INFORMATOR
gorenje
tlenje, 9. junija 1993
Leto XXVII.
Številka 17
										I I		i 1 1
"■-v.v:*:*;, v.												
Lastninsko preoblikovanje Gorenja
Vabilo bodočim delničarjem
5,s> v katerem živimo, je nabit z
'n Pomernbnimi dogodki. - *aterim jih je preveč, drugi spet
Jvii°, da smo v zadnjih letih pridelali Sodov/ne za sto in več let. Ob
wn ”	£.a »ii/ ui vcu ici. i/i/
^“sfav/fv/ države, njenih institucij, Veri v' lastne valute, pa do danes še Po 0 nismo naredili naj-^^mbnejšega koraka. To je brez izgradnja tržnega gospodar-°,Nič ne pomaga demokratičen prečni sistem, če ni podprt z enakimi pg^clP' v gospodarstvu. Temelj vsej ^gradnji je bilo in bo gospodarstvo. pr 0 pomeni proces lastninjenja °Ces vzpostavitve normalne gospo-
strukture in uspešnega funk-0,°nir -	r s
krl!rania družbe kot celote. Nespre-lopivo je, da še nadaljujemo ^ evanja podjetij na družbena in pri-
^at	1 jJUUJUUJ I Id Ul U/LLstžl Id lil pil-
p na- V enih je vse pod nadzorom, /e?/9,fn ie sl(orai vse dovoljeno. Pod-^hko ločimo ssmo no uspošno in
sPešna.
()n n'nienje je za državo izredno pomem-n ' Za nas v Gorenju pa mora ostati še Ca!ie prva naloga uspešnost pos-% n-a' smemo si dovoliti, da bi nas ^'erija lastninjenja obsedla, kakor tudi Moremo povsem mirno gledati, kaj bo
k.'JSel čas. Aktivna vloga v procesu ^'njenja je tudi naša dolžnost in zaradi
5gvam želimo v tem Informatorju pred-
ii^r . Pogled in pristop k lastninjenju, st,,1' pa izvedeti, ali so razmišljanja nr°kc
Gor °Vnih sodelavcev in vodstva s0cj®nia podobna razmišljanjem večine
PrZ'avcev v Gorenju.
p*-	- ^ v V V VV I I IJ VI .
,Ces, ki je pred nami, poteka
steni h razmerah. Pomembno se mi da osvetlim trenutno situacijo in
zagristi v zniževanje stroškov, zaposlenih, notranje reorganizacije in še bi lahko našteval.
Vso dramatičnost tega obdobja kaže program preventivne sanacije, ki ga izvajamo, korigiramo in dopolnjujemo že tri leta. Veliko smo se ukvarjali predvsem s sabo in nekateri nam danes očitajo, da smo se kot Gorenje premalo popularizirali v javnosti. Morda imajo prav. Res pa je, da smo to kritično obdobje za slovensko gospodarstvo preživeli brez večjih pretresov.
V Evropi imamo danes skoraj 4 % tržni delež. Takšen obseg prodaje nas že uvršča med pomembnejše proizvajalce. Smo povsem spoštovani konkurenčni partner renomiranim proizvajalcem in tako tudi izpostavljeni neusmiljenemu konkurenčnemu boju. To, da so proizvodi približno enaki konkurenčnim po funkcijah, dopadljivi za oko in relativno poceni, je predpogoj za vstop in obstanek na trgu. Pomembno jih je znati prodati. Danes se moramo zahvaliti vsem tistim, ki so v Gorenju že pred mnogo leti načrtovali prodor na tuje trge, kot tudi tistim, ki so sprejemali odločitve o investicijah v lastno trgovsko mrežo v tujini. To je bila velika, lahko rečem celo fantastična naložba. V Gorenju smo ob razpadu bivše Jugoslavije izvažali 60 % proizvodnje in to je bila prednost, ki smo jo znali izkoristiti. Ocenjujem, da Slovenija prednosti, ki jo je imela kot naj razvitejša jugoslovanska republika, ni znala izkoristiti. Še vedno nas tepe pridih balkanske države. Priznane blagovne znamke z dolgoletno tradicijo zato že na začetku dosežejo 10-15 odstotno konkurenčno prednost pri ceni za enakovreden izdelek.
