10 Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek Zgornjekarbonska .oraGrajskegahribavLjubljani 11 GEOLOGIJA 50/1, 9–18, Ljubljana 2007 Zgornjekarbonska .oraGrajskegahribavLjubljani Late Carboniferous .oraofCastleHillinLjubljana(Slovenia) Tea KOLAR-JURKOV[EK & Bogdan JURKOV[EK Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, tea.kolar.geo-zs.si, bogdan.jurkovsek.geo-zs.si Klju~ne besede: rastlinski fosili, zgornji karbon, evroameri{ka .oristi~na provinca, Po­savske gube, Ljubljana, Slovenija Key words: fossil .ora,LateCarboniferous,Euramerian.oristicprovince,SavaFolds,Ljubljana, Slovenia Izvle~ek Najdbe paleozojske fosilne .orenaGrajskemhribusobileprvi~ opisane `e v 19. sto-letju, zato je bil {ir{i prostor na~rtovane tirne vzpenja~e na Ljubljanski grad `e pred pri~etkom gradbenih del opredeljen kot potencialno pomembno najdi{~e fosilov. Med geolo{ko-paleontolo{kim nadzorom je bila zbrana fosilna zdru`ba presli~nic ali ~lenovk (Equisetopsida ali Articulatae), lisi~ja~nic (Lycopodiopsida, Lycopsida), pteridosperm (Pteridospermopsida) in kordaitov (Cordaitanthales), na osnovi katerih je mogo~e potrditi zgornjekarbonsko starost plasti. Grajski hrib je najbolj zahodno le`e~e nahajali{~e paleo­zojske .orevPosavskihgubahinpredstavlja{e en prispevek v poznavanju in raz{irjenosti evroameri{ke .oristi~ne province. Abstract Finds of Paleozoic fossil .oraontheLjubljanaCastleHillwere.rstdescribedin19th century, therefore the wider area of the planned cable car to the Ljubljana castle was de.nedasapotentiallyimportantfossillocalityalreadybeforethestartofconstructionworks. During geologic-paleontologic monitioring a fossil assemblage of Equisetopsida (Articulatae), Lycopodiopsida (Lycopsida), Pteridospermopsida and Cordaitanthales that permit to con.rmtheUpperCarboniferousageofbeds.TheCastleHillisthewesternmostlocality of Paleozoic .oraintheSavaFolds,anditrepresentsanadditionalcontributionto the knowledge on extension of the Euramerian .oristicarea. Uvod Namen paleontolo{ke spremljave izgrad­nje tirne vzpenja~e na Ljubljanski grad je bil ugotoviti prisotnost dolo~ljivih rastlin­skih fosilov in z njimi potrditi ali ovre~i zgornjekarbonsko starost klasti~nih kamnin Grajskega hriba ob upo{tevanju dejstva, da je bil celotni hrib opredeljen kot obmo~je pri~akovanih naravnih vrednot. Sedimenti mlaj{ega paleozoika na Graj­skem hribu sestoje iz kremenovega konglo­merata, pe{~enjaka, meljevca in glinastega skrilavca. Že v devetnajstem stoletju so v teh plasteh odkrili ostanke makro.ore.Morlot (1850) navaja, da so v karbon­skem glinastem skrilavcu na Grajskem hribu na{li vrsto Neuropteris tenuifolia Schlotheim. Primerek je dolo~il dunajski paleontolog Ettingshausen (vrsta je po­znana iz westfalijskih plasti – op. avtor-jev). Ettingshausen je z Grajskega hriba dolo~il tudi praprot Pecopteris antiqua (Hauer, 1851). Vsi primerki so izgubljeni, saj niso shranjeni v nobeni od takratnih paleontolo{kih zbirk. Lipold (1857), ki je vzporejal paleozoj­ski glinasti skrilavec, pe{~enjak in kreme­nov konglomerat Posavskega hribovja z ziljskimi plastmi na Koro{kem omenja, da so bili na Ljubljanskem gradu najdeni ra-stlinski ostanki rodov Calamites in Equise­tites, ob poti iz Ljubljane na Rudnik pa pri­merek Noeggerathia n. sp. Ettingshausen. Slednji je shranjen v paleontolo{ki zbirki Avstrijskega geolo{kega zavoda na Dunaju, vendar ni bil nikoli podrobneje opisan ali upodobljen. Rastlinske fosile so geologi omenjali