/
T

... .
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
(P The largest Slovenian Daily ^ -: in the United States ) 5
Issued every day except Sundays and Legal Ho} idays. gj SO,OOO Readers |
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».
TELEFON FISABNE; 4687 CORTLANDT.
NO. 18. — ŠTEV. 18.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 22. 1917. — PONEDELJEK, 22. JANUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV
Iz Avstrije.
-o-
DOPISNIK ČASNIKARSKE ZVEZE POROČA, DA VLADA MED NEMŠKIMI IN AVSTRIJSKIMI ČE TAMI VELIKO PRIJATELJSTVO. — GOSPODARSKI POLOŽAJ V AVSTRIJI IN NA OGRSKEM. — AV STRIJA JE ŽE VELIKO IZGUBILA, TODA ARMADA JE SE VEDNO OSTALA SILNO MOČNA ORGANIZA CUA. — VOJNA JE DOBRA UČITELJICA VLADE. — ČASNIKI SO ZDAJ VELIKO BOLJ SPOSOBNI KOT
SO BILI PREJ.
Francoska fronta. Eksplozija v Londonu.
Angleži bombardirali nemške za-kope, polne vojakov. — Artilerijski bo ji. — Francozi odbili naskok. Velike nemške izgube.
Dunaj, Avstrija. 21. januarju. — (Dopis Časnikarske Zvez«')- — Koncem leta 191<> se je nahajala Avstrija skoraj uii isti'in stališču kot pred enim letom. Povsem u-lnevno je. da so vojaške operacije precej izčrpale človeški material in druga sredstva.
Padlo j<* veliko avstrijskih vojakov, kljub temu je pa armada še vedno silno močna organizacija. Avstrijska vlada se je zelo okoristila z ozemljem, ki so ga zavzele avstrijske čete.
< 'astniki so izborno izvežbani. Med avstrijskimi in nemškimi častniki vlada zelo veliko prijateljstvo.
Dopisnik Časnikarske Zveze se je mudil skoraj na vsi li avstrijskih in nemških frontah. Avstrijski in nemški vojaki se med seboj prav dobro razumejo in ravno temu] prijateljstvu je pripisovati vse zadnje uspehe.
Leta l!*l»j so dospele turške čete v Dobrudžo. Vsej zadnje uspehe v Ruinuni ji je pripisovati prijateljstvu med j avstrijskimi, nemškimi in turškimi četami.
Avstrija ima dovolj vojnega materiala. Viri so že pre-* * j izčrpani, popolnoma izčrpani pa še ne bodo tako kmalo. Ker zelo primanjkuje bakra in cilia, so nadomestili vse bakrene žice z drugimi kovinami.
Vlada j«- zaplenila vse bakrene žice ter skoraj vse zvonove. Y Avstriji vlada men je. da bo zadnji avstrijski vojak streljal s patrono. ki je bila napravljena iz zadnjega medenega svetilnika. Take govorice so zelo pretirano.
Avstrijske in ogrske čete imajo zelo dobro uniformo. Obleke niso ravno tako dobro prikrojeno, kot so bile pred dvemi leti. vendar s*» primeroma čiste in izdelane iz dobrega blaga.
Živil je na fronti več kot jih jo za fronto. Kakorliitro se smatra kak okraj za vojno zono, se ne sme iz njega eks-portirati liikakih živil in nikakili potrebščin.
-< m >0--
Pomanjkanje na Nemškem.
--o—
NEMŠKI DIPLOMATI POZIVAJO PREBIVALSTVO, NAJ SE NEKAJ ČASA VSTRAJA. — NAMESTO KROMPIRJA MORAJO LJUDJE JESTI REPO. — NAJVEČJEGA POMILOVANJA SO VREDNI BOLNI KI. ANGLUA HOČE IZSTRADATI NEMŠKO LJUDSTVO. — TO JE BARBARIZEM, KAKRŠNEGA ŠE NIKDAR NI BILO V ZGODOVINI. — MNENJE NEMŠKEGA ČASOPISJA. — DOBRE STRANI.
London, Anglija, 22. januarja. Angleški vojni stan naznanja:
Danes zjutraj smo izvršili napad z velikim uspehom pri Loos-u. Za-kopr, polne nemških vojakov, smo bombardirali in jih razrušili. Prizadeli tuno sovražniku velikanske izgube, naše pa so primeroma majhne. Vjoli smo mnogo nemških vojakov. Preteklo noč smo tudi vdrli v sovražne zakone severno od Neu-ve Chaipellc.
Sovražna artilerija je bila zelo aktivna v bližini Raueourta m Sei * ra, ravno tako tudi pri Ypres-u. Z uspehom smo obstreljevali sovražne postojanke v gozdu St. Pierre Vaa.st in v bližini Gommeneourt. Arras in Armentieres.
Pariz, Francija. januarja. — Frain-osko vojno vodstvo je izdalo sledečo poročilo:
Severno od 8ommc so naše baterijo ©tvorile ogenj in razpršile sovražne četo. ki so bilo na potu v Mont St. Quentiu. Na obeh straneh reke Maas ste bile obe artile-riji zelo aktivni, zlasti pri Vaelio-rauville in v gozdu pri Chambret-tes ter (,'aurieres.
Popoldansko poročilo: V bližini Lassignv je sovražnik napadel naše zakope. toda z lahkoto smo ga vrgli nazaj. Sovražnik je pustil mnogo jetnikov v naših rokah.
Na ostali fronti je bila noč mirna. —
Belgijsko poročilo: Pri Dixmnde so vrše artilerijski boji ravno, tako tudi na fronti pri Steenstraete in lletsas.
Berlin, Nemčija. 22. januarja. Razun krajevnih artilerijskih dvobojev je potekel dan brez važnejših dogodkov.
300 mrtvih. — Plamen iz plinove-ga kotla 2 milji visok. — Dr. Angeli ponesrečil. — Vojaki na delu.
London, Anglija. 22. januarja. <"eli dan v nedeljo so tisoči ljudi šli v East London, da bi videli kraj eksplozije. Toda videli so samo bližnje hiše z razbitimi šipami. Prostor sam je bil ograjen in pristop so imeli samo časnikarski poročevalci.
Prostor, katerega so zavzemale naprave, je imel v obsegu šest akrov in vse skupaj je sedaj kup razvalin.
Skozi dva dneva so vojaki na delu. tla iščejo žrtve pod razvalinami. Našli so jih okoli sto. mnogo več pa se jih nahaja še pod razvalinami. Skoro nemogoče je spraviti stran tisoče ton zemlje, kamenja, železa in lesa. da bi našli ponesrečene.
Ob <'asu neserče je bila t (»varna skoro prazna; tudi v hišah v obližju ljudje niso bili doma in če bi se dogodila eksplozija malo pozneje, ko bi bili ljudje že v posteljah. potem bi bilo število ubiiili še mnogo večje. Sodi se, da jc iur-\ t vi h okoli 300.	1
Pri napravah je bil velik kotel s tremi miljoni kubičnih čevljev plina. Streho je privzdignilo in plamen jo švignil d v«' milji visoko. V nekaj sekundah ie izgorel in ugasnil nenadoma kot bi ugasnil električno luč. V bližini je bilo še več drugih plinovili kotlov, ki na so ostali nepoškodovani.
Glavni kemist dr. Angeli bi se bil lahko rešil, toda rekel je, da mora prej spraviti na varno vse delavce: nato jf še pomagal ogiije-sraseem in jo pri tem prmesreetL Bil je učenjak in jo imel tudi predavanja na oksfordskem vseučilišču.
Nemške križarke.
Videli so dva nemška tovorna par nika v premstvu dveh pomožnih ladij. — Moštvo interniranega par-nika "Eber" všlo.
Bombni atentat.
Atentat na podulično železnico. — Poizkus razrušiti Manhattan Str. postajo. — Bomba pod stopnicami. — Vratar prepreči nesrečo.
London, Anglija, 21. januarja. — Nemški tedniki
** Woehe" je priobčil aiH-1 časnikarja Rudolfa Stmt za. — « • t * m ( asiiikar j»oziva prebivalstvo, naj še nekoliko časa prenaša na|M>ir in naj zaupa v boljšo bodočnost. Kakorliitro bo! nastopil mir. bo tudi živil dovolj na razpolago.
Pomanjkanje je splošno. Civilno prebivalstvo se pre- j življa večinoma z repo. Berlinsko časopisje poroča, da bo leta 1!M7 sila še veliko večja kot je bila lansko leto. Treba je |M>trpeti in vztrajati. Z nezadovoljnostjo se ne da ničesar doseči. Rešitev 1h» prišla prejalislej.
Berlinska sanitetna 1 »ostaja je naznanila,.da je število smrtnih slučajev veliko večje kot je bilo lanskega leta. Bolnih je zelo veliko število žensk. Skoraj vse bolehajo na živčnih boleznih.
Y "Lokalauzeigeru" piše špeeialist profesor Rose, <la ni bilo še nikdar v zgodovini takega barbarstva kot ga uganja zdaj Anglija. Anglija hoče izstradati nemški narod, edina želja Anglije je, da bi nemški narod lakote po-iurl. —
Ta vojna je prinesla marsikaj dobrega. Ljudje so se navadili stradati. Zdaj Nemeem zadostujejo porcije, ki bi jim pred vojno nikakor ne zadostovale.
1'mevno je, da se godijo tudi razne nerednosti, ki bi nikakor ne smele goditi. Soc ialistični list "Vorwaerts" piše, da ljudje^ večkrat odidejo s prehranjevalnih postaj lačni domov. < 'asopisje poziva vlado, da se kaj takega v bodoče ne sme dogajati.
<j lede hrane je vojaštvo veliko na boljšem kot eivilno prebivalstvo. Vojaki so že vsaj deloma z vsem preskrbi je-* ni, doeim je po mestih in večjih trgih že prava lakota.
Razen živil manjka ljudstvu tudi drugih potrebščin.
Navdušenje za vojno polagoma izginja. -----?--
Daj-^jta par caafcpT ilovenikim trpinom ▼ domovini!
1 IwMP —fl. Jh
Nekdo je včeraj poskusil z bombo porušiti postajo broad^ayske I »od ulične železnice na Manhattan Str. V ta naiuen je položil pod stopnice bombo, katero je o pravem času zapazil vratar Frank Jones. Polil jo je hitro z vodo, ko je vrvica dogorela že čisto blizu bombe. V svoji razburjenosti pa je Jones tako nesrečno padel po stopnicah, da se je hudo poškodoval 11a levih plečih in so tra morali takoj prepeljati v bolnišnico. Akoravno je bila policija takoj na mestu, ni-»o mogli zasačiti storilca. Postajni uradnik pravi, da ni videl pred atentatom 11a dotičnem mestu nobenega človeka.
Po izjavi policijskega nadzornika Eagan-a, ki je preiskal bombo, bomba ne bi napravila veliko škode, le povzročila bi močan pok in stojnice bi najbrže zgorele.
Bomba je bila zavita v časniški papir iu je bila narejena iz p-ločer vine. V njej je bilo 7 do 8 funtov smodnika in mnogo železnih kosov, Skozi luknjico je gledala zažigal« / vrvica v dolgosti kakih treh palcev. Pokrov ni bil dobro pritrjen, zato tudi ne bi bomba mogla nparaviti veliko škode.
Velika ofenziva.
Nemci nameravajo veliko ofenzivo za zapadu. — Mnogo vojaštva pošiljajo na zahod. — Vojaki iz ruske fronte. — 4,800,000 vojakov.
London, Anglija. 22. januarja. Poročevalec "Daily Croniclc" poroča:
Ravnokar sem prejel zanesljiva poročila, da hočejo Nemci pričeti proti Francozom iu Angležem v kratkem času veliko ofenzivo, v kateri bo vsak odpor premagan, kakor bi ga razpršil veter. Nabrali so velikov ojsko in pripravljeno je veliko brodovje podmorskih čolnov, da prično z operacijami.
V teku enega meseca se bo pričelo vojevanjc z vsemi grozotami. Veliko število vojaštva, ki sestoji večinoma iz 40 do 45-letnih mož in novieev, so poslali proti zakpadni Nemčiji. To znaša 120 korov. Vsega skupaj bodo imeli Nemci z onim
Rio de Janeiro, Brazilija. 22. ja nuarja. — Pristaniški kapitan v Rio de Janeiro je brzojavil mornariškemu ministru, da so videl; dva tovorna parnika z dvema po možnima ladjama. Vse ladje sc plule pod ameriško zastavo. Misli jo, da so to nemške ladje.
Dosedaj je braziljsko obrežje varovala samo ena bojna ladja namreč "Deodoro"; sedaj pa je sklenila braziljska vlada, da se mora pridružiti prejšnji še bojna ladja 'Rio Grande l)o Sul\ ki ima nalog križarki ob obrežju med Pori Natal in otoki Fernando Da Naronha ter natančno preiskati vse obrežne vode.
Braziljski časopis 44A Notieia" piše, da je všlo okoli sto mož po sadke nemškega kanonskega coins "Eber". ki je interniran v Bahia. Nahajajo se na švedskem parniku "St. Croix", z namenom, da se pridružijo posadki nemške pomožne križarke. Ti pomorščaki so s< nahajali več ko eno leto na otoki Cobras v zalivu Rio de Janeiro.
Braziljski mornariški ministei ie zavkazal bojnim ladjam, ki varujejo obrežje, da naj vjamejo vsako nemško križarko, ki bi s« na katerikoli način pregrešila pro ti nevtraliteti Brazilije. Ministei ne vrjame poročilom, tla nameravalo nem. internirani parniki pobegniti iz pristanišč; vendar pa je na ročil pristniškemu ka;pitanu, ds naj pazi, da se ne krši nevtramosi na ta način.
A' pristanišče Rio Janeiro j« prišla angleška pomožna križarke "Edinburgh Castle''. Nemški par-r.ik ' Alrieh' \ ki je Tn interniran, je naložil vojni material.
Zastopnik omenjenega brazilj-skega časopisa, ki je bil na nem škem parniku "liohenstaufen". pravi, da so na parniku zakuril; kotle in naložili vojni materjal. — Ravno tako se je pripravil nemšk: parni k "Caproea", da odpelje m. morje.
vojaštvom, ki se že zdaj tam nahaja 4 miljonc 800 tisoč vojakov na zahodni fronti. Tudi iz ruske fronte so prepeljali že mnogo vo jakov proti Franciji.