ča!^U®am 3 tem lastninjenje postaviti v ® m r
Vq n Prostor, v katerem bo potekalo, v 0renju preživljamo v zadnjih treh letin oločenem pogledu dramo. Prisiljeni se bili preusmeriti skoraj v celoti na pr 6Vne zunanje trge. Izvoz danes že sl^ga 95 % prodanih količin gospodinj-aparatov. Na trgih, kamor izvažamo, |tyg).le prodajna cena določena glede na Hal !let?’ mesto blagovnih znamk in Po^T’ ^ 9a uživa naša država. Kaj je to ženilo za nas? Prisiljeni smo se bili
Zavedamo se, da nam samo lastninjenje ne bo prineslo nič, če bo podjetje slabo. Zato se moramo maksimalno truditi za izboljšanje gospodarjenja, da bodo naše delnice na trgu cenjene. To pa bo le takrat, če bo podjetje ustvarjalo dobiček. V vodstvu Gorenja smo glede tega realni optimisti. Imamo namreč program, imamo trge in poskušamo tudi investirati. Imamo tudi izučene in Gorenju izjemno pripadne delavce. Delavce, ki se identificirajo z Gorenjem.
Jože Stanič
Povedal sem že, da smo vložili veliko naporov v izboljšanje poslovanja, kljub temu zadnje leto poslujemo na robu pozitivnega rezultata. Vprašali se boste, zakaj? Še vedno smo v precejšnji meri odvisni od najetih sredstev po visokih obrestnih merah. Danes plačujemo obresti, ki so med 15 in 20 odstotki. Drugo je, da za tako ekstremno v izvoz usmerjena podjetja država nima ustrezne ekonomske politike. Tu ne mislim samo na politiko obrambe vrednosti tolarja Banke Slovenije. Ne gre samo za ustrezen tečaj. Tečaj sam in njegovo popravljanje sta res zelo kratkoročna rešitev, ki pomaga dva meseca, potem pa udari nazaj. Menim, da bi morali imeti instrumente ekonomske politike, ki bi bili kombinacija politike osrednje slovenske banke in ofenzivno izvozne politike. Drugo pa je, da se je bolj kot kdaj treba opreti na lastne moči in narediti vse, kar je možno znotraj kolektiva. Na prvem mestu je zato kvaliteta in potem kar po vrsti zniževanje stroškov od materiala, tehnologije, zaposlenih.
V tem trenutku se mi zdi, da se pusti država preveč izsiljevati in da v nekem smislu bolj neselektivno gasi razmere. V svetu je recesija in mislim, da bi naša država zdaj morala doreči gospodarsko politiko in se bolj ostro, vendar ne od danes do jutri, spopasti tudi s svojimi stroški. Za nas je pa najpomembneje, da bi se izvoz obdržal in se še povečeval. Mi se na domačem trgu z visokimi cenami pač ne moremo vsi gnesti. V Gorenju proizvedemo v enem dnevu toliko, kolikor prodamo na domačem trgu v enem mesecu. To, kolikor prodamo na domačem trgu v enem letu, pa naredimo v desetih dneh. Torej preostalih 230 dni proizvajamo za izvoz. Zato pravim, da bi država morala poskrbeti in obdržati izvoz z aktivnejšo izvozno politiko. Sem pa sodijo tečaj, kombiniran z izvoznimi spodbudami, finančna podpora razvojnim projektom, oprostitev plačila carin na vso opremo, če si pretežni izvoznik... Tu so potem še ustrezna posojila za naložbe, ki naj bi bila dostopna po enaki obrestni meri kot v tujini z 9-do največ 10-odstotno obrestno mero. Vlada bi morala čimprej sprejeti tudi strategijo vlaganj tujega kapitala v državo. Če v Šloveniji podkapitalizi-rana večja podjetja ne bodo dobila svežega kapitala iz domačih virov, bodo pač iskala te vire na tujem. Zato je treba (Nadaljevanje na 2. strani)
LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE GORENJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
imeti strategijo, da ne bi bila podjetja lahek plen tujcev v trenutku, ko večina gospodarstva po kakršnikoli ocenjevalni metodi ni nič prida.
Zaradi vsega povedanega sem že v uvodu napisal, da mora biti naša naloga usmeriti vse moči v uspešno poslovanje. Naš rešitelj ne bo država, kakor nas ne bo rešil program lastninjenja.
