki, ki jih zna samo on scvreti. tti pisatelj p. Hugo bo v prihodnjem letniku Cvetja objavljal naše Jtorske narodne običaje in navade. Tretjeredniki naj bodo tisti, ki bodo to navade narodu ohranili ali jih naj vsaj zbero, da se ohranijo na Papirju! Nadalje bo pisal še naprej »Razgled po svetu«. Pa še to in °ho ima deloma v zalogi, deloma pa bo po potrebi še napisal. v. Akademik K. R. nam bo za letnik 1941. Cvetja oskrbel moderni ?jvljenjepis sv. Frančiška Asiškega, ki ga je spisal švicarski tretjerednik /virtz. Življenjepis bo obravnaval našega očeta sv. Frančiška kot patrona (totoliške akcije. Iz vse knjige odseva misel: Ali bo katoliška akcija Fran-Clskova ali je pa sploh ne bo! P. Angelik bo letos skončal Apostolat sv. Frančiška in bo skrbel 2a poročila zavarovalnega odseka III. reda Pax et bonum. , P. Salezij in p. Anastaz bosta skrbela za priložnostne članke, da P° v listu dovolj pestrosti in razlike. Fr. Bruno nam bo v vsaki številki predstavil serafinskega meseč' nega vzornika. G. Janez Kocmur bo v prihodnjem letniku skončal življenjepis sestre Celine. P. Stanislav bo tudi še za naprej poročal o naših sestrah Marijin^ misijonarkah. Urednik bo skrbel za tretjeredno berivo, poročal bo vestno o sestankih voditeljev in kako se gibljejo tretjeredne skupščine. Napolni' bo kotiček Frančiškove mladine, kjer mu bo pomagal F. Z. iz Maribora' Obdržal bo tudi kotiček »In naj molijo za mrtve. . . « Potrudili se bo®0-da bo Cvetje kar mogoče zanimivo. Vsi na delo za lastno glasilo! Urednik. Dr. P. HILARIN FELDER, O. M. Cap. — ATOM: Frančiškanski apostolat (Nadaljevanje) Tako poroča očividec Jordan iz Džana, da je Frančišek na redovne® kapitlju leta 1221. pridigal o izreku psalma: »Hvaljen bodi Gospod, moj Bog, ki uči moje roke za boj« s tem namenom, da bi tisoče zbranih bratov navdušil za krepost in da naj bi svetu dajali dober zgled. Tudi ob priliki generalnega kapitlja vseh bratov celega sveta pusti, da pre_ prost brat pridiga o izreku, vzetem iz vrstice nekega psalma. Nek učenjak pa zbor čisto preprosto opominja: »Veliko smo obljubili, večje na® je Bog obljubil, spolnjujmo te in hrepenimo po onih. Kratko je veselje-kazen pa večna, majhno je trpljenje, neskončna pa slava. Mnogo je p® klicanih, malo pa izvoljenih, vse pa čaka povračilo.« Na praznik Mariji" nega Vnebovzetja leta 1222. je napovedal Frančišek v Bolonji razdelite^’ pridige: »Angeli, ljudje, hudiči.« Govoril je o tem zato, da bi odpravil sovraštvo in pripravil pot za mirovna pogajanja med sovražno razpoloženim meščanstvom. Pri tem pa ni prav nič uporabljal izumetničenih in iskanih ločitev. Kolikor bolj pa se je frančiškanska spokorna pridiga raztegnila na vse vrste nravnega, verskega in cerkvenega polja, toliko tesneje se j® naslonila na tedaj običajni način pridiganja. Kljub temu pa je ponajvec celo tedaj še ohranila pečat preprostosti, naravnega in ljudskega načina-ko je znanstven način pridiganja že skoro splošno prišel do veljave^ Rogerij Bacon biča »porfirijanske« (izumetničene) pridigarje na tak način, da je iz njega razvidno, da so on in še marsikateri krogi iz njegovega reda imeli veliko umevanje in še večje navdušenje za pravo ljudsko govorništvo. Celo oni frančiškani, ki so stali preveč pod vplivom šolskega g°' vorniškega načina, so uporabljali mnogo bolj ljudski način in so in®h zato tudi neprimerno večji vpliv na ljudske množice, kakor dominika® in drugi pridigarji. Posebno brat Bertold iz Regensburga je znal izkoristiti šolsko učenost, ne da bi škodoval pravi govorniški umetnosti. P®' vedel je cerkveno ljudsko govorništvo do najvišjega razcveta in tako je: kakor pravi Bacon, z večjim uspehom delovai kakor vsi drugi frančiška® in dominikani skupaj. Kakor razporedba pridige, tako je bil način podajanja pri svete® Frančišku v najboljšem smislu ljudski. Znano nam je, da je šel pridigi kot božji pevec, z glasnim in čistim glasom je prepeval viteške pesmi na čast dobroti Najvišjega. Ljubezen do Boga in navdušenje za Boga sta bila duševno ozračje, v katerem je svetnik stalno živel, in iz katerega Je črpal svoje govore. Neprekinjeno življenje pred Bogom in neprestano Premišljevanje božjih reči sta povzročila, da je lahko brez daljšega premišljevanja držal najbolj navdušujoče govore. Neposredna priprava nanje se zdi, da bi mu bila bolj v oviro kakor v korist. Če se je sem ter tja na kak govor skrbno pripravil, se je zgodilo, da je vse pozabil in se trenutno m mogel več znajti. Priznal je tedaj pred zbranim ljudstvom, da se je 'mlgo pripravljal za pridigo, da pa kljub temu nič več ne ve. Če nato ti mogel najti besede, kar se je parkrat zgodilo, tedaj je odpustil ljudi ® svojim blagoslovom in njegov blagoslov in svetnikova ponižnost sta tila najučinkovitejša pridiga, ki bi jo bil mogel držati. Navadno pa se Je zgodilo, da je po priznanju lastne nezmožnosti prišel nadenj duh božji. da bi se dalje brigal za pridigo, ki jo je imel preje v mislih, je začel Imez priprave s toliko govorniško silo pridigati, da so bili vsi poslušalci Napolnjeni z občudovanjem. Najmanj se je mogel sprijazniti s tem, da bi po tedanji navadi Prednašal tuje pridige. Le enkrat, ko bi moral govoriti pred Honorijem HI- in papeškim dvorom, so ga pripravili do tega, da se je na izust Naučil pridigo, ki mu jo je bil po vseh umetniških pravilih sestavil kar-tinal Hugolin. Ko pa je mož božji s tem nenavajenim orodjem nastopil, mu je odpovedal spomin. Hitro odločen odpre svoj brevir in naleti na Posede psalmista: »Ves dan me pokriva sramota mojega obraza« in ta mrek obračajoč na navzoče prelate, jim je pokazal, kako so oni obličje j^erkve in kako morajo radi tega služiti Cerkvi v čast, ne pa v sramoto; kako strašno je pohujšanje in kako težka je odgovornost slabih prelatov m kako morajo vernikom svetiti v vsaki čednosti. Govoril pa je o teh rečeh s toliko globokostjo, izurjenostjo in gotovostjo, da so bili visoki Sospodje enako začudeni, kakor ganjeni. v. Ravno zato, ker je bil Frančišek najtesneje združen z Bogom in je tivel zgolj le za njegove namene, je nastopal pred najbolj izbranim in najštevilnejšim poslušalstvom s toliko gotovostjo in zaupanjem, kakor da ti občeval s svojim najbolj zaupnim prijateljem. Največje ljudske omotice je obvladal tako popolnoma, kakor bi bile en sam mož, in eni sami Nsebi je pridigal s toliko gorečnostjo, kakor da bi imel pred seboj mno-tico več tisoč glav. Kakor hitro je začel govoriti, se je njegovo notranje navdušenje Pokazalo tudi v vsej njegovi zunanjosti. Tomaž Čelanski ga s par pofe-2ami takole opisuje: »Bil je mož z izredno govorniško silo, njegovo obličje je žarelo od radosti, izraz njegovega obraza je bil poln dobrote, Njegov govor krotak, goreč in umerjen, njegov glas mogočen, sladek, Jasen in blagoglasen... Kristus, moč in modrost je njegovemu glasu ?al moč in silo.