Št. 41 Maribop, dn« l4. oktobpa 1909. xzjljul. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora 9 pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Kj Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo:. Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj, i— Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Vseslovenska ljudska stranka. Prihodnja nedelja bo za naš slovenski- narod velikanskega zgodovinskega pomena. Kakor smo Že poročali, ustanovi se to nedeljo v Ljubljani Vseslovenska ljudska stranka, to je, združil a se bodo vse deželne krščanske politične organizacije Slovencev v eno veliko politično organizacijo. Naša Slovenska kmečka zveza ostane .sicer, kakor je bila dosedaj, toda v času hudih bojev bomo vendar imeli krepko oporo na združenimi, v boju izkušenih bratih., In te opore smo ravno mi .obmejni Slovenci silno potrebni. Z ustanovitvijo Vseslovenske ljudske stranke padejo med Slovenci vse umetno ustvarjene mejo. Bratski si bomo podali roke Slovenci enakih načel in enakih stremljenj od 'Mure dol do Jadranskega morja. Našemu ljudstvu skrajno škodljivega liberalizma se je isto večinoma že otreslo. To so pokazale volitve na Kranjskem, kjer je liberalizem žft v zadnjih zdihljejih, na Štajerskem, in ravno minóle dni na Goriškem. Sedaj je prišel čas, da se krščanska Slovenija na novo oživi* in to bo Do »godila s Dtflelfo Ka se ustanovi Vseslovenska ljudska strarfka. Zato pa naj ne bo zaveldnega Slovenca, ki b5 ob ud očlel&ŽO tega zborovanja, Id se vrši v nedeljo, dne ¡17. t. -ničnem telesu. Kjer so ceste slabe, tam peša vse, tam vse zaostaja in vse je v mrtvilu» Tlo velja vi veliki meri o našem kozjanskem okraju. Kolikokrat se V, zasebnem in javnem razgovoru trdi,, da smo v okraju zaostali, da je naš okrflj najbfolj zapuščen itn zane-jen, da je, nekaka mrtva točka v narodnem gospodarstvu Štajerske dežele. Človek ne more odgovarjati, Čeprav ga srce boli, ko opazuje naše pridno in marljivo ljudstvo, kako bi si rado pomagalo, a ne najde potov in sredstev, da bi si opomoglo. To ljudstvo dva-krat in tisočkrat zasluži, da se mu pomaga, vsaj ska-zuje povsod in vsikdar tako udanost 5n zvestobo našemu programu, in našim načelom, da mora Človeka ganiti. Kolikokrat se je že poskušalo, vcepiti našemu ljudstvu strup brezverstva, svobodomiselnosti itd., a vsikdar ga je odločno odklonilo. Posebno se pa mora pri tem poudarjati, da ne vsled tega, ker je ločeno od drugega sveta, ampak iz notranjega prepričanja, ker ravno uboštvo našega okraja goni naše najboljše može in mladeniče daleč u tujino, da si tam v nevarnosti in bedi služijo kruh, katerega potem delijo z.do* mačini. Da. bi se okraj odprl, potrebuje pred vsem boljših cest, kot sq dosedanje. Od katere strani koli s« bližaš kozjanskemu trgu, od vseh strani moraš pre-/ koračiti sirme, grde klance. Pot v Sv. Peter čez Sko-j pečno m pot v Sv. Vid pri Planini ali v Planino iz j Kozjega pa naravnost kriči, da se preloži. Kdor cesti s ni vajen, mora Boga zahvaliti, če je na teh progah 'i srečjio z živino in vozom dospel Čez vsa ta kotanja», j vse te ven Štrleče velika kamne, okoli vseli teh ovinkov srečno na ravno cesto. V poštev pride pa še dru.. go dejstvo* Nam tudi cost nedostaja. Cela velika in rodovitna lara Prevorje nima okrajne cesta. Pa dežju so kolovozi vedno taki, da lahko do kolen obtičiš w racmehčanl ilovici» Kako naj ubogi posestniki te iare in sosednjih občin, ki so deležni iste mizerije, proda* laja svoje pridelke I Imajo priznano najtežjo in najlepšo pšenico, dober, iskan oves, imajo dovolj sadja, a kam z vsemi temi pridelki^ kp ni cest ? V istem položaju je» prostrana občina Križe, ki prideluje na svojih lepih, proti solncu obrnjenih legah priznano in priljubljeno vino, a ne more ž ¡njim nikatmor v svet Tukaj se morajo zastaviti vse sile, da ¡dosežemo ugodnejši gospodarski položaj okraja. Treba nam je tedaj 1. že obstoječe ceste deloma popraviti in deloma preložiti, da se Izognemo prevelikim strminam, n. pr. Skopečno in Srebernik. 2, Treba nam je že obstoječe občinske ceste povzdigniti v, okrajne ceste II, razreda; kot n. pr« občinsko cesto, ki vodi mimo sv. Filipa v VeTaČah, kjer so vedno priznana velild Živinski sejmi, v VirŠtanj, in občinsko teesto, ki vjodi v Olimje, in 3. krvavio nam je treba novih cest, pred vsem popolnoma ravne ceste čez za^-puščeno Prevorje v Sv, Jurij, ki bi ves okraj proti glavni Železnični progi odprla, in peste, ki bi peljala čea Križe v Močnikov graben in čez Zdole v Brežice^ Potreba teh cest je zdavno pripoznana« IzkuŠalo se je tudi te ideje, uresničiti, a izvršitefv je vedno zaspala, xer so malenkostni lokalni rajzpori uplivali, in ker ni bilo mogoče financirati projektov. Se je v tem oziru sedaj kaj izpremenilo? Z veseljem me navdaja zavest, da zamorem vpra» Kanje potrditi. Deželni odbor je na podlagi sklepa deželnega zbora od dne 3. januarja 1903 izdal v, I. se-siji sedanje deželno-zborske periode neko poročno o vseh okrajnih cestah, ki bi se morale lekom bodočih 10 let zgraditi ali preložiti, in kaka naj se kredit m svrho subvencije teh cestnih stavb zagotovL Iz lega poročila J» razvidno, da je dežela pripravljena za vse ceste — nove in preložene — I, razreda prispevati polovico vseh stroškov, za ceste IL razreda, nove in preložene, če ima okraj manj kakor 10% okrajnih do- SS podlistek Nesrečni agitator. Črtic«. Napisal Br»nislaT. Bilo je leta devetnag^tstodevet po rojstvu Kristusovem pieseca maja, ko je polna luna z zadnjim krajteem v? polni meri trkala slovenske liberalce. Tam ¡a niželi Štajerski bi se imeli tiste/1 ase voliti poslanci v deželni zbor tiste dežele. Nek jblogat iabrikant je Bil tako usmiljen in blagomTlega srca, da je založil tiste čase celih dvanajst najboljših kandidatov izmed najboljše narobe stranke pa Širnem svjetu. Da pa bi ffiB K hiaajboljši* Ba Bolj „gvišnj*, vzel je tudi dober in močno „zarinkan patent* na njih nerodno-narodni-vsenemški program, kjoi iznajdbo, kfi prekaša celo Sfeppelina. « ¡Tako ljubkoprijetno je sijalo solnce nekega dne v tistem Času. Ne ravno zelo mlad mož, po poklicu ag5tator, prišedši iz vfaške šole v Ocvrtem orehu, koraka burno po cesti, držeč pod pazduho povo pečeni list, glaseč se na slav(no ime »,NerodneŽ". Naš zna^ nec, z močno rašeno, a slabo gojeno brado, na^svo-bodno liberalnem obrazu, se jezi nad tem nesrečnim solncem, ker Je tako Bedasto, Ha sije s fevojimi toplimi Barki tudi po teh nazadnjaških klerikalcih, reete zve-zarjih. — Kam vodi našega znanca /danes tako zgodaj pot? Ni sicer v njegovi navadi, še manj v naravi, vzdigniti svojiH kosti dosti pred Ideveto uro iz postelje» Kajti dasiravno Šolska deca Že od osme ure zjutraj naprej divja in vpije krog Šole, vendar naš gospod Flere Mrčes — tako se zove naS znanec — si v tem času najraje s? postelji tolaži in zdravi mačka pd prejšnjega večera. — Tako pa vidimo danes že ob osmi uri zjutraj korakati vsega vnetega našega, znanca Flerefa v sosednjo vas — Lipo, za katero se Jo go spod Mrčes najbolj bal, ker je bila dosedaj vedno v klerikalnem taboru» Poln dobrih nad [o primaha nag agitator v Lipo ter jo krene koj k prvu hiši uglednega kmeta Doloba. Prvo narodna dleilo mu je bilo, da pritisne na hlev, kot pristen agrareo, velik rudeč lepak za najboljšega od vseh kandidatov — KrampeŽa. Po tem srečno izvršenem velikem narodnem delu misli |D ¡udariti tau v hiša H gospodarju, da zabrenka pri njem, Četudi je klerikalec, na svoje hreščečei, liberal-no-nerodne strune. A gospodar je bil s hlapcema na gnoJišS^ Kjer jalridal gnoj in trosil drobno prst vmes. — „Ha, pozdravljeni gospod Golob", fcriči oddaleko nanj, „pridni ste, pridni«, ,Ta&» je prav, tejto je za kmeta. Le gospodarstvo, a ne politika!* „Jaz pa| pravim: gospodarstva in politika*, se mu takoj odreže Golob, „oboje je dandanes potrebno nam kmetom, sicer tudi naš stan no bo prišel daleč.* — Tako na3 Mrčes že v začetku svpje agitacije ni imel posebne sreče. Da bi se pa našemu kmetu gospod Flere le količkaj pridobribaJ, Jel ]a hvaliti njegovo napredno gospodarstvo: lepe travnike, njilve, vzorno urejeno dvorišče, hleve in nazadnje —• jamo za gnojnico/ — „Ha, dovolite mi gospod Dolob,* bese-diči Mrčes, .