Leto VIII. V Celju, dne 8. maja 1913. Št. 19. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „llarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Preselitev! Opozarjamo vse cenj. dopisnike, naročnike in prijatelje, da se je uredništvo in upravništvo ,,Narodnega Lista" s I. aprilom 1913 preselilo v Rotovško ulico šiev. 3, I. nadstropja (bivša pisarna dr. Brenčiča). Nemški naval na Zidani most. V Celju, 7. maja. Zidani most je sam za se sicer razmeroma mala okolica velike občine Loka „pri Zidanem mostu", ali kot važno prometno križišče ima v gospodarskem in narodnostnem pogledu gotovo veliko važnost in bodočnost. Od tod vodijo železnice proti Celju, Ljubljani in Zagrebu. Čez želez-nično postajo Zidani most je najkrajša zveza med Zagrebom, Trstom in Dunajem. Promet je obsežen in nastanilo se je tu sčasoma veliko železničarjev ter v zvezi z njimi nekaj obrtnikov in trgovcev. Je na Zidanem mostu tudi nekaj industrije, ki je deloma v nemških rokah. Nemci so kmalu spoznali važnost te točke in hoteli so jo dobiti popolnoma v kremplje. Zgodilo bi se to na enaki način kot na mnogih drugih krajih, kjer so tekom desetletij nastali nemški jezikovni otoki: najprej komanairati v celi občini, potem „nemški" del te občine izločiti, ustanoviti zanj trdo nemško šolo, da naraščaj pozabi slovenski, uničiti, če le mogoče, z Siidmarkinimi kronami in pruskimi markami slovensko obrt in trgovino. V občini Loka so Nemci dalje časa gospodovali v prvem razredu; to gospodovanje pa se jim sedaj močno maje. Pri ponovnih občinskih volitvah so sicer dosegli navidezni uspeh, pa skrbi se že za to, da ta uspeh ne bo trajen in da se bodo nemške sanje, da bi dobili s pomočjo socijalistov v roke županski stolec, razblinile v nič. Ker torej ne gre prav dobro z visoko politiko, skušajo Nemci s podrobnim delom. Ustanovili so zadnjo nedeljo podružnico Siidmarke na Zidanem mostu. Je tam v istini le par Nemcev: kolodvorski restavrater, jeden, dva trgovca, jeden, dva industrijalca, nekaj železniških in tovarniških uradnikov. Ako hočejo ti gospodje žrtvovati kaj za Siidmarko, naj to v božjem imenu store. Ali podružnica Siidmarkina bi naj lovila groše tudi med slovenskimi železničarji, delavci, obrtniki; naj bi jih skušala pritegniti k nemškim prireditvam, pridobiti jih za nemško časopisje — skratka pospeševala bi naj na Zidanem mostu blaženo nem-škutarijo v vsaki obliki in z vsemi sredstvi. Slovenci so si sicer že ustanovili svojo podružnico CMD., ali hoteli so ob priliki Sudmarkine ustanovitve na Zidanem mostu še posebej podučiti svoje ljudi o tem, kaj nameravajo nemškutarji in ob enem posebej pribiti, da ni imel hrušč in trušč, s katerim so hoteli trije, štirje zidanmoški nemškutarji Siidmarkino ustanovitev obhajati, dru-zega namena ko prebivalstvo izzivati in dražiti. In to je bistvo Sudmarkinega „dobrodelnega" dela: ruvati med slovenskim prebivalstvom, povzročati nemir, hujskati in ščuvati en del prebivalstva na drugega. Na prošnjo Zidanmoščanov je sklical izvrševalni odbor narodne stranke v nedeljo, dne 4. maja popoldne shcd k Juvančiču. Prihitelo je mnogo domačinov, pa tudi sosedov iz „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, sa Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto B K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Radeč, Hrastnika in Dola ni manjkalo. Bila je lepa prireditev, ki nam služi v čast in ponos! Shod je otvoril in vodil predsednik izvrše-valnega odbora narodne stranke, deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. Prvi je dobil besedo pravnik Ivan Rade j iz Celja, ki je v velikih potezah opisal delo in cilje Siidmarke na Spod. Štajerskem. Za njim je govoril urednik Janko Lešničar o ponemčevanju našega delavskega, obrtniškega in trgovskega naraščaja ter o dobro urejenem dele Nemcev, da se izrine slovenskega človeka iz vseh boljše plačanih javnih in zasebnih služb v njegovi lastni domovini. To prizadevanje Nemcev se kaže zadnja leta celo pri Jnžni železnici, ki bi vendar ne smela poznati nobene narodnostne politike, temveč edinole skrb za gladek potek prometa in skrb za socijalno dobrobit svojih uslužbencev. Zdrava pamet mora kazati vodilnim gospodom v ravnateljstvu Južne želežnice, da more na slovenskem Spodnjem Štajerskem najbolje po-streči vsaki želji potnikov in onih, ki dado prevažati tovore, edinole slovenski uradnik in na-stavljenec; ta razume večji del tudi nemški, tako da odgovarja zahtevam rednega obrata na vsak način bolje ko Nemec. Ali neka zdražbarska klika na Spodnjem Štajerskem, ki se da psovati za „Volksrat" (t. j. za narodni svet), je začela laziti okoli Južne železnice in pritiskati na njo, da preganja slovenske uradnike in uslužbence. Najela si je ovaduhe pri železnici, ki zasledujejo svoje slovenske tovariše in jih tožijo. Tako se je posrečilo nekaternike izriniti in jih nadomestiti z ljudmi, kateri ne znajo slovenski in tudi drugače niso za službo sposobni. Proti takemu zatiranju naših ljudi pa moramo kar najodločnejše ugovarjati! Socijalistični delavec U m e k je izjavil, da ne smemo samo tožiti, temveč se res tudi truditi za svoje rojake, da bodo gospodarski dobro stali. Za njim je obširno govoril dež. poslanec dr. Kukovec. Izjavil je, da naše delo ne obstoji in ne sme obstati iz samih pritožb, temveč, da moramo delati in skrbeti z vsemi sredstvi za zboljšanje našega narodnega in gospodarskega stanja. Vendar pa znači to, da se pritožujemo, da smo se začeli zavedati krivic, ki se nam gode. Govornik se je bavil na to z balkanskimi homa-tijami in je dal duška nevolji prebivalstva nad našo zunanjo politiko, ki hoče biti za vsako ceno gospodarskim koristim monarhije pogubna, Slovanom pa do skrajnosti sovražna. Dočim se je angleški premier minister Asquith hvalil v parlamentu, da je bilo minulo leto na Angleškem tako blagoslovljeno kakor doslej že dolgo nobeno, da je zrastlo premoženje in dohodek ljudstva, pa tudi dohodek države, je nastala pri nas beda in pomanjkanje. Eksekutor in boben sta znaka gospodarskega položaja pri nas. Zavožena je naša zunanja politika, ki nam nalaga stomiljonska bremena za oboroževanje in zapira važen balkanski trg našemu trgovcu in veleobrtniku, zavožena pa je tudi naša notranja politika, ker podpira enostranski napadalne težnje Nemštva. To izziva seveda odpor pri Slovanih in vsled tega vlada pri nas večen nemir in se tratijo tiste dragocene sile, katere bi pomenile veliko moč v gospodarstvu in v skrbi za socijalno dobrobit prebivalstva, v malenkostnih bojih in prepirih. Kaj je n. pr. treba izzivati tejle mali družbi Nemcev na Zidanem mostu ? Ker so sami za kako demonstracijo preslabi, so si naročili od zunaj ljudi., ki nas danes tu dražijo. Odgovorili bi lahko s pestjo, toda Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju. omejujemo se na soglasen, mogočen ugovor proti hujskariji Sudmarkovcev na slovenskem Zidanem mostu in našli bodemo gotovo tudi pota in sredstva, da jim pšenica ne bode šla v klasje. Ih ugovarjamo danes proti Siidmarkini gonji tudi kot prijatelji ljudstva. Siidmarkini groši širijo med ljudmi pokvarjenost in lenobo ; podpirajo iz same škodoželjnosti in sovraštva proti domačinom ljudi, ki radi dobro žive in nič ne delajo. Uspehi Sudmarkinega naseljevanja so tako klaverni, da bi pač jaz kot pravi Nemec zadrgnil pred vsakim agitatorjem za Siidmarko mošnjo in bi ga nagnal kot podpiralca lenuhov in neznačajnežev na Spodnjem Štajerskem. Velika je zapeljivost denarja, velike so skušnjave pri marsikaterem — ali pozabiti ne smemo, da bo našega človeka še vseeno vzdržala na njegovi zemlji in v njegovi obrti njegova pridnost in delavnost. Ne zgubimo zaupanja v svoje roke • in svoje glave, vstrajajmo in zmagali bodemo I Govorniku so poslušalci navdušeno pritrjevali. Shod so olepšali pevci dolanskega bralnega društva, ki so vrlo peli umetne in narodne pesmi. Nemška nestrpnost. Maribor, 1. maja 1913. Mariborski Nemci so sklenili postaviti na slovenskem Pohorju svojo planinsko kočo, ki so jo krstili „Marburger-Hiitte". K temu koraku privedla jih je narodna nadutost in želja, bojkotirati vse, kar je slovenskega, osobito pa od Slov. plan. društva zgrajeno „Ruško kočo" in njeno tovari-šico „Planinko". Priredili so že eno planinsko veselico pri Gfltzu, katere so se, na žalost povčdano, udeležili mnogi Slovenci, čeravno je bil isti večer v Narodnem domu lepo uspeli Triglavanski ples. Žalostna nam majka, da imamo v naši sredini take značaje!! Ker pa mariborski Nemci in nemškutarji vkljub raznim podporam in fehtarijam še nimajo dovolj denarja za to Slovencem sovražno in konkurenčno stavbo, sklenili so prirediti v nedeljo, dne 18. maja evetllčni dan, ki bo baje spojen s tombolo. Seveda, pametna misel, kajti ob nedeljah je največ našega slovenskega kmečkega ljudstva v mestu. In ti ljudje, ki hočejo zatreti vse, kar slovansko misli in čuti, ki vedno v svojem glasilu „Marburgerci" hujskajo proti Slovencem, ter jih psujejo za ..bindišarje", ravno ti ljudje hočejo, da jim slovenski okoličani pokupijo cvetlice, da s tem pomagajo graditi stavbo, nemško trdnjavo na Pohorju. Ravno isti ljudje, ki se ob nedeljah tako sladkajo po trgovinah slovenskemu kmetu, samo da pusti težko prisluženi denar pri djib, ravno isti ljudje hujskajo in spodrivajo Slovenca z njegove rodne grude. A naš človek še spi, še vedno spi, mesto da bi se vzdramil ter s ponosom priznal, da je Slovenec, a ne poturica. Seveda bodo nemškutarske frajlice, ki se jim sicer gabijo kmečke zdelane roke, prav rade iz istih rok sprejemale denar in lepo ponižno prosjačile, niti na um ne bo nobeni prišlo, da bi tebe, zan;čevani slovenski trpin, pogledala po strani. A, komaj boš pokazal hrbet, te bodo zasmehovali in se norčevali radi tvoje narodne mlačnosti in neumnosti. Podružnica obrestuje i, CELJE Graška cesta (v hiši g. Kolenca) na hranilne knjižice po ^ 3i O 4 4 O na tekoči račun brez EL^ odpovedi po 9 na tekoči račun z od- CI povedjo po w čistih 01 2 O od dneva Yloge do dneva dviga. NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. Ne pustite se pregovoriti, ne kupujte ta dan cvetlic, temveč obrnite hrbet vsakemu, ki bi Tam hotel izsiliti denar za ta nam sovražni namen. Ta bi bila lepa, da bi slovenski kmet sam sebi zapenjal verige krog vratu. Ali nimamo na Pohorju naše lepe stavbe, ali nam ne zadostuje Podravska podružnica Slov. plan. društva, ki tako pridno deluje? In, ali sploh rabimo na Pohorju še kako kočo? Kaj jo bodo zdrževali Nemci, ko v Mariboru še svoje kazine ne morejo vzdrževati? Za koga bodo toraj stavili to kočo?-- Opozarjamo vas, slovenski okoličani in mestjani: Držite se dosledno gesla „Svoji k svojim!", ne dajajte sami orožja v roke narodnemu nasprotniku, ki vas na eni strani izmolzuje, na drugi strani pa zaničuje. Slovan na dan! Politično prepričanje ostani ta dan doma! Vsakdo naj »a to pazi, da kolikor mogoče veliko ljudstva opozori, da ne kupuje cvetlic, ker so namenjeni dohodki protislovenski stavbi in društvu. Obenem vprašamo Podravsko podružnico Slov. plan. društva v Rušah, kako stališče zavzema napram tej fehtariji! Pričakujemo, da se priredi isti dan v Mariboru velika protiakcija. G. Mirna razrešitev balkanskih homatij. Na pritisk velesil se Ni kita uda in jim izroči usodo Skadra. — Dogovor Avstrije in Italije glede Albanije — Avstrija se umika, — Srbi zapustili Albanijo. — Mir med Turčijo in Balkansko zvezo. Položaj je bil zadnje dni skrajno napet. Avstrija je že pripravljala vojne korake proti Črni Gori. V Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini je bilo proglašeno obsedno stanje. Rusija in Anglija ste pritisnili na črnogorskega kralja Nikola, naj se uda, tudi Srbija in Bolgarska sta mu svetovali k popustljivosti. Nikita se je videl osamljenega proti celi Evropi, in v tem trenutku je trezen razum premagal njegova čustva: sporočil je v London, da je pripravljen izročiti usodo Skadra volji Evrope. Storil pa je to šele takrat, ko se mu je zagotovila častna odškodnina za to izgubo, in ko se mu je dalo zagotovilo, da nima Skadra izročiti le kaki posamezni velesili, ampak zastopnikom vseh evropskih velesil. Te dni zapustijo Črnogorci Skader. Naše nemško časopisje je prišlo ob veselje, krmiti svet s poročili o grozotah avstrijsko - črnogrske vojske. Črnogorska vlada z generalom Martinovičem na čelu, ki se je do zadnjega upirala prepustitvi Skadra, je odstopila. Za ministerskega predsednika je imenovan Lazar Mijuškovič. Kralj Nikita pa baje resno misli na to, da odstopi, nakar bi se Črna Gora združila z Srbijo. In v Albaniji ? Še pred par dnevi so nemški listi pisali, da morata Avstrija iu Italija na vsak način Albanijo zasesti in napraviti tam red in mir. Ti dve državi sta si namreč Albanijo nekako razdelili. A pri tem dogovoru so naši avstrijski državniki zopet napravili veliko neumnost. Južno Albanijo so prepustili vplivu Italije ter tako sami pospešili, čessr so se prej tako branili: Italija bi dobila v roke ontransko ožino in bi zaprla Avstriji pot iz Adrije. Usodepolna napaka, ki so jo sicer naši državniki kmalu spoznali. Zato se zdaj že umikajo in vladni listi že pišejo, da ne bo prišlo do tega, da bi se poslalo vojaštvo v Albanijo. Že se vrše pogajanja z onim Esad pašo, ki je bil pred tednom dni še izdajalec. Že trobentajo vladni listi, da Esad paša ni bil v dogovoru s Črnogorci in Srbi, že se oglašajo glasovi, da naj Esad paša pomaga ustvariti začasni albanski vladi red in mir v Albaniji. Iz tega slučaja se vidi vsa nesmo-trenost avstrijske zunanje politike. Danes smo torej — iz strahu pred Italijani! — tudi glede Albanije že nekoliko drugih misli. — Iz Drača se poroča, da so Srbi te dni do zadnjega moža zapustili Albanijo. Mirovna pogajanja m^l Turčijo in Balkansko Zvezo se prično te dni v Londonu. Delegati posameznih držav so se že napotili tja. Poroča se, da bo tekom tedna dni položaj jasen. Plačajte naročnino! Opazujemo, da so mnogi naročniki malomarni glede plačevanja naročnine. Opozarjamo vse, ki so še naročnino na dolgu, naj jo takoj poravnajo, ker bomo tekom mesca maja ustavili list vsem, ki nimajo plačanega vsaj do 30. julija t. I. Prilagamo današnji številki položnice, da lahko cenj. naročniki zadostijo svoji dolžnosti. Upravništvo. Shod zaupnikov narodne stranke za Podravje in Slovenske Gorice se vrši dne 18. maja 1913 ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Narodnega doma" v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Poročilo o političnem položaju. 2. Jugoslovanstvo in štajerski Slovenci. 3. Organizatorična vprašanja. 4. Slučajnosti. Somišljenike opozarjamo, da bomo sicer razposlali vabila; ker pa je mogoče, da eden ali drugi, ki bi se tudi rad udežil, ne dobi vabila, opozar jamo, da se vabila dobe tudi še tik pred zborovanjem samim. Naj se torej somišljeniki obilno udeleže zborovanja. 31 političnega sVeta. Cesar je potrdil novo volilno postavo za ogrski državni zbor. Čehi za slovensko vseučilišče. V Pragi se je te dni vršilo veliko zborovanje vsega češkega dijaštva. Izrekli so se za slovensko vseučilišče v Trstu. Državni zbor, ki so ga nameravali sklicati 15. tm., še menda zopet ne bo sklican, ker se vlada zaradi zunanjepolitičnih homntij ne more odločiti za sklicanje. V Bosni in Hercegovini je vlada proglasila izjemno stanje ter razpustila vsa srbska in soci-jalnodemokratična društva. Naravnost smešno je, da so razpuščena tudi razna tamburaška, gledališka in dobrodelna društva, da, celo društva, ki imajo nalogo širiti treznost med ljudstvom. Pa ne, da bi bili tudi že trezni ljudje nevarni — obstoju države ! ? Morilec grškega kralja Shinas je skočil iz okna sodnega poslopja in obležal mrtev. Proti avstrijski zunanji politiki so izrekli oster protest vsi češki poslanci. Sllistrijo dobi Rumunija. Ruska vlada je naznanila rumunski: Bulgarija odstopi Silistrijo Rumuniji z zemljo 3 km zapadno od mesta. Nova meja gre torej bolj proti jugu. Teritorijalna posest ob obrežju ostane nespremenjena. Mesto se izroči Rumuniji baie v kratkem. Beleži Umrl je na Dunaju dne 