1 Prva konferenca liistorikov Srbije V dneh od 14. do 16. maja 1950 se je vršila v Beogradu prva konferenca hiisto- rikov Srbije, iki predstavlja .po zborovanjih slovenskih zgodovinarjev doslej edino prireditev te vrste v Jugoalaiviji splloh. Organiziralo 'jo je Istoirisko društvo NR Srbije skupaj s Historičnim institutom Srbske Akademije znanosti; udeležencev je bilo okrog 400, od teh okrog 140 iz krajev izven Beograda; .po svojih delegatih' so bila zastopana historična društva vseh drugih našilh republik; Zgodovinsko društvo za Slovenijo sva zastopala tov. J. Hainz in podpilsami. Predavatelji, bi so govorili o problemih raziskavanja posameznih razdobij, srbske zgodovine in o pouku zgodovine v 'šolah, so odgovarjali na osnovno vpra­ šanje, fcaij velja to klalj ne valja v dediSčini, ki jo 'je zapustila preiteMost, in /katere probleme in naloge postavlja zgodovinarju naiša socialistična doba. Asistent Umet­ niškega muzeja v Beogradu Milutin Ga raš a min, kal je ipred kratkim doktoriral na ljubljanski univerzi, je v svojem predavanju >0 nalogah naše airheo- iloške znanosti!« označil toot glavne pomanjkljivosti stare isrbske arheologije zane­ marjanje klasične in predvsem slovanske arheologije, smisel samo za nekatere vidike (ne n. ipr. za naselbine in način življenja) in nesistematično delo, ki ni mislilo na dlzdeilavo topografije, se ni imoglo opirati na zakon o zaščiti in ni posve­ čalo dovotlij skrbi koordinaciji 'd'eia in vzgoji novih kadrov ; v zvezi s to kritiko je formulirati noive naloge, pri čemer se je skliceval na sklepe .pravkar končanega posvetovanja jugoslovanskih arheologov. Docent beograjske ' pravne fakultete dr. Dragosla.v Jankovic je v svojem referatu »Osnovni problemi srbske zgodovine v dobi srednjeveških srbskih držav« razlikoval tri razdobja razvoja srbske historiografije, od .katerih je znanstveno najpomembnejše drugo, t. j. doba od toiïtàke Hariona Ruvarrca do prve svetovne vojne, vendar je pa, za. to razdobje kakor za meščansko historiografijo sploh značilno ogromno število ikonstatacij dej­ stev brez pojasnjevanja (Jireček) ali pa pojasnjevanje z osebnimi motivi itd., ne pa z objektivno zakonitostjo, z masami in njihovimi borbami; referent je nato označil probleme gospodarske in 'socialne zgodovine, ki jih je treba rešiti, da bi se pojasnil politični naizvoj, in konično govoril o potrebi sistematičnega izdajanja virov in idela ma historični geografiji. V 'diskusiji o tem referatu so bilal najbolj zanimiva izvajanja predavatelja beograjske filozofske' fakultete. Ivana Božića,, ki je negiral tezo o posebnem položaju Zeite v državi Nemanjićev. Tretji referent Branislav Djurdjev, kustos Dtržaivnega muzeja v Sarajevu, ki je začel prvi med srbskimi 'zgodovinainji študirati turško idabo prvenstveno na podlagi tur­ ških vtirov, je v svojem referatu »Osnovni problemi srbske zgodoviitaie v dobi turške oblaSiti nad našimi narodi« pobijal tezo, .da bi pomenila turška oblast vsaj v za­ četku gospodarski to socialni napredek, razvijal zanimive mislli o posebnem polo­ žaju prebivalstva, goratih predelov in posameznih delov krščanskega prebivalstva v dobi turške oblasti in poudaril potrebo, da se .konstatacije Ovijdtìai in drugih, ki so na sebi točne, osvetle z novega vidika. Diskusija o' tem referatu (Sergej Dimd- trijević, Vaso Čubrilovie in drugi) se- je razvila predvsem ©b teai o ekonomsko- socialnem nazadovanju takoj v začetku turške dobe in prevladujoče mnenje' je bilo, da so teze referenta točne iam, kjer slone na njegovih monografijah, da piai je treiba druge njegove generalizacije še kontrolirati z monografskim raziskovanjem. Docent beograjske filozofske fakultete Dušan P er ovi ć je v isvojem referatu »Osnovni problemi srbske zgodovine XIX. in XX. stoletja« poudaril, da je bila novejša zgodovina v primeri s srednjeveško zanemarjena in prepuščena deloma propagandistieni strankarski .literaturi, da' so bili v ospredju vladarji, politični razvoj in vojna zgodovina, posamezne pravne ustanove itd., medtem ko se dejstva ekonomske in socialne zgodovine omenjajo le priložnostno, da so bile mase in socialni razredi v ozadju, da kažejo izdajanja virov in bibliografija sliko velike nesistematičnosti in da je tako slika kljub opravljenemu popravljalnemu delu in konstaiiranim dejstvom nezadovoljiva; nato je govoril posebej o pirobieimih značaja prvega srbskega upora, o socialni diferenciaciji v Srbiji, o oceni revolucije 1848, o vprašanjih zunanje politike in zgodovine delavskega [gibanja. V diskusiji o tem referatu so bila posebno zanimiva izvajanja docenta beograjske ekonomske fakul­ tete dr. Nikole Vuča o razvoju kapitalizma v Srbiji v 19. stoletju. Načelnik Vojno- 216 historičnega inšliiftuta JA Stevan Мао!