„da si natančneje ogledam, kako imate napravljeno jamo za gnojnico, kajti stvar me zelo zanima." „Verjamem", pravi Golob bolj tiho, k hlapcem obrnjen, hker večkrat v gnojnica namakaš svoje pero, ko pišeš gnjusne dopise o nas krščansko mislečih kmetih v liberalne liste." — Naš liberalni junak jo brska in tava, ros dalje proti jatmi. Ker že delj Časa vsled nujnega drugega Dpravila kmet ni imel prilike gnojnbo iz jame izpumpatl, je bila ista skoraj polna« Ne bodi len, si misli naš-Flere, in odvsdigne počasi tudi.pokrov raj jamo, da zamore natančneje Študirati sestavo jame in žlahtne tvarlne, ki se nahaja v njej» Nj se Se dovolj dobro vzravnal, Se jja od zadaj močno zaleti neka stvar v hrbet, da vidi devetindevetdeset solno in — a joj — ga štrbunkne kakor je dolg in IU rok v jamo, polno tiste „žlahtne" tekočine. Kmet je namreč imel več ovaa in močnega starega črnega Ec* Struna. Ta je poprej Že dalje časa opazoval delo in kretanje gospoda Fleret!», in ker je po mogočni bradi Mrčesovi sodeč, sumil, da ima v Fleretu kakega novega tekimeca, je že dalje Časa meril in poskušal ko» štrunček Črni, kako bi Flereta najlažje in najlepše mogel prekucniti. In načrt se mu Je vkljub borni pameti izborno obnesol. Naš agitator junak pa ja brskal po koristni mokroti v jami in klibal klerikalca na pomoč. Hitro priteče Golob s .hlapcema in izvleče do kožo premočenega gospoda Flereta iz neprijetnega kopa* lišča. Le sam „Norodnež" je Dsial v jami. Po vseh kosteh tresočega se nesrečneža spravi kmet v družinsko sobo ter močno zakuri v peč. Ko se je Čez nekaj ur na3 junaČek za silo posušil, in po Golioljovem gostoljubju privezal tudi dušo spet K mok-remu telesu, spl)azil se je gospod Flere Mrčes lepo tiho in mirno zopet domov v ¡Ocvrti oreh. Nesrečno započeta agitacija ga ja spravila tako izven sebe, da jo pozabil, ne vemo prosto ali neprostovoljno, na vso agitacijo. Paradi tega pa Je tudi kandidati Krampež slavno pogorel, f— Kadar pa vidimo gospoda Flereta Mrčesa tako v svoje misli zatopljenega korakati ob cesti v Ocvrtem orehu — v vas Lipo ne gre odslej nikdjar več — se sliši včasih globok vzdihljaj iz junaških njegovih prsi: „Oj ta koštrunl* klad, eno tretjino,, če ima več kakor 140% okrajnih do-klad, pa polovico vseh stroškov. Ker ijma kozjanski okraj več kot 40% okrajnih doklad, bo dobival tedaj Že polovico vseh stroškov za ceste od dežele. Iz istega poročila je nadalje razvidno, da bi morali kozjanski okraj zgraditi: 1. cesto II. razreda iz LesiČne Čez Prevorje v Slivnico. Dolžina bi iznašala) 11 kilometrov, proračunjeni stroški 160.000 kron, od katerih hi tležela prevzela 80.000 kron. 2. Preložiti bi se morala cesta II. razreda iz Podsrede v Sv. Peter pocl Sv. gorami. Preložena cesta bi merilaj 4541 kilometra in bi stalo to delo okoli 100.000 kron, od katerih bi prevzela dežela 50,000 kron. 0, Preložiti bi se morala cesta čez Srebernik iz Sv. Petra v Dekmanci v dolžini Kilometra, Kar H stalo 170.000 kron, od teh bi dežela plačala 85.000 kron, in končno 4. bi sej morala izpeljati cesta II. razreda ,Čez Pečice v Močnikov graben v daljavi 2 kilometrov, kar bi stalo v celoti 40.000 kron, od teh 20.000 deželb. S tem pa možne podpore Še niso zaključene. Ne glede na dejstvo, da bi na nekaterih mestih prizadeti posestniki radi potrebno zemljo deloma zastonj, deloma pa za znižano ceno odstopili in tudi prostovoljno tlako opravljali, samo da bi se njihova iskrena želja po cesti obistinila, no smemo pozabiti, da bi zamogli dobiti tudi državna podporo, kjer bi zamogli dokazati strategičnc važnost, kar za cesto Lesično—Sv. Jurij ne bi bilo težko, tudi podporo vojaškega ministrstva. V koliko bi sel eventuelno te podpore zamogle dobiti, se seveda danes ne more reči, le itplikjo se lahko zatrdi, da ta podpora ne bi bila mala. Položaj je tedaj sedaj j ako ugoden, kot še nikdar, Zato pa merodajni gospodje kozjanskega okraja na noge! Združimo se, posvetimo vse svoje moči, svojo dobro voljo in svoje zmožnosti lepemu cilju, da povzdignemo okraj, da mu z novimi in popravljenimi cestami odpremo vire blagostanja in gospodarskega napredka! Obračamo se pa tudi do interesentov! Prosim vas, pustite sedaj vse malenkostne lokalne prepire, ne delajte radi malenkosti razdora in prepira, ki lahko vse projekte onemogočijo; otresite se dosedanje nesrečne misli, da se le v prospeh gotovih krajev sme kaj izvršiti, in naj nas navdaja zavest, da vsako poboljšanje sedanjih' razmer ne koristi samo dotične-mu delu okraja, ampak celemu okraju. Besedam naj sledijo sedaj dejanja! Deželni zbor, -VAM Nemci so nasproti Slovencem v deželnem zboru postali tako nestrpni, da je to že tudi deželnemu glavarju grofu Attemsu začelo presedati, in ko so preteklo sredo, dne 6. oktobra ob priliki Verstovšekove interpelacije zaradi onesnaženja Pake zopet kot obsedeni divjali, je odložil vodstvo deželnega zbora. Ker pa Nemci za ta posel nimajo sposobnega Človeka med seboj, so kmalu uvideli, da jo tirajo predaleč, zato so ponižno prosili Attemsa, naj ostane, in obljubili so mu, da bodo bolj pridni. Bomo rvideli, ali bodo držali svojo besedo ali ne. Naši poslanci pa so na ta način dobili tudi od treznih Nemcev izpričevalo, da postopajo pravilno. Opomnimo le, da je ptujski Ornig v Gradcu med prvimi, ki so nasproti slovenščini najbolj nestrpni. ■ * Ker je torej manjkalo za kratek čas voditelja deželnozborskih zborovanj, bila je Še-le dne 12. t. m. zopet seja. Naši poslanci so stavili več predlogov. Roškar in dr. BenkoviČ sta stavila predlog glede prememba lovskega zakona. Dr. Jankovič je stavil predlog glede deželnih, oziroma državnih zavarovalnic. Dr. Benkovič je stavil predlog za spodnjo realko v Trbovljah. Med govori jo dr. BenkoviČ utemeljeval svoj predlog za zgradbo železnice Polzela—Motnik—Kamnik. Svoj drugi predlog radi železnice Paka—Gornjigrad bo utemeljeval Šele v petkovi seji. Sodišče je zahtevalo izročitev dr. Kukovca. V slučaju, o kjojem tožijo Nemci, so naši poslanci glasovali proti izročitvi, v drugih slučajih so se glasovanja odtegnili. Vendar se je dr. Kukoveo taiko neumno in plitvo zagovarjal, da je bilo druge Slovence zanj sram. Celo socialni demokratje, njegovi edini zavezniki so ga zapustili ter mu javno izjavili, da se čudijo, kako se more doktor tako osmešiti. Bil je ta dan za dr, Kukovca dan obsodba in popolnega poraza. Deželni zbor ga je izročil. * * * V finančnem odseku sta zastopnika Slovencev glasovala proti darilom, ki se predlagajo sudmarki, šulvereinu, nemškim turnarjem in nemškb-nacional-nemu pesniku Kernstooku, Zvedeli smo, ila Je lani tb Ploj zadnji dve postavki Nemcem dovolil, tako odločen je bil v narodnih stvareh. Zato ni čuda, da stokajo za njim najhujši nemški listi. Dovolil se je tudi .proračun za gospodarsko šoto v St. Juriju^ Dr, KoroSea In ri volitvah v kmečki skupini, ki so se vršile dne 10. t. m., so dobili komaj enega poslanca. Slovenska ljudska) stranka je lahko ponosna na svoje uspehe. Priborila si je v teh' deželnozborskih volitvah 9 mandatov. Sicer je Še potrebna ena ožja volitev na Krasu, toda volitev se vrši med dvema našima kandidatoma, tako da je tudi en kraški mandat S. L. S. zagotovljen. Kakor štajersko in kranjsko, tak|o je tudi goriško ljudstvo spoznalo, da nima od liberalcev ničesar pričakovati.. Liberalci so veliki junaki v besedah, storijo pa nič, kf večjemu, da še to poderejo, kar so drugi s težavo pozidali. Drugače naši voditelji. Ti so s svojo modro in previdno, ne kričavo in biahato politiko več koristili svojemu ljubemu narodu kot ,vsi liberalni kričačiv To je ljudstvo izprevidelo, dalo je slovo liberalcem in se oklenilo naše stranke. Vrste katoliško zavednih Slovencev se množe od dne do dne; naša edino prava ljudska misel prodira vedno bolj in bolj In s ponosom lahko rečemo, oziraje se na to našo hrabro armado: V tem taboru je Slovenija. Mariborski okraj. Posvečenje novega oltarja v baziliki Matere Milosti. V nedeljo 17. oktobra bo Njega prevzviše-nost knez in škof dr.. Mihael Napotnic posvetil nov oltar sv. Križa v baziliki Matere Milosti. Tudi k tej slavnosii vabimo