Kdor pozna zakon o lastninjenju in njegovo poanto - ve, da z zakonom samo iščemo nove lastnike. Mi smo že pristopili k pripravi programa lastninskega preoblikovanja. Sistem Gorenja želimo spremeniti v delniško družbo, v katero se naj bi vključila tudi podjetja, ki so danes ostala izven sistema. S tem želimo nadgraditi poslovno filozofijo v okviru koncepta "DOM", ki se je izoblikovala v Gorenju že v 80. letih. V delniško družbo bi želeli že med lastninjenjem, še bolj pa po lastninjenju, pripeljati partnerje in svež kapital. Lepo bi bilo, če bi lahko dobili ta kapital iz domačih logov in bi ostali slovensko podjetje.
Zavedamo se, da nam samo lastninjenje ne bo prineslo nič, če bo podjetje slabo. Zato se moramo maksimalno truditi za izboljšanje gospodarjenja, da bodo naše delnice na trgu cenjene. To pa bo le takrat, če bo podjetje ustvarjalo dobiček. V vodstvu Gorenja smo glede tega realni optimisti. Imamo namreč program, imamo trge in poskušamo tudi investirati. Imamo tudi izučene in Gorenju izjemno pri-padne delavce. Delavce, ki se identificirajo z Gorenjem.
Več v tem trenutku ne moremo ponuditi. Kdo pa lahko?
v.d. predsednika Gorenje, d.o.o. Jože Stanič
Sprejeta zakonodaja o lastninskem preoblikovanju podjetij je tudi v Gorenju sprožila ustrezne aktivnosti in intenzivnejša razmišljanja o oblikah in načinih lastninskega preoblikovanja, ki bi bila najprimernejša za Gorenje. P ritem se nam je takoj postavilo preprosto vprašanje:
Kako in kje začeti?
Da bi bilo odločanje o izbiri metod preoblikovanja kar se da učinkovito, je nuj-no potrebno:
•	Poznati metode lastninskega preoblikovanja, ki jih določa sprejeta zakonodaja
•	Postaviti je potrebno cilje, ki jih s preoblikovanjem želimo doseči
•	Na podlagi postavljenih ciljev je potrebno opredeliti za podjetje najoptimalnejšo metodo lastninskega problikovanja
20%	20%	10%	10%	40%
razdelitev	razdelitev	pokojninski	odškodninski	odplačana
V podjetju	preko investicijskih skladov	sklad	sklad	privatizacija
/ Zaposleni'
( in H-Vupokojencj/
Osnovne metode lastninskega preoblikovanja
Metode lastninskega preoblikovanja po zakonu
Lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki. Osnovne metode lastninskega preoblikovanja so prikazane v shemi.
Poleg osnovnih metod zakona predvideva tudi naslednje:
-	prodaja vseh sredstev podjetja, ki pomeni dejansko likvidacijo podjetja
-	preoblikovanje podjetja z večanjem lastninskega kapitala (dokapitalizacija)
-	prenos delnic na sklad Republike Slovenije za razvoj
Podjetje lahko izbere eno izmed kombinacij metod lastninskega preoblikovanja. V kombinacijo edino ni možno povezovati prodaje vseh sredstev podjetja, ki pomeni dejansko likvidacijo podjetja.
Pod kategorijo odplačane privatizacije štejemo notranji odkup in prodajo delnic podjetja.
Z zakonom je določena kot obvezna oblika lastninjenja prenos navadnih delnic na sklade, o izbiri drugih oblik lastninjenja pa se odloča podjetje samostojno. Podjetje predvidi različne oblike lastninjenja s Programom lastninskega preoblikovanja, ki ga mora sprejeti organ upravljanja v podjetju, ki je po statutu pristojen za sprejem statusnih sprememb v podjetju. V Gorenju je takšen organ skupščina.