« Njegova beseda je bila po pričevanju treh tovarišev ti serafinskega učenika kakor žar ognja, ki je svetil v globočino src ti je svoj ogenj prenesel na poslušalce. Nehote se je čutilo, da ne go-v°ri po človeškem načinu govorništva, ampak po božjem navodilu in Navdihu. Vsak naročnik naj gotovo prebere, kar piše urednik na strani 365. Ne pozabite! Naročnina Cvetja za leto 1941. stane 18 dinarjev. Ali boš poslal kak novoleten dar za našo tiskarno? P. HUGO: Še ena prezrta stoletnica Konec. V Baltimoru je knez Galicin, zdaj Mr. Schmid, najprej obiskal škofa Carolla, do katerega je imel priporočilna pisma in ki ga je z očarujočo ljubeznjivostjo sprejel. Nato se je malo po Ameriki razgledal. Ko se je vrnil v Baltimore, je stopil pred škofa kot duhovski kandidat. Z veseljem ga je sprejel in ga poslal v svoje bogoslovno semenišče St. Sulpice. P° nekako treh letih bogoslovnega študija ga je 18. marca 1795 posvetil' Baje je bil on prvi ameriški novomašnik domačega pridelka. Vneto se je nato posvetil dušnemu pastirstvu po Marylandu in obrobnih državah Unije. Mestoma mu je škof poveril kako kočljivo zadevo v poravnavo, kakršnih je imel v tistih pionirskih dneh čez glavo. Izkazal se je, da ni zastonj sin diplomata. Veliko dušnih bojev pa mu je prizadela skladnja njegovega konvertitskega verskega idealizma z dejanskim stanjem, kakršnega je vsepovsod opažal. V deželo je drl iz Evrope veletok priseljencev, domala vsi z eno željo, čim prej obogateti in se vrnih v domovino. Prvo je zlato, Bog lahko čaka, to je bil njihov vzor. V te® materialističnem toku se kar ni mogel znajti. Naravnost odrešilna je bila zanj ponudba nekega bogatega irskega vojnega veterana Mr. McGuir-a, ki ga je povabil s seboj v takrat^ se vse divje Alleghany-sko gorovje in hribovje, kjer si je kupil razsežna posestva, postavil svoj dom in živel samo lovu. Kot vernemu katoličanu mu je le enega manjkalo, cerkve, da bi mogel zadoščevati svojim verskim dolžnostim. To naj bi mu omogočil naš Rev. Schmid, oz. zdaj a®e' rikaniziran Rev. Smith. Ponudil mu je 400 ameriških oralov zemlje kot osnovni kapital za bodoči katoliški misijon. Prav kot bi mu v srcu bral skrito željo. Kajti njegov vzor je bil ustanoviti in voditi kako skoz i® skoz krščansko občino, kakršno je bilo treba še ustanoviti. Ko je tudi škof na to ponudbo pristal, jo je sprejel. Takoj je začel nabirati pionirje za novo naselbino. A sami dobri, radikalni katoličani so bili potrjeni zanjo, čeprav so bili prav tako radikalno ubogi. Z majhno zbrano in izbrano četo se je poleti 1799 podal na pot proti cilju, večinoma peš. Ko so si po mnogih težavah utrli i® izsekali pot na sedanje loretske višave, ki so bile takrat še brez imen® in določili, da bo ondi središče nove naselbine in novega misijona, se je najprej oglasila pesem sekir in žag za — cerkvico. Ker je bila iz hlodov, je bila kmalu gotova. A misijonar je odložil njen blagoslov na sv. noc-Pred polnočnico jo je blagoslovil. Ko je zadonela v njej prva, trikrat sladka svetonočna glorija in se razlila v gozdno tišino, je glasen jok ginjenja nadomeščal orkester. Cerkvica in misijonar ob njej sta bila magnet za nove priseljence, ki niso hoteli Boga za mamona zamenjati. Sledeče leto je naselbin® štela že 40 družin. Vedno večje jase so se kazale v okoliških šumah, ker se je gozd moral umikati hišicam, lazom, njivam, vrtovom, pašniko® in travnikom. Da bi se pa kak zgagar ne prikradel v naselbino, ali kak špekulant z zemljišča ne začel svoje umazane judovske kupčije in pr® križal misijonarju lepe načrte, je ta v svoji dalekovidnosti pokupil vso razpoložljivo zemljo, kamor se je imela raztezati nova naselbina. Pa bi se motil, ko bi radi tega kdo mislil, kak bogataš je moral biti ta skrivni knez. Lastnega premoženja ni imel. Plače sploh nikake* ker je bila naselbina, ki se je morala po tamkajšnjem običaju sam® zdrževati, šele v prvih povojih. Oče o njem kot takem ni hotel ničesar shsati, še manj ga podpirati. Njegov finančni minister je bila prav za Prav mati. Zopet ne z osebnim premoženjem, ki ga prav tako ni imela v |zobilju, pač pa kot velika žena, ki je imela mnogo odličnih in petičnih Prijateljev, ki so radi odpirali roko za misijonske potrebe njenega sina. Vsega skupaj mu je ona zbrala okrog 150.000 dolarjev. Zato je bila dvojna nenadomestljiva zguba, ko mu je ona 1. 1808. Uttlrla. Tri leta pred njo mu je umrl oče. Po njem bi moral pač dobiti P^cejšnjo dediščino. A po par letnem potegovanju zanjo, mu je njegov Pravni zastopnik v Rusiji sporočil, da je vlada vso dediščino njegovi sestri prisodila, zato ker je on katoličan postal in celo katoliški duhov-aik. V težki finančni stiski se je radi tega 16. decembra 1809 v državi Pennsylvaniji znova dal uradno ime za kneza Galicina registrirati, da ? kot tak morda kaj več petičnih rok odprl in mogel nadaljevati s svoji*11 široko zasnovanim misijonskim in kulturnim delom. Ni se sicer mo-ll‘> a kapljajoča podpora zdaleka ni bila zadostna za vedno večje potrebe Naselbine. Seve, ko bi bil kak judovski barantavec z zemljiščem, bi bil lahko bogatel. So mu tudi očitali. Najbrž taki, katerim je prekrižal tako P°dlo kupčijo. Celo enemu delu tako zvestih in vdanih ovčic, ki so ga ‘JUbile kot očeta, so to marnjo natvezili. Ko je gonja proti njemu radi |ega dosegla svoj vrhunec, so ga ti celo dejansko napadli. Silno ga je :a nehvaležnost bolela, svest si svoje čiste vesti in rok in še kot bivši lastnik ni klonil. Tudi škof, pred katerega so nasprotniki zadevo gnali,. Predobro poznal njegovo nesebičnost, da bi bil nasedal. Saj je bilo znali.0’ da če bi bil imel Galicin srce iz zlata, bi ga bil med uboge razdelil, i^ar je odkod dobil, vse je vložil v dobrobit in procvit svojega misijona. ,'hra se je razpodila, umazani so izšli iz nje klevetarji. Njegov ugled apostolskega moža pa je iz leta v leto rasel. Dvakrat so ga kandirali za škofijski sedež, za Cincinnati in za Detroit. Obakrat je odločno “nklonil, češ, lažje boste dobili škofa, kot misijonarja za moj razsežni Misijon. Kajti njegov širši misijon ni obsegal samo loretsko višavje,. ^Pak se je raztezal na dolžino in širino, koder se nahajajo danes tri s«ofije. On je moral včasih čez sto milj daleč na previdenje. Svoj ožji loretski misijon je tako uredil, kot si je želel, ko je zbežal 12 ameriškega mestnega in industrijskega babilona v gore. Malone sto eP po njegovi smrti je zapisal ameriški cerkveni zgodovinar Mahon, da j.e Loretto najizrazitejša ameriška katoliška naselbina. Knez Galicinov .h se v njej še vedno pozna. Snaga in red v cerkvi in zunaj cerkve, 2razito katoliško domače in javno življenje, to so bili njegovi vzori. .aitl s svojimi domačini je dajal najlepši zgled. Zjutraj navsezgodaj J? zajahal svojega vranca in objezdil svoj ožji delokrog, če je vse v redu. p° se je vrnil, je šel v spovednico, nato pa maševal. Po maši je bil Judem na razpolago za razne uradne stvari. Nato se je zopet povzpel a konja in odbrzel v svoj širši misijon. Zvečer, če je bil doma, je vsemi, kar jih je bilo pri hiši, skupno molil družinski rožni venec, p. Posebno strogo je pazil na red in spodobno obnašanje v cerkvi, 'mor ni pokleknil, kadar je bilo treba, ga je ali zlepa ali zgrda spravil j?a kolena. Eden njegovih župljanov je poročil protestantinjo in jo v ne-Oe\jo pripeljal s seboj v cerkev. Ko se misijonar pred obhajanjem obrne ftazaj za: Oprosti... , vidi med klečujočimi neko dolgo ran to pokonci, ki ?e radovedno okrog ozira. Zaenkrat je bil tiho, ker je mislil, da se je slušno kam zamaknila. A ker je še vedno stala, ko se je z Najsvetejšim 0^nil po cerkvi, je mirno dejal: »Pokleknite, žena, pokleknite!