prav vljudno pobožne vernike, da se te izredne slovesnosti obilno udeleže! Za šentiljski dom so domačini posestniki darovali lepo števjlo dreves, ki so se porabila pri stavbi. Posebno zahvalo izrekamo gg. Jos. Ferk, Franjo Thaler, Leop. Ledinek, Lamežnik, Herzogen Dreier. Hvala Vam iskrena! m Südmarka je kupila za 44.000 kron krasno Bindlehnerjevlo posestvo v iCirknici. Opozarjali smo vso slovensko jasnost, da je ,več posestev na prodaj, a nihče se ne zgane! Turobna Slovenija! m CirJknica pri Sv, Ilju v Slov. gor. V naši občini smo imeli dne 7. oktobra občinske volitve. Naša slovjenska stranka je vsled raznih vplilnih mahi-nacij podlegla., Imamo namreč samo "dva volilna razreda. V II. /razredu sta prodrla samo dva odločna našinca, g. Iv. Bauman in g. Iv,, Princ, Ostala dva Lopič Josip in Brus Franc sta pa prišla v žreb, ki pa je odločil, kakor navadno, y korist Nemcem. Nimam dovolj kritikujočih besed, da bi ožigosal tistih par tako zelo „narodnih" kmetov vttlilcev, ki so ostali doma in tako pripomogli do našega propada. Samo eden naš glas še, in imeli bi polovico odbora v rokah. Slava takemu zapečnefcnu narodnjaštvu! V 1. razredu je zmagala tudi lista Südmarkinih kandidatov. Vsled volilnih nepravilnosti se vloži pritožba. m Hoče. V gozdu med HoČami in Slivnico je dal Č. g. kaplan Krajnc odkopati, taikozvano Stolče-vo gomilo na posestvu Antona Vernika. V globočini kakih 2 metrov se je našel 60 cm debel in pol metra globok zid iz potočnega kamenja, ki obdaja 2 in pol metra širok in tri metre dolg pravokotnik. Mrlič in tudi pepel se ni več našel. Med izkopano zemljo je bilo dosti črepinj od neožgane posode. Po sodbi veš-Čakov zgodovinarjev je grob iz 3. ali 4. stoletja p. K. r. toraj je star okoli petnajst ali šestnajst stolet in ni rimski, tudi ne krščanski, ampak od takratnega domačega poganskega ljudstva. m Slivnica. Kmetijska zadruga v Račah se je sedaj, ko je dobila državno podporo spet oživela in kmetje vozijo zrnje od vseh strani skupaj. Kupuje se vse zrnje po dnevni najvišji ceni sedaj v zimskem času vsak delavnik od 8. ure naprej. Kmetje mariborskega In ptujskega okraja» združite se $n oddajte tsvoje poljske pridelke edino-le kmetijski zadrugi v Račah, da ne boste .podpirali raznih Špekulantov, temveč domaČe, velevažno podjetje. (V slogi je moč! m Selnica ob Dravi. Tukaj se je dne 4. t. m. poročil vrl narodnjak, predsednik tukajšnje Mlade-niško zveze, Franjo Timer z gdč. Rezikto Jezeničnik. Bilo srečno! m Slovencev. Prvič so že na lepakih naznanjali „nur ( iiir Deutschgesinnte"; to je očividna provokacija, ker j zaveden Slovenec itak ne bo šel na tako nemškutar-sko veselico. Izobesili so nadalje nemško frankfurtar-sko zasta\x>, med tem ko Slovencem ne dovolijo izobesiti slovenske zastave, ki je — mimogrede rečeno — tudi deželna zastava Kranjske. Rogovilili so celo noč do poznega jutra in po trgu peli in „hajlali" ta- ] ko krasno, da moramo pač primerjaje imenovati riga. nje Piericgovega osla najlepše slavčevo petje. Slavno županstvi tržke občine pa pozivljemo, daj naj napravi v tem czfru vendar že enkrat po noči red, saj je za. to poklicano. — Spomnite se uboja nedolžnega A. Ko-kola, finančnega nadpaznika, ki se je zgodil dne 8. septembra t. 1, pri Hasenbichlovi Šnopsariji. Policija, kje si? Gospej Werbnigg pa svetujemo, naj od seda] i naprej na vsa vrata svoje gostilne* deva napise: „nur fiir dajčgezinte" — da si ja noben zaveden Slovenec i ne bo upal prestopiti praga njene gostoljubne hiše. Heul! k Konjice. Preteklo nedeljo pri shodu Dekliške zveze so kaj lepo deklamovale rodoljubne pesmi slovenska dekleta: Frančiška Plankl-nova, Frančiška Pristovnik-ova, Solarjeva in Micka Rak-ova, predavale pa Arbeiter-ova in Micka Lamut-ova o pokrist- l janjenju Slovencev in o delovanju slov. bratov sv. Ci- j rila in Metoda. Za 8. decembra, ko bo naša književ- j skla družba obhajala 601etnico svojega obstanka, pa i se pripravlja nekaj prav zanimivega, kar pa za sedaj j ostane Še tajno. Le vrlo naprej v delu za vero, izob- j razbo in slovensko domovino! k Konjice. Znanabeznica v trgu še ne da,miru, ! morda bi bila rada priča še več pobojem. Vprašamo, i ali ni pomoči zoper to zbirališče pijane podivjanosti? Bomo morali prositi c. kr. orožništvo, da postavi ob nedeljah in praznikih poosebljeno postavo pred yhod, ki bruha pijane barabe; trg itakfnima smisla za red s in ponočni mir. Konjice. Bog sam ve, kal«) se kaj naši Nemci ponašajo s svojo šoio, kamor neki leto za letom prihaja več otrok. Človek bi jim privoščil to nedolžno veselje, ker drugega veselja v Konjicah itak več nimajo. A šola, da te para, ta pa ta! Nekoč grem mi- < mo nemške šole ob 11. uri, ko so otroci ravn« „Irej". Raca na vodi, to vam je — ne „Geheil", marveč „Ge-heul!" Pa kakšen! Modra nemška glava jo je pač dobro ukrenila ter šolo trdno pozidala, sicer bi bila že zdavnaj v grobljah. Zadnjič bojda še potresa niso slišali, teko so vdei&vali. Vemo sicer, da je to primerno gotovi nemški J(kulturi", a dveh tretjin slovenske krvi je pa vendar-le škoda, ki se vadi take kulture, Na kakšnih naukih temelji ta („vzgoja", nam ni znano. In veroučiteij. li tudi on ne stori svoje dolžnosti, ali je pa njegov trud le slovenski bob ob nemško steno? Skratka: kadar se bodo gospodarji te šole trkali po svojih pristno nemških prsih, Češ: >,,tos is ti tajče šul," lajiko rečemo: „ober ajne šul, dos si Got erporm!" k Konjiška okolica. Volitve v obč. odbor so se vršile mirno. Nemškutarji iz trga se jih niso udele- j žili. V tretjem in drugem razredu so izvoljeni odbornikom vsi, M so bili priporočeni, le v prvem je vsled strankarstva med spodnjo in zgornjo polovico občine prišlo do obžalovanja vredne needinosti. Sicer pa bo- i mo več o tem izpregovorili prihodnjič, ko bo izvoljen župan. ik Tepanje. V dobrem spominu nam je, še, kako so tržki otroci v Konjicah napaidli s kamenjem naše šolarje ter par deklic celo ranili, ko so se iz izleta mirno peljali po državni cesti skozi trg ter zaklicali le parkrat nedolžni „Zivio". Ogorčeno (čujte, čujte!) jo protestiral tržki župan Kowatsch pri seji okrajnega j šolskega sveta zoper ta „naval" slovenskih otrok na i nemški (?!) trg Konjice, in zahteval v svoji panger- ! j manski (hm, hm) jezi najstrožjih kazni za učitelje in i Šolarje. Smešno! Otrok se bojite? Raje naučite tržke spodobnega obnašanja, da ne bodo s kamenjem napadali drugih. A vkljub temu, Čujemo, da je precej otrok slovenskih starišev vstopilo na novo v ntemško šolo. : Žalostno! k Zreče. Razmere so letos nanesle, da so občani bili na volišče klicani dva dni zaporedoma, Dne 6. maja na.mreč smo imeli občinskle, sledeči dan pa deželnozborske volitve. Nekaterniki so se Že bali, da bo (glasovalcev prišlo vsled utrujenosti malo. Toda: I Volitve spadajo med najimetnitnejše opravke držav- ljana. Stanovsko delo lahko odložiš, čas vo.litv,e je neodložljiv. Ce na njivi delam, a sosedova hiša začne goreti, ne bom rekel: Sedaj orjem, jutri bom šel gasit. Na dan volitve tudi gori. Saj navadno pravimo, da so n. pr. protikrŠČanski liberalci pogoreli pri deželnorborskih volitvah najprej na Kranjskem,, potem so pogoreli pri nas b na Štajerskem, te dni pa so pogoreli na Goriškem,; Torej:. Kadar gori, ti stokrat odložimo stanovske opravke, pa hitimo gasit, da zabranimo lahko veliko nesre&k Ha Slan volitve pai* ne smemo na vrh pustiti nesrečonosnega liberalizma. Liberalci na dan volitve ne ostajajo doma. Doma ne sme ostajati tudi krščansko misleči volilec. In našim občanom ha čast blodi povedano, da so se vabilu na volišče odzvali pohvalejvredno. Niso se u-trudili priti dva dni zaporedoma dne 6. in 7. maja, oziroma še 17. maja. Vsakokrat so obvarpvali dosedanji dober glas občine. Le pri prvem razredu se je pri občinskih volitvah pripetil nekj krifc, in vsled tega se je volitev župana vršila še le dne 26. sep-tembra. k .Zreče. V občinski odbor so bili izvoljeni: Hren, Mavhar, Karba, Lamut, Winter; Marčič, Orož Dobravski, Rožen, Vidmar; Dobnik, Kračun, v. Matthieu, Presker. Namestniki: GolČar, Potočan; Gorenak, Očko; Schnell, Lorger. Za župana je izvoljen zopet gosp. Winter. k Skomer. Za župana