Interna razdelitev
Interna razdelitev je po vsebini zamenjava lastniških certifikatov za delnice podjetja. O interni razdelitvi se podjetje prav tako odloča samostojno. K njej je
potrebno obvezno pristopiti, če se k, način preoblikovanja izbere tudi noti'3* odkup delnic. Podjetje lahko razdeli 20 % družbenega kapitala za lastni51), certifikate, presežek le teh 20 " družbenega kapitala pa lahko zaposl uporabijo za notranji odkup. V inter j razdelitev se lahko vključijo vsi zaposl ,, delavci vključno z zaposlenimi v druz6 hčerah Gorenja, bivši zaposleni in up0^. jenci. Za bivše zaposlene se tretirajo0 lavci, ki so bili zaposleni v Gorenju ‘ določen ali pa za nedoločen čas in upjL ojenci, ki so se upokojili, ko so zaposleni v tem sistemu.	.>
Podjetje izvede interno razdelitev de'0j tako, da zbere lastniške certifikate “ upravičencev, ki morajo biti za predloZ1 le teh javno pozvani.	j
Če podjetje ne razdeli delnic za cel5' znesek, ki je bil predviden za int®' razdelitev, je možno na podlagi internet razpisa presežek delnic zamenjati tudi , lastniške certifikate ožjih družin5 članov zaposlenih.
Za ožje družinske člane zaposlenih upoštevajo zakonci delavca, osebij katerimi živi delavec v dalj časa trajer življenjski skupnosti, njegovi otroci „ posvojenci, starši, posvojitelji in oseb®' jih je po zakonu dolžan preživljati.
V primeru, da je predloženih lastniških certifikatov, kot je na razp°i?-( delnic za interno razdelitev, je te moz. uporabiti za notranji odkup, pri čemer/j so po zakonu upravičenci le zaposlen1, predlaganih spremembah Zakona,j lastninskem preoblikovanju, ki naj b' L sprejel parlament v maju mesecu, p® upravičenci iz interne razdelitve in notr jega odkupa izenačijo.
Gorenje, d. o. o Jelenje, Partizanska 12
Anketa o pripravljenosti zamenjave lastniškega certifikata za delnico Gorenja
1 • Priimek in ime: Naslov: kraj: ___
ulica:
hišna št.:
pošta:
isto rojstva:
®eirn pripravljen(a) po pozivu GORENJA, d.o.o., zamenjati lastninski certifikat, ki ga bom prejel(a) kot aržavljan(ka) Republike Slovenije, za delnice GORENJA.
2- Lastninske certifikate so pripravljeni zamenjati za delnice GORENJA tudi ožji družinski člani (otrok, posvojenec, zakonec, partner v življenjski skupnosti, starši, osebe, ki jih preživljam)
1 • Priimek in ime: Naslov: kraj: _
ulica:
hišna št.:
pošta:
leto rojstva:.
‘L Priimek in ime:
Naslov: kraj: _
hišna št.: ____
ulica:
pošta:
leto rojstva:
Priimek in ime:
Naslov: kraj: _
hišna št.: ____
ulica:
pošta:
leto rojstva:
4- Priimek in ime:
Naslov: kraj: _
hišna št.: ____
ulica:
pošta:
leto rojstva:
^ Koliko bi bili pripravljeni letno vložiti za nakup delnic GORENJA po notranjem odkupu?
1-	do 1000 DEM
2.	1001 do 3000 DEM
3.	3001 do 5000 DEM
4.	nad 5001 DEM (koliko
(ustrezno obkroži ali vpiši)
Datum:
(Podpis)
■S
o S
„s£
c
$b
S
Q)
V) Cvj
O
V)
O
O 5
S
V)
c:
cxj
.N
0)
I
S
O Oj ^ oo
n3 P
CL co
/
I ra,nji odkup predstavlja osrednji način kninskega preoblikovanja poleg enosa delnic na sklade in interne razdelke.
u 0°lika lastninjenja je podobna modelu Rinjenja oz. programom odkupov ter ^emov podjetij s strani zaposlenih v ESopnih clr^avah. znanim pod nazivom
^ *° obliko se zaposlenim, bivšim Poslanim in upkojencem, omogoči driTh 3 mo^nost nakupa (50 % popusta) 0h 2,enega kapitala s hkratno možnostjo i ocnega odplačevanja. Odkup se mora I, v petih letih, pri čemer se mora d v začetku odkupiti najmanj 20 % letnic, v naslednjih štirih letih pa vsako oj” naimanj eno četrtino preostalih del-
ra°'®9 tega pa je s kombinacijo z interno Post it-Vij0 mo^no zagotoviti, da jetjS anejo delavci delničarji v svojem pod-vi ‘U’ kar ojača njihovo povezanost in od-I nost s podjetjem. V manjših podjetjih la Ko delavei tako postanejo večinski ah* i 'n s' zagotovijo že v prvem letu S6v° utno upravljalsko kontrolo.