2. t. m. predsednik državnega sodišča dr. Josip Unger v starosti 85 let. Iz šolske službe. Deželni šolski svet je imenoval gg. Friderika Sušnika za def. učitelja v Rajhenburgu, Ludvika Kokota za def. učitelja v Dobovi in Ferd. Šentjurca za def. učitelja v Sromljah. V stalen pokoj je stopila def. učiteljica v Konjicah, Lavra Schlesinger. Živeli Albanci! V raznih nemških listih smo čitali te dni, koliko sto in stotisoč kron je naša ljuba, nad vse pravična avstrijska vlada žrtvovala za cerkve, šole itd. za »katoliške" Albance v Skadru in drugod. V Skadru je sezidala krasno katedralo za pet tisoč oseb. V Trstu pa 70.000 Slovencev že esetletja vodi boj za eno slovensko ljudsko šolo, a država nima denarja. Slovenci, postanimo Albanci, morda potem tudi na nas — avstrijske davkoplačevalce!! — pade kak žarek dunajske milosti! Živela Albanija! Bodite previdni! Zopet je bil te dni obsojen en Slovenec, ker se je v neki nemškutarski gostilni spozabil, da je kritikoval našo zunanjo politiko napram balkanskim državam. Slovenci, bodite previdni danes, ko povsod vohajo veleiz-dajstvo! Gospoda državnega pravdnika, ki nas je zadnjič zaplenil med drugim tudi zaradi pozivov za shod v Zidanem mostu, bi samo prav vljudno vprašali, če se morda še spominja, kako je pred 20. septembra I. 1908 hujskala celjska ..Deutsche Wacht" na poboj in pogin Slovencev in povzročila s svojim hujskanjem znane izgrede?! In ali se morda še spominja, če je takrat tiste hujskarije konfisciral?! Če se bo tega spomnil, si bo morda lahko napravil sodbo o svoji nepristranosti, to tem bolj, ker so bile naše notice v primeri s hujskarijami vahtarice 1. 1908 prave lilije nedolžnosti. Pika! Lipnica — mesto.' Cesar je povzdignil trg Lipnico na Srednjem Štajerskem v mesto. Iz poštne službe. Oflcijal Karel Doberšek je na lastno prošnjo prestavljen iz Zidanega mosta v Ljubljano. Dr. Verstovšek obrekuje. Na občnem zboru Slov. krščansko-socijalne zveze pri Sv. Križu na Murskem polju je dr. Verstovšek prav nekrščansko obrekoval Sokole, da so vrgli krščanstvo v stran in da širijo svobodomiselstvo. Ali ga nič več ni sram, da tako grdo laže in obrekuje slovenske ljudi pred nepoučenim slovenskim ljudstvom?! Proti zapostavljanju slovenskega delavstva. Dne 1. maja se je vršil v Ljubljani velik shod narodnega delavstva, na katerem se je sprejel sledeči sklep: „Javen ljudski shod narodnega delavstva v Ljubljani, zbran v areni Narodnega doma dne 1. majnika, protestira proti temu, da se zlasti od državnih oblasti bolj in bolj izpodrivajo na slovenski zemlji slovenski delavci in uslužbenci po importiranih tujcih, zlasti uslužbencih nemškega mišljenja in neveščih slovenskega jezika. Shod poživlja vse slovenske poslance brez razlike strank, da na merodajnih mestih izposlu-jejo, da se ne bo več preziralo domačih slovenskih delavcev, zlasti pri oddaji državnih služb. Zlasti se mora preprečiti, da bi se pri železnici še naprej sistematično importiralo v naše ozemlje Nemce, ter da se bodo tudi na dolenjski železnici nastavili domačini, ki razumejo slovenski." Slovensko planinsko društvo je imelo dne 30. aprila v Ljubljani občni zbor. Članov je bilo lani 3317, podružnic 24. — Dohodkov je bilo 76.912 K 77 v, izdatkov 75.943 K 28 v. Društvo ima 114.053 K 88 v čistega imetja. Lani je nakupilo hotel „Zlatorog" ob Bohinjskem jezeru, ki se otvori ta mesec kot slovenski planinski dom. Celjski okraj. Ali ne morete postati pošteni? Sklep celjskega okoliškega občinskega zastopa, v katerem imajo klerikalci relativno večino, glede ohštrukcije v Gradcu je mariborske klerikalne politike hudo presenetil. Da bi javnost premotili, slikajo sedaj v „Straži" in „Slov. Gosp." stvar tako, kakor da je ta sklep nekak plod slovensko - liberalnega in nemškega kompromisa. Popolnoma zamolčijo drugi del rezolucije, ki ga je predlagal dr. Božič, zamolčijo pa tudi, da so vsi navzoči; klerikalni obč. odborniki glasovali za rezolucijo. Dr. Korošec, ke-daj boš navadil svoje urednike političnega poštenja! Celje-Ljubljana. Dne 1. maja se je vršila otvoritvena vožnja avtoomnibusa iz Celja v Ljubljano in nazaj. Udeleženci so polni hvale nad prekrasno vožnjo. Ljudstvo je avtoomnibus ob celi progi navdušeno pozdravljalo. Od 15. maja naprej bodeta vozila dva vozova in se bodo termini vožnje še razglasili. Prevladuje prepričanje, da se bo podjetje, ki je postavljeno na solidno podlago, dobro obneslo. Cvetlični dan so priredili celjski Schul-vereinovci minulo soboto. Prodajalke cvetlic so lagale, da se gre za uboge otroke, in so pod to to pretvezo prodale precej cvetlic tudi nezavednim okoliškim kmetom. Tako farbanj je vredn celjskega nemštva. Celje. Dne 4. maja je bila volitev odbora kolektivne obrtniške zadruge za celjski okraj. Z lahkoto bi bili tokrat dobili to korporacijo Slovenci v roke, pa so vsled malomarnosti, ki imji na na- Sirolhl "Roche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, influenco, astma. Originalni zavojjpo 4]K se dobi v vseh lekarnah. T rodno izdajstvo, nekaternikov ostali v manjšini. Izostali so od zborovanja celo taki obrtniki iz Celja, ki sicer vedno trkajo na geslo Svoji k svojim! Treba bo začeti pometati z veliko metlo. Celje. Spomladansko porotno zasedanje se prične dne 26. maja. Poroke. Dne 4. t, m. se je poročil g. Dolfe Rode, strojevodja Zvezne tiskarne, z gdčno Agico Gaberc iz Slovenske Bistrice. — Istega dne se je poročil v Ljubljani g. Fran Furlan, knjigovodja Zvezne tiskarne v Celju, z gdčno Mano Utlerovo iz Vršovic pri Pragi. Bilo oboje prav srečno! Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 8. maja 1913 v gostilni pri Ploju na Bregu pri Celju. Odvetniški izpit je napravil v Gradcu dne 3. tm. s prav dobrim uspehom g. dr. Ernest Kalan, član izvrševalnega odbora narodne stranke. Naše čestitke ! — G. dr. Kalan je otvoril svojo pisarno v Celju na Graški cesti št. 4. Pobita okna kaplana dr. Vraberja pri Novi cerkvi. V spominu je še, s kako nesramnostjo so mariborski klerikalni listi pred tedni poročali, da so liberalci pobili okna kaplanu dr. Vraberju pri Novi cerkvi. Sumničenje je seveda bilo brez vsake podlage in brez dokazov, samo da se je lopnilo po liberalcih. Sedaj pa smo po naključju izvedeli tozadevno zanimiva razkritja, po katerih se sumi, da farani, ki se jih v tej zadevi preganja, niso nič krivi, ampak da je storilce iskati v faiovžu samem, kjer sta bili dve osebi iz zagonetnih vzrokov odpuščeni. Ce bo treba, še bomo jasneje spregovorili v obrambo po nedolžnem osumljenih faranov. Dne 18. t. m. v Št. Jur! Slovenci iz Celja in drngod, ki nameravate dne 18. maja napraviti kak izlet, izberite si ta dan za izletišče Št. Juri ob j. ž., kjer bo ta dan ob 7. uri zvečer velik koncert ta-mošnjega daleč znanega pevskega zbora, Šentjur-čani se s svojimi vrlimi pevci in pevkami vedno radi odzovejo povabilom od drugod, zato je naša dolžnost, da jim tudi mi od zunaj izkažemo zahvalo in simpatije! V Trnovljah je umrl v nedeljo 4. t. m. posestnik Fr. Svetec p. d. Lukač, nagle smrti. Zadela ga je kap. Iz Dramelj. Fajmoštru Ogrizeku je zopet spodletelo. Hotel je na vsak način Jarnoviča spraviti v kajho; naznanil ga je na državno pravdništvo zaradi motenja vere ter ga je obdolžil, da je nedavno med božjo službo nekoga s surovo silo vrgel iz svojega stola. Državno pravdništvo je Jarnoviča res tudi obtožilo, a pri obravnavi se je izkazala vsa lažnivost ovaduhov in je bil Jarnovič oproščen. Jarnoviču čestitamo na lepem zadoščenju, Ogrizeku pa na — dolgem nosu! Vransko. „Prav se mu godi vražjemu nem-škutarju," tako je šlo od ust do ust po vsem trgu in okolici in „Narodni list" je romal iz rok v roke, ko smo se prav ponižno dotaknili Štajerči-janca Govediča, Naše potrpljenje je že res presegalo vse meje samozatajevanja; odslej bomo imeli tega puhloglavega domišljavca in njegovo družbo, ki zajema vso svojo modrost iz neke nemške cunje in ptujskega »Štajerca," vedno pod kontrolo. Go-vedič ponuja svojo robo,[kolesa, stroje, brzoparilnike i. t. d. po vsi dolini tja do Celja, razdeljuje