Pripravili so tudi mnogo dušečih plinov in še strašnejša sredstva, kakor pa so jih rabili do sedaj.
Ob enem s to ofenzivo pa bodo tudi ponovili brezobzirno bojevanj« s podmorskimi čolni, katerih, ka kor pravijo, imajo okoli 300. ki so innotgo bol.ic oboroženi kot so bili doslej. Imajo močno steno, katera vzdrži tudi strel velike teže iti imajo na krovu muuicijc bi hrane za štiri teden.
Boji ob reki Seret.
-o-
NEMCI SO POGNALI RUSE PRI NANESTI PREKO SERETA. — PREDMOSTJE JUŽNO OD FOCSANI V NEMŠKIH IN BOLGARSKIH ROKAH. — POROČILA Z RAZNIH FRONT. — PETROGRAJSKO POROČILO RAZPRAVLJA SAMO O MALIH SPOPADIH MED PREDNJIMI STRAŽAMI. — BOJI PRI NARAJEVKI. — NEMŠKO NAPREDOVANJE OB REKI ČERNI. -SPOPAD PRI PARALOVU. — NEM. POIZVEDOVAL
NI ODDELEK.
Berlin, Nemčija, 21. januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade je izdalo sledeči' uradno poročilo:
—	Armad 11a skupina gen. Mackensena: 10. januarja smo zavzeli z naskokom vse p mirnostjo pri Nanesti, terega so Rusi že toliko rasa odločno hranili. V bojih so se najbolj odlikovali Pomeranei in Prusi. Sovražnik s*- je v. velikimi izgubami umaknil. Nemeem so pomagale tudi bolgarske čete.
Ko s<> se Rusi umikali preko mostov, vodečili čez reko Seret, smo jim prizadeli silne izgube. Vjeli smo enega častnika in skoraj šeststo mož.
Armadna skupina nadvojvod«' Jožefa: V Vzhodnih Karpatih smo napadli sovražnika o!> eesti, vodeči proti Putni. V splošnem je položaj neizpremenjeii.
Petrograd, Rusija, 21. januarja. — Poročilo, ki ga je izdal ruski generalni štab, se glasi:
—	Zadnji čas se ni pripetilo ničesar posebnega. Naši poizvedovalni oddelki so se zelo odlikovali.
Petrograd, Rusija, 21. januarja. — Poročilo, ki ga ie izdal ruski generalni štab, se glasi:
—	V smeri proti Kovelu, zapadno in severno od Ve-lioka, sta se vršila dva artilerijska spopada, ki sta se končala z našo zmago. Na več mestih smo razdejali sovražne žičnate ograje.
Posebno vroč boj se je bil ob reki Narajevki, ki so je končal s popolno zmago našega orožja.
Berlin, Nemčija, 21. januarja. — Na maeedonski fronti so prodrle naše čete vzhodno od Paralova in osvojile več zelo važnih pozicij.
Ob reki Centi se vrše zelo hudi boji. Uspehi, ki so jih dosegli naši poizvedovalni oddelki, so za nas zelo velik 'ii.i pomena.
-00 o--
Nikakega miru, pravi car.
-o-
RUSIJA NE BO PREJ PRENEHALA Z VOJNO, DO-LKER NE ZMAGA. — CAR JE PREPRIČAN, DA BO GALIČIN POPRAVIL, KAR SO POKVARILI NJE GOVI PREDNIKI. — NASPROTSTVO MED VLADO IN DUMO. — VOJNA SREČA SE JE OBRNILA, IN ARMADA TEŽKO ČAKA ODLOČILNEGA BOJA. — V RUSIJI BO PREJALISLEJ IZBRUHNILA REVO LUCIJA. — IZJAVA DIJAKA.
Bnudloff prerokuj« zmago.
London, Anglija. 22. januarja. 'Times" pise sledeče poročilo iz Petro grad a:
"Ruskoje Slovo" poroča, da jo general Brusiloff, ko je najrovoril častnike svojega štaba na južno zapadni fronti, rekel med drugim sledeče:
"Po informacijah, katere so mi na razpolago, in po mojem osebnem prepričanju sem gotov, tako gotov, kakor gotovo stojim pred vami, da bo v teku tega leta sovražnik popolnoma in do cel* pre-
n V«I* m I*	1	•
Pošiljateljem denarja.
Se vedno sc lab ko denar pošlje s staro domovino pm brezžičnem brzoJava in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se v sled vojne mogoče izplača z zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju Izgubljen« ampak nastati zamorejo le zamude.
P« brezžičnem brzejavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov: ako bode kaj preveč ali premalo, bomo j>oslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan 12 premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevati natančne cene de narja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, kakoi bode naznanjena v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavn, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno".
CENE:
K: 10.00.......... 1.50 | K: ll».00.......... 15.60
K: 15.00.......... 2.15 j K: 130.00........... 16.90
K: 20.00 .......... 2.75 j K: 140.00.......... 18.20
K: 25.00.......... 3.40 j K: 150.00.......... 19.50
K: 30.00 .......... 4.05 | K: 160.00.......... 20.80
K: 35.00.......... 4.70 j K: 170.00.......... 22.10
K: 40.00.......... 5.35 | K: 180.00.......... 23.40
K: 45.00.......... 6.00 j K: 190.00.......... 24.70
K: 50.00.......... 6.65 j K: 200.00.......... 26.00
K: 55.00.......... 7.25 j K: 250.00.......... 32.50
K: 60.00.......... 7.00 j K: 300.(10.......... 39.00
K: 65.00.......... 8.55 j K: 350.00.......... 45.50
K: 70.00.......... ».20 j K: 400.00.......... 52.00
K: 75.00.......... 9.85 j K: 500.00.......... 65.00
K: 80.00.......... 10.50 | K: 600.00.......... 78.00
K: 85.00.......... 11.15 | K: 700.00.......... 91.00
K: 90.00.......... 11.80 j K: 800.00.......... 104.00
K: 100.00.......... 13.00 I K: 900.00.......... 117.00
K: 110.00.......... 14.30 j K: 1000.00.......... 129.00
_ 1 _ _ . tvbmu mi« nkwmn,
London, Anglija, 21. januarja. — Ruski car je pisal novemu ruskemu ministrskemu predsedniku Galieinu pi-snie sledeče vsebine:
— Ker ste dobili silno odgovorno mesto ministrskega predsednika, se mi zdi potrebno opozoriti vas na važnost problemov, katere mora vlada rešiti.
V	tem trenutku, ko se je bojna sreča obrnila, hrepene vsi Rusi, da bi se odločilna bitka čimprej začela in da bi pokazali nasprotnikom, kako so jim sveti cilji, za katere so se začeli boriti.
Z našimi zaezniki nas veže veliko prijateljstvo. Prej ne bomo odnehali, dokler ne bomo izvojevali kontne zmage. —
Naravni zakladi naše dežele so neizčrpljivi. Avstrija in Nemčija ne bosta zmagali.
Tempotom se obračam torej na vas in na vlado, da skrbite za dobro oskrbovanje mojih čet.
Nadalje je moja želja, da se preuredi sistem trauspor-tiranja čet in vojnega materiala. Čete na fronti in za fronto morajo biti z vsem dobro preskrbljene. K temu morajo pripomoči vsa ministrstva in vsi odločilni možje.
Gospodarska reorganizacija dežele naj bo taka kot je bila za časa mojega starega očeta Aleksandra II. Ako bomo šli vsi na delo, bo naše delo uspešno in uspeha borno vsi deležni.
• • • a ■ — " '
S parnikom "Bergensfjord" je dospel v Ameriko dijak nacionalne ekonomije v Petrogradu, Ivan Cecal.
Izjavil je. da hrepeni rusko ljudstvo po miru in da bo v kratkem nastala revolucija. Ljudstvo se je že naveličalo prelivanja krvi.
V	Rusiji bo izbruhnila revolucija, če ne pred koncem vojne, pa takoj po koncu Rusko ljudstvo je sedanja vojna prebudila. Zdaj zasluži ruski kmet v municijskili tovarnah do tri dolarje na dan. Po vojni ne bo tega zaslužka. Kmetje so se privadili mes.tnemu življenju. Svoje prej šnje siromašne eksistence se ne bodo mogli več privaditi.
Največ i »iovenski / _vnik	M
v Zedenjenih državah. :-	M
jI Velja za vse leto ... $3.00	Ij)
tf Za po! leta......$1.50	J=j
h
J
m-
V

GLAS NAHODA, 22. JAN. 1917.
»i
Jugoslavija v ameriški luči.
—
-o-
<lala 20.<X)0 žHezniških voz. Nemci so pri prodiranju proti Parizu zaplenili 18.000 francoskih železniških voz. katerih >e do sedaj niso nadomestili.
Francoske železnice nimajo dovolj delavcev, zato so zaposlili vojne jetnike, pa jim še vedno primanjkuje tisoč dolavecv.
Ubiti premogarji.
V West \ li jriniji je l»ilo 11)16. leta v premojforovili ubitih 375 delavcev. Država namerava vsta-noviti rešilno družbo po vzgledu zvezne vlade.
Eksplozija m uniči je.
London, Anglija. IV*. jmiuarja. Danes se je izdalo naslednje uradno poročilo;
Munieijsko ministrstvo mtzua-j nja. da se je nocoj tJo^rnilHa eksplozija v neki tvomici blizu Lou-; dona. Bojijo se. da je pri eksploziji izgubilo več ljudi sv<»je življenje ; tudi na -poslopjih j«' mnogo škode.
Amundsotj je izjavil, da bo na-l stopil pot proti severnemu tečaju! leta 1918. Do teira čas«, bo nabiral| različne stvari, ki jih bo rabil pri« raziskavanju in jih naložil na lad-i jo, ki bo odpeljala iz Xorvegije v marcu prihoduje'/a leta.
No\vyoi-ški "Globe" je priobčil pred par dnevi članek, ki se tiče vprašanja, katero je bilo zadnji čas najbolj pereče in ki je zavzemalo vse misli slovenskega naroda, namreč vprašanja bodoče Jugoslavije.
Ameriški poročevalec Corey se je mudil v Solunu ter poročal odtam, da predstavlja jugoslovanski narod do tri-i liajst miljonov duš in da je smatrati jugoslovansko drža-' vo kot taktično dejstvo bodočnosti.
Mož, ki je bil v stiku z vsemi odločilnimi možmi zavez luških držav je rekel, da se bo ustanovilo jugoslovansko državo tekom šestih mescev po sklepu miru in da bo ta nova jugoslovanska država v veliki meri jamčila bodoči mir Evrope.
Poročevalec je vprašal nekega diplomata, kaj bi se zgodilo v slučaju, da bi Jugoslavija ne bila vstanovljena.
Odvrnil je, da bi tekom petili let sledila druga evropska vojna.
Glasom izjave Coreva je to prevladujoče mnenje vseh mož, ki imajo sploh kaj opravka z jugoslovenskim vpraša-
Diplomati, s katerimi se je o tem razgovarjal, so izja-1 vili, da žele Jugoslovani predvsem miru in le miru, kajti • po sto in sto let trajajočih bojili, tekom katerih je jugoslovanski narod krvavel bolj kot kateri drugi v Evropi, je želja po miru in mirnem razvoju povsem vrjetna.
Jugoslovanska država kot naj bi bila vstanovljena poj željah njenih najbolj odličnih zagovornikov in naj bi obsegala predvsem pristanišča Reko, Zader, Pulj, Dubrovnik in Split.
Vsa ta pristanišča so se nekoč nahajala pod gospod-stvom beneške republike. Sledovi tega gospodstva so se ohranili ponekod do danes.
V teh mestih so Italjani, a le a* omejenem številu, par milj izven mesta pa komaj razume kak človek italjanšči-no ter se niti ne more govoriti o tem, da bi jo obvladal.
Zahteve Italije slone le na ekonomskih ali narodnogospodarskih vzrokih ter nimajo dejansko nobene podlage. — •
Končno izvaja, da bi bila Italija popolnoma zadovoljena, ako dobi Trst, a ravno za Trst se bo vršil hujši boj kot se je vršil za katerokoli postojanko v tej svetovni vojni.
Trst je ena izmed točk, katerih Nemčija ne opusti, in preko Trsta in Male Azije bosta šli bodočnost in sila velenemške države, v primeri s katero bo Avstrija le vazal in ponižen hlapec.
Razvoj sedanje svetovne vojne nam kaže, da ne bodo Nemci nikdar odnehali od svojih ciljev in da je popolnoma vseeno, kako izpade vojna.
Nemčija se bo gospodarsko in trgovsko razvila, to pa le v smeri proti Orientu.
Kako skušnjo bo prestala mogoča jugoslovanska država, to se izogne zazdaj vsakemu ugibanju in vsakemu premisleku.
—k.
IZ
Omsk, 7. novembra 11)16.
Slavno uredništvo
"GLAS NARODA"!
Naznanjam, da sino prejeli že dva izvoda, oziroma št. časopisa "Glas Naroda", za kar se Vam v imenu vseh Slovencev, kateri se nahajajo v tukajšnjem mestu, naj-prisrčnejše zahvaljujem.
Ni Yam mosroče opisati veselja, katerega ste nam napravili s poslanim časopisom. V momentu, ko
,	...	i smo zopet po dolsrem času, po pre-
njem in da so tega^iaziraiga predvsem zunanji uradi An- teku . lct zopet čitaU slovcnski
smo si bili v sv est i, da se nahaja mo v svoji domači kavarni, izrekam Vam vse priznanje, da se je Vaš list tako leno razvil od kai <ra nismo čitali; lahko se kosa v
n - i	• i	j	-j^i	j. i vsakim svetovnim. Nas zelo veseli
Poročevalce pravi nadalje, da je precej težko oertatij Va5e napredovanje, ua kar
meje jugoslovanske države. Jedro naj bi tvorila Srbija, tudi mi ponosni.
Prosim, blaprovoilte še nadalje pošiljati Vaš časopis, za kar sf Bolgare kot eminent 110 jugoslovanski narod so izpu- Vam že v "»prej v imenu vsen za
glije, Francije in Rusije.
Le Italija stoji temu stremljenju hladno nasproti in interesi Italije bi se ravno na tem polju križali.
Zavezniki ne morejo pustiti povsem vnemar aspiraeij Italije, ki je posegla v vojno v njih prid.
k njej naj bi prišla Bosna-Hereegovina, Dalmaeija, Hrva-ška-Slavonija in končno Slovenija.
stili iz tega načrta.