SOdeda pa mora ob takšnem odkupu cel t Val' najmanj tretjina delavcev v Not ne.m obdobju trajanja odkupa. pr^Hji odkup se vrši na osnovi sprejetih
se samo odloči, kolikšen od-lai ek razpoložljivega družbenega kapi-s, ” °° preoblikovalo na ta način. Ta od-. 6k pa je predvsem odvisen od vred-
"osti
Podjetja in razpoložljivih resursev.
Delnice je v okviru notranjega odkupa možno odkupiti:
•	s certifikati, ki presegajo vrednost za interno razdelitev
•	z neizplačanim delom plač delavcev do podjetniške pogodbe do 1.1.1993
•	z gotovinskim odkupom
Prodaja delnic podjetja
Prodajo delnic podjetja je možno izpeljati na tri možne načine:
•	z zbiranjem ponudb, s čemer se iščejo predvsem strateški partnerji
•	z javno prodajo delnic, ki je primerna predvsem za velika podjetja s stabilnim poslovanjem
•	z javno dražbo, ki je primerna za enostavna in manjša podjetja
Javno prodajo delnic lahko podjetje kombinira z notranjim odkupom, kar je smiselno.
Po tej metodi lahko vsi zainteresirani državljani, ki niso upravičenci do notranjega odkupa in interne razdelitve v podjetju, vnovčijo svoje lastniške certifikate. Z javno prodajo delnic se lahko izvede tudi dokapitalizacija (povečanje lastniškega kapitala). Tehničnoto pomeni izdajo novih delnic za najmanj 10 % družbenega kapitala.
Prenos na sklad za razvoj
Podjetje prenese na Sklad za razvoj tisti del družbenega kapitala, ki se ne lastnini po drugih metodah preoblikovanja.
lastniški
Certifikati
^a _ brezplačno razdelitev dela ^žbenega kapitala podjetij bo Re-^blika Slovenija izdala vsem ■ Pavijanom Republike Slovenije ro-[6nim do 3. 12. 1992 lastniške certifikate.
;:astninski certifikati se izdajo Pavijanom glede na njihovo starost v Slednji nominalni vrednosti:
"18 let 100.000 SIT
18 "23 let 200.000 SIT
23'28 let 250.000 SIT
28 - 38 let 300.000 SIT
38 - 47 let 350.000 SIT
nad 48 let 400.000 SIT
Lastniške certifikate bodo upravičenci lahko zamenjali za delnice znotraj podjetja, v katerem so ali so bili zaposleni, ali pa jih bodo lahko uporabili za nakup delnic v tistih podjetjih, ki se bodo lastninsko preoblikovala z javno prodajo delnic. Lahko pa se tudi odločijo za pridobitev delnic v investicijskih družbah.
Seveda pa moramo pri tem vedeti, da se lastninsko preoblikujejo samo tista podjetja, ki imajo v svojem kapitalu družbeni kapital, izvzeta pa so tudi podjetja, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (šolstvo, zdravstvo) oz. gospodarske javne službe (komunalna dejavnost), banke in zavarovalnice, igralnice in vsa podjetja v stečajnem postopku.
Lastniške certifikate bomo člani kolektiva, upokojenci in bivši delavci Gorenja lahko zamenjali za delnice Gorenja. Prav tako naj bi to storili tudi ožji družinski člani. Certifikate pa bodo lahko za delnice Gorenja zamenjali tudi tisti državljani, ki niso zaposleni v podjetjih, ki se lastninsko preoblikujejo. Certifikate bo možno zamenjati po internem oz. javnem pozivu.
lastninsko preoblikovanje gorenja
Notranii nrfktm	Delnice je v okviru notranjega odkupa
Ji OOKup	možno odkuoiti:	, „
Kaj so
delnice?
Delniška družba je kapitalska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na večje število enakih delov - delnic.
Delnica je lastniški vrednostni papir, ki je lahko prenosljiva in je zato predmet raznovrstnih pravnih poslov. Iz delnice kot pisne listine, ki temelji na delničarjevi udeležbi v osnovnem kapitalu delniške družbe, izhajajo določene premoženjske in članske pravice.