« Ker se še ni zmenila, so se njegove sanjave ruske oči zabliskale in zagorele v sveti jezi, da je bruhnilo iz njega: »Baba, poklekni!« V trenutku je bila na kolenih. Čez pol leta ga je prišla prosit za pouk o katoliški cerkvi, ker ji je to njegovo sveto navdušenje tako imponiralo. A čeprav gorski samotar, ni bil gluh za to, kar se v nižinskem babilonu godi. Ko si je nek protestantski minister na »Zahvalni dan« pred izbranim občinstvom privoščil »papiste«, je ogorčen prijel za per® in napisal »Obrambo katoliških načel«, s katero so pozneje tudi drug1 misijonarji zavračali protestantske klevete. Tudi naš Baraga, sam temeljito izobražen, jo je rabil, kot je razvidno iz njegovega pisma Fur Co. 10. marca 1842, v katerem jo naroča. Pozneje je še parkrat s pere' som nastopil v obrambo katoliške resnice. A polagoma je začel pešati. Le z vozom je še mogel okrog svojih oddaljenih ovčic. Ko so ljudje videli, da mu je tudi to težavno, so m11 prigovarjali, naj se ne žene preveč. Odgovarjal jim je: »Ker so čast ko je bilo za nas možno z mučeništvom izpričati slavo božjo na zemljt že za nami, je naša dolžnost biti kot vedno vprežen vol na polju našega Gospoda.« Ko pa le ni mogel več biti vsemu kaj, mu je škof poslal pomočnika, v osebi konvertita benediktina p. Lemke-ja, s katerim sta še šest let v bratski slogi skupaj delovala. Na veliko nedeljo je šel še navsezgodaj v spovednico. Nato je maševal, a že s težavo. Po maši je moral v posteljo, iz katere ni več vstal; Dne 6. maja je njegova apostolska duša odhitela po plačilo k Njemu, k1 je dejal: »Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujočih dobro« (K1® 10, 15). Vsa naselbina je zajokala, vedoč, da je zgubila očeta, ki se Je izživel zanjo. Danes počivajo njegovi telesni ostanki v lepem, res knežjem mavzoleju v ospredju veličastne loretske župne cerkve sv. Mihaela; Z njim je počastil njegov spomin znani jeklarski kralj Karl Schwab, k> ima na loretskem višavju krasno poletno bivališče. Malo nižje od mavzoleja pa je njegova skromna hišica s kapelo, kjer je preživel svoja zadnja leta. Spremenjena je v njegov muzej. Oskrbujejo ga neke redovne sestre. Ko mi ga je pred leti neka sestra razkazala' mi je ob slovesu z neko sveto ogorčenostjo dejala: »Ni li čudno, da J® kaka redovna sestra, ki je pozneje umrla in je malo znanega o kakih njenih apostolskih delih, danes že na oltarju, ta veliki, svetniški apostoj je pa še vedno v grobu.« Ker je šofer že nervozno trobil, ji nisem im®1 več časa reči: »Sestra, kanonični svetniki, to so od Cerkve proglašeni' so morebiti bolj človeško kot božje delo. Ko bi jih drugi tako znali spravljati na oltar, kot znate ve svoje, kar vam je v čast, bi bil tudi knez Dimitrij Galicin morda že na oltarju.« P. HUGO: P. Benigen Snoj — zlatomašnik Tam na daljnih ameriških Brezjah bo 17. dec. t. 1. kot zlatomašnik stopil pred oltar preč. p. Benigen Snoj, O. F. M. Domovina ga ne bo ve® veliko poznala. Saj bo skoraj 40 let, kar ga je sprejela tujina, ali bolj® rečeno izseljena Slovenija. Pa prav zato sme domovina še manj prezre^ ta njegov svečeniški jubilej, ker je vse svoje moške sile posvetil nj®" nim otrokom v tujini. Rodil se je v Zagorju ob Savi 17. sept. 186|-Dne 8. okt. 1886 je na Trsatu sprejel obleko sv. Frančiška in bil hj Franceta prekrščen v Benigna. V mašnika je bil posvečen 17. dec. 189® končno srečno organiziral. Obenem je drugi oče slovenske župnije v “°hnstownu, Pa., kjer je zidal samostan in cerkev sv. Male Terezije. Od jjam je prišel 1937 k Mariji Pomagaj v Lemont kot vzgojitelj in bistri-*-e)j mladine. Če komu so njemu dali pravo redovno ime — Benigen t. j. blag. S svojim vedno nasmejanim obrazom in dobroto si je povsod Osvojil srca in spoštovanje celo pri nasprotnikih. Ko smo 7. febr. 1938 v Lemontu slovesno obhajali njegov zla+i redovni jubilej, je dejal, da P°jde svojo zlato glorijo, če mu jo Bog da dočakati, v domovino zapet. ^er ni upanja, da bi se mu ta želja izpolnila, mu želimo, da bi mu za '•° slovesno priliko lemontski zvonovi tako milo zapeli kot zagorski. je 28. dec. v Zagorju zapel svojo novo mašo. Po končanih bogoslovnih jjaukih je bil od 1893—96 katehet v Kamniku, nato pa do 1. 1901. katehet v Novem mestu ter obenem učitelj v kaznilnici. Nato je odšel za dušnega pastirja Slovencev v Egipt. Najprej je od 1901—9 oskrboval Slovence v Aleksandriji, nato pa od 1909—12 one v Kairi. Poleti 1912 Je bil poklican za nemško - slovanskega svetovalca kustodije Sv. dežele, katero častno službo je opravljal do svetovne vojne. Za kratek čas se je ^nil v domovino. Spomladi 1. 1915. pa je kot komisar slovenskih frančiškanov odšel v Ameriko. Mladeniško živahen, kakor je še kot zlatomaš-•hk, hna mnogo bogatega in uspešnega dela za seboj. Komisariat je vodil v najtežjih časih celih deset let. Prav tako dolgo slovensko župnijo sv- Cirila in Metoda v New Yorku, katero je po mnogih predposkusih ^ Benigen kot srebrnomašnik (na levi) **• Benigen kot zlatomašnik (na desni) Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Ljubljana. Oktoberski mesečni shod smo imeli pri Sv. Frančišku v Šiški. Že lansko leto smo vpeljali navado, da bi šli vsako leto enkrat P°klonit se sv. Frančišku v njegovi veličastni cerkvi v šiški. Pobožnost 86 je zelo lepo obnesla. Tretjeredniki iz mesta in iz okolice so prihiteli v šiško. Pred izpostavljenim Najsvetejšim smo molili in peli seraf inski rožni venec. Molili smo za mir in za misijone, ker je bila ravno misijonska nedelja. Govor o sv. Frančišku, klicarju miru, je imel p. Otmar Vostner iz šiške. Po slovesnih litanijah je bil tretjerednikom podeljen papežev blagoslov. Ljubljana. Decembrski mesečni shod bo na praznik sv. Štefana ob 4. uri popoldne, mesto na tretjo nedeljo v mesecu. To si vsi tretjeredniki iz Ljubljane zapomnite! Na starega leta 31. decembra ima ljubljanski tretji red kot navadno vsako leto tudi letos ob pol šesti uri zjutraj zahvalno sv. mašo in vesoljno odvezo. Ne pozabite! Kamnik. Nad vse zadovoljni smo z duhovno obnovo, ki jo je z gorečo besedo vodil preč. p. Krizostom Sekovanič ,iz Ljubljane. Ne samo starejši, ampak tudi mlajši so se navdušili za Frančiškove vzore. — Malo pred obnovo je tudi izšla druga številka tkzv. »Serafinskega Vestnika«. Drugo leto obhaja naš III. red svojo osemdesetletnico, zato želi »S. V.« precej spočetka, da bi v proslavo tega jubileja pristopilo vsaj osemdeset novih v tretji red. Kamnik z okoliškimi farami, ki še spadajo v kamniško tretjeredniško skupščino, šteje skupaj nad devet tisoč duš; v III. redu jih je komaj 270; biti bi jih moralo vsaj eno desetino, da bi razodevalo globlje versko življenje; torej bi jih pričakovali vseh vsaj 900 v III. redu. Naj bi novo življenje zavelo med nami v teh težkih časih in prepričan sem, da bo potem tudi tretji red dobil več naraščaja in se bo lepše razvijal • • • V »S. V.