tudi iz {ir{ega prostora Posavskih gub, zlasti iz okolice Litije. Tornquist (1929) jih je omenil iz antracitne le~e v rudi{~u Za-vrstnik, Lipold (1857, 1858) pa je opisal najdbo vrste Calamites communis Ettings­hausen iz Spodnjega Mamolja južno od na­selja Sava. Leta 1932 je Rakovec v razpravi »H geolo-giji Ljubljane in njene okolice« podal pre­gled vseh dotedanjih najdb paleozojske makro.oreokoliceLjubljane.Kasnejesoposamezne najdbe fosilne .oreomenjali{e drugi avtorji v rokopisnih poro~ilih in v tolma~u OGK 1:100.000 (Premru, 1983), vendar fosili niso bili podrobneje opisani in dolo~eni. Sledilo je obdobje sistemati~nih razis­kav ve~ kot {tiridesetih nahajali{~ paleo­zojske .oremedLjubljanoinPol{nikom (Kolar-Jurkov{ek & Jurkov{ek, 1985, 1986, 1990). V nekaterih nahajali{~ih z bo­lje ohranjeno fosilno .orojebiladokazanazgornjekarbonska starost plasti. Ista starost je bila ugotovljena tudi s fosilno .oro,kijebila izkopana ob izgradnji avtocestne ob­voznice pri Bizoviku na prostoru pokritega vkopa Strmec in pred severnim portalom predora Golovec (Kolar-Jurkov{ek & Jurkov{ek (2002a, 2002b, 2004). Paleontolo{ka spremljava gradbenih del na Grajskem hribu je pri~ela v marcu 2006 in je bila zaklju~ena v maju z obsež­nim izkopavanjem fosilne .orevgradbenijami zgornje postaje tirne vzpenja~e tik ob grajskem obzidju. Odvzetih je bilo ve~ sto vzorcev kamnin z rastlinskimi fosili. Ve~ina fosilnega materiala je bila izkopana na ožjem prostoru zgornje postaje, od tega ve~ kot 90 % iz glavne fosilonosne plasti. Manj{e {tevilo dolo~ljivih fosilov je bilo zbranih na sekundarnem mestu na spod­njem delu trase pod 6. stebrom ter na za-~asni deponiji izkopane kamnine na Graj­skem hribu. Geolo{ko-paleontolo{ki nadzor je bil v celoti prilagojen dinamiki gradbenih del in jih ni oviral. Izkopavanje na prostoru zgor­nje postaje tirne vzpenja~e je bilo izvedeno v skladu z veljavno prakso za interventna paleontolo{ka izkopavanja, ob velikem ra­zumevanju in pomo~i izvajalcev gradbenih del. Glede na lokacijo glavnega nahajali{~a neposredno pod grajskim obzidjem je bil od­kopan le prepereli del plasti s karbonskimi fosili, medtem ko je ve~ji del pro.laohra­njen kot primer predstavitve naravne vred­note in situ v prostoru zgornje postaje tirne vzpenja~e. Vse paleontolo{ke vzorce, razen primer­kov razstavljenih na Ljubljanskem gradu, hrani Geolo{ki zavod Slovenije. Geolo{ka opredelitev nahajali{~a fosilne .orenaGrajskemhribu Pas nagubanih kamnin med Južnimi Al­pami in Zunanjimi Dinaridi je že Kossmat (1913) imenoval Savski sistem gub. Deset let kasneje je Winkler (1923) prvi uporabil ime Posavske gube, ki se je obdržalo vse do danes. Osnovni litolo{ki ~leni Posavskih gub so kremenov konglomerat, ki lokalno vsebuje tudi apnen~eve prodnike, kremenov pe{~e-njak, meljevec in glinavec. Na osnovi vseh dotedanjih spoznanj in podrobnih lastnih raziskav je Mlakar ugotovil, da paleozojsko skladovnico Posavskih gub lahko razdelimo na tri superpozicijske enote prvega reda, ki bi lahko predstavljali tri formacije ali pa ~lene iste formacije (Mlakar, 1987, 1994; Mlakar et al., 1993). V devetdesetih letih preteklega stoletja je bilo tiskanih {e nekaj odmevnih pre­glednih ~lankov, ki odpirajo nove poglede na poznavanje geolo{ke zgradbe Posavskih gub in njihov strukturni pomen na stiku med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinari­di. Novost predstavlja predvsem Placerjevo delo (Placer, 1999 a, b), v katerem ume{~a Posavske