Nek srbski diplomat, s katerim se je poročevalec o tem predmetu pogovarjal, se je izrazil, da bi imela bodoča jugoslovanska država na razpolago vse, kar nudi narava civilizaciji in moderni industriji.
V deželi je zlata, srebra, bakra in železa, premoga in petroleja.
Vse, kar bi potrebovala ta država, bi bil izhod na — morje.
<1orev pa se v tem oziru moti ter pravi, da jugoslovanski narodi sploh niso mornariški narod.
Ta zmota izvira iz njegovega vpoštevanja Srbije in Srbov samih, ter ne pozna dejstva, da je dalmatinski narod mornariški narod, izučen v najboljši šoli, beneški.
Razmerje med bodočo jugoslovansko državo in Italijo bi tvorilo predmet večnemu prepiru in obenem kaJ bodočim vojnim zapletljajem.
1\> mnenju tega dopisnika pa bi tvorila ta nova jugoslovanska država najboljši jez proti takozvanemu nemškemu "Drang nach Osten" ter obenem onemogočila vse aspiracije avstrijske ekspanzivne politike proti Solunu.
Corey razmišlja nadalje o verskem vprašanju, ki tvori precej bodočih težkoč.
Dobro se zaveda nasprotstva, ki obstaja med grško-iztočnim in rimski mveroizpovedanjem. Hrvati in Slovenci so katoliki, dočim so Srbi naravnost fanatični pra-voslavneži.
Velika ovira tiči dalje v pismu: Srbi pišejo s cirilico, Hrvati in Slovenci pa z latinico.
Corey pravi, da se je tudi v Srbiji pričelo zadnje ča-fc gibanje da se iz zgolj praktičnih ozirov nadomesti zastarelo cirilico z latinico in da bi s tem postalo zbližanje nasprotnih si elementov bolj vrjetno in bolj dosegljivo.
Narodi jugoslovanski so si sorodni po krvi, rodu in načinu življenja, in vse razlike so ustvarili umetnim potom ogrski in avstrijski diplomati.
Manj pomembna so nadaljna izvajanja, da so avstrijski vojni jetniki prostovoljno šli s Srbi preko Albanije.
Poročevalec izvaja, da jih ni nihče silil in da bi lahko ostali, a temu nasproti stoji dejstvo, da so bili za njimi avstrijski in nemški topovi, ki bi jih popolnoma uničili, če bi se ne hoteli udeležiti velikega bega.
Končno pravi Corey, da je ideja jugoslovanske države dozorela in da se o njej resno razmišlja v zavezniških diplomatičnih krogih.
Kot že rečeno, je edina ovira Italija in njene aspiracije ob cbali Jadranskega morja.
Corey zatrjuje, da bi ne imela jugoslovanska država iiik&kega vojnega brodovja in to tudi v slučaju, da dobi IM prištet fife Mmh__■ —
hvaljujem.
Gotovo Vam je znano, da smo mi Slovenci v tukajšnjem plen-j edini narod pozabljen od vseh — celega sveta. — Vsak drujri narod ima razne usrodnosti bodisi v denarnih ali v drugih podporah.
Prosim Vas. bodite tako ljubeznivi in priobčite v *.'asem cenje nem listu, da se nahajajo spodaj imenovani slovenski vojno plenje ni v mestu Omsk, Sibirija, in pro sijo Vaša plemenita srca za kake eventualne podpore, katere am: vsi krvavo potrebni.
Veliko izmed nas imamo svoj» znance v Ameriki, za katere pa m vemo. kje se sedaj nahajajo. Isto tako bodo tudi naši znanci veseli ako bodo potom Vašega časopisa ! zvedeli za nas.
S tem, da nam priskočite na po moč. ne bode samo veliko veseljt za nas. ampak tudi znak Vaše prave ljubezni do svojih rodnih bratov, katere bodete prepričali, da niso pozabljeni in da ste tudi Vi kateri mislite na nje.

Ko pa se zopet vrnemo v svoje ! domovino, bomo pa lahko ponos no in javno rekli: "Daleč smo bili dolero časa smo trpeli, pozabljen pa vendar nismo bili, kajti zvedel so za nas ameriški Slovenci in nan priskočili na pomoč z raznimi pod porami!
Bog jih živi na veke! Živeli!!'" Z odičnim spoštovanjem, udani
IVAN POTRATO,
bivši občinski tajnik.
Jesenice. — Gorenjsko.
(Okraj: Radovljica).
Tanko KarL, tr<*. pomočnik. Ljub ljana. Kvas Jenko. Št. Vid nad Ljubljano, Konjar, Urh. Smlednik. Velkavrh Franc, Vrhnika, Radelj Alojzij. Trebnje. (Dolenjsko). Pokra jec Simon. Ho vinsko selo (Istri-ja). Kuhar Jože, pismonoša. Pa-lin, Plazelj Ivan, Skale-Velenje. (Štajersko), Kovačič Ervin, stavb, tehnik, Strožiače, (Kranj), Geizer Leopold, Ptuj, Medančie Gašper Zmin, Peresa Martin, Barfeom (Istrija). Čuk Frane, Idrija, Ipa-vic VeačeaUv, RoSinj pri Vipavi, tfUMk Slfigor. Viakovec. L&kgv-
Zassdanje dume odgodeno.
Petrograd, Rusija. 20. jan. — Poluradiia poročila dano* naznanjajo, da sc je zaisedaiijc dum^ in kronskega sveta odgodilo do 27. januarja, in sicer zaradi velikih izpreinemb v ministrstvu.
Take izpreniombe zahtevajo uiuiogo časa, da novi ministri pregledajo vse načrte prejšnjega mi-nist rs t v a.
"Moltke" pod laško zastavo.
Baltimore, Mil.. 20. januarja.— Prejšnji parnik nemške parobrod ne družbe ITambucg-Amerika črte ''Moltke'' jt> prišel v tukajšnje pristanišče iz Palerme v Italiji }kh! imenom "Pesaror\ da vzame s seboj municij« za zaveznike. Parnik "Moltke** je ?tali-
šek Miha, Golobji potok (Štajersko). Krajrelj Ivan, Zatolinin (Primorsko), Mozetič Jože, Dormberk, Grrl Ivan, Krašnja-Lukovica, Go renjsko, Kiavanja Andrej, Bovec. Sulin Josip. Bovec, Fajjiiiel Izidor, Vertojba. Erjavec Matija, Ravna gora, Lukežič Franc, Vertojba pri Gorici, Dolar -lože, Bled. Gorenjsko).
Naslov:
IVAN POTRATA,
vojni plenjeni Omsk — SibŽrija, (Rusija).
Lakota v Siriji,
Nad pol milj ona jih je že pomrlo od pomanjkanja.
Rim, Italija. 20. jan. — • Cor-riere d'Italia*' naznanja, da je do sedaj pomrlo zaradi pomanjkanj i v Siriji 510,000 Ijudaj. Ker ne vidijo od nikoder pomoči, izvršujejo samomore, ki se množe od dne' do dne.
Enake strašne razmere vladajo tudi v notranjem delu Palestine, i ejer prebivajo kristjani.
Washington. D. C., 21. jan. —j Več kot tisoč Amerikaneev je na-i prosilo ameriškega poslanika v Carigradu, da naj jim pomaga, da! bodo prišli iz Siriie in Palestine.
vilo prosilcev se je potrojilo,! jdkar je Turčija ugodila zahtevi i Združenih držav ter je dovolila, da s m-0j o ameriški državljani za j pustita turško ozemlje.
tjanska vlada v začetku vojne meti Italijo in Avstrijo zaplenila in sedaj vozi pod l;:<sko zastavo.
Amundsen na severni tečaj.
Washington, D. C.. 21. jan. — Kapitan Koald Amundsen, <nlkii-telj južnega tečaja, se posvetuje !z uradniki magnetičnega oddelka Carncgicjevega inštituta zaradi inštrumentov, katere bo rabil za svoje potovanje na severni tc":ij. Najbržc bo Amundsen temu inštitutu podaril originalne spise svojega opavovanja nameravane ^ks-pedieije.
Maloruske narodne pesmi.
Na ravno polje '»eli sneg prasi. tam ubit leži mlad. vesel kozak : s travo je zakril jasne si oči. — Vran pri glavi mu lačen krohota, pri nogah pa mu joka zvesti konj:
—	Pusti gospodar mene v širni svet. ali pa mi daj plačo za ves čas! — Konj. odtrgaj si Svileni konop in v ravno polje zdirjaj kakor blisk: trave tri redi sr»ej na travniku in iz jezer dveh se napij votle; hiti brž nato tja v moj rojstni kraj in s kopitom tam v vrata poteptaj! — Pride stariea, moja mamica in povpraša te:
—	Oj. konjiček moj, kje gospod je tvoj? -Ic-li v vojski pal od sovražnikov, ali v zlobi ga sam si poteptal? — Odgovori ji:
—	On ni v bitki pal Od sovražnikov, niti poteptal nisem v zlobi ga: našel moj gospod si ženico je: a- ravnem polji vzel si žemljico je! —
Ne sekaj, oj očka moj,
breze pri potu; ne kosi, o bratec moj,
pisane trave; ne trgaj, sestrica mi,
v vrtu cvetlice: ne jetnlji mi. mamica,
vode iz vrelca! — Pri potu ta brezica —
jaz sem devica: a pisana travica —
lase i so moji: a v vrtu cvet ličili' — jasne oči so. v studenčku vodica pa moje solzice...
i
Kotalila se je zarja izpod dvorca novega. Ej. to že ni zarja zlata, gospodična to je mlada : kadar ona govori, kakor z zvončki da zvoni.
F?sad paša obsojen na smrt.
Iz Carigrada prihaja poročilo, da je carigrajsko vojno sodišče ž* , pred dolgim časom obsodilo na ! smrt albanskega glavarja Essa?: j Toptani-ja, kakor ga bolj pozna-j m o, E»sad pašo, ki je v prvi bal-| kanski vojni branil S kader proti ! Črnogorcem.
Isto poročilo pravi, da s,, je pri jsoilnijski obravnavi dokazalo iz i oficielne korespondence, da je s j svojimi tolpami deloval proti tur-•ški državi in da je napovedal vojno turškim zaveznikom, ter da je s tem pomagal sovražnikom Tur.'i-je. Iz teh razlogov je bil obsojen na smrt.
Sokolček odleti, kozaček odjalia : sokolček po sokolieo, kozaček pa po devico: sokolček po čopato, kozaček po bogato: sokolček po sivokrilo, kozaček po črnoobrvo..
Rad bi i/.vedel za naslm svojega prijatelja .JAKOBA POKL.N«'. Pred enim letom sva delala skupaj v Delagua. Colo., in po/m-j • ne vem ven" za njega. Prosim, če kdo ve njegov naslov, da ga mi naznani, eli naj se pa sam javi. Ftanik ("igla:-. Box 10*». Valdez. Colo.	«22-24__1 i
I5atl bi i/.v»sl< 1 za naslov svojega prijatelja. ANTONA ŠA JN. t|..-ma iz Knežaka na Notranjskem. l'r«*sini cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ira mi naznani, ali naj se pa sam javi. Mat-h. Kalčič. Box 65. .Morlev, Colo.	(22-24 — 1)
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA-RODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA !
Razmere v Belgiji. Washington, D. C., 20. jan. —} Poslance ileLemore iz Texasa je v zbornici stavil resolucijo, v ka-t3ri zahteva, da naroe.i vlada svn-jim konzulom v Belgiji, da ji poročajo o tamošnjih razmerah, da se je mogoče prepričati, koliko je; -esnice na raznih poročilih o nemških grozovi tost ih. Resolucija se glasi: "Ker so se razširile vesti po Združenih državah, da so osvoji-elji v Belgiji počenjali grozovi-osti:
ker je bil predsednik Wilson >0 krivem kritiziran, čes, da v »voji mirovni poslanici ni omenil eh grozovitoist-i. in
''ker imajo Združene države v Belgiji svoje konzule, za,to skle-lejo poslanci 64. kongresa, da naj /ladia naroči svojim konzulom, da ooročajo o vsem, kaj se je dogo iiio v njihovem okrožju, da tudi ameriško ljudstvo ve za resnične v Belgiji.*'
Prenehali variti pivo.
Amsterdam, Nizozemsko. 21. i ian. — "Aieuwe Rotterdamsche I Conrant" piše. da so pivovarne v j Pizuu ua Češkem prenehale variti i pivo.
I
Franciji primanjkuje železniških vos.
Washington, D. C.. 21. jan. — Valed pomanjkanja železniških voz v Franciji je nakotpičenega toliko .tovornega blaga, da je Anglija sklenila priskočiti na pomoč •voji zaveznici. Y ta namen ji bo
VPOŠTEVAJTE.
AkO	izviti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd.
Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe.
Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLASNARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinicnili državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Grlas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sreistvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. i	stane	$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$3.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane................_.............$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New x c *k, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakeea nri naročilih po pofitL
S!3
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned and published try theft L O V Z H I O PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
ymAJne BAKBEIfc. President._LOUIS BKNBDIK, Traaeorer
Place at Badness of the corporation and addresses of abors officers:
«2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City. N. T.
Ea celo leto relja list sa Ameriko In	Za pol leta sa mesto New York..	2.00
Canado .................... (30u	Za Evropo sa vse leto....................4 50
Ca pol leta.................... 1.50	Za Evropo za pol leta....................2.86
ga celo leto »a mesto New York.. 4.00	Zs Evropo »a getrt leta....................1.70
**QLAS NARODA" lnhaja vaak dan lavnemM nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA'	———
("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. __Subscription yearly £3.00.
_Advertisement en agrcemeaL_
Dopisi brc« podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejtaje fcliaHe ________________ naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopišem ln poMljatvam naredite ta naalov: "GLAS NARODA"
■2 OortVsndt Ht.	New York Pity.
____________ Telpfnn 4HX7 Cortlandt.
GLAS NARODA. 22. JAN. 1917.
SLOVENSKO {5)====mJ
| podp. društvo ^Sj^fr svete Barbare
[3=====®
ZA ZED IN JENS DRŽAVE SEVERNE AMERT¥E, F Sedei: FOREST CITY, PA.
Inkorporinuio doc 2L januarja 1902 v državi Pcnnsjlvaala.