je izvoljen gosp. Franc Drobne, Gosp. Jakob Repas, ki je dosedaj vodil v veliko gorečnostjo županstvo, ja novoizvoljencu kot prvi svetovalec postal desna roka. Celjski okraj. c Slivnica pri Celju. V petekj, dne 8 t. m. ob 11. uri smo tudi mt čutiii močan potresni sunek. — Šolske počitnice imamo letos podaljšane, ker je obveljal sklep krajnega šolskega sveta, da naj se začenja šolsko leto še-le z novembrom. — Trgatev je precej obilna, a nas vsak način prezgodnja; treba bi bilo počakati, ako grozdje ne bo gnjilo. ; c Slivnica »pri Celju, Naš slivniški dopisnik N, L. še vedno ne more preboleti, da so naše letošnje prireditve tako lepo uspele; zato hoče zmanjšati njih utis s tem, da s takemu fiamenu primernim gradivom psuje prireditelje. Eden tak napad smo že ^odbili. Kar se tiče očitanj, naperjenih proti meni, vam, prijazni g. dopisnik, dam ves dohodek letošnje bernje, katero mi opetovano oponašate, v namene Vaše Prosvete (ako živi), &e mi dokažete, da je do mene na dan katerekoli veselice prišel kdo z naznanilom, da je treba iti na spoved, bodisi v domačo ali sosednjo iaro. Pa, Vi menda mislite, da se dušni pastir celi dan ne sme ganiti iz svojega stanovanja. Ce ste tako goreči, potem Vas obžalujem, da ste zgrešili svoj poklic; na vsak način bi bili Vi morali izštudirati gimnazijo in postati duhovnik, in veraj, o kateri tožite» da peša sedaj radi slabih duhovnikov, bi bila na) varnem. Komu bi se lažje dokazalo, da zapravljajo Čas in zanemarjajo, kar je najpotrebneje za dušio in telo, kakor Vam, ki posedate po gostilnah do pozne noči ter lovite »tam nerazsodne pivce v svoje politične mreže ? Blaž Dvoršak. c Sv. Lenart nad Laškem. Komaj so žajlostni glasovi mrtvaških zvonov utihnili, že zopet zvon iz visokih lin zapoje žalostno, pretresljivo pesem: Z Bogom. Vse se radovedno povprašuje in neklako plajhO' ozira proti lepi, na gričku se blesteči ia^ni cerkvi, češ, — kdo nas je pa zopet zapustil, kdo je umrl? In čuj, čuden odgovor — bolesten vzdih od ust do ust se-sliši: Gospod nadučitelj Planer je umrl na svojem posestvu na Gradu v Celju. Je li to mogoče? Solo je še sklenil in sedaj po preteku dveh ¿mesecev pa tudi življenje? Drugi gospod naj zdaj nadaljuje? So to sanje ali ie resmica? In vendar zvdn žalostno, preža-lostno kliče: tretji razred je Izgubil najpridnejše učenke, a to še ni zadosti, izgubil je /tudi svojega voditelja in učenlka g. nadu.čitelja Albertai Planer! Pretečem torek, dne 28. septembra so ga spremili v Celju blagi tovariši v obilnem števijlu k vernemu počitku. Ali škoda, velika izguba! — Imeli smo pri Sv. Lenartu,, kakor ve vsa slovenska in nemška javnost,, zelo burne čase. Zdihovali in ječali smo, želeč ljubega miru. In res nam je šolska- oblast odvzela neznosno breme in, poslala v gospodu Planerju angelja miru. Z njim smo živeli ves čas njegovega tukajšnjega delovanja v. najlepšem miru in zasiopnosti. Ž njim smo se lahko pogovorili, posvetovali, podučili, razveselili, srce nam je bilo vedno odprto, In spoznali smo, da je za nas čuteče. Sola je prišla zopet y pravi tir in mir. 'Ce se je med Šolskim osobjem pojavilo kaklšno' trenotno nesoglasje, se je isto zopet poleglo, in ostalo je vse mirno in gladko. Ljubilo in spoštovalo je rajnega vse, posebno otroci, ki so ga tudi ubogali, kar se je posebno videlo pri slovesnem obha-jaJnju cesarjevega jubileja. Po cesti domov grede so otroci polni srčnega navdušenja, prepevali narodne! in bogoljubne-pesmi, slavili cesarja, Šolo in dom, vsi vneti, tako je-znaj rajni in dobri gospod vžgati srca nežne mladine. Ostane nam vedno v najlepšem spominu. Minuli bodo časi, minuli rodovi, a spominek, postavljen v hvaležnih srcih, bo stal trdno in glas se bo ohranil: Služboval je enkrat tu nadučitelj Albert Planer, ljubljen od mladih in starih, a spoštovan od cele fare. Tako mirnega in dobrega gospoda nadučitelja še nismo imeli. Zato kličemo v slovo žalujoči rodbini: Bog-Vas ohrani in tolaži, želimo Vam flisoč sre& in božjega 14. oktobra 1909. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 5. blagoslova, rajnemu pa želimo iz srca: Bog mu daj večni mir, vidimo se nad zvezdami. c Sv. Lenart nad Laškem. Sv. Lenart' obiskuje sodajjl v zadnjem času kaj rada bleda žena z neobčutljivim srcem in vzame s seboj, kar se ji ravno zdi. Pri tem svojem poslu pa reže globoke srčne rane, ki jih tudi zdravilo) tekočega Časa ne ba zacelilo. Posebno nam je bridko, ker se je zavzela ravno za mlar dino. Najpridnejši dve učenki Julijana Gračner in Neža Lapornik, uzor pridnih šolaric, uzor prave otroške nedolžnosti, v cvetu svojega življenja, po 13 let stari, ste zapustili svoje neizmerno žalostne stariše, brate in: sestre, šolo, za katero sta bili iz celega srca vneti in šli gledat lepoto tistega, kateremu sta ohrar nili srce, polno cvetočih čednosti in skrivnostno uda-ne otroške ljubezni, lepoto svojega nebeškega učeni-ka Jezusa Kristusa. Pri odprtem gpobu se je vsako oko porosilo, ko so spremljajoči Šolski otroci vzeli slovo od svojih ljubih tovarišic. — In glej, še ni dosti. V cvetoči dobi mladostnih moči, v 26. letu svoje starosti, je šla mla'Ja žena Karolina Slokan — Fre-eetova Kerolina — pot človeku odločeno, v večnost. Njena edina tolažba pri slovesu od svojega mladega, iskreno ljubljenega moža je bila: ,„Nikar se tako ne jokaj, — saj prideš kmalo za menoj, smrti moč najine ljubezni ne bo strla in ne ohladila." Proroške so bile besede slovesa. Dasi mlad, menda blagi mož ne bo mogel preboleti bridkosti, in zdi se, da se res pripravlja za večno zvezo s svojo ljubljeno Karolino. — Blagim cvetkam pa, presajenim v rajski vrt, želimo: Večni mir in večna luč! o Mozirje. Kako slabo in kmetom v veliko Škodo je skovana nova lovska postava, ve presoditi e-dino le kmet, ne pa gospoda, ki sedi pri zeleni mizi in se pod zaščito loyske postave kratkočasi na lovu. Pretečeno zimo napravil je zajec več kot stokrat več škode, kakor znašajo lovske najemnine v tukajšnjem kraju. Kolikor mu je ostalo po zimi, dogotovil je še poletu, prepričan sem namreč, da še poletu ob-jeda drevesa. Marsikatera gospodinja se je nadejala lepega skupička za piščance' in kokoši. Njen up uničila je lisica v eni noči. Koliko škode je napra-vila lisica to poletje, ve sama tisti, kateri pride med kmete in ve ceniti kokošjo rejo. Niso še pretekli 3 meseci* ko je kmetu JevŠniku na Dobrovlju lisica na pašnika napadla dva vola in ga na hrbtu obg[rizla. Veliko Škode napravi jazbec, vrane, srake in Šoje v jeseni v turšici. No, in ako kmet ob nedeljah stopi čez prag svoje hiše s puško, da bi spodil vrane, pa te zasači kakšen gospodi uslužben lovec, ali celo orožnik, in potem puško sem, pa pojdi z menoj, kjer dobiš svoje plačilo v samotni celici, kjer lahko premišljuješ resnični izrek: kmet plačaj, pa molči. Kolikor ti ne napravi škode divjačina, napravijo ti še lovci in njih psi, kateri letajo po vinogradih in žitu. Ako kmet pokara lovca ali zahteva odškodnino, mu preti lovec Še s sodnijo, še celo trdi, da ima io-vec več pravice na njegpvem posestvu kakor kmet, kar se je v tukajšnji okolici zgodilo pred kratkim. Najemnik lova pa poduči kmeta, da mora drevesca oviti ali pa zagraditi s plotom. Vse bi kmet storil, ako bi imel čas in slaimo, katere mit par let manjka celo za krmo. Vsa podpora, katero daje država in dežeia sadjerejskim družbam, vsi potovalni učitelji in ves trud kmeta je bob v steno, dokler se lovska postava ne predrugači. Vse, kar se poletu koristnega stori za sadjerejo, to uniči zajec po zimi. Zato se občinski odbori poživljajo, da sklenejo in pošljejo deželnim poslancem naslednjo peticijo: Zajec naj se proglasi kot splošen Škodljivec, katerega sme vsak kmet na svojem posestvu ustreliti ali ubiti [vsak čas. Sploh naj se uvede postava, da sme vsak posestnik prosto loviti na svojem posestvu. Od deželnih poslancev pa pričakujemo, da bodejo napeli vse moči, da se lovski zakon prenaredi v korist kmetu. o Braslovče. Ko so bile zadnje državnozborske volitve m je bil v Braslovčah neki shod, je tam razsajal tudi neki Stajercijanec, zato ga, je Slov. Gosp. malo pokrtačil. V nedelja potem pa je na javnem trgu mene