vprašanje odnosa med obsegom informacij kot ciljem ali kot sredstvom za prikaz regio­ nalne problem atike. Precej je zlasti gospodarskih in prebivalstvenih podatkov, starih okrog 10 let, od takrat naprej pa so se nekatere stvari že bistveno spremenile. Tekst je dopolnjen z ustreznim številom tabel, kartogram ov in slik. V endar so črno bele slike dokaj slabe. N ajdejo se manjše nerodnosti in nejasnosti tudi pri ilustracijah, kot na pri­ m er v drugi knjigi na str. 311 pri prikazu nacionalne sestave tujih turistov in ne nacio­ nalni sestavi inozemskega turizma, ali na str. 327, ko podnapis govori o čisti, zdravi in urejeni krajini, pri čem er pa ni niti eden od treh terminov ustrezen; nič ne pove in ni geografski. Poleg tega bi v geografskem »učbeniku« vendarle pričakoval dosledno uporabo term ina pokrajina in ne krajina, saj spremembo tega term ina v geografskih krogih doslej še nihče ni opredelil in ustrezno argumentiral, niti ga ne uporabljamo. Prva knjiga Sodobnega sveta obsega pet poglavij: Uvod v družbeno geografijo, O dnos med družbo in naravnim okoljem, Geografijo prebivalstva, Geografijo naselij in Politično geografijo. Vsako izmed petih poglavij je nepogrešljiv in zelo uspešen sintetski prikaz posam ezne problem atike, vendar po metodološki poglobljenosti izsto­ pa poglavje o naseljih. V drugi knjigi pa si sledijo poglavja o primarnih gospodarskih dejavnostih, o sekundarnih gospodarskih dejavnostih, (industrija in rudarstvo), o te r­ ciarnih gospodarskih dejavnostih (prom et, trgovina in turizem), o urejanju in varova­ nju človekovega okolja in o sodobnem družbenem razvoju. Težko pričakovana druga izdaja Sodobnega sveta je priročnik za najširšo upora­ bo; koristno bo služil tudi učiteljem geografije. G lede na njegovo strokovno kvaliteto, sistem atičnost in nazornost pa bi bil v prevodu izjemno koristen strokovni pripomoček tudi v drugih republikah in pokrajinah. M. Pak Ig o r Vrišer: U rb an a geografija . Ljubljana 1984, str. 240. V založbi Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter Filozofske fakul­ tete v Ljubljani je izšel učbenik iz urbane geografije za potrebe interdisciplinarnega podiplom skega študija prostorskega in urbanističnega planiranja in za potrebe pred­ m eta urbana geografija. Po Vreskovih Osnovah urbane geografije je to pri nas drugi tovrstni učbenik, ki se razlikuje predvsem po metodološkem pristopu in po mnogo večji vključitvi domačih vsebin. Knjiga obsega naslednja poglavja: predm et in naloge urbane geografije, opredeli­ tev in razvoj mest, mestne funkcije, mesto in okolica, mestno prebivalstvo, zgradba m est, mestni ustroj in urbanizacija. V teh poglavjih je zajeta vsa osnovna problem atika u rbane geografije, ki je v knjigi podana zelo sistematično, kar pomeni kratek pregled geneze, osnovni metodološki pristopi, najbolj znani primeri iz svetovne literature in kolikor je bilo na voljo gradivo tudi primeri iz Jugoslavije ali vsaj Slovenije. Slednje ve­ lja še posebej za kartografske prikaze, kar je razumljivo zavoljo tega, ker je velik del tovrstnih študij pri nas opravil avtor sam. Knjigi lahko štejem o še posebej v dobro smiselno razmerje med prikazom osnov­ nih teoretičnih in m etodoloških pristopov, tujih prim erov in potem širše aplikacije na dom ačih prim erih. S tem je podrobneje opredeljen predm et urbane geografije in prika­ zani so sicer v skopem obsegu rezultati naših dosedanjih prizadevanj na tem področju, ki po vsem sodeč le niso povsem zanemarljivi. Prav