Premoženjske pravice delničarjev so:
-	pravica do udeležbe na dobičku družbe (pravica do dividende);
-	pravica do udeležbe (aktivi) družbe v primeru stečaja ali likvidacije
-	pravica do prednostnega nakupa delnic ob povečanju osnovnega kapitala družbe
Članske pravice delničarjev pa obsegajo vse tisto, kar sodi v pojem upravljanja delničarjev z delniško družbo, predvsem pa:
-	pravico do udeležbe na skupščini delničarjev
-	glasovalno pravico
-	pravico do informiranosti
Po vsebini pravic poznamo dve vrsti delnic: navadne (redne) in prednostne (preferenčne, ugod-nostne).
Osnovna razlika med tema dvema delnicama je v tem, da lastnik prednostne delnice nima pravice glasovanja na zborih delničarjev, zato pa ima pravico do fiksne dividende, ki se določi pri izdaji prednostne delnice.
Delnice se lahko izdajajo na ime ali na prinosnika. Imenska delnica se prenaša s pismenim pooblastilom, prenos delnice pa je treba vpisati v delniško knjigo. Delnice na prinosnika pa se prenašajo z izročitvijo novemu imetniku.
Pri opredeljevanju delnice kot vrednostnega papirja moramo vedeti, da poznamo pri delnici več vrednosti:
1.	nominalno vrednost, ki predstavlja vrednost delnice, povečana za rezerve podjetja, ki odpadejo v povprečju na delnico;
2.	bilančna vrednost je nominalna vrednost delnice, povečana za rezerve podjetja in razdeljen dobiček, ki odpadeta glede na nominalno vrednost;
3.	najpomembnejša vrednost delnice pa je prav gotovo njena tržna vrednost, ki jo določata ponudba in povpraševanje na trgu na osnovi številnih dejavnikov.
LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE GORENJA
Kakšno Gorenje želimo?
Pri koncipiranju poslovne vizije izhajamo iz človeka-potrošnika, obremenjenega z dnevnimi obveznostmi v službi, ki si želi doma prebiti prijetne, zdrave trenutke v družinskem krogu, želi si, da je njegovo domače okolje preprosto, funkcionalno in vedno bolj ekološko neoporečno. Našo usmerjenost k potrošniku in njegovemu domačemu okolju bi lahko v kratkem ponazorili z naslednjimi besedami
(smo) prijazen hišni
prijatelj Gorenje
•	prijazni do družine (celovit asortiman, sprejemljive cene, neagresiven tržni pristop, kvalitetni proizvodi, njihova funkcionalnost in enostavnost, sodobnost tehnologije, dizajn, ki se vključuje v domače okolje, kvalitetne in hitre servisne storitve...)
•	prijazni do okolja (ekološko neoporečni materiali, iz katerih so izdelani proizvodi in embalaža, tiho delovanje, majhna poraba energije, vode, čista proizvodnja...)
•	prijatelj - omogočimo, da družina več časa posveti sebi, manj nujnim hišnim opravkom in zato so naši izdelki res prijatelj družine. Gorenje pa s postavitvijo delavca Gorenja v ospredje postaja tudi prijatelj njegove družine.
Takšna poslovna usmerjenost nam zagotavlja dovolj prostora predvsem na zahtevnem evropskem trgu, seveda pod pogojem, da uspemo uresničiti vse kar pomeni. Hkrati je to nadaljevanje in nadgradnja poslovne filozofije Gorenja iz začetka 80-tih let.
Na tej filozofiji želimo
zgraditi sodobno po evropskem vzoru organizirano delniško družbo. Naš cilj je, da je ta družba predvsem slovensko podjetje v kateri imajo delavci Gorenja večinsko kapitalsko udeležbo. Prav tako je naš cilj, da ta družba nadaljuje tradicijo Gorenja izpred 30 let in še povečuje svoj tržni delež na svetovnih trgih in tako zagotavlja trajnost poslovanja in razvoja ter na tej podlagi socialno varnost. Gorenje v blagovnem smislu mora postati enakopravni partner svetovni konkurenci.
INFORMATOR, časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada 4.200 izvodov. Grafična priprava: Raster, Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421 -1/72 Z dne 23. 1.1974.