« je to pot SEZNAM VSEH ČLANOV IN ČLANIC III. REDA, ki jih štejemo v kamniško skupščino. Obenem pa se v tej drugi številki nahaja še članek »O vzrokih krive vere in nevere«, nato pa sledi praktični zgled mlade deklice, ki je povsem živela iz vere in hodila po Tere-zikini mali poti. Serafinski Vestnik, ki je tiskan kot rokopis, ima tudi sedaj, kakor prvič, 16 strani. Zavit je še v platnice, da si ga lažje ohranite v spomin. Stane 2—3 dinarje in se lahko še naroči, seveda če ne bo prej pošel. Ob koncu leta izrekam najlepšo zahvalo vsem dobrotnikom. V pobožno molitev priporočam več bolnih tretjerednic. Tretjeredniške shode bomo tudi v novem letu imeli vsako zadnjo nedeljo v mesecu. P. S. BIERBAUM — Fr. BRUNO: Rojstvo Gospodovo (2 5. december) Svetega Frančiška si ne moremo misliti brez jaslic in brez božičneg3-praznika. O nežni skrivnosti božične noči nam je zapel tako lepo h1 ljubko pesem, da še dandanašnji ob božičnih praznikih prijazno in blagp doni iz tisočerih jaslic po družinah in cerkvah. Njegovi življenjepise1 vedo o tem mnogo povedati. Tako pravijo, da je bil Božič za Frančišku Asiškega »praznik vseh praznikov, ker je na ta dan vsemogočni božji Sin postal ubog zemljan«. — Nekoč je padel Božič na petek in eden izmed bratov je menil, da se kljub prazniku ta dan ne sme jesti meso-»Kaj praviš: petek in post,« se je vnel Frančišek, »Sveta noč je danes in nič petek! O bratje,« je nadaljeval, »če bi poznal našega vladarju, pa bi ga prosil, naj bi zaukazal to noč prinesti žita vsem pticam. Vsak, ki ima živino v hlevu, bi ji moral dati prav dobro klajo na ta praznik iz ljubezni do Deteta Jezusa, ki je bilo v jaslih rojeno. Bogatini pa hi korali nasititi vse ubožce.« — Predvsem pa je hotel imeti sveti Frančišek jaslice. Ko si je sprosil od papeža privoljenje, se je o vsej. stvari dogovoril s svojim prijateljem Janezom Velitto. Bilo je v zimi leta 1223. Frančišek je dejal Janezu: »Če si za to, da skupno praznujemo sveto noč, tedaj skrbno pripravi vse, kar ti naročim. Rad bi namreč živo in nazorno Praznoval spomin na rojstvo betlehemskega Deteta. Zato moraš v svojem gozdu postaviti prave jasli, polne sena. Tudi vola in osla priveži Zraven, da bo vse tako kakor v Betlehemu.« Prijatelj je za vse poskrbel. Prišla je sveta noč. Od vseh strani so prihajali v pobožnem in svetem Pričakovanju rjavi Frančiškovi bratje, pastirji in množice ljudstva. Tihi gozd v Grecciu se je na vso moč čudil temu nenavadnemu počenjanju in telikim plamenicam, ki so ga razsvetlile kot po dnevu. — Opolnoči se Je pred jaslicami pričela slovesna služba božja. Frančišek je bil diakon; v®s blažen je pel sveti evangelij o rojstvu Gospodovem in dal duška Svoji ljubeči duši s pretresljivo pridigo. »In govoril je z močnim glasom ln z milim glasom, s čistim glasom in z zvenečim glasom in vse je po-Zval, naj se odpravijo na pot za najvišjimi blagri. In je govoril z besedami, od katerih je kapljala sladkost, govoril o ubogem Kralju, ki je tel rojen to noč in ki je Gospod Jezus v mestu Davidovem. Kadar pa je aotel izreči ime Jezus, je bil tako prevzet od ognja in ljubezni, da je dejal samo ,otrok iz Betlehema’.« — Frančiškovo praznovanje svete n®či je osvojil ves krščanski svet. Frančišek Asiški in božične jaslice sza neločljivo združena. Prosimo tedaj ljubega svetnika, naj nam podeli globoko in nežno ljubezen do Deteta v betlehemskem hlevčku. Premišljevanje: O rojstvu Gospodovem 1. Danes mora naše srce ogrevati sveta ljubezen. V Betlehemu teži na trdi slamci in v revnih plenicah sam božji Sin. Zakaj? Da bi ftam grešnikom prinesel zveličanje. Starozavezne daritve niso več zadostovale. Zato je rekel božji Sin svojemu Očetu: »Telo si mi pripravil; Štej, prihajam!« (Hebr. 10, 5). S tem telesom je pričel delati za nas Pokoro. — Prenehaj s svetim očetom Frančiškom ljubiti ta svet ob tem čudovitem prizoru in obljubi: O Detece ljubo, ljubim te gorko! 2. Danes morata v našem srcu prebivati veselje in hvaležnost. Saj teoramo priznati: Če bi nam Dete ne bilo rojeno, nebo bi za nas bilo Zgubljeno! Tako pa imamo veselo oznanilo: »Rodil se vam je danes ^ mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod« (Lk 2, 11). S svetim Frančiškom torej: »Veseli dan praznujmo, prisrčno se radujmo! Prišel * neba je Večni odrešit rod nesrečni. O Jezušček premili, za vselej sem 'e Tvoj, v bridkosti in radosti, naj združen bom s Teboj!« 3. Danes mora biti naše srce Bogu posvečeno. Danes se moramo ^seliti božičnega oznanila: »Slava Bogu na višavah, in na zemlji mir jjudem, ki so dobre volje« (Lk 2, 14). Obljubimo Detetu v jaslicah: Vse zate in v Tvojo čast! Pokažimo vso svojo dobro voljo! Dobra volja Vse premore! — Prosimo Gospoda, da bi naša dobra volja prešla tudi # ^ dejanja. Ponavljajmo s svetim Frančiškom: »Ljubimo betlehemsko itetece!« Cerkvena molitev Molimo. Prosimo Te, vsemogočni Bog, naj nam danes rojeni Odrešenik sveta, ki nas je prerodil v božje otroke, podari tudi večno življenje. Ki s Teboj živi in kraljuje na vekov veke. Amen. FRANČIŠKOVA ALAD1NA Veliki križarji v Ljubljani. Meseca oktobra smo imeli volitve novega odbora. Volilni boj je bil vroč, — z drugimi besedami: zelo smo se zanimali, komu bomo poverili organizacijo za tekoče šolsko leto. Volu1 smo vsi vzajemno eno listo. Novi odborniki si stavijo velike naloge za živahno delovanje in življenje organizacije. V odbor smo dobili priznane finančnike, ki pravijo, da bodo organizacijo finančno dvignili. Bog daj> da bi nam bogastvo ne bilo v pogubo, če se ga bo le preveč nakopičilo- Tudi razni krožki so začeli živahno delovati. Prvo mesto zavzema pevski krožek. Vaje imamo vsak teden in sicer takoj po sestanku. Pojemo, da je veselje. Kdaj pa bomo peli, če ne zdaj, ko smo mladi. Petje je velika sila, ki nas drži skupaj. — Tudi šahovski krožek je v polnem razmahu. Zbira se vsako soboto popoldne v poslopju frančiškanske dvorane, kjer nam je na razpolago za to posebna soba. Poleg šaha imam0 tudi druge primerne igre. Nekateri bi radi, da bi ustanovili tudi »Kadilski krožek«, pa je pater proti in tudi vsi pametni fantje se s tem ne strinjamo. Samo par slabičev je med nami, ki jim je nesrečna cigareta vzela vso razsodnost in vso voljo. Misijonsko predavanje pri Velikih križarjih. Dne 28. oktobra sta se združila oba oddelka Velikih Frančiškovih križarjev na skupen sestanek-Za ta večer smo povabili g. misijonarja Lenčka iz Grobelj, da nam^ je predaval o misijonih. Prezanimivo predavanje so ponazorovale skioptiČne slike. G. misijonar nam je obljubil, da pride še dvakrat predavat o istem predmetu. Sad teh predavanj mora biti misijonski krožek pri Frančiškovih križarjih. — Zelo smo radovedni, kaj delajo mariborski in celjski Veliki križarji! Sestanek voditeljev III. reda na Brezjah (Nadaljevanje govora p. Henrika.) b) Pametno