gube v trikotnik med Periadriat­sko, Idrijsko in Srednjemadžarsko tekton­sko cono. Grajski hrib predstavlja najbolj zahod­no leže~e nahajali{~e fosilne .orevPosav­skih gubah. Med geolo{ko-paleontolo{ko spremljavo izgradnje tirne vzpenja~e je bilo ugotovljeno, da v spodnjem delu trase, med spodnjo postajo in izkopom za 10. steber prevladuje grobozrnat sljudni pe{~enjak, ki v posameznih nivojih vsebuje rastlinski dro­bir. Najve~ja pogostnost rastlinskih frag­mentov je bila zabeležena v ~rnem drobno­zrnatem pe{~enjaku in sljudnem meljevcu z vpadom 130°/42° v zgornjem delu izkopa za steber {t. 6, vendar zaradi grobozrnate­ga materiala fosili niso dolo~ljivi. Fragment rodu Calamites na prostoru spodnje postaje tirne vzpenja~e je bil najden na sekundar­nem mestu, zato ga v stratigrafskem smislu ne moremo upo{tevati. Redki slabo ohranje­ni drobci fosilnih rastlin so bili ugotovljeni v sljudnem pe{~enjaku na drugem metru iz­kopa za steber {t. 8. Ugodnej{e plasti za vzor~evanje so se pojavile 4 m vzhodno od izkopa za steber {t. 10 in v zgornjem delu izkopa za steber {t. 11, kjer srednje do grobozrnat sljudni pe{~enjak zamenjajo plasti sljudnega me­ljevca, glinavca in v manj{i meri srednje­zrnatega sljudnega pe{~enjaka. Meljevec v zgornjem delu izkopa za steber {t. 11 je vseboval nedolo~ljiv rastlinski detritus. Povpre~ni vpad pretežno meljastih plasti v zgornjem delu pro.laje130°/50°. Paleontolo{ko najpomembnej{i del pro­.lanaGrajskemhribujebilodkopannaprostoru zgornje postaje tirne vzpenja~e, ki deloma sega {e pod grajsko obzidje. Na debelini 6,5 m se menjavata meljevec in glinovec, manj je sljudnega pe{~enjaka, ki se pojavlja v posameznih plasteh, de- belih od 5 do 40 cm. Rastlinski fosili so koncentrirani pretežno v olivno sivem meljevcu in so ve~inoma temneje (rja­vo ali ~rno) obarvani. V pe{~enjaku je bil rastlinski detritus ugotovljen le v 10 cm debeli plasti v spodnjem delu pro.la.Vrazdalji od 60 do 170 cm si navzgor sle- dijo {e tri plasti z rastlinskimi fosili, de­bele od 3 do 10 cm. Fosili so fragmentirani in koncentrirani v polah debelih od 1 do 2 cm, medtem ko so v drugih delih plasti redkej{i. Najbogatej{a je 5 cm debela plast olivno sivega sljudnega meljevca v zgor­njem delu pro.la,kismojosledilinace- lotni dolžini od dna gradbene jame za strojnico do temeljev grajskega obzidja. Preperel povr{inski del fosilonosnih plasti je bil v celoti odkopan in vzor~evan, med­tem ko je manj preperel in bolj stabilni del plasti ostal ohranjen in situ v prostoru zgornje postaje tirne vzpenja~e. Najvi{ja plast z rastlinskimi fosili, ki je segala na prostor dvigala na notranji strani obzidja, je bila v celoti vzor~evana in kasneje ob­zidana. Paleontolo{ki del Med fosilnim materialom prevladuje­jo odtisi debel in listov, ki pripadajo pra­protnicam in golosemenkam. Zaradi slab{e ohranjenosti nekaterih primerkov ni bilo mogo~e natan~no taksonomsko uvrstiti ali pa so dolo~eni le na stopnji rodu. Dolo~ene so bile naslednje oblike: Calamites (Mesocalamites) cf. ramifer Stur Calamites (Mesocalamites) roemeri Goep-pert (tab. 1, sl. 1, 1a) Calamites (Mesocalamites) cf. roemeri Go­eppert Calamites (Mesocalamites) cf. cistiiformis Stur (tab. 1, sl. 2, 2a) Calamites (Stylocalamites) undulatus Stern­berg (tab. 1, sl. 3, 3a, 4, 4a) Calamites sp. Lepidodendron sp. ? Asolanus sp. Sigillaria sp. (Syringodendron - skupina Rhytidolepis) Stigmaria .coides (Sternberg) Brongniart Cyperites bicarinatus Lindley & Hutton (tab. 