GLAVNI I KADNIKI:
PrrilM tluiW : 1". S. TAUCHEK, 074 Atony Ave., Rock Springs, Wyo. 1'iMlprfiiM^liiik : JAKOB 1«U.KNC. box 181, lirouphtou, I*a. TujuLk: Fit AN K l'AVI,OVil(\ t mix »>17, Forest City, Pa. INmui/iii tajnik: AViifST (iOSTIŠA. I*« »10, Forest City, Pa. Hluj::ijuik.. JOSIP AlAUlNClC, 5S05 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Zaupnik:
NADZOKM ODBOR:
Pr* <1 *e<lnik na-lz. oiitNira : JOSIP PETKKNEI* t"»i JKi, WUlolk, Pa.
1	iiR<le<>inik : JKKNU HAFNF.lt. box i«, Federal. Pa.
2	ua<l/oriiik . IVAN < i KOŠKU, 8K3 K. 137th St.. Cleveland, Ohio.
POROTNI OOBOR: ™
l'r> ■!-<■,liiik |N.r«»t odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72. E. Mineral. Kaus. 1 pnrotuik FRANC TIIRolH'lC, It. I". 1». No. 3, box 1-HJ. Fort Smith, Ark, J |H ruUlik: J OS 1P OOLOB, l'Jltt So. 11th St., Springfield, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
|»r JOSIP V <;KA1II:K, S-1" E. Otiiu St.. Pittsburgh, Pa.
I r.fliM» glasilo. "C. I.AS NARODA", SU Cortlaudt St., New York. N. Y.
*'•-njena društva, oziroma njih uradniki no naproxen! |>osiljati vse ilo-fi •Hrt-kttio oa jrlav nega tajnika it* nikakor »lrugftfa. jH-tiar naj se pa in»-tiha rstino potom posinib. ekspresnili ali tianeiiih denarnih nakaznic, nika-U.■ r |m n»- potom privatnih iVkov. na naslov: Frank PavlovOiO and Farmers K Minem National Ilunk. Forest City. Pa.
\ -1 u< -a I ii. <la op:izljo društveni tajniki pri itorofilUi glavnega tajniku k ikt i^ ii.aiijkljlvivKti. naj So neuudonm naznanijo uradu glav. tajnika, da m* z*more napako popraviti.
I
l Vil je ji i »lani, članice iti postajni uradniki: —
Znano Vam je. da sem bil pri zadnji konvenciji izvoljen glavnim tajnikom, kateri posel sem prevzel dne 13. t. m.
|)i h<> /ag<*tgrv ljni napredek naši (lični organizaciji, napel bom \ • moči. K jer hoče hiti pa napredek, tam se mora delati in zanima-1 /a dobro m pravilno poslovanje. Da mi bo mogoče pravilno iu t<M'ii<i poslovati, je odvisno pa le od Vas.
K*je, d;i je mnogo zaostalega dela. katerega bom skušal v r ikra.isona <"asu rešiti: /.aloraj prosim, da se mi /a sedaj oprosti,
..... Iioin / odgovori malo zakasnil.
\e bom tudi iMi/abil. tla je zadnja konvencija odobrila zaruž« n.te - kako obstoječo organizacijo. Ker je to želja splošnega (ilaii M\ a ii moja, jo bom skušal prejkomogoče uresničiti z Vašo poni«"'jo.
Pokažimo drugim. da je združenje mogoče. V združenju jo moč ter /a*i"iiran obstanek podpornih organizacij.
Nadalje bi prosil vse postajne tajnike, da se strogo drže pravil kajti od moje strani boir. gledal, da se pravila ne bodo kršila. K •• upoštevajo pi*avila. tam ni pritožb. Vsak član jc dolžan po-/ it: prav i i. Neznanje pravil sc ne bo upoštevalo, kot kaic more. bitni v/rok. Neupoštevanje pravil je navadni vzrok večnih naklad. Postajni tajniki so naprošeni da vse uradne listine natanko izpol-n.io lei v pravem času pošljejo v slavni urad. To je pogoj pravilnega poslavanja.	: 1 i'l
( lanstxo naj pazno zasleduje vsa porodila in dopise v uradnen. (tla iln. Kavno tako ie članstvo prošeno, da me na vsako pomanjkljivost oziroma napako opozori.
To s.> zasedaj moja navodila in verujte mi. če sc bodo upoštevala. br> organizaciji napredek zasiguran.
/a Vašo naklonjenost iu požrtvovalnost se Vam v naprej zahvaljujem.
Frank Pavlovčič, tajnik S. P. Dr. Sv. Barbare.
<»pOMBA — Postajam, katera so naročila pisalni papir iu ko-v> rt. , poro< am. ga pošijem kakor hitro ga dobim; zatoraj prosim.
malo potrpljenja.
Pozni zobje.
"Z zadnjimi novicami kakor '.Vit^i si je /lomil', 'Konj sc je splašil' Stepla s|a se'. 'Mica Kovačeva". 'Koš jaje je zvrnlia", bo kotM-aua današnja številka in potem sem prost.'"
Tako je govoril miii s sabo u-rednik lisia. ki je izhajal trikrat na teden in čigar posamezna šte \ilka je stala deset vinarjev.
Komodno sc je naslonil v ured-niškein stolu. zapalil smotko, zrl za modrikastim dimom ter premišljal o nemškem mostu do Adrije iu o velikem 11 s| K*li ii inozemskih zrakoplovrev.	'
'"(»o>p«mI urednik! Tu imate zadnje »četne odtiske! Rokopisa manj Ka še šest vrst; prosim, da bi mi dali kako malo notico, in sieer za *Ka/trled po svetu'. I>i-u^o je vse v redu!"
"Prav. |?oM>od meteor! Počakajte. kmalu dobite notico."
Ni premišljal dolgo in že ae je rodila p<wl njegovim spretnim peresom kot plod njegove domišljije tale notica:
— "Čudno a resnično. Ni dolgo od tega. menda dva tedna, ko je dobila štirihidevetdesetletna ženica v neki vasi na Nižjem Avstrijskem štiri zobe. in sicer dva kočnika v gorenjih, dva pa v spodnjih čeljustih. Za to čudno prikazen vlada splošno zanimanje." —
In zakaj tudi ne T Tupatain kaka majhna laž ne more škodovati. Čitatelji preberejo lk»t in pozabijo do prihodnje številke že vse no-viee. Kdo naj preiskuje, je li y ali ona stvar resnična? Prav, aJo ne pa hoče kdo prepričati o resnici to f
' brezpomembne, a za ljudstvo vse-j kakor zanimive novice, naj sam potuje v ono "neko" vas. naj sam I pogleda oni "neki" ženici v zobe, in ako ne dobi za svojo radovednost od razžaljene "neke" ženice zaušnice, potem res malo poznam žensko, ki zna bodisi tudi v največji starosti braniti svoj ponos, ic-poto in popolnost.
S takimi preudarki je potlačil resnicoljubni urednik svoje pomisleke proti tej nedolžni laži.
Toda kmalu je pozabil na to in njegova uredniška vest uiu ni imela ničesar očitati.
Par dni pozneje. Zopet je sedel urednik pri mizi in pisal.
Nekdo jc potrkal.
"Gospod urednik, tukaj Vam prinašam današnje liste. Drugega ni bilo ničesar na pošti."
"Prav. prav!"
In urednik ie začel pregledovati dttšle dnevnike, da dobi iz njih novega gradiva za prihodnjo številko.—
Toda kaj? Kako* Strah mu zabije iz oči. okrog ust mu pa zakro-ži neviden nasmeh. Prebere enkrat, čita drugič, mrmlja v tretje; vedno enako.
"llaha. moja laž je začela roditi sad! Ta časnik se je pa pošteno urezal, sedel mi je na limanice, seveda s svojimi lastnimi pri.stavki in okraski. Hm. — Berimo še enkrat to čedno novico!
— Pozni zobje. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je zapazila še&t-indevetdesetletna ženica Apoloni-ja Maul bach v Eberhardsdorfu, mali vasici na Nižjem Avstrijskem, da so ji zrastli štiri zobje, m sieer dva kočnika na gorenjih in dva na spodnjih čeljustih. Lahko si pred- i
stavi jamo starkino veselie. ki ji ni j treba več uživati zgolj mehkih je-dij. Res čuden slučaj! Kaj pravi k temu veda! —
Izborno, zares izborno! Ta moj kolega pozna celo ime moje stare ženice, pozna vas. ve. da je dve leti starejša, je prepričan o njeni^ zadovoljnosti, o njenem vesei \u in slednjič poživlja še učeujake k pojasnilu te moje lumparije. Kdo bi si bil mislil? Radoveden sem na odgovor izvedencev — zobozdravnikov. Menda pa ostane le pri tej drugi, podaljšani izdaji moje laži. Skoraj bi si želel
Zopet so ga posli. delo. gradba nemškega mostu, situacija v državnem. obštrukcija v deželnem zboru in dogodki na Balkanu premotili v toliko, tla je pozabil na to zadevo iu se jc ni več spominjal — cela dva dneva.
"Br.... To je pa že preveč. Vsi listi že prinašajo krajša iu daljša poročila o teh nesrečnih 'poznih zobeh'. Da bi vrag Apolonijo. E-berhardsdof. kočnike in vse...."
Čudna čustva so spreletavala u-rednika po tem besedah. 1'ruo je stopal po uredništvu, vzel sedaj ta časopis v roke. čital koj potem v drugem, vrgel oba v koš in se slednjič zelo razveselil, ko mu je prišel ilustriran list v roke. namreč: "Interesautni list", češ. ra-dujmo se par minut nad slikami, satuo da mi ne pridejo več pred o-či oni vražji "pozni zobje ".
Kes čudno, k.'iko morajo priob-eevati slike ljutega boja, ko švigajo krogle, ko lete granate in karteče po zraku. Junak mora biti fotograf, da napravi vkljub smrtni nevarnosti, v kateri se nahaja. sliko za svoj list. Pa tu! 1'mor. celo grozen umor v Parizu, seveda fotograf ne sme manjkati tudi pri umorih. Kdo pa naj ove-koveči kak umor, če ne fotograf. Tu. velika slavnost povodom dekoracije hrabrega ognjegauea. tu eela družina, menda kak Jubilej, toda ne! Kaj? Vidi li dobro: Apo-lonija Maulbaeh v krogu svojih f>(> otrok in vnukov. To je pa reis že skrajno. To je vsekakor fotografija, pa še čedna fotografija. Fotograf II. Katzigel v Eberharsdor-fu. ti postaneš še slaven, ti proslaviš svoje ime. svoj kraj. svoj stan, svoj rod, ker ti edini zna« foto grafirati osebe, ki ne žive in ki so le plod žurnalistične nagajivosti.
Besedilo k sliki na strani deveti.
Berimo!
< 'udežen pojav v Eberharsdorfu. Stoletni starki zrastli novi zobje. Strokovnjaki še niso na čistem.
Čudne, da celo neverjetne stvari se dogajajo na našem pianetu. Človek si jih kar tolmačiti ne more in lahko se trdi. da stoji pred njimi kakor pred nerazrešljivo sfingo. Taki slučaji so kaj priprav ni. da zaslove med ljudstvom, ki ue pozna ne njihovega izvora in ne njihovega vzroka, kot čudeži, ki zgrade sami pot do človeškega spomina, kjer ostanjeo. dokler jih ne prepodi novejši, zanimivejši čudež.
Tak čudež se je prigodil pred kratkim časom na Nižjem Avstrijskem. Majhna in neznotna je vasica: Eberhardsdorf. Noben j»es-nik. noben slikar, noben diplomat iu noben vojskovodja sc ni rodil v njej. da bi proslavit s svojo slavo ime svojega rojstnega kraja. In vendar se glasi setlaj po vsem svetu njeno ime. vsakdo pozna dan danes Eberhardsdorf. In zakaj?
Stara ženica jc praznovala v krogu svojih otrok, zetov. snah. vnukov in pravnukov obeh spolov svoj stoti rojstni dan. Toda to ni bil praznik samo za ožjo družino, pač pa za vso vas. Preč. g. župnik Rudolf Pusch je daroval sveio mašo. katere se je udeležila vsa vas. Po končanem svetem opravilu je fotografiral H. Katzigel ženico v krogu njene družine.
To sicer ne bi bilo §e nič čudne- j ga, saj se še vedno dobe tako trd-j uc narave, ki dočakajo de vet i no I Metuzalemovih let. Toda — m to je pravi čudež — tej stari stoletni ženici gospej Apoloni ji Maulbaeh so zrastli menda ravno na njen rojstni dan štiri zobje in ona lahko trdi. da ima sedaj toliko zob. koliko jih ima njen devetinidevet-deset let mlajši, tretji pravnuk.
V kolikor se je informiralo naše < uredništvo, je izgubila slavijenka v svojem oseminštiridesetem letu svoj zadnji zob, ki služi njenemu najmlajšemu sinu. sedeminosemde-set let staremu posestniku Josipu kot okras pri verižici. O tem Čudnem pojavu izpregovori najbrže tudi veda svoje mnenje!
Čudna so pač pota božje previdnosti ! —
Res čudna so pota! Na tej strani izpustiš naslikano muho, m. drugi strani ti pa prihaja že siv slon nasproti. Temu zadnjemu popisu res ni manjkalo drugega kot to. da vošči uredništvo gospej A-poloniji Maulbaeh dober tek k o-niin puranom, ki jih je darovala " občina na lastne stroške v povzdi-go njenega zobatega rojstnega , dne, in sieer na predlog občinskega svetovalca gospoda Wendelina Hammerschmieda.
Iu zopet je stopal urednik po sobi. Nič ga ni veselilo. Videl je pred sabo slona. velikanskega slona,j j junaškega in mogočnega, ki raste' j iu raste, ki se slednjič prevrne,! 'ker stoji na slabi znanstveni pod-| j lagi in zdrobi pri tem njega, ki je ■ [bil kriv njegovega rojstva. Toda i kaj. naj ga tudi zdrobi, bo imel j 'potem vsaj toli zaželjeni mir. Ka-, I mor stopi zvečer, da izpije kožar-! j ček vina. povsod ga vprašujejo i po njegovem časnikarskem mnenju o tej redki zobati prikazni. —
■	j Kaj naj odgovarja? Ali naj trdi,i
da lažejo vsi njegovi kolegi? Ne!j .Kdo bo pa potem njemu, uredili-: j ku. še kaj verjel?