samo nemške cenike ter pošilja strankam samo nemške račune. Vsled naše malomarnosti je delal prav dobro kupčijo in raditega je tudi postajal vedno drznejši. Skrbeli pa bomo, če ne bo takoj drugače, da dobimo na Vransko narodnega klučavničarja in mehanika. Temu vprašanju moramo od danes naprej posvetiti največjo pozornost. Osamosvojiti se hočemo popolnoma. Od zdaj naprej velja za nas: Kdor ni z nami, je proti nam! Slivnica pri Celju. Mnogo krajev sem s, kratkem prepotoval; na križevo sredo dne 30. apr. 1913 sem prišel v Slivnico. Ravno se je začela pomikati procesija proti podružnični cerkvi sv. Urbana. Ker sem večkrat slišal iz prižnice, da se pri procesijah v križovem tednu moli in prosi za kruh, sem se tudi jaz pridružil procesiji. Pa na Slivnici imajo drugega Boga, kakor po drugih farak, ker namesto da bi se ljudstvo spodbujalo k molitvi, se pa le šunta, da bi se ljudstvo med seboj grizlo, zato so pa dandanes taki časi in slaba za kruh. Kakor sem se prepričal, mora biti kaplanček pravi politični hujskaček in zagrizen petelinček. No pa kakor sem zvedel po maši od tamošnjih faranov, je že imel opravke pri sodniji; se bo že počasi spametoval, ker tamošnji prebivalci dobro vedo, odkod vse te hujskarije izvirajo. Nekdo se skriva za kaplanom. Kadar bom zopet čez Slivnico potoval in zopet kaj na ušesa dobil, Vam bom še pa poročal. Do tačas Vas pa pozdravlja popotnik. Goljufiv agent. 22 letni trgovski pomočnik Rajmund Senčar je potoval po Spod. Štajerskem v službi tvrdke J. E. Gliik in sprejemal naročila na rolete. Jemal je tudi nadavke, a ni odrajtal ne teh ne naročil tvrdki Gliik. Oškodoval je 86 oseb za krog 350 K. Celjsko okrožno sodišče mu je prisodilo tri mesce ječe. Iz Polzele se nam poroča: Celjski renegatje so zopet začeli hoditi rogovolit in izzivat po Sa-vinski dolini. Minuli četrtek se jih je peljalo nekaj na večer iz Šoštanja v Celje. Tukaj so vstopili nekateri žalski Sokoli. Nemškutarji so začeli kričati in izzivati. Žalčani pa so si sami napravili tako temeljit red, da se bodo celjski nemškutarčki nekaj časa spominjali krepkih batin. Iz lašk ga okraja. Pri volitvi odbora za okr. bolniško blagajno za laški okraj so, kakor smo kratko poročali, zmagali združeni Slovenci in slov. socijalni demokratje na celi črti; niti eden laških Nemcev ni prišel v odbor. Izvoljeni so sledeči gospodje: Malovrh, Sitar, Kokalj, Orešnik, Taborski, Hafner, Kramer, Roš in Pintarič. Volitve so se udeležili do zadnjega vsi volilci. Tudi Nemci so nagnali vse svoje ljudi na volišče : celo „Vorschuss-kassarji" Weber, Mravlag, Fretze so se volitve osebno udeležili, a nič ni pomagalo — propadli so. Volilci za okrajni zastop! Tukaj imate od vaših obrtnikov lep vzgled; ravnajte se po istih, pokažite tudi vi, da ste slovenski možje; vzemite tudi vi v roke brezovo metlo, in pometite iz okr. zastopa. Da so Laščani nam Slovencem vedno nehvaležni in nam vedno nasprotujejo, se ne čudimo, ker je že to njih stara navada, a čudimo se, da cementna tovarna v Zidanem mostu, katero je hrvaško podjetje, pošlje svoje uradnike proti Slovencem v boj. To je nekaj nezaslišanega! Prosili bi naše brate Hrvate v Zagrebu, naj nekoliko po-dregajo v to sršenovo gnezdo. Vam bodemo jako hvaležni za to! V Gornjem gradu je umrl 29. aprila posestnik g. Ivan Čeplak v 68. letu starosti. Št. Jurij ob j. ž. Na binkoštni pondeljek dne 12. t. m. se poroči naš rojak g. Alojzij Nendl, sodnik v Ljubljani, z gdčno Rožico Gatej, vpokojeno po-štarico. Bilo srečno! Čudna, pa resnična zgodbica. Neki posestnik v celjskem okraju je pri neki kupčiji dobil od kupca po pomoti 20 K preveč. Sčasoma mu vest ni dala miru in je šel k spovedi k svojemu župniku. Ko se spove tudi tega greha, ga vpraša spovednik, če je bil kupec bogat. Da, je bil odgovor. Potem pa daj en finfar za cerkev, enega pa sam obdrži, se je glasil odgovor spovednika. To resnično dogodbo priobčujemo brez vsake pripombe. Občni zbor čebelarske podružnice za Savinjsko dolino dne 20. aprila v Grižah. Predsednik g. Cernej prisrčno pozdravi navzoče ter se spominja najpoprej umrlih udov: Žagerja iz Petrovč in Debelaka iz Arjevasi, ki sta bila prava čebelarja veterana. Navzoči v znak sožalja vstanejo. Nato nam poda predsednik podrobno sliko o delovanju podružnice v preteklem letu, osobito o poteku lanske čebelarske razstave, katere so se udeležili tudi nekateri naši društveniki ter dosegli tudi lepa odlikovanja. Gospod predsednik pokaže nato krasno izdelano diplomo in dve kolajni iz čebelarske razstave. — Z vsem obžalovanjem se vzame na znanje zadeva blagajnika g. Piklna, ki hoče celo izstopiti iz društva. Podružnica ga pa vsejedno še jednoglasno — v znak zaupanja — izvoli zopet svojim blagajnikom ter upa, da ji ostane zvest in da še tudi tekoče leto vlije vsakemu društveniku 1 kg umetnih medsten zastonj. Odobri se nato še poročilo blagajnikovo in tajnikovo ter potrdi enoglasno star društven odbor. Konečno se je vršil še prosti razgovor o čebeloreji sploh. ljutomerski oKraj. V Ljutomeru je dne 30. aprila raz sodnijo visela bela zastava. V Radgoni je občinski zastop sklenil upe-ljati namesto dosedajne plinove električno razsvetljavo. Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 30. aprila po noči ob pol 2. uri je trgovcu g. Farkašu požar uničil poslopje, kjer je bilo skladišče in dvojno stanovanje. Zgorelo je dosti drv, desk, zabojev perila in obleke. Prihitele so na pomoč požarne brambe: domača, dragotinska in okoslavska, in vzajemnemu naporu se je posrečilo obraniti požara hišno stanovanje in trgovino. Poslopje je bilo še komaj pred šestimi leti postavljeno. Skoda je občutna. Radoslavci. Dne 1. maja je imela svoj prvi redni občni zbor naša prostovoljna požarna bramba. Udeležilo se ga je okoli 50 posestnikov. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Načelnik Anton Filipič (Radislavci), namestnik Franc Košela (Kurščinci), tajnik Ludvik Verbnjak (Sitarovci), blagajnik Ludvik Filipič (Radislavci), nadzornik Jakob Kšela, vodja plez. Franc Skrobar, nam. Janko Farkaš, vodja brizg. Jože Zmazek, nam. Jože Pirač, vodja voz. Mihal Marinič, nam. Franc Rakoša, zdrav. Alojz Tomanič, trobentač Ivan Megla, Plez. Ant. Krajnc, vsi v Radoslavcih. Tudi sosedne občine so se dogovorile, da prispevajo denarno in z lesom. Vsa hvala pripravljalnemu odboru in našemu županu, da so se potrudili za tako koristno stvar. Pristopilo je 40 udov in 1 podporni član. BraiSKi okraj. V Lastniču je pri posestnici Agrež v kozolcu nedavno počivalo več tihotapcev z večjo množino svinj. Orožniki so jih našli. Tihotapci so zbežali, svinje — ki so bile baje bolne — pa, prepustili usodi." Iz Sevnice. V graški deželni bolnišnici je umrl tukajšnji posestnik in gostilni ar g. Ivan Starki, star 52 let. Sevnica. (Redek jubilej.) Ker je Kolman Janez, posestnik v Jnrklošt.u, pristojen v Sevnico, pred kratkim sirovo napadel g. sodnika Fišingerja v uradni službi ter je žalil Karla Cimperšeka, trgovca v Sevnici in grdo obrekoval ženo g. župana Božiča iz Zabukovja; zato je dobil dne 30. aprila 3 mesce zapora. To je trideseta kazen radi časti-kraje. Pač redek jubilej za sevniški okraj. Mariborski okraj. V Slov. Bistrici so Nemci s pomočjo Siid-marke kupili Schullnovo hišo in neki travnik, ki meri 18 oralov. Vse to bi bilo prišlo v slovenske roke, pa so pritisnili Nemci — iz strahu pred obč. volitvami. Tik pred poroko je zadela kap šiviljo Marijo Kolenc v Slov. Bistrici. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. (Vpreženi konji se splašijo). Ko se je v sredo dne 30. m. m. vračala procesija, koje so se udeležili tudi šolarji slovenske šole, se splašijo koncem trga vpreženi konji g. c. kr. dež. sod. svetnika dr. Kronvogelna pred vihrajočimi zastavami ter jo uderejo po strmini, zasajeni s sadnimi drevesi, navzdol, polomeč voz in nekaj dreves. Ako bi se konja splašila par minut poprej, ko se je procesija pomikala že med hišami, bila bi grozna nesreča neizogibna. Otroci, kateri so, kakor bi trenil, poskakali s ceste, bi se med hišami ne mogli ogniti zdivjanima konjema. Hlapci, z voza dol in konje za uzdo, ako se je bati, da bi se splašili! Bodite previdni! V Bistrici nad Mariborom hočejo nemškutarji ustanoviti šulferajnsko šolo. V konkurz je prišel v Mariboru tiskarnar Kari Rabitsch ml. Pokvarjeno mleko. Iz Maribora poročajo, da je dal c. kr. zavod za preiskovanje živil preiskati mleko onih posestnikov v Hočah, Slivnici in Pivoli, ki ga prodajajo v Maribor. Konec je bil ta, da je bilo obsojenih 72 posestnikov, med njimi slivniški in hočki župnik, na zapore in denarne globe zaradi prodajanja pokvarjenega mleka. Ptnjjlti oKraj. Iz Ptuja. (Nestrpnost in podlost nemšku-tarjev.) Slovenci, bodite v sedanjem času zelo previdni in ne zahajajte v nemško družbo, ozir. v nemške lokale, kajti, če se pokažete v kaki nemški gostilni in se menite in pogovarjate medsebojno o nečem čisto navadnem, s čim se ne dotaknete niti z besedico današnjega političnega položaja, vas takoj sumijo, da ste veleizdajalec in da sramotite Avstrijo, ter izzovejo pri tem prepir, v katerem se pokaže prava nemškutarska podlost in nesramnost. To se je zgodilo dvema gospodoma v Ptuju v neki nemški kavarni, kjer sta se čisto tiho in mirno pogovarjala o domačih razmerah. Že samo slovenska govorica jim je bila povod, da so začeli prepir, napadli ta dva Slovenca in ju na prav podel način psovali in ju imenovali za veleizdajalca ter trdili, da sta sramotila avstrijsko zastavo itd. Zaradi tega se bodo imeli zagovarjati pred sodiščem. Iz Središča se nam poroča k notici vzadnji številki glede dejanja nad 4 letnim otrokom, da vest v tej obliki ne odgovarja resnici. Res je, da bi se bili učenci hudo pregrešili, da ni prišla v pravem času mati. Pri Svetinjah se namerava prodati v neposredni bližini cerkve vinogradniško posestvo, ki je dosedaj v nemških rokah, in je nevarnost, da pride zopet v nemško ali pa nemškutarsko last. Izpolnjujemo s tem svojo narodno dolžnost, da opozarjamo naše somišljenike na to ugodno priliko, zopet rešiti košček zemlje naših pradedov iz rok tujcev. Če bi ne šlo drugače — z združenimi močmi! Iz ormoškega okraja se nam piše: C. kr. namestništvo v Gradcu je predpise glede ogledovanja živine in mesa znatno poostrilo. Nižje politične oblasti morajo potom orožnikov in občinskih uradov strogo paziti, da se predpisi o ogledovanju živine in mesa, o prisilnem klanju, razpravljanju, razpošiljanju mesa itd. natančno izvršujejo. Opozorili bi pri tej priliki tudi višje oblasti na to, naj bi se za ogledovalce živine in mesa volili le taki ljudje, ki o tem kaj razumejo, n. pr. živinski trgovci in mesarji. Navajamo slučaj, da je a. pr. za občino Veličane nastavljen za ogleda živine in mesa za ta posel popolnoma nesposoben mož, ki je pa obenem še ogleda mrličev. Dober tek! Iz Ormoža nam pišejo: Pri Sv. Miklavžu bo imelo ondotno veteransko društvo slavnostno blagoslavljanje društvene zastave meseca maja. Komandošpraha je tajč. Kumica zastavi bo soproga ormoškega grofa Wurmbrandt - Stuppacha, ki je protektor društva. Čudne reči se slišijo o predpripravah za to slavnost; n. pr. da se na izrečno željo grofa ne bodo smele izvesiti zastave v slovenskih barvah, da bodo spominski znaki za to slavnost imeli za društva z nemško komando nemške napise, za druge pa slovenske. Miklavževčani kje je vaš narodni ponos! Najlepše pri tem pa je to, da je glavni aranžer te slavnosti z nemškim licem član Murskega Sokola! SloVcnjcgražki okraj. Iz Marnberga poroča „Slov. Narod", da je tamošnja klerikalna posojilnica, ki je vsled dr. Korošec - dr. Somrekovega konzuma prišla na nič in katere vsi klerikalni gospodarski zdravniki ne morejo ozdraviti, ampak jo vedno bolj pokapajo, ravno sedaj začela z neusmiljeno strogostjo iz-tirjevati vse dolgove. Torej v časih, ko je denarna kriza dosegla vrhunec in ko kmet ne more nikjer denarja dobiti. Klerikalni odvetnik iz Maribora vlaga cele litanije tožb, vršijo se neprestano komisije, obrokov se ne dovoli niti najmanjših. Med ljudstvom vlada silno razburjenje. To so tisti prijatelji ljudstva in to je klerikalno delo za rešitev in obrambo narodne meje. Velenje. C. kr. namestništvo v Gradcu je dovolilo, da se preloži sejm. ki bi se moral vršiti dne 5. majnika, t. 1. na 15. majnika t. 1. V Skalah je umrl dne 28. aprila nadučitelj g. Matekovič. Iz Slovenjgradca. 43 letni čevljar Tomaž Horvat iz Pameč je vse pokradel, kar mu je prišlo pod roko. Njegova žena je ukradene stvari skrivala in prodajala nekemu Trebšetu v Šmartno. Horvat je bil obsojen na 13 mescev, njegova žena na 4 mesce ječe, Trebše pa na 80 K globe. — V Misiinji so te dni vlomilci bili na delu. Poskušali so na pošti, v Hoferjevi trgovini in v posojilnici, a so bili povsod pregnani. Orožništvo je te dni prijelo in zaprlo nekega »cauberkinstlerja" Otokarja Thiira iz Gradca, ki se je klatil po okraju. Našli so pri njem vlomilno orodje. Konjiči oKraj. Iz Konjic. Pri Sv. Barbari je plaz zasul precejšnji del že skoro izgotovljene ceste Konjice-Oplotnica. MenpferMilp-mlečnt milo Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok ; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-7 3z raznih sloVcnsKih HrajcV. Dolenjske železnice namerava prevzeti država v svojo upravo. Umrla je v Ljubljani dne 6. t. m. po dolgi in težki bolezni gospa Helena Veršec, vdova po ranjkem notarju v Sevnici. Duhovniške spremembe. Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Sinko iz Šmarja na Teharje, Janez Razbornik s Teharij v Jarenino, Martin Verzelak iz Jarenine v Marenbere:, Franc Rampre iz Marenberga v Leskovec, Viktor Lunder iz Gornje Poljskave kot drugi kaplan v Šmarje pri Jelšah, g. dr. Anton Pinter, dosedaj mestni kaplan v Slovenski Bistrici, je imenovan za kurata c. kr. vojne mornarice v Pulju. Sloiensko koroško deželno čebelarsko zvezo ustanovijo v nedeljo 11. t. m. v Celovcu. prnStVene in druge prireditve. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je 1. t. m. zaključilo zimski tečaj v tesnopisjn in strojepisju. Obisk tečaja je bil sicer slab ; koncem tečaja je bilo v tesnopisnem tečaju še 5, v strojepisnem pa 7 učencev in učenk. Vendar je pa bilo letos prvikrat, da se je tečaj izvedel do kraja, pri čemur so se dosegli prav zadovoljivi uspehi. To je zasluga predvsem tov. g. Drago Vojska, ki je poučeval v obeh predmetih z veliko marljivostjo in spretnostjo. Pouk se je vršil v čitalničnih prostorih v Narodnem domu. Slovenskega čebelarskega društva za Sp. Štajersko občni zbor se vrši 12. maja 1.1. na bin-koštni pondeljek ob 1/211. uri predpoldne v mali dvorani »Narodnega doma v Celji" po sledečem vsporedu: 1. pozdrav, 2. poročilo tajnika. 3. poročilo blagajnika, 4. predavanje o premembi pravil, 5. volitve in 6. slučajnosti. Za odbor: Toma Kurbus, t. č. predsednik. Šentjurski pevski zbor priredi v nedeljo, 18. maja 1913 v prostorih gosp. Alojz Nendl-a v Št. Jurju ob Jž. velik pomladanski koncert s sledečim sporedom: 1.) a) E.Adamič: „V gozdu", b) St. Premrl: Log za log se skriva, (mešana zbora); 2.) E.Adamič: »Vrtnica — srce", (moški zbor); 3.) Sr. Premrl: »Pesem žerjavov", (mešan zbor); 4.) O. Dev: Slov. nar. pesmi s Koroškega, a) »Svatovska", b) »Dober večar luba dakle" c) »Pvaninska" (moški zbor); 5.) H. Volarič: „Go spodov dan" (mešan zbor). Odmor. 