je tudi, da od nepoznanega prijavljenca zahteva voditelj spovednikovo ali dušnopastirjevo spričevalo; kajti izkušen duhovnik dobro ve, da se mnogi v cerkvi in pri obhajilni mizi vedejo sicer kot angeli, v vsakdanjem življenju pa mnogo bridkosti napravijo. c) Ker voditelj v mnogih slučajih nikakor ne more sam točno ve-ima-li ta ali oni zglašenec potrebne lastnosti za sprejem v Tretji |®d ah ne, tedaj naj se posluži še mnenja drugih modrih in zvedenih hetjerednikov, zlasti naj praviloma posluša sodbo svojega redovnega ?veta. Preden torej da kandidatom redovno obleko, naj prebere njihova ^ena v redovni seji; če svetovalstvo katerega zglašenca(ko) odkloni, naj bo ta zaenkrat odklonjen (a), dočim naj se ostali kandidati za sv- opravilo preobleke dobro pripravijo z zbranostjo, z mobtvijo in s sprejemom sv. zakramentov. Zdaj sledi preobleka. Vprašam: kaj je treba vedeti o preobleki? *°le: A. Kakšna naj bo: javna ali zasebna? B. kako se vrši po obredniku? A. Kakor se zdi, so se verniki že ob Frančiškovih časih sprejemali uho in zasebno v Tretji red. Le-ti tretjeredniki so bili enako kakor drugi deležni vseh duhovnih dobrot III. reda, četudi niso bili pridruženi kaki redovni skupščini in niso imeli nobenega vodstva. Leta 1770., ko je bil Za cesarja Jožefa II. Tretji red državno zatrt, so se vsi sprejemi in °hljube v naših krajih vršili na skrivnem. Da, zgodovina Tretjega reda ?ani nepobitno spričuje, da so se vsak čas vršili zasebni sprejemi, in lst? se more zvršiti še dandanes, če je za to podan zadosten vzrok,. 0 čemer pa ima soditi le voditelj. Seve, sveta Cerkev je ta privatni sprejem ali to izjemno stanje zgolj dopuščala in še danes na to pristaja. Toda temu nasprotno vrhovna Uprava sv. Cerkve nič bolj ne želi, kakor le javno in slovesno preobleko la sicer redoma ob shodih. To je razvidno iz obrednika III. reda. Ta obrednik, ki ga je sv. kongregacija za obrede dne 18. junija 1883 poučila, namreč pravi: »Ko se je sklicala skupščina (shod), mašnik stopi v koretlju z belo štolo pred oltar na zgornjo stopnico in proti ljudstvu °brnjen vpraša prosilca ali prosilko itd.« Le-te besede tedaj ne dopuščajo tobene dvojbe, da se ima preobleka ali sprejem v Tretji red res vršiti s‘°Vesno in javno, izvzemši morda posamezne slučaje, ki s to izjemo Potrjujejo samo pravilo. Za javni sprejem pa nedvomno govore tudi velike koristi, ki jih Preobleka prinaša. 1. Tretjerednik naj bi namreč vselej in povsod natopil kot odločen katoličan in baš ta javna preobleka mu je prva preizkušnja njegove pogumnosti. 2. Javni sprejem je tudi naravnost vzpodbuda za navzoče brate in sestre. 3. In ko ga le-ti poznajo kot svojega Uovega tovariša, so mu hkrati priče in stražarji njegovega življenja, — aar ga bo morebiti obvarovalo pred možnimi izgredi, red pa pred pohujšanjem. Tako se torej opravičeno sprejemajo novi udje le javno v cerkvi ob shodih. Kocmur janez: S. Marija Celina od Darovanja (Njeno življenje in blažena smrt.) V hrepenenju po nebesih. v Vendar se smrtna senca še ni grozeče sklonila nad njo, še ji je bilo pukati in trpeti v hrepenenju po nebesih. V pogovorih z materjo opatinjo. ^ materjo voditeljico, ki sta skoro neprenehoma čuli ob njeni postelji,. je odpirala svoje srce. Za steno njenega usihajočega telesa je vstajala duša v krasu izrednih kreposti, pripravljena dvigniti se k nesmrtnosti. Sama se je že čutila na zemlji kot v izgnanstvu; v muko ji je bilo še živeti, krila njene duše so se že dvigala in zdelo se je, da se ne dotika vec tal. Ko je zvedela, da so tovarišice začele novo devetdnevnico za njeno ozdravljenje, so jo oblile solze in ihteč je vzdihnila: »Če boste vse molile; mi boste res mogle izprositi ozdravljenje s tolikimi molitvami.« In ko j' je mati voditeljica rekla, da se mora vdati v voljo božjo in v svetem rav-nodušju ne želeti ne zdravja ne smrti, je odgovorila: »Dobro, hočem le to, kar hoče Bog, toda če bi mi dal na izbiro, oh, kako bi si želela nebes!« To so zadnje besede v njenem dnevniku, umirajoča pesem njenega srca: Pero mi trepeta, ko pišem teh par besed ... Jezus me težko pre" skuša, ko mi pošilja trpljenje... Sklenila sem postati vijolica ponižnosti, vrtnica ljubezni, lilij® čistosti: Za Jezusa. To je veliki sklep njenega življenja, katerega vsebina je zajeta tudi v Vodilu, ki ga je napisanega vedno nosila pri sebi in ga hranijo še danes v samostanu: Držala se Te bom, moj Bog, kot zvesta žival... in Ti me ne boš zavrgel, ker si usmiljenje. Bog ljubi ponižne; na njih počiva njegov pogled. Hoditi želim proti nebesom po shojeni poti, ki ne vzbuja občudovanja in začudenja, ne zavisti in pozornosti onih, ki so na zemlji. Korakala bom po tej poti in se ne ozrla ne na desno ne na levo; ne meneč se za sunke in udarce se bom dala voditi in se ne bom zgrudila. Ne trud, ne napor, ne teža in vročina dneva me ne bodo preplašili, ko bom stopala naravnost proti cilju, korak za korakom, trenutek za trenutkom izpolnjujoč načrte Gospodove, vse do onega presrečnega dne, ko se spočijem v njegovem naročju za večno. Zgodi se Tvoja volja. Medtem ko je Celina hitela nasproti večnosti, je daleč od nje vzdi' hovaje govorila svoj — zgodi se — njena starejša sestra Marija sveteg3 Germana. V pismu od 19. februarja 1897 ji takole govori: Predrag3’ ljubljena Celina od Darovanja! V tej uri vem pravi vzrok, zakaj molčiš, zelo si bolna, jaz pa sem menila, da le nekoliko trpiš. Zakaj torej, drag3 sestrica, se mi tako odteguješ? Oh lahko uganem; strah, da me ne uža-lostiš, te je zadržal; tudi v tem spoznam tvoje plemenito srce. Vendar daj, povej mi prav vse: raje trpim s teboj, kakor živim mirno in brezskrbno, medtem ko je moja sestrica tako skušana in bolna. Zares, drag3 moja Celina, mislim, da te tvoj nebeški Ženin močno ljubi, ko ti je skoraj takoj po zaroki dal delež svojih najlepših draguljev, s katerimi kras} najzvestejše neveste. Zgodi se Tvoja volja, kajne? To govoriš ti z menoj in s teboj jaz, vendar mogoče manj vdano v božjo Previdnost; kajtj misel, da moja ljubljena Celina trpi, me močno žalosti. Toda še enkrat. Moj Bog, naj se zgodi Tvoja sveta nebeška volja. Stvari božje smo P° ustvarjenju in odrešenju, storiti more, kar Mu je ljubo, ne da bi se sla* botno bitje smelo pritoževati. Zatorej, draga Celina, predajva se, ti i® jaz, popolnoma volji božji: gotovo nas ne tepe, kakor zato, da nam p°" vrne. Vkljub temu mi je ljuba misel, da te bo našlo to pismo pri boljše®1 zdravju, kot zadnje, kajti nisem nehala moliti in prositi druge, naj lijo za tvoje takojšno ozdravljenje, in dobri Bog rad usliši nedolžne i® preproste molitve otrok. STANKO MARIJA: Ob 100-letnici rojstva ustanoviteljice FMM m. Marije od Trpljenja (Konec.) Njeno daljše bivanje v Friburgu je bilo v zvezi z vprašanjem misi-j°nske podporne ustanove »Oeuvre de Saint Pierre« (Delo sv. Petra), Ustanovljene 1889 od Francozinje gospe Bigard iz Normandije za vzgojo jj°ttiačega klera v misijonih. Ustanova je do leta 1904. uredila 45 stalnih .Urz za vzgojo, plačevala stroške za 14 domačih