Čez par dni se je zgodilo nekaj j čudnega, nekaj še bolj čudnega i , od onih poznih zob. I rednika, ki je sani začel s to novico, urednika,! ki je sam v skrajni .sili tik pred iz-; I dajo ustvaril raco. so prepričali f drugi listi in prijatelji, da je konč-no verjel sam svoji lastni laži. — Posebno še. ko jc prinesel medicinski tednik popis mednarodnega ■ J zborovanja zobozdravnikov v liani j jburgu.
* Na tem zborovanju jc podprl mlad zdravnik svoje mnenje v ue-! ; ki zelo kočljivi točki zobozdravni-1 !ške vede z novejšimi dogodljaji v ! Eberhardsdorfu in na podlagi ta-.j kili dokazov je prodrl s svojo teo-i . rijo. O tej priliki je uabraJ iz same hvaležnosti do stare Apolonije Maulbaeh. ki mu je nevede pomagala s svojimi poznimi zobmi, štiristo mark. ki so jih nujnim potom ; poslali ua njen naslov. Toda, kdo naj popiše začudenje mladega .| zdravnika, ku nut prineso čez dva-! .. uajst dni denar nazaj z opombo, da ni kraja z imenom Eberhardsdorf ne na Nižjem Avstrijskem, ne na Gorenjem Avstrijskem. tla j sploh ni ne take in ne podobne j vasi v vsi Avstriji. Niti "Intere-j santni list" ki je prinesel celo star-1 kino sliko, ni mogel dati pravih, točnih informacij, ker se je sKlicc val na fotografa, ki pa zopet ni ek-! sistiral.
Listi so kmalu utihnili o tej za-
; devi.
} Edinole urednik, ki si je sam | izmislil pozne zobe, je veroval va-
■	nje. pa tudi v svoj proroškl duh.
Sirom Amerike.
_
Ely, Minn, — Due 5. decembra i je bil poslednji dan, po katerem j je bilo bilo vsem. ki so imeli lovsko ! dovoljenje, imeti še meso od mu-zov, srn ali jelenov v svojem po-i sestvu, ne da bi jim bilo treba pre-j skrbeti si od lovskega komisarja | takozvani listek. Dne 31. januarja j bo zadnji dan. katerega smeš ime-I ti
meso jelenov ali srn v svoji po-j sesti, ako ima zavaroval, listek od lovskega komisarja, ako si plačal $1.00
za njega. Potem dnevu pa bodo lovski čuvaji in varuhi gledali povsod in ako bi našli naj-! manjši košček jelenovega ali mu-i jzovega mesa. čaka te aretacija, dc-! narna kazen ali zapor.
Buhl, Minn. — 45-1 etna žena Petra Hansen obesila sc jc z ruto v; kajšnji ječi. Mislijo, da se je obe-j sila iz obupa vsled pijančevanja.; S policijo je imela vedno opraviti, j iu ko je bila sedaj aretovaua, na-! šla je pri ujej policija steklenico! žganja. Ko ji je čuvaj prinesel večerjo. našel je visečo, obešeno na! ruti. od stropa, i	I
Biwabik, Minne. — Poročali smo' | o nesreči, ki se je pripetila, tu. — j Ambrož Majerčič je izpovedal naj smrtni postelji, da se je sam ob-! streli 1 in da je Andrej Novoselej nedolžen. Vsled te izpovedi izpu-j
stili so Novoselca takoj iz zapora.!
__
-—
VABILO na vse slovenske bartenderje v
mestu Cleveland, Newburgh, Col-1 isiwood in okolici, da se vsi vde-lesžijo važne seje. katera se vpši ▼ nedeljo 28, januarja ob 1. uri popoldne v Birkovi dvorani. 6006 St. Clair Ave., v prid inašega delovanja. Vljudno vabi odbor.
Victor Viderger, 1315 E. 53. St.. Cleveland, Ohio. (22-23—1)
I
i
Nikoiaj Koperniki
V razvijanju človeštvu nahajamo več slučajev in v znanatvihj več trjenij. koja so se. premda so bila kriva, če^ tisoče let imela za prava in o kojib ni nikdo niti sumil. da bi bila kriva. Še čudneje pa je, da se je o nekaterih "isti-nah" sicee drugače mislilo da se je o ujili dvomilo, a da ni bilo pravega človeka, ki bi si bil upal krivico očito razkriti, z dokazi podreti, a pravo istino pokazati, j Eden takih predmetov je bilo vrtenje zemlje okoli sebe iu okoli ;solnea. Kakor znano, menilo, se je i od praveka. da zemlja miruje." da jse solnce okoli zeniije suče. da l^olnee in mesec vzhajata ua naš jobzor kot d>e luči. katerih ena jima namen razsvitljati dan (a čemu bi bilo potem uirkneuje soln-' ca'"!, druga pa noč (kakor da ni temnih brezmesečnih noči!), j sploh, da je naša zetnlj« sredotoč-
-	jc vseli svetovnih teles. Temu t mnenju se je tem manj čuditi, čim
bolj so videzno k temu pritrjevali ! človeški čuti in občno mnenje, te-j|daj dve mogočni znamenji človo-l 6 k e istine! Saj še danes ne manj-1 ka ljudi, štejočih se med razum-!nc in učene, kojim ji Nikolaj Kopernik zastonj svoj sistem iznašel, kani bi hoteli potem to krivo nmc-.1 nje "črnemu ljudstvu" ali pa .; "temni da vnos ti" za zlo jemati! .j Ali nasprotnih mnenj, namreč, da '.end j a ne miruje, da ona ni i j wed otočje nebesnim telesom, nikakor ni manjkalo niti v najdav-I ne.jših časih. Grki. ti predelovalci j orientalskih prirodoslovskih iu .bajeslovskih opazovanj iu mnenj, ti "prvi pionirja" zapadne. evro-jpejske prosvete. Grki so deloma i rodniki tudi Kopernikovemu na-iuku. kar Kopernik sam priznava j v uvodu k svojemu velikemu de-|lu, o kojem pozneje pregovorimo
Naš zvezd ar Kopernik razlaga ^ v tent (v varšavski izdaji I. 1854. objavljenem) predgovoru k "Re-jvolutiones ortuum celestium". kaj " ga je navedlo za njegovo prepri-včanje. Videl sem — tako nekako ^pripoveduje — , da branilei in razkladalci stare teorije o počiva-l(j!ja zemlje sami med seboj niso 'jsložni, dokazujoč to "istino"' na razne načine in z značenjem raiz-" I ii H l ,potov. po katerili -se pregib-?!ljejo nebesna telesa. Poleg tega sem našel pri starih pisateljih ve-»ti. da so že med starimi Grki nekateri dvomili o zemljinem poči-
■	vanju. Tako je Grk Iliketa trdil, da se zemlja giblje; tako Filolaj.
t pitagorejec. da se zemlja solne?
■	iu mesec sučejo okoli nekega ognja. in Heraklkl z Ekfatntom, oba
' p it a go roje a, sta trdila, da se zein-jlja vrti okoli sebe od večera proti jutru. (Po nekaterih je isto trdil tudi Aristarli s Sama.) Vse to — »pravi Kopernik — je dalo tudi liKMii pogum in opravičenje svoje i; mnenje imeti Ln t^> vprašanje po i!svojem sistemu razrešiti, kar sem > j tudi z božjo pomočjo poskusil, -j Iz tega slučaja prav živo vidi--jino. kako je razvijanje znanosti
-	podobno lestvici, po kateri člove-ijstvo počasi, a vedno višje in višje i j leze; vzemi ti lestvici stalo in kli--:nc — preteklost učenja in pre--j mišljcvanja, ko ja so sodržana v l| literaturi in umetnosti — in člo-I i vestvo bi se mučilo še vedno z u-tjbožnimi p»>četki. Po strogi znan-. stveni metodi, po bistrem iu ne-. lutnidnem razmišljavanju starih .j"istin" iu spoznavši njih otlost. .jje došel Kopernik k svojemu si-|?-teinu, došel 1-: pravi is-tini.
! Nikolaj Kopernik se je na rodil — kakor se obče meni — 19. feb-jtiiarja 1473 v mestu Torunu za • j Visi o. Oče mu je bil iz Krakova 'doma. mati Barbara. rojena i Watzelrod. je bila Torunka iz ! imenitne iu imovite rodbine. i">čc i j je bil veliki kupec, bogat in čislan: s početka zdravnik. ! Prv ih šol se jc Nikolaj izučil v h'Vojem rojstnem mestu, a potem je šel 1. 1491. v Krakov učit se ondi najbolj čislanih naukov: bo-| goslovja. zdravilstva, računstva : in zv ezdar-tva. Že tu v KraV.ovu !se je posvečeval matematiki s po-Inebnim veseljem pod govornico j učenega moža Alberta Brudfcew-j skega. Sploh je tedaj slovela kra-I kovska univerza, a Kopernik je najbrže tudi zaradi tega šel tja v nauke, ker je bilo to mesto stoliea Poljske*in se je tudi kot rodno očeta od Kopernikovih pred drugimi izuraio. Izvnšivši svoj četve-roletni k ur z na krakovskem velikem učili&u. se je napotil triin-dvajsetletni mladenič leta 1495 v Italijo, kjer je bil ondi sedež vseh, znanosti. V Padovi se je dal vpijati (kot Poljak. Polouus) in je tam dosegel doktorstvo medicine. (Po drugih poročilih že v Krak o-
vu.) Iz Pa do ve je potoval v Bo-logno (Bolonjo). mesto z imenitnim učilLščeu«. Zaaadi česar "la dotta" (učeno) nazvauo. Tu je začel poslušati imenitnega matematika Dominika Maria de Fer-rara. a v kratkem ni bil več prost slušatelj, nego tovariš in prijatelj tega učenjaka. Oba sta vkup delala poskuse in račune: na katedri sta se tudi dostikrat vrstila, tako da je Ferrara čestokrat ustopal predavanje svojemu mlademu tovarišu.
Ime in glas Kopernikov tu v Bolonji je bil že tolik, da, ko je leta 1500 Kopernik — med tem časom 1. 1499 korar«tvo v Fraueii-|burgu (Varmiji) dosegši — v Rim pripotoval, že od učenjakov bil ; svečano sprejet in počeščen. Pa-pež mu je podelil katedro matematike, s katere ej nekaj čfesa v Rimu predaval, najbrž samo začasno in naprošen, ne zaradi plače.	i
I.eta 1503 se je stalno kot koral* naselil v Frauenburgu in tega bivališča ni več z drugim za menil. (Zato "eanonieus Varmiensis" imenovan.^ Živel je tu v priljubil jeneni mu zatišju, v dostojni časti. z vsem potrebnim dobro preskrbljen. dopolnjujoč svoj čas s .poklicno službo iu z neprestanimi študijami, obdan od imenitnih mož iu od kroga udanih prijateljev in tovarišev, ne meneč sc z\ to. kar se je tedaj na razruvanem polju verstva delalo in spreminjalo. nego živeč človeštvu, ^vojim poslom, koristim svojega kapitola in svoje dežele.
Svojo teorijo, da solnce sloji v -središču sveta in da je ua^a /eni-Ija planet kakor drugi planeti vrtevi se okoli sebe in sukajc se okoli solnca, je s čudovito trtl-nostjo in z globokim prepričanjem. o nje istini učil. a ne javno, nego ir.ed prijatelji in znanci. Njegov sistem je bil davno preje znan po ustnem poročilu, nego po njegovih opisih. On je veti no pretehtava!, premišlja val in skuša! svoj nauk na v«-<> načine znanstveno dokazati, proti vsem dvom-baui in napadom okrepiti ter s popolnim delom pred svet stopiti in če ne drugače, vsaj s posmrtnim delom. Da so tudi prosti ljudje ne samo v Frauenburgu. kjer je v nekem visokem stolpu tik morja oprezoval zvezde in nebo. nego daleč okr<>£ njegovo teorijo o vrtenju zemlje poznavali, kaže to. ker so mu v gledisčnih igrah v Elbingu. kamor je kot poslanec • kapitola v deželni zbor zahajal in torej osebno znan bil, rogali kot sanjaču, kar pa moža nikakor ni v študijah motilo.
Spisovali je začel svoje delo "De revolutiouibus orbium eele-stium" (o vrtenju nebesnih krogov) že 1. 1507 a dokončal 1. 15iU>. Iz tega se vidi. s kakšno skrbnostjo in pomnjivostjo jc delal Kopernik. Iz mnogih krajev so ga nagovarjali, naj bi izdal svoje delo, a on tega ni hotel. Glavni vzrok mu je bil najbrž ta. ker ni hotel i; a rai vnost s 104 »iti v boj z vsemi naučnimi in verskimi predsodki svojega časa. Mogoče, da jc hotel svoje delo ohraniti do smrti nenatisujeno. da si ne bi po nepotrebnem na glavo nakopal na stare dni sovraštev in nepokoja. Zato je hranil delo v skrinji, a vsa-ikeinu, ki sc je hotel ustno od njega poučiti, rad razkladal svoje . misli. Tako se je n. pr. pri njem bavil. a nalašč t«aradi njegovega nauka, neki Joailiim Rlneticus. ki je odložil A-itenberško profesuro, samo da je mogol uživati Kopernikov nauk. Kopernik je tega moža, premda je bil protestant, dol go časa imel pri sebi.