6 ) Dr. Josip Ipavic: »Jutro" (moški zbor z bariton-solo); 7.) F. Liadow: »Vozle rečki" (mešan zbor); 8.) M. Rožanc: »Roža" (moški zbor); 9.) J. Jeraj: »Venec slov. nar. pesmi", 10.) Dr. A. Schwab: „Oj dekle" (mešana zbora); Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Za mnogobrojno vdeležbo se priporoča Šentjurski pevski zbor. Sv. Marko niže Ptuja. Tukajšnje vojaško-veteransko in podporno društvo priredi v korist društvene blagajne na binkoštni pondeljek. dne 12. maja t. 1. ob 3. uri popoldne na šolskem dvoru veliko ljudsko tombolo z godbo in prosto zabavo ter vabi k tej prireditvi vsa sosedna društva in prijatelje veterancev. „Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju" je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru dne 26. aprila 1913 sledeči odbor: Samec Jože, predsednik; Ipavec Rafko, podpredsednik; Šribar Makso, tajnik; Kune Josip, blagajnik; Rojko Makso, gospodar; Čuden Fran in Kosel Fran, namestnika; Močilnik Anton in Mihevc Anton, preglednika. JfaJa narodna obramba. Ciril ln Metodova drnžba je imela meseca aprila 8.629 K 34 v dohodkov in 12.367 K 29 v stroškov, torej 3.737 K 95 v primanjkljaja. Iz družbe sv. Cirila in Metoda. Nabiralniki v Trbovljah so bili plodono^ni tudi meseca aprila: K 22'73 je vsekako lepa vsota. Vsa čast marljivemu oskrbniku g. Fr. Osetu, ponovna in pre-iskrena zahvala gdč. Gizeli Ocepkovi. Pri odhod-nici g. Fr. Goloba v Slov. Gradcu se je nabralo 12 K. Gostje v Golobovi gostilni v Vurbergu so se veselili zmage slovanskih bratov na Balkanu in zložili K 4 09. M. C. M. podružnica v Trbovljah je poslala 60 K 45 vin. z gledališkega večera 13. aprila t. 1. Čisti dobiček je dal 52 K 35 vini, g. Šegula iz Hrastnika je dodal 3 K 9 vin., g. župan Vodušek 5 K. Dol pri Hrastniku. Ustanovni občni zbor tukajšnja moške in ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" se vrši v nedeljo dne 18. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v Pe-klarjevih prostorih na Dolu z naslednjim dnevnim redom: 1. nagovor, 2. volitev odbora, 3. vpisovanje novih članov, 4 razni predlogi in nasveti. O tej priliki priredi Zveza narodnih društev predavanje (s skioptikom se pokaže 200 slik iz vseh balkanskih dežel) nastopi novoustanovljeni pevski zbor »Bralnega društva na Dolu" in sodeluje iz prijaznosti dolsko - hrastniški šramel. Pridite vsi, ki čutite slovensko! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Limbušu pri Mariboru n. D. vabi družbenike na svoj občni zbor dne 11. maja 1913 ob 9. uri predpoldne v posojilniški pisarni. Popisi. Šmarje pri Sevnici. V soboto 26. apr. je bila naša »nadepolna" in »ijubezniva" Pepca Senica, hčerka tukajšnega klerikalnega trgovca Luke Senica, organizatorica Marijinih devic, dopisnica »Slov. Gospodarja in Našega doma ter huda sovražnica vseh naprednih mož in žen. katere bi rada iz ljubezni do bližnjega žive požrla, obsojena na 6 dni zapora, ker je obrekovala ženo župana Božiča iz Zabukovja, da je po krivem pričala. Dobila bi radi natolcevanja še več, pa ker ji še manjka par mescev do polnoletnosti, je bilo to za njo olajševalno. Ta Pepca je tudi izdala brošuro, s kojo uči mladenke, kako se jim je dostojno vesti; sama je pa najbolj potrebna naukov. Dekleta, le posnemajte jo! Da boste bolj spoznali „njen značaj" in bojevitost za »katoliško vero," berite dopise iz Zabukovja z dne 6. 3. iu 13. 3.1.1. v Slov. gospodarju. — ,.Častitati" je »Slov. G.", da ima takšne dopisnike in zrele politike, ki brez podlage gredo na lira takim mladim ljudem, da tako sumničijo napredne može, samo, da bi jim vzeli ugled pred ljudstvom ter jih po nedolžnem spravili v kazen. »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Kaj ne, ljuba Pepca! Hardek pri Ormožu. Naše gasilno društvo za orm. okolico si je izvolilo na dan sv. Florjana, katerega je pri pozni sv. maši kot pa-trona s polnoštevilno udeležbo počastilo, sledeči odbor za novo društveno leto in sicer: načelnik -Hanželič Franc, veleposestnik in župan na Har-deku ; nač. namestnik Masten Matjaž, posestnik v Pušincih ; tajnik Porekar Anton — Hum ; blagajnik Rajšp Josip, Hardek ; vodja plezalcev Ver-hovčak Rudolf, Pušinci; namestnik MežnaričFranc, Ormož ; vodja brizgalničarjev Kirič Lovro, Hardek ; nam. Vaupotič Jožef — Ormož; vodja varuhov Trsteujak Ivan, Pušinci; nam. Škrinjar Auton — Frankovci; vodja ročnih cevij Kociper Jakob, Litmerk ; nam. Sever Ivan, Ormož; vodja orodja Škrinjar Franc, Hardek; zdravstveni načelnik Rosina Adolf, Hardek ; nam. Richter Ivan, Ormož ; trobentač Kikel Avgust, Hardek. Društvo je lani imenovanima častnima članoma in sicer preč. knezoškof. svetovalcu in župniku pri Kapeli blizu Radgone g. Martinu Mešku in svojemu častnemu načelniku g. Andreju Žinku, posestniku na Har-deku, izročilo krasni diplomi. Prvemu v posebni deputaciji načelnika, podnačelnika in tajnika dne 17. aprila t. L, drugemu s prirejeno bakijado ob godovanju. Hvala njima in vsem drugim za blagovoljno podeljene podpore in nasvete. Pomoz Bog! Na pomoč! LI ST E II. Uboj v Jeksovem dvorcu. Iz skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) Dalje sta tu dve služabnici, lepega obnašanja, nedolžni kmetiški deklici. Nobena izmed njih ni mogla to biti, zakaj oslala družina je izpričala, da se nista celi večer ganili iz kuhinje. Isto velja o treh hlapcih. Nobeden izmed služab ištva bodisi moškega, bodisi ženskega ni zapnstil fega večera kuhinje ali hleva. Od soičnnega zahoda d£> večerje je v dvorcu čas oddiha in počitka, in dan, katerega so prebili med delom in molčanjem, se konča ponavadi pri kmetiških ljudeh s pogovorom in smehom. Vseh pet domačih ljudi se je s hrupom kratkočasilo pri ognjišču. Vsled glasnega pogovora iu bučanja vetra, ki je tulil onega viharnega večera v dimnikih, so najbrže preslišali vse strele. Ostane gospod Jeks. Preiščimo nepristransko vsa fakta, ki mečejo nanj sum. Imamo tu moža, ki nič več ne ljubi, to je gotovo, ki najbrže nikdar ni ljubil dekleta, s katerim se hoče oženiti zaradi njenega denarja; ki se očividno zanima za dtugo ženo, katero ima po pravici na sumu, da vsak trenotek stopi naprej in poškoduje njegove nade na bogato ženitev; ki si je dovolil nejasne grožnje napram umorjeni deklici, o čemur podaja nepristransko svedočbo dnevnik one žene. In slednjič je on edina oseba, ki bi imela dobiček vsled njene smrti. Na drugi strani pa je bil gospod Jeks v onem času, ko je bil umor najbrže izvršen, v Bekstonu ali pa na potu domov, toda tu zopet no vemo natančno, ob kateri uri je Marija Jud-sonova našla svojo smrt. Lahko je to bilo, ako sodimo po tem, kar vemo, pol ure pozneje, ko se je gospod Jeks vrnil v dvorec. Ne vemo ničesar, kaj je gospod Jeks delal od prihoda domov do onega časa, ko je vstopil, ob devetih, v sobo, kjer ga je čakala njegova mati z Miss Lewsomovo. Nihče izmed služabništva mu ni odprl; odprl si je sam. Nihče ga ui uiti videl niti slišal vstopiti. Kaj je delal celi ta čas, ki je pretekel med njegovim prihodom domo/ in med odkritjem umora? Po njegovi iastni izpovedbi sta minuli kake dve uri. Pravi, da se je preoblekel in da se je potem sprehajal po svoji spalnici. Mogoče, toda vendar se mi zdi, da je bila njeg-va hoja v spalnici nepotrebno dolga. Naj je že moj predsodek napram mlademu posestniku, pod katerega streho sem razbil svoj dosedanji stan, s katerim sem nekaj dni živel v prijateljskem razmerju, uaj je že moj predsodek kakršenkoli, vendar se ne morem ubraniti suma, ki se dan za dnevom čimdalje močneje zbira okrog njega. Da povem po pravici, Karol Jeks se mi je priljubil; njegovo trdo, pri srčno, odkrito vedenje je na prvi mah razorožilo moj sum. Pripuščam, da priljubljenost in mržnja ne smeta imeti mesta v službenih zadevah, pri katerih si mora pridržati naš človek svojo osebno naklonjenost zase, toda priznati moram, da bi se jim bil komaj ubranil tudi hladnejši razum in treznejše srce kakor je moje. To je ena izmed temnih stranij detektivovih; dolžnost ga sili preveč pogosto obrniti se proci onemu, s katerim je lomil kruh, dati okove na roko, ki mu je ponnja'a hrano in pijačo. Branil sem se do skrajne meje proti obsojajočim faktom, ki so se grmadili proti Karlu Jeksu in ki so valili nanj kiivdo tega podlega uboja. Ta človek je bil, tega mnenja sem sedaj, bodisi blazen, bodisi (ako ga obdolžim) surov in krut morilec. Res, njegova skrajna neumnost je bila, ki me je osramotila, da sem ga smatral za nedolžnega. Zdelo se je, da je skoro neverjetno, da bi človek, ki je drugače zvit in pogumen v svojih podjetjih, kakor je bil Jeks, šaljivec, vesel in dobrosrčen tovariš v družbi in pijančevanju, izurjeu v vseh bodočih spremembah vremena v zraku in na trgu, — da bi tak človek pokazal tako nerodnost in surovost v tej zadevi umora iu pustil za seboj