seminaristov in poslala Ze 34 domačih duhovnikov v dušno pastirstvo. Ker pa ustanoviteljica ni ®°gla dobiti v Franciji vsled Cerkvi sovražnega vladnega stališča za **>jo ustanovo pravice pravne osebnosti, se je obrnila zanjo na švicarski ^vezni svet in dobila jo je v katoliškem friburškem kantonu. Toda že v januarju naslednjega leta 1904. je umrla in težko breme vodstva ustave je sprejela njena hčerka. Ta je pa kmalu uvidela, da je odgovornost Zatljo pretežka, in je zato po posredovanju kardinala prefekta Propagande Gottija stopila v stik z m. Marijo od Trpljenja, da družba FMM ^vzame vodstvo ustanove. Ko se je m. ustanoviteljica 22. oktobra r*04 ponovno vrnila v Friburg, je podpisala pogodbo z gdč. Bigard, ki določala, da postane redovna hiša FMM v tem mestu sedež ustanove, katero vodi upravni svet, v katerem zavzamejo mesta ravnateljice, taj-in blagajničarke tri od m. ustanoviteljice izbrane redovnice FMM; *aPital zbranih fondov se naloži v Drž. banki v Friburgu, ki po sklepu .Pravnega sveta pošilja določene vsote posameznim vikariatom in misi-■^skim semeniščem. Tako je ime m. Marije od Trpljenja združilo z »Delom sv. Petra aPostola«, kakor se je dve desetletji prej z bodočo »Družbo sv. Petra Klaverja za afriške misijone« grofice Marije Terezije Ledochovvske, ki S° ji, tedaj dvorni dami na dvoru velike vojvodinje toskanske, FMM VzWile v srcu navdušenje za misijone in ki se je 1897 obrnila s prošnjo na m. ustanoviteljico, da ji posodi za eno leto svoje misijonarke za Vzgojo njenih sodalinj, kar se je tudi zgodilo. — »Delo sv. Petra apo-st°la« je pod vodstvom FMM še zmagovito prestalo hudo krizo, ki bi j® bila skoro uničila in se nato krasno razvilo. Kardinalu prefektu Pro-vaŠande van Rossumu 1919 predložena bilanca dela od začetka ustanove pokazala sledeči uspeh: 187 posvečenih duhovnikov domačinov in skoro 60 misijonskih škofij in vikariatov, ki jih je ustanova redno letno podpirala. Kardinal je spoznal ogromno važnost ustanove za celotno katoliško misijonstvo in predložil FMM, da ustanovo prepuste sv. k°n' gregaciji za širjenje vere (Propagandi), kar so misijonarke tudi velik0' dušno takoj storile. Aprila 1920 je nato izšel dekret, ki sprememb0 objavlja in daje ustanovi novo ime »Apostolsko delo sv. Petra apostola«' — Tako sta daljnovidnost in modrost m. Marije od Trpljenja, ki bi 1° mogli imenovati drugo ustanoviteljico te organizacije, in njenih hčera zlasti njene naslednice m. Marije od Odrešenja, rešili za sv. Cerkej ustanovo, ki je postala tako važno sredstvo za širjenje krščanstva pogani. J Iz Friburga je m. ustanoviteljica preko Švice, Sev. Italije in J®9, Francije odpotovala v Španijo, kjer je obiskala pred kratkim ustanoV' ljeno hišo v Burgosu, mestu, ki je tudi v moderni dobi ohranilo še v# čar srednjeveške romantike in čegar ustanovitev je starodavna tradicij v njeni rodbini pripisovala enemu njenih prednikov. Septembra 1^ jo že najdemo v njenih obeh belgijskih hišah v Bruslju in Gooreind® odkoder je šla zopet v Francijo in zadnjikrat obiskala priljubljeni novi' ciat v Chatelets in svoje redovnice v Parizu. Telesna oslabelost se f javljala vedno bolj in zato se je nameravala v kratkih presledkih vrni0 v Rim, ki ga pa ni več videla. Iz Pariza je odpotovala, kakor že gori omenjeno, še enkrat v Fribu1^ in dala zbranim misijonarkam zadnja navodila in materinske opomi°e in po kratkem postanku v Lugano dospela 5. novembra 1904 v San Rem°' Hiša N. Lj. Gospe Guadalupske v San Remu je bila zadnja posta)9 njenega dolgoletnega misijonskega potovanja. Prve dni je počivala !® čutila se je duševno svežo in razgibano, dasi so telesne sile pešale. bi mi Gospod dal nekoliko več telesnih moči,« je izjavila sestram, »r®1’ slim, da bi mogla še dosti delati.« V frančiškanskem samostanu v San Remo, ki je bil tudi po njene®1 prizadevanju ustanovljen, se je tedaj nahajal gen. def. p. Kazimir Jud0' Hrvat iz Dalmacije, ki se je po razgovoru z njo izrazil pozneje o m. ust®” noviteljici, da je imel vtis, da je to sveta duša, polna zaupanja v bozj® Previdnost, obdarjena z modrostjo, previdnostjo in odločnostjo in fiB®J taktom ter materinsko ljubeznijo do svojih hčera. Sam sebi da je rek«*' »Blagor družbi, ki ima tako predstojnico.« Ko je m. Marija od Trpljeftr umirala, so misijonarke poklicale p. Kazimira Juriča k postelji umi®?’ joče in je bil hrvaški frančiškan kot najvišji redovni dostojanstveni® v kraju navzoč pri smrti te velike žene. ^ Drudi dan po njenem prihodu v San Remo je bilo v frančiškans®1 cerkvi slovesnost obljub in preobleke nekaterih novincev in postulant°v' katere se je z veseljem udeležila tudi ona s svojimi redovnicami. — Ra|j je hodila kljub razbolelim nogam do kapelice sv. Reš. Telesa, ki je bi‘ lesena in vsa preprežena od lijan, ki so visele od obokov ter prepoje®9 opojnega cvetnega vonja, kar jo je živo spominjalo na Indijo, kjer J* pred četrt stoletja sama misijonarila. To je bila »njena kapelica«, kak0 jo je rada imenovala. Pri eni zadnjih rekreacij, ki se jih je še udeležila, je rekla sestra®1, »So nekatere smrti, ki puščajo za seboj veliko praznino; ko bom šla. j®" bom pustila v družbi velikansko praznino; toda ni se treba bati: druz“ bo ravno tako šla svojo pot dalje; če bi bila namreč moje delo, bi Pre” padla z menoj, toda ona je delo božje.« . Bolečine v nogah so postajale čedalje neznosnejše, nastopilo } vnetje in 12. novembra je morala leči. Bila je popolnoma vdana v vo'J jjpžjo. Drugi dan, v nedeljo, se je.spovedala p. gen. def. Rafaelu, ki je “il njen duhovni voditelj in pravi oče za celo misijonsko družbo. Zaradi njene bolezni je nameraval odložiti potovanje v Lugano, kamor bi moral to"Ugi dan iti, toda ona ni pustila. »Ne, ne smete zaradi mene žrtvovati toga, kar morate storiti,« je rekla in on je odšel. Čez dva dni so ga sestre “Pojavno obvestile o njeni smrti, ki ga je silno zadela. »Kakšna izguba Za družbo, je zapisal na prejeto brzojavko, toda nebesa so dobila eno topo dušo več!« P' HUGO: Jubilej Marije Pomagaj. v Hri Mariji Pomagaj na Brezjah so Jpdeljo 6- okt. slovesno proslavili Ujetnico posvetitve nove Marijine erkve. Slovesnost je vodil sam do-Prevzvišeni ob številni udelež-,višje in nižje duhovščine ter po-'znega ljudstva. Ob tej priliki je na novo poživljena že večkrat toožena želja, da bi v Rimu zapro-toj> naj bi bil tej veličastni cerkvi ? lznan značaj in predpravice bazili-e' Cerkvi Kraljice slovenskega na-^oda se pač spodobi ta častni nato*. ki ga doslej nima še nobena Jtoev bivše Kranjske, pač pa dve wso Štajerske, mariborska Matere jp°sti in rajhenburška Brezmadež-Obenem je bilo sproženo, naj bi s Mariji Pomagaj kot naši prvi bož-{/ P°ti izposlovala milost, ki jo že j.