napadel, češ, da pa jaz v „cajtenge" de-vam, Ja.z sem potem vprašal dva, o katerih sem v si mislil, da sta dopis pisala, zavoljo katerega jaz trpim, a sta mi pod častno besedo izjavila, da ne vesta za dopisnika, in tako tudi jtizs ne, in potemta-kam Be flanjBS ne snem, Efda le Eriv, da sem bil jaz ozmerjan. Pred kratkim pa so bile tu občinske volitve; o izidu ne poročam druzega, kakor da je na občno zadovoljnost občanov izvoljen za župana g. Pauer. Pred volitvami se je sestavili neki odbor, kateri je sklenil kompromis, da ne bo boja. Jaz sam nimam volilne, pravice, zato se tudi nisefti vi te stvari mnogo mešal, razun, da sem v neki družbi dokazoval, da imajo razne stranke tudi razne namene: zato sem bil zopet napaden, toda ne od važne osebe. Volilci naše stranke se niso točno ravnali po Kompromisu in zato so bile Črtane nekatere njim neljube osebe. Tega sem seveda zopet Jaz kriv, in ob dolžen sem bil tudi mnogo drugih dopisov, o katerih niti ne vem, kakšni so bili. Ko me je zmerjala fa-Hnaža, se nisem oglasil, a sedaj ko sem izvedel, da me napadajo in dolžijo tega možje, Ki sem jih spoštoval, me to boli, in boli tem Bolj, ker sem nedolžen. Jaz sem v sosedovi hiši napisal eno glasovnico popolnoma po sestavi kompromisa z dostavkom, (aRo pišite naprej glasovnice; potem pa nisem pisal niti diktiral nobenemu volilen ve(č, to izjavljam pod svojo častno besedo. Zvedel sem tudi, da so ti možje rabili proti meni ostudne in surove zabavijice, ka- terih jim nočem šteti v zlo. J|az pa sem in bom o-stal in se držal gesla: ,Vse za vero, dom, cesarja; pod tem geslom so se borili prvi Slovtenci, in to je tudi moje geslo, svet pa naj zato upije: križaj ga, saj druzega od njega ne pričakujem. — Vaš znanec. Pismo iz Gomilskega. Izvestnemu fantalinu se je v zadnjem času izljubilo spustiti med svet zopet nek fulminanten članek v „Nar.. Listu" ter ga sprožiti proti gomilskim „breznarodnežem." Malo nam je mar, da je ta članek stilistično zigrešen in po vsebini nevreden; v tem se| ¿zrcali, (dopisnik sam. Da pa tej sanjariji resnica popolnoma manjka, o tem ni dvoma; kajti laž je danes v moda pri t'stih, ki si takole malo več mislijo, kot tudi uaá ,fantič, ki ga vsi dobro poznamo kot gnjilo jabolko med zdravimi. Pred vsem piübijemo pred svetom, da je ¡camota za list slovenskega „razumništva", da odpre svoje predale takim neumnim šušmarijam.. Zato ne odgovarjamo ne („Nar. Listu", ne njegovemu dopisniku, temveč pišemo za poštenejši §¿rji svet. Dopisnik si pri-lastvuje dijake kot svoje in obžaluje, da v letošnjih počitnicah niso priredili nobene igre, kakor so to storili vsako leto. Dopisnik! Dijakov nikar ne prištevaj v svoj krog, saj so večinoma izišli iz „zve-zarskih hiš", so sinovi od tebe psovanih „jčukarskih ženic." Kar se pa tiče dijaških prireditev, bodi ti povedano, da dijaki sami ne bi mogli kaj [posebnega, prirediti, ker je njih Število premalo, brez pomoči od tebe sramotenih „zastarelih devic"1 in sedaj „krščanskih čukov." Bogvekaj niso bile vredne tiste igre, k¿ so se pred leti prirejale, in Še teh ne (bi bili mogli prirediti brez pomoči naših poštenih kmečkih fantov in deklet. Gmotni uspeh je navadno bil deficit, in če je že bil kak malenkosten prebitek, se je rajši porabil za sebične namene kakor pa za bralno društvo. O kakem moralnem uspehu še je pa manj govoriti, ker je bil navadni učinek dolgočase-nje malobrojnih gledalcev. Navsezadnje pa še predrzne ta domišljavi dopisun v „N. ¡L." hvaliti, da se je bojda naše bralno društvo — katero vodi in vzr-držuje v družbi našega velezaslužnega nadučitelja Zotterja ter nekaj častnih mož samo inaša preprosta vrla kmečka mladina, ki prireja cele vrste raznih lepih veselic in drugih prireditev v povzdigo in čast cele fare ter v velik gmoten prid tega vzornega društva — le po gotovi („jdeal¡no navdušeni, izšolani mladini" dvignilo in vzdramilo! Uuuh! Ce bi naše bralno društvo moralo (čakati na tako idealno in navdušeno mladino, med katero dopisnik samega sebe prišteva, da bi ga vzdramila in vzdignila, tv.. Še dalje» spalo, kakor medved po zimi, ter bi obležalo v jami. Dopisnik nesramno hujska proti Orlu Vidi se nu. da je nervozen, posebno od takrat, ko Uj kova! s svojima ničvrednima pajdašema — kojih imena še danes zamolčimo — program, kako čuku perje izpuliti. Pri tej priliki v preobilni meri zavžiti alkohol pa jih je res napravi podobne pravim pravcar tim čukom. Prišli ste vi, učena trojica., fmlturono-sci, rešitelji naroda, zmešanih možgan vsled preveč povžite črne opojnine, še po polnoči nam kratit zaslužen nočni mir skoro pod okna z najgršim kroka njem, tulenjem, čukanjem — seveda Orlu v ičast in sebi v nečast. Po dnevi pa ste smrčal po Skednjih, da so se kar tresii. Sramota «a takšne naprednja-ke in vzgledodajalce! Fej! Povedano pa bodi tej trojici, da je naš Oirel -vsled tega ponočnega kulturnega početja še krepkejfeei in ponosnejše razprostrl svoja mogočna krila črez našo mirno Gomilsko./ In pomni dobro, dopisiunče mlado, mladič brez perja, ki hočeš menda biti voditelj v nasprotnem taboru, da se naše Gomilsko in se tudi vedno bo in sicer vedno bolj, oklepalo krščanskih načel ter da se ne bo nikdar vdalo tvoji kurji slepoti. Vsa iarba, Jd jo prinašaš ti novi pleskar, pri nas ne drži. Vedi tudi, da kdor hoče živeti med nami, mora živeti tudi z nami; zato nehaj našo čisto yodo kaliti z ostudno liberalno gnojnico, in potem se boš pošteno veselil s poštenimi. Podlo in nizkotno dovolj je za te, kos*-matovestnež, da si dovoliš v svojem nesramno obrekljivem dopisu celo osebne napjade na našega v vseh naših gomilskih društvih tako Častno zastopanega ter ¡zaslužnega sotrudnika • M. C., ki je tudi velik prijatelj našega domačega dijaštva. ¡Zapomni si, da si s tem Činom izgubil med nami še zadnjo trohico spoštovanja. Ce misliš, da boš s tem, Če napadeš naše fante, naša dekleta in naše može, razcepil naše vrste, se zelo motiš. Cim bolj nas boste napadali, tem bolj bomo držali skupaj. Prihodnjič ti niti ne odgovarjamo več z besedami, dobiš pa odgovor v dejanjih, s katerimi bomo trdno stopili na liberalna kurja očesa. Ogibajmo se torej rajši takšnih duševnih revežem da se ne nalezemo bolezni, ki se ji pravi lenoba in domišljavost! Ne ozirajmo se na liberalen zasmeh, no poslušajmo liberalnih besed! Dobro vemo, da je naša pot, katero nam kažejo sveti naši idejali edino prava, da je bodočnost naša. Pokazali smo že dovolj, da nam je res mar do dela, do samoizobrazbe in do izobrazbe našega ljudstva. Tako naprej krepko, srčno! c Gomilsko. Za nizkoten napad v „Narodnem Listu" štev. 43, bodi izrečena 'dobro znanemu mi ob-rekovalcu prav topla hvala! Vse lo znal bom še obrniti v lasten prid; kajti: „Kakor posodiš, tako ti bom vrnil" ter „Crez sedem let vse prav pride"-, kakor si sam prerokoval. A tebi, smeli fante, se že vrača zdaj: da bi le ti vedel, kako že smrdiš?! — Rečem ti le. vsled Človeške slabosti, da si nesramni lažnjivec ter da za vso to tvojo podlostjo tiči sama zavist ter Še vse kaj drugega —! Vses one čedne priimke, pa ohrani lepo zase; kajti le tvoja last so;; a ¡¡az pa ostanem kljub tvojemu jokanju še vedno in Še bolj „ta fejst Maks" med poštenim ljudstvom, medtem, ko se blatiš ti sam! Pomni p,a le, da na tvoje morebitne nadaljne podlosti ne bom več na tem mestu odgovarjal, dajsi mi ne manjka pralnega ekstrakta! c Iz gornjegrajske okolice. Liberalno Časopisie Še zmiraj laja nad g. kaplanom Berkom. To je pa že vendar vrhunec nesramnosti, da se ga na tako podle načine napada in obrekuje. Mi dobro vemo, da izvira vse to sovraštvo najbolj zavoljo posojilnice. Da, so pa tudi lepe kronce, katere ljudje trumoma nosijo v „kmečko hranilnico jn posojilnico", in katere bi morali nositi sicer v staro liberalno posojilnico, če bi se nova ne ustanovila. To, boli liberaicelf Ali dasi-ravno je g. Berk veliko pripomogel pri ustanovitvi posojilnice, pa bodi liberalcem povedano* da bi se posojilnica itak tudi ustanovila, Čeprav bi on nikoli ne bil v Gornjem gradu. Kar pa piše „Narodni List" glede škofovega sprejema, da se ga županstvo zavoljo kaplana ni udeležilo, pa mislim, da so milostljivi škof zavoljo