precej stopinj in sledov. Tupatam bi kdo menil, da bi človek, ki živi na deželi in je k temu še »sportsman", da bi človek, ki je navajen zasledovati in preganjati divjačino, ravnal oprezneje pri ostavljanju odtiskov svojih stopinj na mehki zemlji. Saj bi ta okoliščina sama na s^bi, kakor hitro se najde soglasje časa in nagib k umoru, zadostovalo pripeljati ga na galeje! In kakor da ne bi bilo to že dovolj, prišle so na dan še druge okolščine, ki so ga obsodile. Naj mi bo dovoljeno popisati korak za korakom historijo umora na tem temelju, da je Jeks pravi morilec. Kar se tiče nagiba, o tem sem že dovolj povedal. Nihče razun Jeksa ni imel denarnega nagiba k umoru deklice, Katere gotovo ni ljubil. Svedočba sledov je zelo tehtna, toda o tem sem že dovolj povedal. Pristopiva rajši k neposrednemu vzroku smrti. V možganih umorjene so našli tri majhne kroglje. Povedal sem že, da te kroglje niso imele koničaste oblike, kakršne najdemo pri nabojih samokresa. Bile so okrogle in one velikosti, ki se rabi pri nevarnem orož:u znanem pod imenom »salonska puška". Skratka, to so bila svinčena zrna na srne, kroglje v velikosti velikega graha. Nekega dne, ko je bil Jeks odsoten, sem skrbno pretaknil sobo, kjer je imel mladi posestnik svoje orožje in naboje. Dalje sledi. Občina Št. Pavel v Savinjski dolini. (Piše Josip Vidi c.) (Dalje.) Boljska. Izvirajoč blizo kmeta Boljskarja na Kranjskem priteče iz zapadne strani mimo Vransko, Prekope, Gomiiske, Grajske vasi v Št. Pavel in teče dalje po Št. Pavelski občini mimo vasi Kaplja Zdravi, krepki zobje prodrejo brez truda. Razvoj dojenčkov izredno podpira vedno jemanje lahko prebavljive, .redilne Scottove emulzije. Predvsem v času rasti zob se jasno pozna vpliv tega izkušanega krepilnega sredstva za otroke. Scottova emulzija vsebuje namreč tudi za rast zdravih, krepkih zob važDo kostitvorne apnens soli. Malčki so trajno veseli in komaj čutijo, da prodirajo zobi. Scottova emulzija se lahko jemlje v vsakem letnem času, je tečna in vedno enako učinkuje. Seveda mora biti prava Scottova emulzija, ne kaka ponaredba. Cena originalni steklenici K 2'50. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v pismenih znamkah dobite od tvrdke Scott & Bowne d. z o. z. na Dunaju VII. in sklicevaje se na naš list enkratno vpo-šiljatev poizkušnje od kake lekarne. 144 11 vas, grada Gorica, tovarne Prebold, grada Prebold n-.ed Št. Pavlsko vasjo in Dolenjo vasjo mimo župnijskega zemljišča pod melem Laporskega mlina in se pod Št. Loranskim poljem izliva v Savinjo. Ta potok je prejšnja leta mnogokrat izstopil in poškodoval travnike preboldske graščine in pre-piovil vse župnijsko polje. — Čez Boljsko vodijo štirje mostovi, izmed teh vodi eden v Št. Pavel, drugi pa veže cesto iz Št. Pavla v Št. Lovrenc. Velikareka. Ta potok izvira izpod jugozapadnega vznožja Mrzličke planine, in se poveča s pritokom, ki priteče izpod vznožja Reške planiue, in se vije poleg okrajne ceste, ki pelje iz Trbovelj v Št. P;ivel od juga proti severu, ter se po daljšem teku po Št. Pavelski občini pod okolico Št, Lovrenc izliva v Savinjo. V velikoreški vodi se nahaja mnogo žlahtnih ,,postrvi" in rakov, ker je voda čista, mrzla studenčna. Ob njej stoji več mlinov, Ahčev in Branjšev mlin v Reki, tako tudi Drnškovičev in Kupčev v Št. Lovrencu. Tudi precej žag ie postavljenih ob tem potoku. Velikareka rada naraste in poškoduje Št. Lovrensko polje in Št. Lovrensko vas. Malareka. Ta potok, ki izvira v podnožju maloreškega Pušnikovega hribovja, je za dobro polovico manjši od Velikereke in teče od zapada proti vshodu ter se izliva v Velikoreko nad Druškovičevim mlinom n h meji Reške in Št. Pavelske pol. občine. Znamenit je ta mali potok zato, ker ima zelo ka-muDito strugo, ki deloma služi zh kolovozno pot. deloma pod ia deloma vrh zemlje. Voda v tem malem potoku, ki goni tudi eden (Podbregarjev) mlin, je tudi jako čista in živ6 v njej tudi post rve. Prav lepo se tudi prilega potokoma pesem, ki se glasi: Rad hi tamkaj bil! Kjer po dragah bistra Reka Kakor živo srebro teka. Kjer zelene trate prt Mene žene v pisan vrt. V. Orožen. In res, kako lepe zelene trate, pisani travniki, kot pregrnjeni zeleni prti leže tik ceste in potoka Velike in Malereke skoraj skozi celo malo in veliko z reško dolino, tako dolgo da stopiš in nje v odprto lepo široko Savinjsko dolino, podobno pisanemu vrtu, kamor te pozove in povabi mila krasota narave na sprehod! (Dalje sledi.) Gospodarji paberKi. Hmeljarji. Iz Savinske doline nam pišejo: Ker je zopet nastopil čas oskrbovanja hmelja in je že marsikateri premišljeval, kako bi se zatirale bolhe, obja viti hočem sledeče: Že nekaj let, posebno pa minulo leto so bolhe napadale moj hmelj tako, da je bilo nekatero perje prevotleno kakor sito. Med tem ko je na sosedovem 4 m oddaljenem hmeljišču že dosegla hmeljeva rastlina nad 3/4 višine hmel-jevega droga, imela je na mojem hmeljišču komaj 2—3 m višine in je bila jako slaba. Omislil sem si sledeči poskus: Pest pralnega luga sem raztopil v topli vodi, to raztopino vlil v vodo napol-neno škropilnico (za vinograde) in pridjal še malo raztopljene galice. Stopa e v vrstah sem škropil hmeljeve rastline po eni, v drugi vrsti nazaj grede pa po drugi strani. Pazil sem, da sem kolikor mogoče škropil spodnji del perja, ker se bolhe tam najraje zadržujejo. Kakšen je učinek škropljenja? Že (Jrngi dan ni bilo videti bolh na perju. Hmelj je začel v kratkem času močno rasti ter ostal do pozne jeseni od tal do vrha poraščen z zelenim perjem. Rastlina je bila krepka in tudi pridelek je bil lepši in izdatnejši. Na 100 1 vode bi zadostovalo 1 1/a kg pralnega lnga in 1 kg galice. Za eno rastlino se lahko računi pol litra mešanice. Pralni lug in galica dobiva se skoraj v vsaki trgovini. Hmeljar. Kako se mora kmet ravnati, če hoče kako žlvlnče doma zaklat! in meso razprodajati ? Na mnoga tozadevna vprašanja sledeče pojasnimo; Vsak kmet sme svojo živino zaklati in meso razprodati. Seveda ne sme tega delati kot obrt, da bi živino kupoval in jo potenj klal, ampak mora biti žival domače reje ali vsaj domača. V slučaju razprodaje mesa na drobno in debelo mora kmet dati žival živo po živinskem ogledi pregledati in mora dati meso zopet pregledati po mesogledniku pred razprodajo. Šele če se spozua žival v živem stanju zdrava in meso zdravo, sme meso razprodati. Tudi v slučaju zaklanja živine v sili mora biti žival živa pred zaklanjem pregledana in po zaklanju se mora pustiti meso ogledati in sicer pred razprodajo, dokler je še meso z vsemi deli teleta (tudi pljuča, črevesa, jetra itd.) skupaj. Zadnji dopisi. Državni zbor — bo sklican 15. t. m. Dunaj, 8. maja. Državni zbor bo baje vendarle za 15. t. m. sklican. V prvi seji namerava min. predsednik grof Stiirgkh podati obširno izjavo o zunanji politiki. Demobilizacija ob južno-avstr-ijskih mejah. Dunaj, 7. maja. Kakor izvemo iz zanesljivih virov, je vojaška uprava pripravila vse za odpust rezervistov na južnih avstrijskih mejah. Povelje za odpust rezervistov bo izdano v najkrajšem času, odpuščanje se bo pričelo takoj. Včeraj je bil ustavljen na bosanskih železnicah tovorni promet. Ta odredba je še posledica vojnih priprav. Sedaj bo vojna uprava porabila to priliko za transport vojaštva. Predaja Skadra. Cetinje, 7. maja. črnogorsko vojaštvo je začelo zapuščati Skader. V Skadru ostane le majhna posadka. Brigadir general Vukotič bo Skader izročil oddelkom tujih čet. Od kralja Nikolaja imenovani župan in mestni prefebt Živkovič ter uradniki so podali demisijo in odšli. Mednarodno brodovje izkrca danes svoje vojaške oddelke, ki bodo stali .lajbrže pod poveij-ništvom avstrijskega častuika Mirovna pogajanja. London, 7. maja. Prva seja mirovne konference med zavezniki in Turčijo bo v soboto 17. t. m. Še isti dan bo podpisan protokol o mirom! i preliminarijah. Nato se bodo pričela pogajanja za deliiiitivni mir. Istočasno se bo vršila konferenca veleposlanico•, ki s« bo ba vila z vprašanjem Egejskih otokov. V političnih krogih računajo, da bodo pogajanja tekom 14 dni končana. V Ljutomeru je umrla dne 7. t. m. gospa Eina Drofenik, soproga davčnega kontrolorja g. Hinka Drofenika, v 36. letu starosti. Naše sožalje! Duhovniške vesti. G. kaplan Franc Slana je prestavljen iz Št. Lenarta v Slov. goricah v Slovensko Bistrico; Ivan Cilenšek, kaplan pri Sv. Jurju ob Ščavnici, pride v Št. Lenart. Odlikovanje. Gospod L. Janžekovič, župnik v Veržeju, je odlikovan z zaslužnim križcem za 40 letno zvesto službovanje. Lepa oljnata pokrajinska slika (velikost 70X55 cm brez okvirja) je v našem uredništvu uaprodaj. Okvir je jako lep. Cena razmeroma nizka. fazne notfosti. Trideset otrok v 32 letih. V Bukarešti živi zanimiva rodbina Siorin. Mož je star 54 let, žena pa 49. Žena je povila v 32 letih 30 otrok. Grozen umor. Iz Pečuha na Ogrskem poročajo: Ko sta šla v nedeljo krojač J. Ganzler in njegova žena v občini Kisdorog k maši, se je priplazil slaboumni kmetski fant Mihael Bech v nezaklenjeno krojačevo stanovanje ter napadel devetletno hčerko s kuhinjskim nožem. 