zaradi tega je tekst pridobil na vre­ dnosti in zanimivosti tudi za druge stroke, s prikazom raziskovalnih metod pa je močno prisotna tudi njegova praktična uporabnost. U rbana geografija je do dobre mere zapolnila vrzel na tem področju, ki je bila spričo aktualnosti te problem atike že kar nerazumljiva. Njena vrednost pa poraste tudi ob dejstvu, da podaja tudi drugim disciplinam potrebne vsebine. Tako so izpričane ši­ roke možnosti na tem področju in velika vrednost urbane geografije pri preučevanju, razum evanju in načrtovanju urbanega prostora. M. Pak Geografski zbornik XXIII 1983, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Geografski inštitut A ntona M elika, Ljubljana, str. 338. 23. številko Geografskega zbornika sta uredila Ivan Gams in Drago Meze. Po obsegu se letošnja številka ne razlikuje bistveno od lanske, vendar pa bi v zadnjih dese­ tih letih težko našli Zbornik, ki bi tako široko predstavil delo Geografskega inštituta A ntona M elika. V Zborniku je objavljenih 8 razprav. M. Š i f r e r je s svojo študijo o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja (50 str., karta v prilogi) dodal nov kam enček k mozaični podobi o razvoju reliefa na ozem­ lju Slovenije. Sistematično je proučil sedimente na Barju ter ostanke akumulacijskih in živoskalnih teras te r terciarnih ravnikov na obrobju. Meni, da so terciarni ravniki na­ stali v tropski klimi, lahko v dokajšnji višini, ne glede na kameninsko zgradbo. Klimat­ ske sprem em be ob koncu pliocena so spodbudile selektivno globinsko erozijo, ki je oblikovala globoke doline na Barju in njegovem južnem obrobju. Ostanki erozijskih teras, pokritih s prodom , kažejo na faze bočne erozije in akumulacije in so posledica klim atskih nihanj v starejšem pleistocenu. Predvsem v mlajšem pleistocenu je prišlo do intenzivnega, a neenakom ernega grezanja Barja in deloma tudi obrobja. Grezanje je izzvalo intenzivno akumulacijo, ki je na Barju celo prekrila doline. Zaradi neenako­ m ernega grezanja so nekatere doline na obrobju brez teras, v drugih pa so ohranjene največ tri, ki pa proti osredju potonejo globoko pod viirmsko in holocensko nasutino. Proučitve sedim entov (podprte s pelodnimi analizami J. Šerclja) kažejo na ritmično akum ulacijo, ki se sklada s sočasnimi klimatskimi spremembami. Sava je s prodom zasipala predvsem severno obrobje Barja, pa še to le ob viških ledenih dob. O b intenzivni, istočasni akumulaciji periglacialnega m ateriala na Barju po Šifrerju najbrž ni prišlo do trajnejših ojezeritev. Zamočvirjenje Barja v holocenu pripi­ suje avtor nasipanju Gradaščice, ki ga je morda pospešil človek s krčenjem gozda, pa tudi rimskim regulacijam in nasipom, ki so zadrževali odtok poplavnih voda. V razpravi o razvoju reliefa in izrabi tal v Ložniškem gričevju (40 str., 3 tabele) obravnava K. N a t e k ozemlje med Velenjsko kotlino in Dobmskim podoljem na severu, dolino Pake na zahodu in dolino Voglajne na vzhodu ter Spodnjo Savinjsko do­ lino na jugu, torej predel, ki je v dosedanji strokovni literaturi znan kot Ponikevska pla­ nota. Z aradi tektonike in pestre litološke zgradbe so ostanki starih uravnav in teras sla­ bo ohranjeni. Z analizo reliefa pa je avtor ugotovil, da sestavlja območje vrsta neotek- tonskih blokov, ki so se relativno grezali ali dvigali. Na tej osnovi je rekonstruiral raz­ voj rečne mreže od srednjega pliocena naprej. Do velikih sprememb le-te je prišlo predvsem v severnem delu gričevja. Na osnovi reliefa in kamninske zgradbe ter ob