Ravno ta Rh n?tic us jc z mnogimi drugimi prosilci pripravil Kopernika, da se je odločil dati v natis svoje delo. Kajti pregled tega nauka, koj i je dal Kopernik kardinalu Schonbungu in istemu Rlneticusu, je povečal prisiljenje "111 pritiranje k izdaji celega dela. Itako da se je Kopernik nazadnje lodvažil plod svojega globokega premišljevanja Rhajticusu in po njem kulmskoniu škofu Tiedeiiin-nu Gise-ju v aiatis prepustiti. Gi-se je poslal delo v roke nekemu učenjaku Osiandru, ki je imel pregledovati in nadzirati korek-' turo iai vodstvo natisa.	j
Osia.ider je dal k tej izdaji na-' mesto Kopernikovega natisniti lastni pregovor, v kojem pravi, da je v knjigi predavani novi nauk samo "hipoteza". Tak predgovor je Osiauder spisal iz bojazni. da se Koperniku ne bi, kakor drugim ozi 1 a»i cvale e m novih prirodoslovskih naukov, očitalo kri-voverstvo, ako bi se ta nauk trdil kakor prepričanje pisatelja. Ali bag ta predgovor je kakor pače-nje originalnih misli porodil v u-čenem svetu veliko zla. Mnogi so
res menili, da Kopernik samo ga-ta in o svojega nauka istinosli sam sumi. kar pa bi bilo čisto krivo mnenje, temveč je. kakor sve-doči Kopernikov lastni "predgovor". naš zvtizda'* o istuiitoerti svojega nauka bil trdno prepričan. Isti Kopernikov predgovor jc natisnjen v varšavski izdaji letu 1854 po pristnem rokopisu, kateri hrani Nosticova knjižil k* a v Pragi. (Ta knjižnica hrani original dela "De revolutionisms orbium" in je prišel tja čez roke Rkicticu-sa in znanega Koinenskegu.) Že sovremeniki Kopernikovi, n. pr. imenovani škof Gise. so karali zaradi potvorjenega predgovora o-nega Osiandra. ker je spravil med svet krivo sumnjo. kakor da Kopernik sam ni vedel, je-li njegovo odkritje pravo ali krivo. Danita našnji nikdo več ne sumi kaj takega, temveč se baš slavi in občuduje Kopernikova odločnost. 1 Kopernikovo delo "De revolu tiouibus orbium celestium je bile donatlsnjeno 1. 154J v Norimber-gu, baš ko je Kopernik ležal na smrtni postelji. Dovršeno delo so ila.li umirajočemu v roke, a on je kmalu potem, kakor blagoslavljajoč knjigo nad njo roko držeč, u-mrl 24. maja 1543 v 71. letu starosti. Pokopan leži v trauenbur-ški corkvi blizu oltarja, pri katerem je navadno bral mašo.
Nikolaj Kopernik je tudi kakor človek ljubezniva in prijazna prikazen v povestnivi. Tih 3> 1 Ijubo'-niv v privatnem občevanju, krepak v zagovarjanju občne koristi kol poslanec, potrpijiv in zau**s-Ijiv v verskih zadevah, a vendar izpolnjujoč svoje cerkvene iu duhovniške dolžiu»sti z največjo točnostjo in pomnjivostjo, človekoljuben ko; zdravnik, neprestano premišljujoč istinitost svojih naukov iu spisov, ne hlepeč po slavi in blesku, je živel Kopernik uče nostl že na zemlji mirne, rajske dneve, po pravici ljubljen in čislan blizu iu daleč.
Tako piše o njeni njegov najimenitnejši biograf, dr. l^eopold Provvc, profesor v Torunu. ki je zaradi nabiranja život opisnega materiala prepotoval vso Nemčijo. Sved&^o iu Italijansko, govoreč: "Kopernik je bil resnega značaja, ne briga j oc se za svet. pravi modrijan, živeč v zatišju, kadar ga je zvala dolžnost »»oklica ali pa ljubezen k trpečemu človeštvu. On je ob«*eva? s krogom modrih, učenih mož. udi«nih mu kot zvestih prijateljev." In Aleksander Humboldt piše o njeni: "Kes. osuovatelj našega se tlanjega svetovnega sostava ni manj odličen in izvrsten svoji srčnosti in odločnosti, s katero j" naznanil svoj nauk svetu, nego po velikem svojem znanju."
V Koperniku se tedaj združu-jeju lepe lastnosti duha iu srca: 0:1 ni bil samo veliki, nesmrtni učenjak, on je bil tudi blagi človek. sko£ in skoz simpatična P'>-vestnična osebnost.
Da je bil Nikolaj Kopernik Slovan, o tem 111 uiti dvomiti. Vsa? veke po njegovi smrti ga je svet smatral za takega, samo nekaterim fanatikom se jo zljubilo proglasiti ga za " Crtevtona" (trdega Nemca). Po mnenju teh se ima inte Kopernik iz latinskega "cuprum" izvajati. A 011 je naš; ne samo ime, domovina, povestuične okolnosti. ampak tudi mila blaženost njegovega značaja nam kaže slovansko krv, slovanski univerzalni. ideje vsega sveta obsegajoči duh! On je n«'iw, a mi ga bodimo dostojni!
STANOVANJE SE ODDA
na 403 iztočna 5. cesta; zaprta hiša. električna razsvetljava in vse najnovejše udobnosti; dve lepi sobi za družuio brez otrok le $13 na mesec.	(20-23—
Iščem svojega brata JOSIPA HU-ŠTERŠIČ. Doma jc pri Med-\<Klah na Gorenjskem. Midva sva bila skupaj v Kausasn. Prosim cenjene rojake, če je komu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj sc pa sam oglasi. ker poročati mu imam nekaj važnega ve starega kraja. — Anton Šušteršič, R. R. 8, Box 1 133, Pittsburg, Kansas.
i	NAZNANILO.
Rojakom v Brouglitouu, Brucc-tonu, Horningu, Pa., in v okolici naznanjamo, da smo pooblastili rojaka
ANTONA IPAVEC,
da sme prejemati naročnino za Glas Naroda in izda vati potrdila. Ker je rojak brez noge in nesposoben za kako težko delo, zato ga priporočamo rojakom, da mu gredo na roko, da si bo mogol nekaj centov na ta način prislužiti.
-Upravništvo Olaa Naroda.
GLAS NAHODA, 22. JAN. 1917. __
Jugoslovanska	Katol. Mota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, AHNN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAKL ROVANŠEK, R. F. D- No. 1, Conemaugh, Pa.
Podpre Jsedui k: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mi™ Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sahda. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPII V. GRAHEK. &43 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, HI.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
V»i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode I wirilr
Društveno glaailo: "GLAS NARODA"._ i
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jed- j note sprejemamo le URADNIM POTOM.
To se pravi:
— Noben član nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom j odbornika tega ali onega društva J. S. K. J.
Vsak prispevek za Cilasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega, odbora Ju-, goslovanske Kat. Jednote.
To naj v|K>števajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za $2.50 na leto.
Vpoštevali bomo le naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov.
Uredništvo.
Grogov Groga.
(Konec.) V.
S«* ti*»ti verer m) imeli Grobovi mrliča v hiši.
Na kncinenu-ah je |»a navada |>ri inriičut \ *o no*" nrečuti; ne sami hišni, ampak pride jih i/. MMe*ke, da jih je včasih polna hiša.
Prvo noč so bili pri domačih sa-uii Grintovški.
Dnufod še ni*o vedeli za mrliča.j ker po Ave Mariji ne zvonijo več du jutra drugače. «"•«• «r<»ri, če je pa kdo bli/ujih vedel, ni bil pripravljen na vm» noč. Po polnoči M a prišla š«' /.pod KhIh Jerneje«' in njffova žena. kakor sta k ilop»-vorila. gledati, kako se počuti Gro sra. Mislila -»ta pa drugače, kot govorila : vsaj Jerneje« je skoraj za trotovo vedel, da ua najde na parah.
Tudi ere* dan je prišel pored -koma kak obiskoval«*.* kropiti. Košar m» pripeljali <n>ravki po eesii. vsak je stopil črez brv in je pomolil za dušo umrlega. Crez drujr> noe, zadnje ure. katere so bile prebiti mrtvemu v rojstni hiši se je zbralo toliko ljudstva, da v hiši skoraj ni bilo prostora za vse. Dplgo so molili skupno rožni ve see in drucre mol ft ve. Tuai kako pobožno pesem so zapeli, če jili je silil spanec. Vmes so pa prebiii čas z resnimi pojrovori, posebno o ranjkein Grojti. Zlasti starih zgovornih ženic je vsaka vedela kaj le|>ejra ali dobrega o njem. ta. kako je znal srp nabrusiti. da nikduj boljše, druga, kako je znal inoti-ko nasaditi, da je vedno držala, še druga, kako dobro srce je imel in kolikokrat je dal lastni kos kruha revežu.
Tak je svet. le hočeš, da # bo govorilo slabo o tebi. se moraš ženiti. če hočeš da to bodo hvalili, moraš na umreti. Obakrat se bo vedelo več., kot samo resnico.
Zjutraj so prišli štirje možje, ki so imeli prenesti umrlega k zadnjemu počitku; pri noši naj bi se menjala po dva in dva. 'len nosa-čev ni bilo treba nalašč preskrbije-vati. Preskrbi jih navada, katere se mora na Knm e me ah kakor že
vemo, tako po dolžnosti držati, kakor postave.
Vsaka hiša ima po štiri sosede.! kakor jim pravijo. Če tudi niso najbližji, po dva živa in po dva mrtva soseda. Živi sosedje so si i križem krstni botri, mrtvi sosedi ■»i pa drug drugemu pogrebeev o-skrbe.
Kak o žalostno so se glasili zvo-' novi! Privabili so skoraj vso župnijo. Petek je bil in nič posebnega praznika, vendar je bila cerkev tako polna, kakor ob ntnleljah.
Ko so vrgli gospod župnik lopatico prsti v grob in so začeli po-; grelw-i zasipati grob, je jokala mati ranjkega, jokala jo sestra, jokal jo stari oče, jokali so Grintovški j in Kalarski, da. kar je bilo zbra uih na pokopališču, staro m mla do. je imelo solzne oči. Jok je na-| lezi j i v, kakor sin^h. še eelo takrat, i ko ni pravega vzroka zanj ; Grogo- i ve so pa še odkritosrčno radi imeli in smilili so se jim.
Le oče ranjkega se ni jokal. Hu j do mu je bilo, tako hudo, da je menil, v prsih mu bo kaj počilo, ♦ »či so mu pa ostale suhe. Tako je. bol ečino olajšajo solze, tem huje, trpi žalujoči, kateremu žalost ne izvabi solza.
Ali je treba praviti, da so jokali še domov gred oči vso pot? Stari Groga. Marjanea. sosedinja z Grii. fovea in Kalarski so šli skupaj. O so se pomirili za trenutek, je zadostovala besedica od katerega-sibodi in vsi so zagnali novi jok. Ne daleč za njimi ste šli Marjanea in Tinea. Vedli ste se ravno tako. kakor oni, ko so šli pred njima.
"Kaj ti!" je rekla Marjanea in obe ste zajokali. Hotela je reči: Kaj veš, kaj sem jaz izgubila z Grogom? Co kake reci nisem raz-umela v knjigah, razložil mi jo je Groga. če se nisem znala pripraviti h kakem delu, podučil me je Groga; če sem naredila kaj narobe. zagovarjal me je Groga; Če si kake reči nisem mogla preskrbeti sama. preskrbel jo je Groga; Groga je bil moj brat. Groga je bil prva oseba v hiši! Če ste vendar I kratek čas prenehali, je rekla pa Tinea: ' Kaj ti!" in zadosti je bilo obema, da niste mogli več govoriti od ihtenja do brvi, kjer ste šli vsaka svojo pot.
Še nekoliko zadaj je spremljal Grintovčan nesrečnega očeta. Groga ni izpregovoril, odkar je sinu zatisnil oči, tudi nikakega drugega znamenja ni dal od sebe. Samo po voščenem obrazu, bledih ustnjah in po motnih očeh je lah* ko sodil, kdor je pogledal, kako ne izrečeno hudo mu mora biti. — Grintovčan, četudi je težko sopel in se le s silo premagoval, da ni sam jokal, je večkrat pričel kaj vsakdanjega govoriti, da 1)1 le ka ko besedo izvabil prijatelju sosedu. Ko je sprevidel, da je vse zastonj, je odnehal in začel je sam misliti na minljivost vsega posvetnega : Kaj je pač človek ? Lahak vetrič* potegne in ovene v cvetočih letih, kakor cvetka na polju. Predvčerajšnjem je vriskal, danes mu je odklenkalo; ves svet mu je bil preozek, zdaj ima med štirimi ža-ganeami obilo prostora!
Ko sta prišla do Pri vodnik ar j«e ve krčme, je vstopil Groga in krčuiar mu je natočil molče merico vina.
Groga da gre v krčmo* Vse leto ga ni bilo spraviti tje, k večjem čc se je sklenila kaka kupčija, je šel z kupcem iz navade poliček piti za dobro srečo, drugače nikdar.
Slabo mu je prihajalo in omotica se mu je delala, zato si jc skušal pomagati, ne da bi se prav zavedal. Požirek vina ga je zopet toliko okrepčal, da se je lahko zdržal po koncu. Tudi se mu je vrnilo na lice za spoznanje barve.
**V božjo voljo se moramo vdati". je pričel še enkrat Grintovčan. k sta šla zopet dalje proti brvi; " naj bo še tako hudo, kar Bog uaredi. vse prav naredi."
Bolestno je zavil Groga ustnje, pa vendar spregovoril:
Veja, veja — o ljubi moj sosed. lože bi bil trpel ne vem kaj, vse. \se bi bil raje izgubil."
Doma se nista mogla lotiti ničesar ne mati ne oče. Živino ste po-kmiili dekla in Marijanca.
Proti poldnevu je bilo v hiši še vse tako tiho, kakor da bi bilo vse izmrlo.
V mladosti — o blažena mlada leta. se narava vendar oglaša tudi v največji žalosti. Marijanca je čutila, da je lačna.
"Nekaj se mora skuhati", je rekla, včeraj in danes nista užila ne oče in ne mati skoraj ničesar, rnedve z deklo in pasterica pa le nekaj mrzlega po pokošnici, in pa Groga — o Groge pa ni več!*" in zjokala se je v veži. da bi se bila kamnu smilila. Zakurila je potem in se pripravila, da bi kuhala ju-žino.
Jok in ropot burkelj je zdramil mater, da jc šla gledat v vežo. Izdihnila je in mislila sama zase: saj je nam pustil Bog še Marjan-eo. pridno dekle, ki vse rada uboga in starišem le veselje dela." O-bjela bi jo bila rada. toda bala se je. da se obe ne užalostite in jih zopet jok ne premaga. Lotila se je sama kuhanja.
Po južni so šli za hlev, kjer jt počivala veja sena, kakoršna je priletela p red dvema dnevoma. Od vrha so strosili seno po bližnji trati. da se dobro posuši. Kar je bilo pa že godnega za zimo, so zmetali <
vilami za skedenj. Gospodar je ilržal grabije mesto vil v rokah in ni prav vedel, kako naj bi se pri pravil.
Oče, vile morate vzeti", mu je rekla Marjanea.
''Veja, veja", je mrmral oče, slišal pa ni, kar je Marijanca re- , kla in tudi ni odložil grabelj; šumelo mu je po glavi, da si ni vedel pri nobeni stvari sam pomagati. Stari Groga je bolj vedel, kako je z njim ravnati; vzel mu je grablje in mu stisnil vile v roke. Pa oče je metal seno, kot bi imel oči le na pol odprte, zato je vrgel včasih zagrabek tudi črez steno v skedenj in drugi so morali za njim popravljati; veja, veja.