°ge druge božjepotne cerkve uži-da bi se pri njej velikonočna topnost lahko skozi celo leto opra-; to- Upamo, da bo vsaj do zlatega a .eja novega Materinega doma D°je že izposlovano. Slava Baragu! letošnja Baragova proslava na misijonsko proslavo je bila res velikopotezna. Štirikrat je bilo ljubljansko operno gledališče močno zasedeno, da prisluškuje proslavnim nagovorom o Baragu in občuduje njegov svetniški vzor, ki veje iz obeh iger Plestenjakove »Baragov križev pot« in S. Darine Končeve »Ob veliki reki«, katere je osobje ljubljanske drame odlično igralo. Posebno ganljiva je bila druga igra, radi svoje indijanske romantičnosti zlasti za mladino privlačne. Zadnjo, večerno predstavo sta s svojimi jedrnatimi nagovori povzdignila prevzv. g. škof in g. ban. Tisti, ki so eni ali drugi predstavi prisostvovali, so gotovo odšli z vtisom: Baraga je bil pa res svetnik. Ali se ne bi za bodoče Baragove dni kdo lotil dramatizacije celotnega njegovega življenja. Eno dejanje naj bi se vršilo v domovini, ostala pa med Indijanci. Topot smo Baraga kot škofa pogrešali. Baragova zveza. Že dolgo je bilo sklenjeno, da bo tudi domovina dobila svojo »Baragovo zvezo«, kot jo ima ameriška Slovenija že deset let. Zdaj jo je dobila. Tudi njen glavni namen, kakor ameriške, bo delo za Baragovo beatifikacijo in poznejšo kanonizacijo. Pravila pravijo med drugim, da kdor plača v njen sklad enkrat za vselej 1000 din, postane njen usta-novnik, kdor plača vsako leto 10 din, postane njen redni član. Kdor pa daruje kakršno koli vsoto na leto, je njen dobrotnik. Želeli bi, da bi obe »Baragovi zvezi«, domovinska in a-meriška v sveti medsebojni tekmi delovali in stremeli za istim ciljem, za Baragovo beatifikacijo! Nedolžne žrtve vojne. Za časa španske civilne vojne je bilo 40.000 baskovskih otrok poslanih v inozemstvo na varno. Od teh je bilo doslej samo 25.000 vrnjenih domovini. Od ostalih 15.000 jih je po poročilu dotične vladne komisije 4000 pomrlo. Drugih ,4000 jih je v Rusiji, ki se bodo morda tajno kot komunistični agitatorji začeli vračati v domovino, če jim bo kazalo. Nadaljnih 8000 je še vedno v Franciji. Okrog 550 jih ima Mehika. Od ostalih 2000 so pa, kot pravi poročevalec, namenoma uničili vse listine, da zabrišejo vsako sled, odkod in čigavi so. Anglija je to stvar bolje uredila. Tamkajšnji katoličani so se pravočasno pobrigali, da pridejo katoliški otroci skupaj v katoliške kolonije in katoliške roke, ki jih bodo v katoliškem duhu vzgajale. Jako dobra primera. Jezuit Edvard Heffron je maturantom neke srednje šole v Ameriki dejal: Kljub temu, da je danes večino krščanskega sveta zajela vojna, ki lahko postane še v širšem pomenu svetovna kot zadnja, je civiliziran svet še vedno podoben noju, ki preko puščavskega peska zasledovan od sovražnika glavo v pesek vtakne in se čuti varnega. Kajpada se to pravi zatisniti oči pred bližajočo se nevarnostjo, ne pa je odstraniti. To je pa isto kot samega sebe za nos voditi. Rešitev krščanskega sveta je v: Kvišku srca! Kadar bo mogel po pravici reči: Jih imamo pri Bogu> bo njegovega rešenja dan. Ali je še kaka taka? V hiralnici ameriškega mesta ledo, O., ki jo vodijo »Sestre ubožcev«, že 30 let živi gospodična Lui® Steuber. Devet let je hroma. V ^ zičku jo vozijo sem in tja. Sicer P" pozna prav za prav samo eno P* v kapelo. Zjutraj jo peljejo k s)' maši, potem na tam razen obeda ® večerje ves dan premoli. Do 25 rožnih vencev na dan zmoli. Vse P daruje po namenih sester, ki ta* lepo zanjo skrbe. Redek slučaj. Za prvega škofa novo ustanovijo ne škofije v Gallup v Novi Meh1*' ki spada k Združenim državam ^ verne Amerike, je bil imenovan 3 meriški frančiškan p. Bernard ' Espelange, iz provinci je NajsveM šega imena. To ni nič posebnež3: Redko je, da je to že drugi ro®r in redovni brat, ki je postal ško/ Njegov starejši brat Silvester je nekaj let frančiškanski škof in aP°. stolski vikar v Wuchangu na Kital skem. Kakor berem, bo on prišel Kitajskega, da posveti svojega bf3 ta v škofa. Posvečenje se bo vrs1 v Cincinnati O., kjer sta doma. S*, fija Gallup, ki je bila odcepljena nadškofije Santa Fe, bo, čeprav misijonska, redna škofija in p. nard Espelange redni škof. Nje?0', ovčice bodo pa izvečine Indija11. med katerimi je že do zdaj dolg leta misijonaril. Sigrid Undset na begu. Ta slovita norveška pisatelj1®* konvertitinja, je bila slučajno v g*a nem mestu dežele, Oslo, ko so p zasedle nemške čete. Ko je šla ZL traj v cerkev, so nemški bomba1 brneli nad mestom. S prvim vlak®, se je odpeljala domov v Lillenha mer, zunaj na deželi k svojim tr otrokom. Kajti čez dan je skrb.^ mati gospodinja, ponoči pa bere . piše. Starejši sin je bil poklican P°^ r°zje in je kmalu padel, najmlajši Jja se je javil za ambulanco. Ker tudi ,°ma ni več varna, je kljub nevarni zbežala na Švedsko. Zdaj je pa v Ameriko na predavateljsko Potovanje. Političen konvertit. K° je bil g. Klavdij G. Bowers še ^eriški poslanik v Španiji, med J“ecini režimom, je bil njegov vnet govornik. Zdaj je poslanik v juž-Hmeriški državi Chile in vse družnih misli. Ob priliki neke pro-.,avev v čast Piju XII. na katoliškem seučiligču v Santiago, je bil glavni pvornik. Papeštvo je proslavljal 3 edini svetilnik v črnih dneh, ki ? tma človeštvo po Kristusu že to-3 za seboj. O Piju XII. pa je de-»Sreča je, da sedi v teh burnih ko imajo sproščene strasti be-Jj na Petrovem stolu mož, velik JObitelj človečanstva, dozorel držav-iyzoren diplomat, v katerem sta, 3 je tako redko duh in srce v naj-Psi zvezi in soglasju.« Grobokopi Francije. h^rije so kopali grob tako ponosni anciji. Framasonerija, ki jo je že držala v kleščah in ji zlomila Ptenico življenjske sile, versko -,0ralno moč. Bela kuga, njena hčer-jj ki je bolj polnila rakve kot zi-Jke, zato v času sile ni mogla Ležati sovražnega navala. Pa peta u‘°na internacionalnih rdečih, ki je . a v Franciji močnejša kot kjer j.1, Veščaki pravijo, da je bilo v ^‘avskih. udruženjih dva milijona t/unistov, kar pomeni skoraj prav iko vojakov. Bog daj, da bi ta .Prvorojenka Cerkve« pomlajena stala iz groba. Ki nam poživi vero! Pirčeva misijonska poročila be-V enem stoji tole: »Skoraj j^ho imam dokaj spovedovanja, radi pomanjkanja grehov le podelim sv. odvezo. Kajti ve-živi še v krstni nedolžnosti in ve1'i 0 nežnovestna, da smatra za 'k greh, če se pozabi pokrižati preden kak krompir poje in se tega s solzami obtoži ter prosi za veliko pokoro. Pogosto se čudim, ko med 20 do 30 cvetočimi doraslimi mladeniči komaj na katerega naletim, ki bi se kaj pregrešil, medtem ko je med belimi ravno narobe.