2, sl. 8) Eusphenopteris sp. Neuropteris tenuifolia Schlotheim (tab. 2, sl. 1, 3) Neuropteris cf. heterophylla Brongniart (tab. 2, sl. 2) Neuropteris sp. Linopteris sp. (tab. 2, sl. 4) Trigonocarpus sp. Noeggerathia sp. (tab. 2, sl. 5, 6) Cordaites palmaeformis (Goeppert) Cordaites principalis (Germar) (tab. 2, sl. 7) Cordaites sp. Najpogostej{e fosile v raziskanih plasteh Grajskega hriba, podobno kot drugod v Po­savskih gubah, predstavljajo debla in veje ~lenovk. Najve~ oblik pripada mezokalami­tom, med katerimi dominira Calamites (Me­socalamites) cf. cistiformis Stur. Podrejeno se pojavlja {e podrod Calamites (Stylocala­mites). Likopsidi so v raziskani združbi slabo zastopani, vendar so prisotni odtisi debel obeh dveh najbolj zna~ilnih predstavnikov, Lepidodendron in Sigillaria. Poleg odtisov debel so prisotni tudi odtisi listov drevesta­stih oblik, ki jih uvr{~amo v rod Cyperites. Koreninske organe posameznih rodov liko-psidov medsebojno ni mogo~e razlikovati in jih ozna~ujemo z rodom Stigmaria, saj je njihova izoblikovanost na splo{no zelo eno­vita. Najdeni primerki pripadajo samo vrsti, ki je hkrati najbolj pogostna izmed vseh po­znanih vrst stigmarij v zgornjem karbonu Evrope, zanjo je zna~ilna neenakomerna valovitost med brazgotinami odpadlih ko­reninic. Od pteridosperm se v .oriGrajskegahri­ba nahajajo redka semena in odtisi mahal, medtem ko so posamezne pinule nevropteri­dov razmeroma pogoste. Najdena primerka rodu Eusphenopteris predstavljata mahalo (sfenopteridni tip) z ravno osjo in z okrogla­sto oblikovanimi in nekoliko obokanimi pi­nulami. Žilnatost ni vidna, kar onemogo~a vrstno dolo~itev. V raziskani fosilni .orisopogoste posamezne pinule rodu Neuropteris. Ta rod vklju~uje neparna mahala, ki kon-~ajo z enim samim listi~em ter imajo zna~il­no sr~asto (nevropteridno) zažeto bazo. Prav {ibek stik rahisa in listi~a v eni sami to~ki, je bil vzrok, da so slednji hitro odpadli. Ve~ina listi~ev ima jezikasto obliko in pripada vo­dilni westfalijski obliki Neuropteris tenuifo­lia. Omenjena skupina je stratigrafsko po­mebna, saj so iz westfalija poznane {tevilne vodilne vrste. Podrejeno se pojavlja {e rod Linopteris, ki ima mrežasto žilnatost. Posamezni primerki pripadajo tudi rodu Noeggerathia, ki se pojavlja razmeroma red­ko v plasteh od srednjega karbona do spod­njega perma in ga uvr{~amo v samostojen red Noeggerathiales. Najdeni primerki ima­jo obovatne pinule z zna~ilno pahlja~asto nervaturo. Mestoma je viden nazob~an rob pinul. Od prvotnih golosemenk je na Grajskem hribu zastopan tudi rod Cordaites. Kordaiti so bili v zgornjekarbonskih gozdovih mar­kantna drevesa, visoka do 20 m. Najpogo­steje se od njih v fosilnem stanju ohranijo podolgovati listi, ki so bili pri nekaterih vr­stah dolgi pol metra in {iroki 5 cm. Izkopa­ni so bili le deli velikih listov, na katerih so vidne vzporedno potekajo~e žile, zna~ilne za iglavce. Zaklju~ek Predstavljena rastlinska združba iz Graj­skega hriba ustreza splo{ni sliki evroame­ri{ke .ore.Vnjejprevladujejo~lenovke (Calamites) in pteridosperme (Neuropteris, Linopteris) v prisotnosti redkeje zastopanih predstavnikov lisi~ja~nic (Lepidodendron, Sigillaria, Cyperites) ter golosemenk (Cor­daites). Na splo{no je raziskana združba podobna fosilni .oriizdoslejznanihna­hajali{~ Posavskih gub (tabela 1). Seznam .orezGrajskegahribavsebujetudiennovielement za celoten prostor Posavskih gub. To je Cyperites bicarinatus Lindley & Hut­ton, pomembna pa je tudi