Prihodnji pondeljek so imeli na Grintoveu kosce. Od Grogovih so dobili dva pomočnika, kakršna sta bila pri hiši; enega je že starost težila, drugi je bil pa tako potrt, da skoraj ni bil za delo. Toda boljših nt bilo.
Stari jo je še dobro rezal zraven mlajših koscev, gospodar se pa ni držal vrste in je tudi večkrat pustil za sabo nepokošen košček. Bil je bolj v zamudo, kot v pomoč, zato mu je prigovarjal Grintovčan. naj bi se vlegel v posteljo za nekaj dni. češ. da se mu vidi, da ni prav zdrav. "Veja. veja", je rekel, "le pazite, kadar bodete naložili."
Na Grintoveu pa sploh niso veje nakladali, ker ni take draste, ampak seno so vozili na' vlakah po vožnji poti domov. Kako in kam je Groga mislil, tega ni mogel razumeti, kdor ni vedel, kako ga je predrugačila nesreča. Po vasi
so pa govorili, da je Groga ob pamet.
Ob pamet ravno ni bil, toliko je bil pa res omočen, da je videl vse le kakor skoz meglo, da je večjl-delj vse preslišal, kar mu je kdo rekel ali pa je napačno razumel. Tudi zelo pozabljiv je postal; Če je imel opraviti dva posla, je gotovo na enega ali pa na oba pozabil in pa sam zase je pogostoma mrmral: veja, veja.
Sploh je bil tak. da za gospodarstvo ni bil, udje niso imeli prave moči in trdne volje ni bilo. kot bi bil bolan. Zato je pa stari oče, kot bi se bila s sinom dogovorila, vsem zaukazoval, nakupil, česar jc bilo za zimo treba, prodal, kar je bilo za prodaj, davke plačeval, hlapce najel, delavcev naročil, vse tako, kakor pred leti. in pravi gospodar se ie udal vseum brez ugovora.
Orez nekaj časa je tudi res obolel in je moral v posteljo. Mrzlica ga je tako na moč tresla, da so sl bali zanjga in so naprosili zdravnika v Žerjalovem, naj ga obišče. Ko so zdravniku dopovedali, ka- 1 ko se je vedel pred boleznijo in odkod to vedenje, jih je potolažil in celo rekel, da bo okreval, se zbrilital in tudi otožnost da ga bo zapustila. Bolnik je blodil nepre-; neboma, kakor bi se v sanjah pre-i piral z ranjkim, tudi zjokal se je. kar ni mogel, dokler je bil zdrav: če jc bil bolj miren, jc pa gnal venomer : veja, veja, veja. Potem je pa polagoma okreval na telesu in na duhu, kakor je bil napovedal zdravnik.
Da, smrt prinese v vsako hišo > neko praznoto, o kateri mislijo o-! ni, ki žalujejo po umrlem, da se i ne bo dala zamašiti nikdar več. najsi je umrl oče ali sin, sestra ali žena.
Vsak kot je videti drugačen, v hiši ali zunaj hiše, povsod se nekaj pogreša in vsana stvarica vzbuja nov spomin, žalosten spomin .Ni palače ne koče. ki bi ne vedela tega povedati, ko bi znala govoriti. Toda stvarnik je modro vredil človeško pozabljivost, da človek s časom	i. če ne po-
polnoma. vsaj tolika najhujše žalosti. da mu ne brani izpolnjevati, drugih dolžnosti, do Boga, do o-stalih živih in do samega sebe.
Modro je sestavil svet. da za to. kar mine. kaj drugega nastane, da ni stvari ne človeka, sploh ničesa na svetu, kar bi se večno pogrešalo. Kolikokrat se sliši, če ta ali ta človek umrje, ne bo se moglo prebiti. vse bo šlo po uemar. Kadar pa tisti človek res umrje, se čuti nekaj časa za njim praznota, potem pa gre vsaka reč svojo pot j kot bi bilo od nekdaj tako.
Na Kremenicah so obhajali spo- ' min na umrle gospodarje ali go- 1 spodinje. če tudi niso več gospo- 1 darili svoje zadnje leta. s sedmi- 1 nami. Povabijo se v goste vsi, ki J bi se na svatbo vabili in ti gredo najprej k maši, moliti za dušo pokojnega, potem pa k pojedini. Gostovanje je prav tako, kakor ob ženitovanju, le nekoliko manj glas no. ker ni godbe.
Tudi za Grogoi* so imeli .sedmino v jeseni, ker bi bi postal gospodar prej ali pozneje, ko bi ga i ne bil Bog vzel k sebi. Takrat jc " bil oče že zdrav in se je že toliko j4 utolažil, da se mu ni več poznalo ne v govoru ne -pri delu.
Menili so se pri prvih skledah le resne reči: Groga je bil v svojem vedenju ves prejšnji gospo dar Grogove hiše, prijazen, polile-, ven, raje počasen kot prenagel, mož, kateremu se je videlo na o-urazu, da opravlja skrbno svoje, dolžnosti, pa da tudi na Boga ne I pozabi.
Seveda so tudi do pičice razkladali na drobno, kako se je zgodi-! 16, da je vlovila veja ranjkega! Grogo, kje ga je ranila in kako so ga domov prenašali; tudi Groga i se je možko razgovarjal o vsem tem kakor o nezgodi, ki se ne da več predrugačiti. Pač so se pa Marijani večkrat še zmočile oči s solzami.
Sleherni gost si je tudi mislil, da je bila znabiti nesreča božja kazen za neubogljivost, toda nikdo ni hotel vreči kamna za mrtvim v grob.
Govorica se je zasukala na gospodarske in druge stvari, nazad-j nje, ko je pomočil jezike še koza-' rec vina. so bili kaj gostobesedni j in celo veseli, tudi gospodar sredi sorodnikov in prijateljev. Tako se človek spremeni in prav je, da je, tako.
Minolo je leto in zopet so imeli kosce pri Grogovih. Vsi kosci lanskega leta so zopet kosili pri Grobovi drasti, le najmlajšega ni bilo več. Počival je ee leto dni tam. kjer ga nikdo ne budi. Zanjga je i prišel Gregor pod vasjo, da bi bilo
dovolj števila in da bi se košnja ne vlekla predolgo, kar bi bilo narobe, posebno če bi vreme nagajalo.
"Boštjan", je rekel Grintovški hlapec, "danes bomo pa že dopoldne dobili pogače. Pasterico sem srečal na vse zgodaj, ko je šla po našo gospodinjo, naj jo gre peči. Kvas je neki Marjanea že sinoči ognjetla v testo. Boštjan, ti le ne veš, kako slastno pogačo naipravi naša gospodinja."
Vsaj dva groša bi bilo vredno za to plačati ,da se sme občudovati poliznjen Boštjanov obraz, pa kosci se niso zanjga menili, pogledali so vsi hkrati Grogo.
Grintovčan se je namuznil, je zamežal z enim očesom in od strani povprašal:
"Groga, je-li res, da imaš juda v hiši?"
"Dozdaj smo bili kristjani pri hiši in pa tudi se zanašam na to, da bomo še zanaprej, ti malopridnež nagajivi, ti."
Tako je bilo. Grintovška gospodinja je prišla pogačo peč, v hišo so imeli pa majčkanega juda. Ko so bili hlebci zginili z lo-parja v peč, so poklicali Grintovčana od košnje in ta je odložil koso in nesel z ženo juda h krstu, i Gospod župnik so vprašali, kako naj mu bo ime. Botra je pa rekla: "Saj bodo gospod župnik že vedeli, kako je prav."
Seveda je bilo najmlajšemu kristjanu na Kremenicah ime Groga. Ko so ga prinesli domov, ga je po-, zdravilo glasno vriskanje koscev, ; še eelo stari Groga je zavrdskal ta-I ko korajžno, kakor že štirideset let | ne več.
Vejo je vlekel gospodar sam in je bil tako poskočen, da bi mu od daleč nikdo ne bil prisojal več kot dvajset let. O pravem času je ube-žal spred veje tako zlahka, kot bi imel noge na zmeteh. Ko se je veja ustavila, so zavriskali, da se je Grogov grič stresel pod njimi.
Gospodinja- letos ni gledala za voglom, ker je bila nekaj bolna. Grintovčanka je pa zapored povpraševala, ali že drči veja in kdo jo vleče. Sila imenitno se ji je zdelo, ko je zvedela, da jo je gospo-| dar potegnil in da se je vse čudilo, kako je naglo skočil. Pri pokošnici je pa kričal Grogov Groga na vse grlo, kot bi hotel pokazati, da bo tudi on znal močno vriskati.
Predlanskim so bili toraj zopet trije možki pri hiši: Stari Groga je še trden, še dolgo ga bodo imeli za starega pri hiši. Ne ve se sicer, kaj Bog krije v svojim naročji. Vendar za kakili petindvajset ali trideset let starega Groga morda ne bo več, zato pa bržkone gospodar za starega, v zibelji kričeči Grogec bo znabiti gospodar in Grogov Groga bo pa zopet nov, če božja volja.__j
Kje je ANTON HENIKSMAN? Pred par leti je bil » svojo družino v Wenatehee. Wash. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi aia-znani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Math. Sternad, Box 1309, Kenton, Wash. (20-23—1)___
Zel iiu izvedeti za naslov svojega brata JOSIPA MIKLUŠ. Pred 8. mesce i se je nahajal v Claren-donu. Pa., kjer jc delal v šumi in od takrat nisem nič več čula o ujciin. Prosim, če kdo ve, kje je7 da mi naznani, za kar mu bom zeio hvaležna. — Catherine Mikluš, 170 Ten Eyek Street. Brooklyn, N. Y. (20-28—1) |
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JANEZA TROHA, podo-mače An kin iz Babnega polja, in bratranca JOŽEFA TROHA. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed tu ome-j njonih, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita, ker poročati njima imam nekaj važnega. — Anton Troha, 118 Mulberry St., Barberton, Ohio. (10-22—1)
Dr. KOLER,
638 Pen Ave., Pittelmrfk' Pa.
Dr. Kolor J« 1 ^^^^^	najstarejdt alo-
/	▼enaki mdra vnlk,
• p • c 1J alls t Mb	v Plttaburghu,
Ca Mf^^M ** ,m* lSletno TJ Ap^V nrmkao ▼ adrav-)	yen Ju tajnih mo
Uih bolezni.
^^■■WBHBgZSK. "trupi Je nje krvi iH^fl^CV/ adravl ■ Kl&aovl-Ctm SOI. Id ca J* lanmel dr. prot. Erilck Ce Imate mozolje all mehurtke po te- ' leeu, v artu.Izpadanje laa. bole£lno v kodah, pridite ln U£letil vam bo krt. Ne Čakajte, ker ta bolezen ee neleze.
Izgube eemena nenaravnim potom, zdravim v par dne*, kepevec ali tri-par ln tudi vae dru*e posledice, ki nastanejo radi larabljlvanja aamcaa eebe.
StoSenJe cevt. ki vodi iz mehurja oa-dravtm v kratkem Caen. Hydrocelo all . Mjjo oadrarlm v M urah in dew tew
PrtjgvManJu vode. oadravtm a poto-
^RM^aUum. trpanJeL boleti ne, e«e- i h«**, erbete, ikrofte In drupakeftne £oleznP. ki uatajejo valod neJ&t« kEl oadnvfia v kratkem «aau n> nI potreb-
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoll vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez n&:laljnlh vpraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
Pozor čitatelji! Naročite še danes!
r 7 ~ t
V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti	30c. i Pegam in Lambergar 35c.
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji	15c. Lepa bolničarka 15c. • Ena sama kaplja črnila 15c.j Grob v svetilniku 15c. j Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c.1
Londonski ponarejalci de-..
narja	l5c.
j Kako so vjeli Jacka raz-
parača	I5c
Skrivnost mlade vdove 15c Plemič	I5c *
SLOVENlC PUBLISHING i CO.,
82 Cortlandt St. New York,	N. Y
NA*I ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaSCenl pobirati narot nlno aa "Glas Naroda" ln knjige, ka kor tudi ca vse drags v nafto stroke upadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. la okolica: MIha*' Clrar.
San Francisco, CaL: Jakob LovUn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Ijeadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg. Frank Janes h in John Germ.
Sallda, Colo, in okolica: Louis Castello. Clinton, Ind.: Lanbert Boiskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudisua. j Woodward, la. la okolica: Luka.
Pod b re gar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbli. Chicago, I1L: Frank Jurjovee. Depue, 111.: Dan. Badovlnac Jolit, HL: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bambich. La Salle, 111.: Mat. Eomp. Nokomis, III. ni okolica: Math Galshek.
So. Chicago, HL: Frank Čeme Springfield, IIL: Matija Bar bori a. Oglesby. IIL: Matt. Hribernik. Waukgan, IIL In okolica: Frank Ptkovgek in Math. Ogrin.	j
Cherokee, Kans.: Frank Režlsalk. ] Columbus, Kans.: Joe Xnafele. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okoliea: Frank Kerne ln Rok Firm.
CENIK KNJIG
katere ima v ztiogi
SLOVENlC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NBW YORK. IC. Y.
FOUČNE KNJIGI:
Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan	—.50 Cerkvena zgodovina , ..70 ! Poljedelatvo .60 Popolni nauk o iebelar-
■tvu, vesan	$1.09
Postrežba bolnikom	>—.28
Sad j ere j a t pogovorih	t—.25
Slov.-angleaki in angL-
aloT. elovar	<—.M
Slov.-angl. in angL-alov. ilo-w	1.50
Trtna ni in trioreja Umna živinoreja	»—.50
Umni kmetovalce	—-.M
Veliki eloveniko-angleiki tolmai	UN
I
ZABAvm nr razne drugs KNJIOK:
Doli 1 orožjem!	r—.S0
Hubad, pripovedke, L in 1.
rvezek po	__.20
Leban, 100 beril
Np različnih potih	.20
Trojka, poveat	^—.50
i Vojna na Balkanu, 13. avea. $1.85 Zgodovin« e. in k. pešpolka
it. 17 • slikami	_.b«|
i Zgodovina «lov. naroda S, ! presek
firljenja trnjera po«	*-M
Življenje na avstr. dvoru ali
OPOKBA: Naroiiiom je prilo aakasBfel, aH »ofttn
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.78
RAZGLEDNI OR:
Newyorike s evetlieami,
h umoriš tične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	c—.88
ducat po	.—.38
Album mesta New Torka s krasnimi slikami mali «—.88
ZXMLJXVIDI: Združenih drisv	—.18
veliki	^18
Astrijsko-Italijamka vojna mapa
Balkanskih dr£a?	_ jg
Bvrops	«-*.18
Bvrope, Tesan	—.58
Vojna etenaka mapa	$1.58
Vojni atlas	^ ^
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kin«^ Montana, Ohio, Pennsyl-vanis, Minnesota, Wis-sonsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	_fp
Avstro-Ogrske Mali	—18
veliki vesan	Jf*
Celi svet
Velika atenska teapa tj. B. na drogi strani p«
$1.88
iM denarno vrednost *<tdis* * go. Ui erazskah PoJtni** yt yi4
J
Kansas City, Kans.: Peter Bchneilot. Mineral. Kans.: John Stalo. Ringo, Kans.: Mike PendL KltzmlUer, M d. ln okolica: Frank Voduplvee.