(1иа je v prvem delu svojega referata »Naša narodnoosvobodilna barba im informbirojevska fallzifioiramja« polemiziral z informMrojevskimi .tezami o maši NOB, v drugem delu jej» podal pregled gradiva in ztoiramja gradiva za zgodovino NOB v vsej naši idiržavi. V referatu Dragu­ tina Pri j e vica »O pouku zgodovino v srednjih solato« so Mie poudarjene razlike med 'zgodovino v stari in novi šoli, karakterizirani novi programi in ozna­ čene glavne pomanjkljivosti prt pouku zgodovine danes (preveč shematiziram]a, abstraktnosti, verbalizma, zanemarjanje pomembnih osebnosti, gibanj, nazornosti, pomanjkanje učbenikov). Končno je univ. profesor dr. Vaso Ču brill o vie v refieratu »0 pouku zgodovine na univerzi« še enkrat označil 'razliko med prejšnjo zgodovinsko znanostjo in med sedanjo, ki gradi na podlagi (dialektičnega in histo­ ričnega materializma, in govoril nato, omejujoč se na 'beograjsko filozofsko fakul­ teto, o učnem načrtu, kjer veljajo zdaj sklepi zagrebške konference 1949, o stanju učbenikov, o formiranju kadrov za znanstveno delo, o materialnih sredstvih, ki iso večja, a obstoje težave z nabavo tujih publikacij, o delu z dijaki, ki postaja bolj sistematično, vendar so pa rezultati doslej slabi, in o organizaciji katedre. Program je poskušal zajeti skoraj vso osrednjo znanstveno problematiko srbske zgodovine in problematiko pouka zgodovine, medtem Iko so prišli 'regio­ nalni problemi (zlasti specifični vojvodinski) in nekatera vprašanja historičnih institucij (arhivska) do izraza le v diskusiji. Razumljivo je, da diskusija v ikratko odmerjenem 'času ni mogla niti približno obdelati vprašanj, ki so jih načela pre­ davanja o tako obsežnih področjih. Načelno važna so bila izvajanja tov. Marja­ novi ca, ki je zastopal stališče, da moirajo historika poznati dMteMiicmi in historični mateirializem ts;r politično ekonomijo, da pa morajo nato odgovarjati na konkretna vprašanja na podlagi 'virov 'in monografi enih raziskavainij, kar se pričakuje le ođ njih in jim nihče ne more predpisovati rešiltev, da morajo pri item povedati vso resnico in ne smejo zaimolčevatl ničesar zaradi kakršnih koli ozirov. V primeri s programi zborovanj slovenskih zgodovinarjev je toil ta program vsebinsko boga­ tejši ;=na drugi strani so slovenski zgodovinarji, ki so ijih v prvih letih po osvo- bojenju zelo angažirala neodložljiva vprašanja naših meja, kulturnih restitucij in arhivov, stremeli za tem, da na svojih zborovanjih, ki so postala že stalna institucija, pristopijo h konkretnemu 'reševanju posameznih znansTviemilh vprašanj tudi preko kolektivnega dela, da obenem upoštevajo regionalne vidike ter potrebe naših iMstoričniih institucij (zlasM• arhivov) iln da rezultate zborovanj izrazijo v konkretno foramillranili resolucijah. Po zborovanju se je vršil 17. maja sestanek (zastopnikov historičnih društev .republik, kjer se je 'sklenilo ustanoviti koordinacijski odbor, ki naj organizira sodelovanje historičnih društev: predsednik naj bo v Zagrebu, tajnik v Beogradu, zastopnike naj imenujejo vsa historična društva, sestanki naj se vrše iredno, zlasti pa ob izborovanjih posameznih republiških društev; začne naj se izdajati glasilo zveznega iznačaja za vprašanja pouka zgodovine, medtem ko naj sicer ostane težišče dela na republiškim društvih. Zgodovinsko društvo za Slovenijo j© nato imenovalo za svojega zastopnika, v tem odboru tov. dr. Boga Grafenauerja. P. S. Ko je bilo to poročilo že damo v tiskarno, je objavil IstorliBki Glasnik,, organ ìstarisfcog društva NR Srbije, 1950; št. 1—2 obširno poročilo o konferenci, referata M. Garašanina, in St. Maodusa ter razpravo I. Božiča, ki je v zvezi z njegovimi izvajanji na konferenci, z obljubo, .da bodo vsrii ostali; reiterati v celoti .tiskarni v naslednja številki te .revije. Fran Zwitter Tajniško poročilo za leto 1949 Odbor, izvoljen na občnem izboru dne 20. II. 1949 v isvoji stari sestavi; je ohranil staro razdelitev dolžnosti (predsednik dr. Eram Zwitter, .podpredsednik dir. Milko Kos, tajmik dr. Bogo Grafenauar, tolagajnik dr. France Škeil, knjižmčar dr. Jože KasUelic, odborniki dr. Metod Mikuž, Jože Hadnz, Modest Golia, Angelos Baš). Po soglasnem sklepu prve odborov© seje je toil vabljen na vse seje dr. Maks Miklavčič, 'ki je v času tolagajmaikove toolezni dalj časa opravljal tudi blaganiške posle. Z urejanjem Zgodovinskega časopisa so bili poverjeni dr. B. Grafenauer, J. Hainz, dr. J. Kastelic in dr. FT.- Zwitter, ki so do jeseni 1949 ^miprajvili Zgodo^ 217'