28 letni Bech je sunil otroka z nožem v trebuh, mu iztrgal čreva, prerezal usta do ušes ter mu nato odrezal še nos. Nato je deklico zlorabil. Morilca so kmalu na to prijeli, ker je bil ves krvav. Slovenec obešen v Ameriki. Iz Pittsburga poročajo: Tu so obesili 21 letnega Franceta Malija, ki je ustrelil 38 let starega rojaka Franceta Bezeka po naročilu njegove žene, s katero je imel razmerje. Nenavadna poroka. Iz Nevesinja v Hercegovini se nam poroča: Dne 10. decembra 1912, ravno na dan ko bi se moral poročiti, je bil prostak Franc Janchen iz Nixdorf-a na Češkem pozvan v izvanredno vojaško aktivno službo in moral je takoj odpotovati v Nevesinje ob črnogorski meji — ne da bi bil mogel še prej popeljati svojo izvoljenko pred altar. Zaraditega tudi ni dobila njegova nevesta nikake podpore, temveč samo 36 vinarjev dnevno za svoje nezakonsko dete. — Dne 18. aprila ie odšel imenovani prostak na 12-dnevni dopust, si takoj priskrbel za ženitvo potrebne dokumente in se srečno poročil. Poroka se je vršila dne 21. aprila v Nixdorf-u na Češkem ob V2nri zjutraj — a še istega dne, štiri ure pozneje je zopet moral zapustiti svojo mlado ženo in se odpeljati s poldanskim vlakom k svojemu vojaškemu oddelku v Nevesinje ob črnogorski meji. Zares nenavadna poroka! Književnost in umetnost. L. N. Tolstoj : Ljudske pripovedke. Prevedel dr. Ljudevit Pivko, Maribor 1913. Cena broš. K 2'40, vez. 3 K. Tiskala Zadružna tiskarna v Krškem. Loterijske številke. Line, dne 3. maja 1913: 55, 1, 79, 32, 2. Trst, „ 7. „ „ 41, 34, 50, 27, 87. Resen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična ..Franchova Perlrž, znamka :Perlro:" Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. Dobi se povsod. LISTNICA UREDNIŠTVA. Šmartno 0. D.: Pijancev vendar ne moremo zagovarjati. Kaj drugo! — Zgor. Savinjska dolina: Le pazite, da še ne bote preklinjali agentov in firme, ki jih zdaj hvalite! — Šentjurski jež: Za tokrat si malo prepozno prilezel. Pa te boiro prihodnjič predstavili javnosti. Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo I-fl -^Uter—j lokomobill in motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez dtiha. Naprave s sesalnim plinom. NajcenejSe obratovalno sredstvo sedajnosti. Mlini za deklo in fino moko ^^ofvrd^Tpeii).- Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brez- | plačno. — Iščejo se zastopniki. C. In kr. prlv. tovarna za motorje ln stroje G. Bernhardt-a sinovi, Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204. Rudolf Geburth c. i. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse). Zaloga štedilnikov in peci tafer za vsako porabo Vse vrste raznih peči, vlivanje železa. emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „ Uelios". 161 26-9 C SCHUTZ-MARKE oljuuus HERB jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias 4> itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, ♦ grlo, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — 2 Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — 4 Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. ♦ Krasna okolica. — Vojaška godba. J Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. J. Lohert. J «♦<$> #### Od leta 1878! Povsod priznana domača sredstva I Pri vetjih naroČilih znatni popusti v cenah 1 A.THIERRY-ja BALZAM Lekarnarja edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-11 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60. Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno centlfolljsko mazilo je zanesljivo In najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah< itd. — 2 dozi staneta K 3 60. Naroči se: Lekarna k angelju varihn. Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. 4?š£M!f h Pregrada! ?o ceni naHupife postelje......od 12 K naprej madrace......od 11 K naprej mrežnate vstavke (Einsatze) od 9 K naprej divane.......od 30 K naprej in drugo razno pohištvo pri Antou-u Baumgarfner Cetj«, Gosposka ulica šl. 25. 251 5-3 ^M^MMMMMMMM^MŠMMMMf^ Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -9 Greestemiinde (Bremerhaven). 175 -9 Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Zamlinarje se dobi nov cilinder in stroj za čiščenje drobljenca (grijesa) po nizki ceni pri Elizi Korošec v Stojncih niže Ptuja. 271 1 MMMMMMMMIM Konrad Rosenbauer & Kneitschel tovarna gasilnega orodja t LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje BENC1NMOTORNE TURBINSKE BRIZGALN1CE. Novost! Model 1913. Novost! BENCIMffiOTORM BRIZGALNICA „MARKA LINC". Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko „TRIUMF". Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplačen. 103 12-6 Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše bri gal-nice sub venci jonira slavni štajerski deželni odbor! Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Llncu. IFR.SAMSA, Zagreb, zastop. za vse juž. dežele. NMMAMMNMMMM Razpošiljalna zaloga mbs Glavni trg 8 CELJE Giavni trg 8 malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolentc, Celje, Graška cesta 22. is 35-19 Najsigurnejše sredstvo proti „ PERONOSPORI" je FORHlN večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem. Sadjerejci in vinogradniki £?YJS!; bakreno zvepleni prah proti strnpeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu, lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni voael za požlahtnenje. ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX; Gatterburgh. 23. 30-13 1 C£ I ct mmm k t vUižslOTtioaa nom ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno. Zahtevajte cenik! 232 13-5 Zahtevajte ceniki Svuji k svojim H h ■ Največji trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 66 50-17 Za ženine in nevesticeporo5ne zlate prstane tei ženito" """"" "UI>I""IUB vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal« naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom ■ ■ Velika narodna trgovina Karol Vamč, Narodni dom 77 4915 priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! i n n 2- « < ® n o 2. SLIKAR PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVC, CELJE Gosposka ulica štev. 5. 46 51-18 1 proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z 1 MATFARTH -OVO samotvorno škropilnico „SYPHOMA" 197 11-8 dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic sa Herkules s: hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi Ph.lMayfapth & Co., Dunaj II. Taborstr. 71. Frankfurt o. NI. Berolin Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. SliHar in ple;Har prevzame vsa v svojo stroko spadajoča d( !n kakor slikanje sub, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarsfvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — P o ec X H '3 t* as s O ta C t_ CO J* .2 v« CO O N M a> > pa m ■ H ■ OSI ZVEZNA TISKARNA V CELJU. EftfE _POJ Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deiuje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlasralnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjena stranke. — Cene nizke. -c o J-< (B 13 O