tega ravno tako mirno sp(ali v Gornjem gradu, kakor, kje drugod. Ce je bil sprejem, kar seveda ni res, klavern, kakor pištejo liberalci, ni bil tega kriv kaplan, oziroma dekan, ampak liberalna strast, ki smrtno sovraži vse, kar je z duhovščino y zvezi. Četudi liberalcev ni bilo zraven, je pa ljudstvo tem srčnejše sprejelo svojega nadpastirja. Sicer pa mislim, da liberalci zato talko sovražijo g. Berka, ker se ga grozno bojijo. Ni ¡Čuda! Najprvo izobraževalno društvo, potem posojilnica, in letošnje leto grozen poraz liberalcev pri občinskih volitvah v Bočni, kar je največ njegova zasluga, In.kdo ve, kaj prinesejo prihodnja občinske volitve v Gornjem gradu? Bog ne daj, da bi bil g. Berk takrat še tukaj, sicer bi mogoče strahovito treskalo po vzvišenih liberalnih buticah. A te/ga se pa- strašno bojite, kaj ne, g. Dru-kar in tovariši. C' Nova Štifta pri Gornjem gradu. Mogočno mladinsko gibanje, katero se je v zadnjih letih tako lepo ra/vilo na Spodnjem Ltajerskem, je začelo, tudi pristašem Narodna strankte delati preglavice. Dokaj dolgo so samo s preziranjem in zasmehom zrli na mladino, ki se je zbirala pod praporom katoliška-na-rodne zavesti, k večjemu, da so včasi prav nesramno napadli v svojem časopisju voditelje mladine, ali pa Marijine družbe. Sele razne volitve v zadnjem času, posebna pa zadnjo deželno-zborske, so pokazale, da bo treba računati tudi z mladino, drugače jim postane ta navdušena ndada četa preveč nevarna. In tar ko^feo tudi oni začeli z mladinsko organizacijo, seveda v liberalnem smislu. Napovedujejo celo neka „Zvezo napredne mladine", v katero hočejo stlačiti yse mlade kričače, ki bi jim naj služili t»b volitvah in drugih prilikah za priganjače. Pa Če mislijo, da bo mladina kar ¡trumoma vstopila v njih tabor, se motijo! Kar je navdušenih, značajnih mladeničev, ali poštenih deklet, so itak vsi v nagem taboru, v Zvezi slovenskih mladeničev in v drugih ¡katoliških društvih in"te no bodo liberalci nikdatr dobili v svoje roke. Z raznimi malovredneži pa tudi jie bodo mogli rešiti gnilega liberalizma. Vaflbili bodo\pa gotovo na vse kriplje mladino pod svojo komando ter jo na vse nar čine odvračali od naše stranke. Tako tudi v znanem celjskem trobilu trobi najnovejši organizator mladine, slavni P.. C. Iz Nove Štifte, ter kliče mladino za seboj, meneč, da bo kar y,rela za njim. Pa če tudi mogoče dobi kje koga, M bi verjel njegovim besedam, mu bodi povedano, da se novtoštiftska mladina na| bo dala njemu nikdar komandirati. Mi preveč poznamo tako imenovane nalprednjake, da bi se jim klanjali. Imenovanemu fantu pa svetujemo, naj pusti slovensko mladino na miru, ker njemu se vodstvo mladine tako poda, kakor kravi sedlo» Zato pa le bolj ponižno. — Ti pa, slovenska mladina, ne daj se zapeljati krivim prerokom, ki se ti prilizujejp in te vabijo, v svoje mreže, z namenom, da bi te pdtrgali od voditeljev, duhovnikov. Naj kričijo, i kakor hočejo, ti ostani zmiraj zvesta voditeljem, zvesta geslu: vse za vero in domovino, zvesta zastavi katoliške mladine! c Iz Nazarij v SaMinski dolini. Dne 26. p. m. so ponovili združeni diletantje kat. slov. izobr. društev Nazarje in Mozirje igro „Tihotapec". Igra je jako^ dobro izpadla. Tžnenadili so nas nastopi nekaterih oseb. Vidi se, da se jezačela tukajšna mladina gibati Torej le naprej l Udeležili so se igre v mnogem Številu Rečičani, MozirČani in KokarČani, tudi nekaj Orlov iz Skal se je opazilo in pa par Braslovčanov. Pričakujemo še mnogih tako zanimivih predstav od naše mladine! c Iz Jurkloštra. Stojim ob grobu moža, milega vzgojitelja mladine, zvestega soproga, skrbnega očeta, iskrenega prijatelja vseh, ki so ga poznali. Po« kopali smo dne 2. vinotoka, letos namreč, v občo žalost našega iskreno ljubljenega, od vseh spoštovanega gospoda nadučitelja v pokoju Janeza Belec. Kot iskren prijatelj, kateri je podelil marsikateremu pa. metne svete, ostane celi fari v neizbrisnem spominu. Ljubezen do doma je bila vzrok, da so ga prestavili na Zgornje Štajersko v Burg, kjer je vestno delal kot vzgojitelj mladine, kar sem slišal iz ust njegovih gojencev; tuje ljudstvo mu pa ni ugajalo in preselil se je v Jurklošter, kjer je delal skozi 21 let kot učitelj, orgljavec, v pokoju pa. tudi kot krajni šolski ogleda. Rajnki sovražnika sploh ni imel. Za njim žaluje rodbina, župnija in občina. — Dragi! Ob tvojem grobu pošiljam svojo molitev nad oblake, da v miru spa- vaš v grobu svoje ljubljene tam ^okopan^ hčerko Mi-nike, katera ti je gotovo pripravila boljšo bodočnost «nad zvezdami". c Vransko. G. Ivan Blatnik p. d. Cere, gostilničar na Ločici je izročil krajnemu šolskemu svetu na Vranskem v prid šolske knjižnice vsoto 87 K kot dobiček veselice dne 3. t. m., za kateri dar se krajci šolski svet javno zahvaljuje g. gostilničarju in občinstn. Schaur, načelnik. Brežiški okraj. Zelezničnl sliod v Kozjem. ŽelezniČni shod. katerega je kat. pol. društvo za Kozjanski okraj sklicalo zadnjo nedeljo, dne 10. oktobra, ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ivana Ku-želj, p,, d. Pirh, je bil zelo,dobro obiskan, Čeprav je celi dan ineusmiljeno lilo. Navzoči so bili župani vseh sosednjih občin, duhovščina, učiteljstvo, zelo mnogo | kmečkih posestnikov, a tudi gospode ni nedostajalo. i Opazili smo deželne sodnije svetovalca g. dr. Karla ; Gelingsheim, zastopnike graščin v Kozjem in na Pla~ f ' ' '"* r*1 * *' ■ * - nas loči od njih? Narodni smo vsaj tolik» kot oni. Kar nas pa loči je to, dja med tem ko dviga Sokol vedno višje zastavo svobodomiselstva, se oklepajo naši telovadni odseki zastave krščanstva. Zato moramo mladino vedno svariti pred. Sokolom, ki prihaja k nam iz Češkega kot nositelj svobodne misli. Zato ne zadostuje samo roko sklepati, marveč treba je tudi mladino organizirati, da. združena pdbija napade sovražnikov. Ko bo vsa naša mladina tako združena in vneta za sveto stvar potem bo naš narod prolmj011 in kakor poje naš goriški slavček, bo za naš narod vstajenja dan. Zato pa draga mladina, bojuj se za one svetinje, za katere so dajali naši pradedje svoje življenje; ti mladina ne smeš ostati za /njimi. Pojdi krepko naprej pod geslom: Vse za vero sveto in dom, zmaga in bodočnost sta naši! Književnost. nini in druge. Zborovanje je otvoril.s kratkim nagovorom v!Č. g. dekan in načelnik okrajnega zastopa Marko Tomažič, v katerem je ¡v splošnem zarisal velik pomen železniške proge za Kozjanski okraj. Nato je obširno reieriral o sedanjem stanju železniškega vprašanja dr. Fr. Jankovič. .Govoril je p namenu in pomenu današnjega shoda, q vzrokih, zakaj želimo, da bi rezajia železnica Kozjanski okraj, pri kateri § Tiranstvo graščaka Frana Taha ih njegovega sina Gabriela. Spisal Anton Kaspret. Ponatis iz „Casop^a za zgodovino in narodopisje",. Maribor 1909. Kdo ne pozna groznega Taha, ki je v Sused gradu leta 1572. povzročil strašen požar kmečke vstaje, ki I je segla tudi na Štajersko? A malokdo ve, da je bil ta krvavi tiran s svojimi sinovi tudi Štajerski gra-Bča&j in sicer v Statenbregu pri Makolah v Dravinj; priliki je posebno poudarjal dejstvo, da je kozjanska \ ski dolini. Profesor Kaspret je jia podlagi pisanih viko tlin a središče enega,največjih premogovnikov v celi 1 r0v zanimivo opisal, kako grozno so trpeli, kmetje stat-srednji Evropi, katerega bogastvo se po geologičnih i tenbreške graščine. Vredno je, da si ta spis vsakdo in montanističnih znanstvenikih ceni naj milijarde me-terskih stotov. Razpravlja nadalje o stališču obeh železniških' konzorcijev, nemškega v Brežicah, in sedaj dne 3. oktobra osnovanega slovenskega, kaj nas loči in radi Česa se moramo delovanju nemškega konzorcija upreti, nadalje o stališču deželnega odbora proti nameravani progi, o naših ciljih in načrtih. Končno se je enoglasno sprejela sledeča resolucija: Navzoči posestniki, župani in Zastopniki inteligence Kozjanskega Okraja navftugtenoi pozdravila ago nov,, 3. oktobra osnovani železniški odbor za črto Ro- 1 gatec (oz. Mestinje)—Novo mesto, se odločno izjavlja- ( jo za tak načrt, da bi železnica rezala okraj in vezar la vse važnejše kraje okraja in. želijo,, da bi se pri- jj pravljaina dela izvršila kolikor mogoče naglo. » Končno se je od na,vzoČega občinstva, ki je bilo \ za železnico zelo navdušeno, izrekla želja, da bi se ; že obstoječi odbor izpopolnil z sledečimi gg.: dr. K a- j rel Gelingsheim, nadučitelj Miloš GermovŠek in po- : sestnik Miha Maček ter da (bi se povlabili k zborova- i njUj Id se bo v; kratkem vršilo, tudi zastopniki intere- 1 siranih Štirih graščin Kozjanskega okraja. Opomniti še moramo, da je zborovanje hotela f motiti neka prodana oseba, ki je širila ¡nesramen j pamflet nemškega železniškega konzorcija v Brežicah, j o katerem se bo govorilo Še na drugem mestu. Splošno ogorčenje pa je vzbujalo» da je dotična oseba — čeprav rodom domačin — hujskala proti načrtu železnice, ki bi koristila domaČemu Kozjanskemu okraju. b Sv. Peter pod Sv. gorami. S 16. oktobrom se pri tukajšnjem poštnem uradu uvede tedensko trikratno dostavljanje poštnih pošiljatev, Vesfnik mladinske organizacije. Slivnica. Mladeniška zveza ima vt nedeljo, dne m fe m. po večernicah poučen shod. Vspored je: 1, Pozdrav, 2, Deklamacija „Rabeljsko jezero". 