ponovna najdba rodu Noeggerathia, ki je bila doslej znana iz karbonskih plasti med Grajskim hribom in Rudnikom. Starost raziskane fosilne rastlinske združ­be Grajskega hriba je mogo~e zaklju~iti na osnovi stratigrafske raz{irjenosti posamez­nih vrst, med katerimi se vrste Neuropteris tenuifolia, Neuropteris cf. heterophylla in Cordaites palmaeformis pojavljajo samo v westfaliju. Prisotnost nekaterih mezokala­mitom podobnih oblik kaže na spodnji del westfalija. Dve najdeni kalamitni obliki (Calamites (Mesocalamites) roemeri in Ca­lamites (Mesocalamites) cf. cistiiformis) se pojavljata od namurija B do spodnjega dela westfalija A. Glede na stratigrafsko raz­{irjenost lahko celotno združbo uvrstimo v spodnji del westfalija A. Zahvala Geolo{ko-paleontolo{ko spremljavo ze­meljskih del ob izgradnji tirne vzpenja~e na Grajski hrib so omogo~ili Mestna ob-~ina Ljubljana, SCT, Agencija Republi­ke Slovenije za raziskovalno dejavnost in Geolo{ki zavod Slovenije. Posebna zahvala za razumevanje ob iz­vedbi nadzora in izkopavanja fosilne .oreter pomo~ pri pripravi prestavitve nahaja­li{~a na Ljubljanskem gradu velja gospodu S. Miklavcu in gospe T. Pinoza (Festival Ljubljana), arhitektu M. Kerinu (Ambient), B. Hlad (Agencija Republike Slovenije za okolje), H. Tehovnik (Zavod Republike Slo­venije za varstvo narave) in dr. U. Herlecu (Naravoslovnotehni{ka fakulteta). Ve~ji del raziskave je potekal v okviru raziskovalne dejavnosti Geolo{kega zavoda Slovenije (organizacijska enota Stratigra.jain paleontologija). Prepariranje s pripravo vzorcev za prezentacijo na Ljubljanskem gradu je bilo opravljeno v Paleontolo{ki zbir-ki Jurkov{ek, rekonstrukcijo karbonskega okolja na osnovi fosilnih najdb pa je izde­lala Barbara Jurkov{ek. Dr. Karlu-Heinzu Jostenu (Tönisvorst, Nem~ija) se zahvaljuje­va za pregled determinacij fosilov in pomo~ pri interpretaciji njihove starosti. Za tehni~­no pomo~ v zaklju~ni fazi raziskave se za­hvaljujeva g. Stanetu Zakraj{ku (Geolo{ki zavod Slovenije). Late Carboniferous .oraofCastleHillin Ljubljana (Slovenia) Extended Summary The belt of folded beds between Southern Alps and External Dinarides was named .rstbyKossmat (1913) the Sava Folded System. It was Winkler (1923) who ten years later proposed the term Sava Folds that has persisted till now. The basic lithologic members of the Sava Folds are quartz conglomerate that contains locally also limestone pebbles, quartz sand­stone, siltstone and claystone. Based on the previous knowledge and detailed personal investigations Mlakar concluded that the Paleozoic sequence of the Sava Folds can be subdivided into three .rstordersuperposi­tion units that may represent three formati­ons, or three members of the same formation (Mlakar, 1987, 1994; Mlakar et al., 1993). In the nineties of the former century se­veral resounding overview papers were printed that opened new aspects of under­standing the geologic structure of the Sava Folds and their structural importance at the contact between Southern Alps and Exter­nal Dinarides. A novelty was contributed by Placer’s work (Placer, 1999 a, b), in which he considered the Sava Folds in the triangle between the Periadriatic, Idrija and Central Hungarian tectonic zones. The Ljubljana Castle Hill is the we­sternmost locality of fossil .oraintheSavaFolds. The presented plant assemblage from the Castle Hill is consistent with the gene­ral characteristics of the Euramerian .ora.In it predominate articulates (Calamites) and pteridosperms (Neuropteris, Linopteris) in presence of rarer representatives of lyco-psids (Lepidodendron, Sigillaria, Cyperites) and gymnosperms (Cordaites). The studied assemblage in general resembles the fossil .orafrompreviouslyknownlocalitiesintheSava Folds (Table 1). The list of .orafromLjubljana Castle Hill contains also an ele­ment that is new for the entire Sava Folds region, the Cyperites bicarinatus Lindley & Hutton. Important is also the renewed .ndof genus Noeggerathia, previously known from Carboniferous beds between the Castle Hill and Rudnik. The age of the studied fossil plant assem­blage from Castle Hill can be deduced from stratigraphic extension of individual species among which the species Neuropteris tenui­folia, Neuropteris cf. heterophylla and Cor­daites palmaeformis occur only in Westpha­lian. Presence of certain mesocalamites-like forms indicates the lower part of Westpha­lian. Two found calamites forms (Calami­tes (Mesocalamites) roemeri and Calamites (Mesocalamites) cf. cistiiformis) occur from Namurian B to lower part of Westphalian A. In view of stratigraphic extension the entire assemblage can be attributed to the lower part of Westphalian A. Literatura Hauer, F. v. 1851: Nachricht über die Sam- mlung in Laibach. – Mitt Freunde Naturwiss., 7/4, 139–140. Wien Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1985: Nova nahajali{~a paleozojske .orevPosav­skih gubah med Ljubljano in Litijo. – Razprave IV. Razr. SAZU, 26, 199–218, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1986: Karbonska (westfalijska) makro.oraizZa­vrstnika. – Rud.-metal. zbor., 33/1–2, 3–34, Ljub­ljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1990: Karbonska makro.oramedJan~ami in Pol{nikom v Posavskih gubah. – Rud.-metal. zbor., 37/3, 367–389, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 2002a: Karbonski gozd. Karbonske plasti z rast-linskimi fosili pri Ljubljani. – Geolo{ki zavod Slovenije, 191 str., Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 2002b: Rastlinski fosili v karbonskih plasteh na trasi avtoceste pri Bizoviku. – Geologija, 45/2, 433–438, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 2004: Carboniferous .oraofcentralSlovenia.–V:32nd International Geological Congress, Florence, Italy, August 20–28, Florence. Kossmat, F. 1913: Die adriatische Umran­dung in der alpinen Faltenregion. – Mitt. Geol. Ges., 6, 61–165, Wien. Lipold, M. V. 1857: Bericht über die geolo­gischen Aufnahmen in Oberkrain im Jahre 1856. – Jb. geol. R.–A., 8, 205–234, Wien. Lipold, M. V. 1858: Bericht über die geo­logischen Aufnahmen in Unter-Krain im Jahre 1857. – Jb. geol. R.–A., 257–276, Wien. Mlakar, I. 1987: Prispevek k poznavanju geo­lo{ke zgradbe Posavskih gub in njihovega ju`ne­ga obrobja. – Geologija, 28/29 (1985/86), 157–182, Ljubljana. Mlakar, I. 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. – Geologija, 36 (1993), 249–338, Ljubljana. Mlakar, I., Skaberne, D. & Drovenik, M. 1993: O geolo{ki zgradbi in orudenju v kar­bonskih kameninah severno od Litije. – Geologi­ja, 35 (1992), 229–286, Ljubljana. Morlot, A.v. 1850: Über die geologischen Verhältnisse von Oberkrain. – Jb. Geol. R.–A., 389–411, Wien. Placer, L. 1999a: Structural meaning of the Sava folds. – Geologija, 41 (1998), 191–221, Ljub­ljana. Placer, L. 1999b: Contribution to the macro­tectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. – Geolo­gija, 41 (1998), 223–255, Ljubljana. Premru, U. 1983: Tolma~ za list Ljubljana. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. – Zvez­ni geolo{ki zavod, 75 str., Beograd. Rakovec, I. 1932: H geologiji Ljubljane in njene okolice. – Geogr. vest. 8/1–4, 38–70, Ljub­ljana. Tornquist, A. 1929: Die Blei-Zinklagestätte der Savefalten vom Typus Litija (Littai). – Berg und Hüttenmann. Jb., 77/1, 1–28, Wien. Winkler, A. 1923: Über den Bau der östli-chen Südalpen. – Mitt. Geol. Ges., 16, 1–272, Wien. Slika 1. Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine na osnovi najdb fosilnih rastlin, izkopanih na Grajskem hribu in drugod v Posavskem hribovju (avtorica Barbara Jurkov{ek). Fig. 1. Reconstruction of Upper Carboniferous landscape based on fossils collected in Ljubljana Castle Hill and elsewhere in the Sava Folds (by Barbara Jurkov{ek). Tabla 1 – Plate 1 1, 1a Calamites (Mesocalamites) roemeri Goeppert, LG 112, 1 x, 3 x 2, 2a Calamites (Mesocalamites) cf. cistiiformis Stur, LG 116, 1 x 3 x 3, 3a, 4, 4a Calamites (Stylocalamites) undulatus Sternberg, LG 507a, LG 507b, 1 x, 3 x Tabla 2 – Plate 2 1, 3 Neuropteris tenuifolia Schlotheim, LG 403, LG 404, 5 x 2 Neuropteris cf. heterophylla Brongniart, LG 411, 5 x 4 Linopteris sp., LG 413, 5 x 5, 6 Noeggerathia sp., LG 315a, LG 315b, 5 x 7 Cordaites principalis, LG 209, 3 x 8 Cyperites bicarinatus Lindley & Hutton, LG 201, 3 x Okolica Litije Bizovik Grajski hrib Calamites (Mesocalamites) haueri Stur x Calamites (Mesocalamites) ramifer Stur x Calamites (Mesocalamites) cf. ramifer Stur x x Calamites (Mesocalamites) roemeri Goeppert x x x Calamites (Mesocalamites) cf. roemeri Goeppert x Calamites (Mesocalamites) cistiiformis Stur x Calamites (Mesocalamites) cf. cistiiformis Stur x x Calamites (Stylocalamites) suckowi Brongniart x x Calamites (Stylocalamites) cf. suckowi Brongniart x Calamites (Stylocalamites) cf. cisti Brongniart x Calamites (Stylocalamites) undulatus Sternberg x x Calamites (Stylocalamites) cf. undulatus Sternberg x x Calamites (Calamitina) sachsei Stur x Calamites (Calamitina) schuetzeiformis Kidston & Jongmans x Calamites sp. x x x Equistetites cf. hemingwayi Kidston x Lepidodendron cf. aculeatum Sternberg x x Lepidodendron lycopodioides Sternberg x Lepidodendron sp. x x x Lepidostrobus sp. x Asolanus comptotaenia Wood x ? Asolanus sp. x Sigillaria boblayi Brongniart x Sigillaria cf. boblayi Brongniart x Sigillaria mamillaris Brongniart x Sigillaria elegans (Sternberg) Brongniart x Sigillaria sp. (Syringodendron – Rhytidolepis) x x x Sigillaria sp. x x Cyperites bicarinatus Lindley & Hutton x Stigmaria .coides (Sternberg) Brongniart x x Stigmaria .coides var. undulata Goeppert x Stigmaria cf. .coides(Sternberg) Brongniart x Pecopteris (Senftenbergia) cf. plumosa (Artis) Brongniart x Pecopteris sp. x Eusphenopteris sp. x x ? Mariopteris sp. x Neuropteris tenuifolia Schlotheim x x Neuropteris cf. heterophylla Brongniart x Neuropteris sp. x x ? Neuropteris sp. x Linopteris neuropteroides (Gutbier) Zeiller x Linopteris sp. ali Reticulopteris sp. x Linopteris sp. x Trigonocarpus sp. x x x ? Carpolithus sp. x Noeggerathia sp. x Cordaites palmaeformis (Goeppert) x Cordaites principalis (Germar) x Cordaites cf. principalis (Germar) x Cordaites sp. x x x Cordaicladus sp. x Artisia approximata Lindley & Hutton x ? Artisia sp. x Tabela 1. Primerjava karbonske .orevraziskanihnahajali{~ih Posavskih gub. Table 1. Comparison of Carboniferous .oraininvestigatedlocalitiesofSavaFolds.