Metode lastninjenja v Gorenju
Koncept lastninjenja v Gorenju temelji in izhaja iz zamisli, da bo Gorenje delovalo kot Koncern, ki bo temeljil na evropskih vrednotah kapitala, tržišča in podjetništva. Tako smo se v določenem delu Gorenja kapitalsko povezali, s čimer smo omogočili koncentracijo kapitala. Celoten sistem je naravnan tako, da je odprta možnost povezovanja v okviru poslovne filozofije tudi drugim podjetjem, predvsem tistim, ki bodo koristila blagovno znamko Gorenje.
Ker je Gorenje velik poslovni sistem, je velika tudi njegova vrednost, ki jo je potrebno lastniniti. Metoda notranjega odkupa je sicer najbolj favorizirana metoda, ker imajo delavci s to metodo preoblikovanja v podjetju možnost obdržati upravljanje podjetja preko organov upravljanja tako-rekoč v svojih rokah, vendar pa Gorenja preprosto ne bo možno lastniniti samo s to metodo. Zato bomo poleg obvezne zakonske razdelitve na sklade upoštevali tudi naslednje metode:
iz vsega slovenskega prostora, zamenj9 svoje lastniške certifikate za deln|C Gorenja.
Od nas delavcev je odvisno, ali bolj1 uspeli uresničiti takšen model lastni skega preoblikovanja, da bom0 bodoče lahko vplivali na razvoj P0° jetja in s tem na nadaljnji razvoj kmi' kjer živimo. Zato vas vabimo, ° zamenjate svoje lastniške certifik3' za delnice Gorenja in ktemu pritegn® tudi vse družinske člane ter prijat01! in znance.
Ker vašega razmišljanja v tem trenutku poznamo, k tej informaciji prilagaj Anketo o pripravljenosti zamenja* lastniških certifikatov za deln|C Gorenja, s katero želimo ugotoviti, ali0 pripravljeni sodelovati pri uresničitvi žel nega modela lastninjenja.	^
Prosimo, da anketo v najkrajše^ možnem času oz. najkasneje do k°n3 junija izpolnete in nam jo vrnete, tako, ^ jo oddate v za to določeno skrinjico ali P jo pošljete na naslov:
•	interno razdelitev delnic
•	notranji odkup
•	javno prodaja delnic
Kakšni bodo deleži posamezne metode je odvisno od vrednosti podjetja, ki bo ugotovljena na osnovi Metodologije izdelave otvoritvene bilance in pa tudi od pripravljenosti vseh subjektov, ki lahko pri lastninskem preoblikovanju sodelujejo. Notranji odkup in javna prodaja delnic bosta skupaj znašali 40 % vrednosti družbenega kapitala, s tem da bomo maksimalno poskušali izkoristiti vse možnosti notranjega odkupa.
Na osnovi kombinacije teh metod bomo delničarji Gorenja postali tudi delavci, bivši zaposleni, upokojenci, naši družinski člani in tudi vsi tisti državljani, ki bodo vnovčili certifikate za delnice Gorenja oz. v okviru javne prodaje delnic odkupili delnice Gorenja. Interes Gorenja je, da bi delavci zaposleni v družbenih in negospodarskih dejavnostih ter javnih gospodarskih družbah v občini Velenje pa tudi širše
Gorenje, d.o.o. Poslovni sekretariat Partizanska 12, Velenje
Priložena anketa je sicer poimenska

)oimeribrv»! u
so tudi certifikati vezani na ime in priie)6 in bomo tako že razpolagali z informacij^ na čigave certifikate lahko računam0; , primeru, če ne želite napisati vas^ osebnih podatkov, napišite samo letn|C rojstva, pri družinskih članih pa polepi^ niče še, za katerega družinskega cla^ gre (otrok, zakonec). Vsem sodelujoči39 anketi bomo zaQotovili tajnost podatki ^ Za vse informacije, ki vas zanimaj0 e zvezi z lastninskimi preoblikovanjem,s lahko obrnete na Silvo Globačnik,tel fon 565.	^
Tako bomo v najkrajšem času z vaS3 pomočjo pripravili vse potrebno z uspešno preobrazbo skupnega podjer Ankete bomo takoj po preteku roka ob° • lali in ugotovili možnosti, v kakšni V's!|| lahko uresničimo notranjo privatizaci j Skupne rezultate bomo objavili v Inform3 torju.
i
i
I
i
i
I
I
I
\
li
r
v
s
j
U
do
ap
9. 6. 1993 - številka 1?
X