3. Pre-Havanje ga kaplana/ 3. Sklep: ¡Deklamacija „Trilepe". — Mladeniči in dekleta kakor tudi vsi drugi vi nedelja & staro Moji Fantje, ki £e nijste pri ¡Ml/adeniški zvezi, pridite in pristopite! Naši mladini. Tržaška „Zarja1* je prinesla lep dopis iz peresa priprostega mladeniča, iz katerega sledeče posnemamo, ker je tudi za naše razmere primerno: Naša mlajša mlakiina, ki trga hlače po Šolskih klopeh, je izročena v vzgojo učiteljstvu. Njih skrb je, da vzgajajo mladino na dobri in pošteni podlagi. Toda takim učiteljem kot jih imamo dandanašnji, ni dosti zaupati. Ljudem, ki z vso močjo nasprotujejo idejam krščanstva, takim ljudem ne moremo izročiti mladine v oskrbo. Naši mladini ni zadosti, da zna samo pisati in brati, marveč naši mladini je treba tudi šole značajnosti. Zato pa skrbe zelo lepo telovadni odseki, kj imajo tudi oddelek za naraščaj. Tja| naj izročijo stariši svojo mladino, ker iz take, mladine bodo prišli nekdaj vstraj-ni in značajni možje. Kaj pa je dolžnost vsakega somišljenika, vsakega krščanskega očeta in matere? Dolžnost vsakega krščanskega somišljenika očeta in matere je, da taka društva podpira. Dajte vzgled mladini z žrtvovanjem in mladina bode tega vesela. Nadalje opisuje velik pomen telovadnih organizacij, katere ne le gojijo telovadbo, ampak Širijo omiko med mladino ter jo varujejo pred iraznimi pogubo-nosnimi nauki, ki groze naši mladini, posebno mladeničem. iZato se morajo posebno mladeniči varovati in to najložje store organizirani, posebno v telovadnih društvih. In ravno takih društev pri nas primanjkuje. Marsikdo pa poreče, čemu telovadnih odsekov, ker imamo itak sokol ska društva. Draga mladina! Sovražnik naših svetih katolišikih idej dviga vedno višje svojo protiversko zastavo. Na svojo žalost opažamo to pri Sokolih, posebno naše dni. Kaj I prebere. Zlasti našim društvom toplo priporočamo, * da ,ei naročajo knjige o,domači zgodovini ter prirejajo večkrat predavanja o domoznanstvu. Imamo toliko Čitalnic, bralnih in izobraževalnih društev, a med udi „Zgodovinskega društva", ki izdaja spise v domači zgodovini, zasledimo komaj dve Štajerski čitalnici! Cena naši knjigi je samo 40 vin., po poŠti 45 vin. Naroča se pri „Zgodovinskem društvu" v Mariboru, dobi se pa tudi v Cirilovi tiskarni. § Moč uniforme. Pred kratkim je teši a v Trstu nova igra ,„Moč uniforme", burka s petjem v treh dejanjih', Izdal in ealcžil jo je pisatelj sam, Jiajk. Stoka. To je že ¡tretje delo tega pisatelja, in kakor „Trije tički" iu „Ne kliči vraga" se bo gotovi tudi ta burka vsem priljubila. Igra je. vzeta iz domačega življenja. Zahteva sicer spretnejše igralce, posebno v drugem in tretjem dejanja. Igro priporočamo društvom, poseb no, ker se jo daj prikrojiti tudi za* manjše odre. Dr. Leop. Lonard: („Nemščina brez učitelja" ali „Slovensko-nemšika slovnica za samouke". Založila „Katoliška tiskarna". Cena 1 K ,20 h, po poŠti 1 K 30 h. Razmere prisilijo večkrat naše rojake, da morajo po svetu. Mnogo si jih služi kruh med Nemci na Dunaju, na Vestfalskem, v Gradcu itd. Gbri navedena slovnica je pisana z namenom, ¡ia bi takim irpinom nekoliko pomogla olajšati usodo. Samo ustno občevanje ne zadostuje, da bi se kdo kolikor toliko pravilno naučil tujega jezika. Zato je treba književnih pripomočkov. A naše Šolske slovnice za to eBoraj nerabne, ker so razumljivo samo, ako jih razlaga učitelj. Druge slovnice, ki bi bila |rabna brea učitelja, lahko razumljiva in ne predraga, pa doslej nismo imeli/ Gbri navedeno delce ima namen, da od-pomore tej potrebi in pride na pOmoč našim, sočutja zaslužujočim trpinom. Naslanja se radi lažje razumljivosti in večje enostavnosti kolikor mogoče na Ske-ta in "VVilomitzerja, toda ima vedno pred očmi slovenskega preprostega delavca. Na znanstveno oceno ne računa, svoj praktični pomen bo pa kolikor toliko dosegla, ker nimamo drugega boljšega dela te vrste. Vsem Slovencem, ki se hočejo učiti nemščine za vsakdanje potrebe in nimajo višje izobrazbe, se ta slovnica najbolje priporoča kot najboljši in skoraj edini Književni pripomoček. Potres. Maribor. Dne 8. t. m. ob 11. uri ¡4 min. smo Čutili v, celem mestu močen potres v smeri od jugoza?-hoda proti severovzhodu. Odprta vrata so se začela gibati, več predmetov je padlo z veEkiim ropotom na tla* T.ukaj se še ne Bpominjajo na tako silen potres. Pri Sv. Bolfenku pri Središču je bil potres dne EL t m, ob" 11* uri predpoldne v smeri od eapada proti vzhodu. Potres je trajal okoli 3 sekunde. Slišalo se je. najprej bobnenje, kakor iia bi kdo peljal po trdem težek; voz, potem Šum in končno močeh sunek. Sunek je poročevalec Čutil od juga proti severu. Nesreče nobene, Četudi je opeka padala raz strehe. Mnoge je zelo prestrašilo. Ključarovci pri Sv. .Tomažu. Dne 8. t. m. je bil pri nas precej močen potresni sunek ob 11. uri 15. min. .Trajal je 2. sekundi. Sv. Marjeta niže Ptuja. V petek ob 11. uri dopoldne je bil tukaj potres, trajajjoč dve sekundi; smer: od juga proti severu. V Središču se je občutil v petek ob 11. uri 2 minuti predpoldne močan potresni sunek, M je trajal par sekund. Smer je bila od juga proti sevjeru, ka-kon se da sklepati iz gibanja uteži na uri. Ptuj. Tukaj je bil dne 8. t. m, ob 10. uri 59 min/ zelo močen potres, ki je trajal 5 sekund. Cerovec. Kakor smo se otroci zibali v mladosti, tako me je v petek ob 11. uri dopoldine zazibalo, komaj sem se zavedel, z?ta\a Duuaj 19'6: Državna od-:: lika in častmi diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekoiivalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. p i- Serravailci, c. lr. flvorni iotaitelj n X4 Trieste-Barcola» $$ Kupi se v lekarna a v steklenicah po pol 1 i K^2"60 in po i» 445 1 1 a K 4'80. ISlSiSK o», a hb oj asnila o apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko sa 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 9. ckto^ra 1909 Trst 48 89 2 24 63 Line 28 65 6 7 19 V najlepšem kraju trga Šoštanj Be proda lepa, vili podobna, prt d 8 leti zidana hiša z dvema sobama in 2 kuhinjam» v pritličju in tremi Bobarni v podstrešju. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje a kozolcem iz 39 a 41 m® rodovitnih njiv. Cena 10 300 K. Več pive upravmštvo lista. t>46 Novozidana 3 nadstropna najemna hiša, 8 let prosta davka, vse novo opremljeno, v hod v stanovanja separaten, lepo dvorišče z m «Jim vrtom se proda v Mariboru pod jako lahkimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu tega lista. 656 Predaja vinskih sodov. Nove in rabljene vinske sode vsake velikosti in vsako množino pošlje takoj po najnižji ceni L. S. Radan, Zagreb, Gajeva ulica 15. fcOO Ženltna ponudb». Želim se poročiti s pridnim dekletom ali vdovo brez otrok, ki bi bila dobra gospodinja in im»)a tudi nekaj dote. Prednost ima deklica in taka, ki zna nekoliko Bemški. Ne sme hiti mlajša kakor do 30 ali tudi 35 let Imam 14.0^0 K premoženja in sem brez dolga. Ponudbe s sliko se naj pošljejo uredništvu Slov. Gosp. 801 Iščem si pridno goipodiajo na posestvo, katero moram radi bo-iehnosti svojih starišev prevzeti, in ki bi imela od 1400—>600 K premoženja. Starost od 24. leta naprej, prednott imajo kuharice ali vdove, katere so se naveličale služb i a želijo postati samostojne gospodinje. Naslov v uredništvu Slov. GoBp. 787 Gostilna, na lobrem mestu, se proda. Novavas, štev. 48 pri Maribora. 