« Da, ko človek moralo belih, v katoliški veri rojenih in vzgojenih primerja s tako moralo novokrščenih Indijancev, mu pač iz srca privre prošnja: Ki nam poživi vero! Lepa zamisel. V Frančiškovi domovini Umbriji se je rodila lepa zamisel zgraditi dom za matere in sestre rajnih duhovnikov. Čudno, da kdo že prej ni prišel na to misel. Koliko mater je vse žrtvovalo, da so zredile sina duhovnika in sebi pripravile na stara leta toplejši in svetlejši kot pri njem, kot bi ga morda imele doma pri mladih. In koliko sestra duhovnikov se je odpovedalo možitvi, da bi bile svojim bratom duhovnikom v postrežbo in oporo. Dokler je bil sin, brat duhovnik v službi in dela zmožen, so vsi skupaj lepo živeli nekako evangeljsko komunistično življenje. Vse jim je bilo skupno. Pa je smrt ugrabila sina, brata duhovnika, reditelja te božje družine. Njegova mati in sestra naenkrat ne vedo, kaj in kam. Premoženja ni pustil, kako si ga bo neki z današnjo plačo pridobil. Plačeval jih kot domačih ni. Tako so take često prave reve. Prav za prav bi morala vsaka škofija imeti eno zavetišče za take. Gotovo ne bi bilo prazno. Pa tudi podpornikov, zlasti iz duhovskih krogov bi mu ne manjkalo. Bolniško romanje v Loretto. Iz Rima poročajo, da se je letošnjega bolniškega romanja v Loretto udeležilo 270 bolnikov. Dva izmed njih sta čudežno ozdravela. To sta bila neka Angela Marija Sclanzero, ki ji je rasla goba v možganih in je ogrožala tudi njen vid. Drugi je bil Francesco Moro, ki je imel pljučno jetiko. Tako Marija svojim bednim otrokom še vedno čudežno pomaga. VLADIMIR TOMINEC: Kaj naj napravim, da bom, ko pride čas, v redu prejemal(a) stali*1 mesečni znesek? Pri Podpornem odseku je upravičen član ali članica do stalneg® mesečnega zneska, ko dopolni starost 60 let, odnosno kadar postan® bodisi radi bolezni, bodisi radi starosti tako oslabljen, da ne more vec opravljati svojega posla, to je, da si ne more več s svojimi rokami služi*1 vsakdanjega kruha. V nadaljnem članku ne bomo več omenjali član® in članico posebej, ampak vedno samo člana, ker kar velja za člana, velj® tudi za članico. Kadar dopolni torej član 60. leto starosti, lahko začne dobivati stalni mesečni znesek, lahko pa še nadalje plačuje mesečne prispevka če se čuti dovolj krepkega in zdravega, da opravlja vsakdanje posle ter si s tem zvišuje stalni mesečni znesek. Lahko pa pride v pisarno Podpor; nega odseka ali pa pošlje na naš naslov polico, s katero smo mu u®! potrdili, da je vpisan v našem odseku, ter izrazi željo, da bi rad prejem® stalni mesečni znesek. Potem se nadaljuje delo v pisarni. Najprej se pregleda v pristopni izjavi, če odgovarjajo podatki rojstva, če je član res dopolnil 60. leto starosti, in obe kartoteki, če je bil vsaj 5 let člaU Podpornega odseka. Seveda ne zadostuje samo to, da je bil 5 let Čla® Podpornega odseka, ampak je moral za teh 5 let plačati tudi mesecu® prispevke. Ko je to ugotovljeno, upravni odbor samo formalno sklep® o upravičenosti prejemanja stalnega mesečnega zneska. Če je izpoln1, vse preje navedene pogoje, tedaj upravni odbor brez nadaljnjega odobr' izplačevanje stalnega mesečnega zneska. V pisarni se nato izstavi poli®® o stalnem mesečnem znesku in sicer v dvojniku. Ta polica vsebuje vs® podatke rojstva, stanu in stanovanja člana, prav tako pa tudi podatke* koliko je član vplačal skupno v Podporni odsek in koliko bo prejem®1 mesečno od Podpornega odseka. Prvi del te police podpišeta dVa član® upravnega odbora, drugi del pa podpiše član in ga mora vrniti P°d' pornemu odseku. Ko vrne član drugi del police Podpornemu odseku* bodisi sam osebno, bodisi po pošti, tedaj mora izpolniti tudi posebn® tiskovino s svojim natančnim naslovom, kam naj se mu nakazuj® stalni mesečni znesek. Seveda mora biti naslov zelo natančno spisa* ker nam sicer poštna uprava takoj vrne neizplačan znesek, če naslovnik® ne more najti. , Oni pa, kateri oslabe, bodisi radi bolezni ali pa radi starosti pred dopolnjenim 60. letom, morajo iti k zdravniku, toda z našo tiskovin0* ki jo je izdal Podporni odsek. V tej tiskovini — bolje rečeno v tem zdravniškem spričevalu — je namreč nekaj vprašanj, na katere mora zdravnik odgvoriti, katerih pa v uradnih tiskovinah ni. Ko prejme pisarn® to zdravniško spričevalo izpopolnjeno in potrjeno od zdravnika, se začn® isto pisarniško poslovanje, kakor je bilo že zgoraj opisano. • • • In naj molijo za mrtve (Sv. Frančišek As.) Fr. Ksiaverij Zalar, O. F. M. — Vič. Dne 21. jul. t. 1. je v ljubljanski bolnici končal svoje zemeljsko življenje č. br. Ksaverij Zalar. O njem Moremo reči s svetim pismom, da »je zgodaj končal (namreč v seraf inskem redu), pa je izpolnil veliko let«. Rodil se je 3. okt. 1891 v Št. Vidu n' Cerkn.; pred 3 leti pa je vstopil v I. frančiškanski red kot ponižen brat laik. V letu preizkušnje je pokazal svojo občudovanja vredno polnost in junaško potrpežljivost, ko je skoraj 2 leti opravljal službo bolniškega strežnika pri f p. Mateju, ki si v svoji bolezni ni mogel sam Popolnoma nič pomagati. Ves ta čas je skrbel zanj, kakor skrbi ljubeča ^ati za svoje negodno dete. Kmalu po smrti p. Mateja so ga predstojniki poslali iz Kamnika na Vič, odkoder bi moral letos iti v Novo Štifto. Toda prej je moral na orožne vaje, kjer ga je zadela smrtnonosna kap; Pokopan je med sobrati na viškem pokopališču. Počivaj v miru, predragi sobrat, in spominjaj se nas, ki pričakujemo prihod Gospodov. Fr. Andrej Prelec, O. F. M. — Brežice. V frančiškanskem samostanu v Brežicah je umrl dne 30. septembra fr. Andrej Prelec. Dočakal je 77 fet svojega življenja. Doma je bil iz Lokev na Primorskem. V frančiškanskem redu je živel nad 50 let in je v raznih naših postojankah opravljal službo samostanskega čevljarja. Naj v miru počiva! Fr. Ernest Gorkič, O. F. M. — Brezje. Dne 31. oktobra je umrl pri Dariji Pomagaj na Brezjah fr. Ernest Gorkič. Bil je najstarejši samostanski brat v naši slovenski provinciji. Ako bi še dva meseca živel, bi stopil že v 90. leto. Tudi fr. Ernest je bil iz zasedenega ozemlja. Rojen 1® bil v Vertojbi pri Gorici. Bil je izredno dober in vesten redovnik, opravljal je službo samostanskega vrtnarja. Do svetovne vojne je bil v Gorici, po prevratu pa je bil nastavljen na Brezjah, kjer ga je zdaj Poiskala sestra smrt. R. I. P. DAROVI Za tiskamo: 100 din: Plankl Franc, Vitanje; po 50 din: Neimenovana, Don Janež, župnik; 40 din: Neimenovana; 30 din: Mlakar M.; ® din: Neimenovana; po 10 din: Lampreht Marija, Pretnar Terezija; P° 5 din: Hager Rina, Udovič Ana, Umek Anfonija; 2 din: Keršen Ana. Za frančiškanske misijone: 1000 din: Galun Antonija, Maribor; 200 ®iu: Galun Antonija za odkup otroka na ime Jožef in Marija; po 100 din: Neimenovana v Lj. za krst poganskega otroka na ime Jožef (po fr. Tetru), Neimenovana v Mariboru; 50 din: Neimenovana; 30 din: Neimenovana; 12 din: Dr. Grafenauer Ivan; 10 din: Neimenovana; 9 din: Neimenovana. V vsako družino sliko Marije Pomagaj! Vojni časi nas stiskajo. Srca ljudi se vroče obračajo na Boga s Prošnjo za mir. Še bolj zaupno gre naša prošnja k njej, ki je naša Mati — Marija, ki je pomočnica vseh stiskanih, naših prošenj ne bo zalegla. Pred njeno sliko bi se naj zbirala v teh hudih časih vsaka družina, posebno sedaj imamo priliko, da si to njeno sliko omislimo, ko je Jugo-Movanska tiskarna založila sliko Marije Pomagaj z Brezii. Slika je veren P°snetek prave milostne podobe. Vsaka krščanska družina bi jo morala jMeti; še bolj pa vsaka tretjeredna družina. Sliko si je omislilo vodstvo Marijinih družb v Ljubljani in jo zelo toplo priporočamo. V vsako tretje-fedno družino Marijo z Brezij! Sliko boste lahko dobili v župnem uradu. ANTON SFILIGOJ LIOBLI1IM Frančiškanska ulica, poleg frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devocijo nalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.