792 Proda se iz proste roke popolno nova hiša z dvema sobama, kuhinja, klet in veža in z vrtom okoli 1 iše blizo farn» cerkve ha Polzeli v Savinjski dilini za 4000 K Natančneja pojasnila d*.je županstvo Polzela, okraj Vransko. 788 Hiša z vrtom ob cesti v Ter bovljah bo prodana v Forletovi gostilni na prostovoljni dražbi 14. oktobra ob '/410 dopoldan »a izklicno cri Martinu No?afc, p .ees nik na Teharji, po-ta Srrf. Siti Dekla, krepka, poštena in marljiva dobi stalno službo pri boljšej družini na lepem malem po estvu. Razumeti se mora (osebno pri svinjah, delati mora vsa potrebna dela v hiši in na polju Prednost ima kako starejše dekle, ki ni še služilo, ali ka«a vdova. Dobra hrana in prijateljsko ravnanje. Plača po dogovoru. Franjo Počkaj, posestnik, Šmarje pri Jelšah. 8.8 Išče se msj&r z dvema ali tremi telavskimi močmi. Naslov se izve v uprav. Slov. Gosp. 810 TrgoTSkl učene 6 od poštene hiše z d.......K 8000 — II. za travnike v Costah.......„ 2000'— III. za gozd v Kerčah........„ ]£()•— IV. za gorico štv. lil (Weingartenhaus) s hle- vom, pritiklinami in zraven spadajočimi gozdi, pašniki in travniki.....„ 6300'— Ta skupina se bo prodajala tndi eventuelno v podskupinah (3). V. Za travnike in pašnike v kat. obč. Nadole K 1200'— Vadi j 10% izklicne cene, po končani dražbi še na-daljnih 30% v roke sodnemu komisarju. Prodajalci si pridrže pravico v teku 8 dni po draž-benem naroku ponudbe odobriti ali odkloniti. Podrobni podatki so razvidni iz dražbenih pogojev na sodni deski v Rogatcu. 839 Jos. Vinc. Kriiperjevi dediči. Gospodinjska šola na TEjlARJI pri Celju. ¡3®- Prvo šilsko leto se začne 3. novembra 1909 in tra;a 12 mesecev Šolo tod>jo šolske ses*re v Celju Sprejemajo 8} 011,'.» rastenj, od K 10.— naprej poit&ine prosu Maks Bergel1 t Dešei&icu štev. 1015, Sna&m Kare« rxgs.ja.ae -Srii«al ali polije denar njuu*}. Oenli j o Maiicah, odejah, pr*-vlekah ln Priporoča ss napravo domače pijače posebno «Sobro pripravo ali tvarino, tudi za vae vrst žganja i» liiera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajngko kislo -«MR» vodo, galico, žveplo in rafije. ■»■»>#• «h 180 m m dobro in soildoo pstasfc Mlad podobarski in pozlatarski pomočnik, kateri je v svoji stroki zmožen samostojno delati se sprejme za trajno proti primerni plači pri podobar in po»latar-ju v CELOVCU, Paradeisergasse 20. § Istotam se sprejme en učenec v uk. Trgovci, pozor! Predno si stilen papir oskrbite, naroči si naj vsakdo vzorce, kateri se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Cene barve in kakovost brez konkurence! Izroz svilenega papirja: J. N. Peteršič, PTUJ« 798 Najcenejša prodaja sodov. Dokler bo kaj v zalogi, prodajam nove in rabljene za vino pripravljene sode razne velikosti od ¿Vž vinarjev liter naprej. Rudolf Horvath, gostilničar in veleposestnik, Kapela, posta Radenci* 791 »eeooooeee* no» ^^oeeaees Išče se I izurjen gostilničar za dobro uvedeno restavracijo s hotelom v PazSnu (Istra). Restavracija je v sredini mesta, ima veliki vrt, 4 novovrejene lokale, igre za kroglje, in druge za gostilno potrebne prostore. — Za tujce je 7 na novo opremljenih sob, katerih število se v potrebi lahko podvoji. — Gostilničar bi moral prevzeti zastopstvo ene pivovarne za obširen okraj. — Na vrtu je gledališčna dvorana, v kateri so pogostoma predstave in plesi. Poni.d''e sprejema in daje potrebna pojasnila I. REBEK, Pasin. 784 Že rabljen + i HP Clim»i-mo tor se po ceni proda Karol Sin-kowitscb, ključavničarski mojster, Maribor, Puffgasse 9. 850 Proda se hiša v krasnem lepem kri jo, obstoječa iz g; stilne 6 ie-p h sob, 2 kuhinj) s ščedilnikom, 2 prostorni kleti, prostor za trgovinsko obrt, hlevi in še več drugih gospodarskih prostorov, vse v najboljšem stanju, */t ure od železniške pesUje Sevnice, ob glavni cesti, zraven tudi lepa£sen-čnata uta, lep vrt, travniki, sado-nosnik, i njive in 3 doraštni goidi. Cena 18.000 kron. Naslov Iran Sever, p.-šta Sevnica ob Savi. 861 Slamoreznice vseh vrst, vse druge j poljedelske stroje, izvrstne peci, štedilnike, kotle za žganje dobite pri 88C z železnino ,MERKUR" t ! Peter Majdič-u, ?% QM> FttttttTTTT Najlepše nagrobne križe, nagrobne svetilke trgom z železarno .Merkur' p. Majdič, Celje. priporoča Izvrstne peči po najnižjih cenah. 885 M (N - O ? * S ' § = i—i © -d o tt* o co ni o co v Zveplenokisli amoniak (amonijev sulfat) vsebuje 206 do 21 odstotkov dušika in ga je uporabljati kot gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni četrtino do tretjine vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi, ali pa je porabiti tso množino za počeano gnojenje t zgodnji spomladi. 75 kg amonijevega solista učinkuje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega so-litra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, zabranjuje razne rastlinske bolezni, kakor n. pi. rja itd. in prepreči polaganje iita. Dušik je v amonijevem sulfatu oeneji, kakor v čilskem solitru, in vporabljenje sulfata pomecja torej velika prihranitev za kmetovalca. Žveplenokisli amonijak, kakor tso trste zajamčenih gnojil prodaja P, Majdič, »Merkur* frjovlna z Ob svojem odhodu iz Ljutomera kličem vsem znancem, prijateljskemu krogu, osobito pa dragim somišljenikom: „Z Bogom!" Ljutomer, dne 10. oktobra 1909. Erna Razlag, vpok. učiteljica. železnlno In skM stroji. ptljtdelj- 833 Vozeki za otroke, vsakovrstne košarice, vsakovrstne žice za ograje in za okna se dobijo pri izdelovatelju Jožef Antloga y Mariboru, Tegetthoff-ova cesta štev. 6, zraven slovenske cerkve. 712 3000eOSOOBOOtOOG* X X ! Nova frjovtna ! P. n. si. občinstvu vljudno naraanjam, da otvorim 1. novembra v novi posojil-nični hiši na Ringu modni salon za gospode ter se tem potom vže naprej najtopleje priporočam. 849 fltaks Zabukošek krojaški mojster v Celju. 849 I 1 3/4 ure od Maribora, obstoji iz gosposke hiše, kuhinja s ščedilnikom, gospodarsko poslopje, 39 m dolgo, novo, obstoji iz treh gosposkih sob, pralna kuhinja. Gumno, skedenj, hlevi za 8 glav govedi. Povsod vodovod, kurnik, v katerem se da zakuriti, in kopališče. 24 oralov večinoma sečnega gozda, 12 oralov sadonosnika in svisli, 1 oral amerik. vinograda, nov lep zelenjak z vodovodom, vse skupaj okoli 40 oralov, se proda za 28000 kron. 6000 K ostane lahko vknjiženih, drugo plačilo po dogovoru. Lahki plačilni pogoji. — Proda se tudi več malih in večjih gostiln. Vpraša se pri Ka-rolu Leutschacher, Novaras štev. 18, pri Mariboru. 832 XXXXXXXXXX Kapljice za želodčni fcrč: Stane ena steklenica s a m o 50 vinarjev. žimie proti trganju: : g- mestna lekamia pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 325 X X * Nagrobne venee * i in trakove i a m; | priporoča 797 s; x J. N. Peteršič v Ptuju, £ g Kazpošiljanje tudi po pošti po X predpisu barve in približne cene. X ■b» _ Hranilne vtogc wkega in selebfeM^o: m~ Vfk4n« p» {Mli 3 mewfotf o4poT«di po 4«/* m nifU^o h k«pitata 1. ¡mtut)* it S lita. Hranilne kijttk» ee ef»e- dam, ne da bi m a^h obre- prekinik). Za nel«gaqje po podti so Jft&no 'branane pofežoice aa mu^o1a«o (žak konto 93.078). Bfiom df»efc plača posojilnica sama. poeoftla se dajejo le članom k sicer : n vknjižbo prod varnosti pc ¿'f*/*, » rfcnjjtbo sptoh pe vfcajiib» k pCM&tro te^it po dV 5 t* Vlt% ta kfin po dV »Mkije tape m r. DcjLj»wi pri drn^i! vodil prevaima pjao^Mea v svojo last preti p*- za- pri drugih V 8V' »nitvi satovih attbdkev, M pa nikdar ne premgajo 7 kton. — P«»š^je za vknjižbo dela bmpUčno, ataaaka plača le kolek«. Uradne ore se *8Sh*> srede in čatrtek od 9. cto F& ctopoMee in vrmbo afcoto od S cb 12 dopoldne i UMA» — V Brada* vmk se sp&ma «o it-piačt^e denar. paJasoBa se dafrfr & ptifoto «Mejem^o vaok. delavnik <%ciih» i» «topokbft. - fc Posojilnica )nm tudi na rnsipataK« domače hranltn« nabiralnih«. 1 I«U/)»M| lm e*loiaik : EjutoLik« ttukoTuo drnitrt. Odgovaitl sndalk s Fru ItakavfS. Tkk tUbun« «t. Ohu» * i- ^ iHt.