Calumet, Mich, la okoUca: Pa vol S halts, M. F. Kobe ln Martin Rad«.
Manlstiqiie, Mich, la okolica: Frank Kotslan.
80. Range. Mich, ta sk vOea: M. U. Llkovlcb.
Chlsholm, Mina.: KL Zconw 'A Potrleh.
Duluth, Minn.: Joseph Bharabon. Kly, Minn, ln okolica: Ivan UonXa. Jos. J. Peshel in Louis M. PeruAek. Eveletb, Minn.: Jurlj Kotse. Gilbert, Minn. In okoliea: L. Veanl Hlhbing, Minn.: Ivan Ponfte. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Adamieh. Nashwauk, Minn.: Geo. Mauri*. New Duluth, Minn.: John Jeriax. Virginia, Minn.: Frank Hrovadcn. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math. Dricb. Roundup, Mont: TomaŽ Paultn. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec.
Gowanda, N. Y.: Karl Sternl^a. Little Falla, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okoliea: Math, Kramar in Louis Balant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Safcser. J. MarinCie, Clias. Karlinger, Jakob Resnik, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. ln okoliea: J. Komie in Niles, Ohio: Frank Kogovlek. Youngstown, O.: Ant. Klkel]. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridse, Pa.: Frank Jakie. Bessemer. Pa.: Louis Hribar. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek Braddock, Pa.: Ivan Gfrm. Burdine, Pa. in okoliea: John Demšar.
Cnnnufibarc. Pa.: John Kokllea.
Cecil, Pa. hi okoliea: Mike Kofeva*. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk In Vid RovanSek.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Darragh, Pa.: Dragutln Blavl?. Dunlo, P«. in okolica: Joseph Subor« Export, Pa.: Frank Tre bets. Forest City, Pa.: K. Zalar 1a Fraai Leben in Math.
FareU, Pa.: Anton Valentin««. Greensburg, Pa. la okolica: Frani Novak.
J»-Fln, Pa. In okolica: Fr. Demiar. John8town. Pa.: Frank Gabrenja ta John Polanc.
Luzerne, Pa. in okoliea: Anton OsoId i it-
Meadow Lands, Pa.: Georg gcanita Moon Run, Pa.: FTank Maček. Pittsburgh. Pa. in oknlira: Z. J«k»h*=.
I. Podvasnik, I. Maister In U. R. Jakoblch.
South Bethlehem, Penna.: JerneJ
Koprivšek.
Stilton, Pa.: Anton Hren. Cnity Sta^ Pa.: Joseph gkerlj. Verona, I*a. in okoliea: J. Brosich. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in J. Peternel. Tcoele, Utah: Anton PaiOo. Winterquarters, Utah: L. Blalirb. Black Diamond, Wash.: G. J. Poronta.
Thomas, W. Va. in okoliea: A. Korenebar. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdir« Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik la Aug. Collander.
Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetila IP Martin Kos In John Stampfel.
West Allis, Wis.: Frank Skok In Anton Demšar.
Kock Springs, Wyo.: A. Justin. Val, *enl!ffh tp Valentin Iftrdna.
GTaAS NAKOPA, 22. JAN. 1917.
t V smrtni senci,
Baltiška porart.
/ l »T t
Spisal Bogdan Vesel
(Nadaljevanje).
SI avle a je po onvoboditvi mesta lepo pruski a osvoboditelja, voj vodiča Magnusa. naj aedaj svoje vo-je zdniži s slovenskimi, da prodi rajo dalje, globlje v deželo. Ali vojvod
ic iti hotel o tej stvari ničesar slišati. 44 Boga zahvalite", je odgovoril kratko. *'da sem vam izkazal to uslugo, pregnal oblegovalee in nn-ito založil z živežem! Jaz moram zopet hitro na zaj. Človek se mora za svojo kožo najprej pobrigati. Storita pomagajte si sami, kolikor morete in znate. Ko bodem emkrat sam imel j proste roke, vam bodeui že jioma! gal."
Pa je icl domov.
Kaj je hoMa Slavic«? Z Gojni-kotn ill Godimiroui je odrinila zo-pet na "blagoventniško** pot, pridobi vši mnogo pristašev. I^e na ta n*«'-in je mogla upadi poanno-žitve iu ojačitve leiičiu»ke vojske, lire/ pontnožštve pa ni bklo misli-< ti na kakšne večje iu trajnejše' ui*p«'he. Iu vse bodriške ravnice; in plani««', v>i k lane i iu gorjanci s<> vedeli praviti, kako vneto jt Ptuzonova hčerka izvrševala s opremljevalcema pomočnikoma " blagovcrtniiko*' zvanje. Oblečeni sedaj tako. *edaj tako so se pojavili aetlaj tu. sedij tam ti "na ! Imrni" poverjeniki Nekaterikrart ^o bili v hudi stiski iti v nevarnosti. če jih je kak zagrizen Kruto-vee iwiuiul iu ustavil, no, iziili so nepoškodovani iz v>ake; rešil jih je ali Gujnik s svojo prctkanost-i j«>, ali jim je pa |x»iiiagai iz zagate zlati prstan, ki ga je b»l Slaviti nekoč, v dneh njune ljubezni, dal Kr^t in je bilo vrezano na njem njegovo ime. Ta prstan je \ skrajni stiski pokazala Slaviea. pa jih j«» še tako »strasten Kruto ve«- pustil v miru. Nabor »>e jim j«* pa dobro obtn**H. Nekateri Ho driči imi !>ili že tako oduševljeni po lepih uspehih krščanske vojske v Leučimi, nekaleire je pj privabila Slavičiua prepričevalna in, nav«ln->»-\alua beseda. Na takem. ho »nlšli z diooa. pa m> se vtihote-pili v Lep ili ali v katero od L»u-«livoje\eev wTojetto trdnjavico.
44Tele!4 l»i m1 mi smejala ee bi
nadalje pu*til Leuein v IJudi-v«»j*\ih rokah**, je govoril Krut. "In Im-<* naj me v/a>me. če ga nei iHivojim z fiiiii samim naskokom!**
ln Mv»tavil je praporee iz naj j bolj hrabrih, drznili m vratolomnih, kajpula tudi kar se da dobro oboroženih mladičev, pa ga jK'ljal proti Leiv-inu. Kakor bi na š»"t-iijo. na kratko«'asen lov aii v veselo gost«- kam k »osedovim. dobre. kaj najbolje volje *o dirjali in nkukali vojniki pr«Hi Ijenčinu. Ko so m* mu pa bližati, jim je vla-j «lar uka/.al |kn'»kuo, lag« hI i io hoj" oziroma jtvo iu jim dajal tudi po-, gostejših in boljših kre|*"il. Za-' Km.) ? ni hotel povedali.
Vrhovm |M»v«'l>iuk in g««*podar! v IjRoritti jc bil ta£ae» stari .laro »lav. Sla- i«*a j«- bila /. 4>«ijiiikom) in (rodtmiroui ua ** nabornem "j potovanju po deželi, kjiezovič Hu-divoj je brl pa ravno v oni sosed-j ojili i»»vojeiiili trdnjav H'. Staremu' zap«»Nediiiku ni oMaio prikrito, da mi oblegovalni dobili ojačenje;! kako, saj je Krut privedel ojačitev pit*d Lenčin pred nočjo, še za. due! A tla bode še n»to noč poizkušal nupitd na mesto, mu še na i«i>el ni prišlo, saj se mora vendar najprej poučiti o položaju in, d«>šli vojniki |M»trebujejo počitka!I A kaj hc je %g«Mli]oKrut je po }M»liioči tiho, hreiašuiiiuo *tmil vse oddelke ua eno točko. najmanj zavarovano, tin vzhotfni strani, pa v«*lel najjM>gu;»inejšim svojim voj-i sikom mladcem jh» le*»tvt na zid. In so imeli wrečo; prilezli mo gor. !M»bili dremajoeo sttažo in hiteli odpirat vrata. Iu ko jih «rt?čno odprli, *ko/i odprtino se je pa vsula nalik viharju Krutova vojska. Začelo se je mmnko klanje. Jaro slav je s «vojci boril kot lev. a prehitro je padel, zadttt od puščic. In čim je padel on, »o se oMtaU liudivojcvci vdali zmagovalcu nadkne/u.
Krut jc po osvojitvi Leikčiua še isti dan po»Ui močne oddelke nad sosednje gradove in trdnjavice, ki ho jih imeli v rokah Budtvo-jervci. K.ualu so bile vse zavzete. Moštvo jo bilo zvečine poklano. lit prav mulo se jih je rešilo, med trmi tudi kneiovie Budivoj, ki je zbežal na Saksonsko.
fitfc je uioral beiati v divjem begu
iz rodne zemlje, pravzaprav njemu privtojne; Rujanee Krut je pa v zmagoslavnem sprevodu jetsdil v Velegrad.
In tu je začel živeti razkošmo življenje. Hej, saj ni imel nobenih skrbi: na vseh mejah varen mir. in v doželi sami tudi vse njemu vdano! Vrstila se je veselica za veselico. Včasih mu je razkošno uživanje zemskih dobrin pač skalil in zaigrenil spomin na Pluzo-novo hčer Slavieo. Pa ii" za dolgo: posadnika Gneva hči Vanda, ki jc ni nedostcjalo pri nobeni veselici ali slavilotiti, mu je s svojim omamljivim. diažcstniin smehljajem in s svojim solnčno-toplim pogledom znala hitro pregnati i mrak s čela. In prijel je zopet z |ob<ina rokama časo opojnosti in užival — življenje s požirki velikimi.
"Sedaj jc pa. veš, ze čas, da sc i oženiš!" mu je enkial srodi tega j njegovega hlastnega uživanja le-I>e»a življenja kot skrben oče tkp-nii v uho svečenih Slavomlr. "Zakonito ženo moraš dobiti, da Bodričcm čini j»rej daš zakoi.ite ga prestolonaslednika."
*4Prav praviš!'' jc odgovoril Krut.
A katero naj vzame? Hm, daleč okrog gbslati pač ni treba! Plu-zonovc Slaviee ni nikjer; od ni-knd« r ni o tiji ne duha ne «ludiai; zntrdno ne tlači ve«* zemlje. Zc Slavieo pa katera druga je bolj čedna in bolj vredna bodriš k ega prestola kakor posadnika Gneva ii«"i Vanda!
Ljubka sicer kot pomladnje jutro je Volčanova Ljubica iz Koz-toka. N itka kot jeliea na zeleni gori jo liatiborova Draga ti Ga-brovega. Sveža kot jutranja zarja je Svctopolkova Zorana iz Vranovega. Krasna kot ravnokar vznik-!a vrtna ioža je Draakova Milena iz Maliovega. In ponosjio samozavestno kot tulpti na livadi, kot bor v šumi gleda na druga ribniška dekleta ribniškega vel moža 'H>stonii<*]ja hči Borlslava. Vse te deklice so čedne. vs<» plemenitega rodu. A vse prekaša Gnevova Vanda. Kaj bi rekel: spričo Van-<le s«« vse te mladenke borni pro-sevki Nprieo lepe i^šeničnc moke.
Tako je razsodil Krut i:i to sodbo je potrdil tudi svečenik Slavonic "To vzemi in nobene dru-ge", inu je v« Je vaje svetoval starec. "fedna je. blaga je. junaška jo in — kar je tudi nekaj vredno v današnjih dneh — odločna pri-vtnšinja starili bogov.''
I)«>br«i; j«) grem pa zasnubit.''*
ln šel je.
1m da ženina Kruta v Gnevovi Liši niso tepla vrata, kaj treba prav iti!
Pusadnik se je za izredno mi-lo>t, ki jo jc našla njegova hiša v nadknezovih očeh, zahvaljeval, globoko, do črne žemljice se klanjaj« č. z !»■ seda m i tako sokučno vročimi in tako gladko tck«>čhui. kakor bi si bil omilil jezik z najbolj svežim maslom. Vanda je pa zastrla li«-e z umetnim pajčolanoin deviško preprostosti in nedolžnosti, sramežljivo gledala k tlom in b- zdaj pa zda j vprla svoje kot plamcniee v temni noči goreče in Žareče o< i v lepega nadknH^.
Po kaj jc ,še| na d knez j«a t»«iie-vov dom iji kako j«> tam opravil, o tem je še isti d.in še«>etalo in šumljalo vse mc»sto in šuštenje sc .je nalik krilatemu vetru razširilo jadrno v vse bodriške krajaie. In vse j« blagrovalo srečno Vandor vs4> ji Kstitalo. Pa kaj sem rekel: vse. Vila liadovanka ž«.» ne.
Na poli se je zavrtela ui tako zapela tam gori. gori nori:
4 Le raduj se. le poskakuj, saj ne bodeš dolg«j; kmalu si bodeš ruvaJa lase in se v srdu in žalosti m«-taila ier zvijala }>o tleh. Za-pomni si, kaj ti pravi modrijanka Kauovaaka: K«» bo-loš z eno nogo Že na pragu svoje sreče, ravno ko !>odt»š nameravala zaplavati- v •norje zaželene naslade in časti in *lave. ti bode spodrsnila noga in bodes padla ilrahovito težko, gio-boko.
I a i li «e toj»ot ne bode uka-j nils prc.-očica Radovanka? Za slovesno ž« uitovanje nadkneza Kruta in Vande se žc delajo celi ! teder priprave. Kdo ima j>ero, -Ja (jih dostojno. vre«lno m čedno opi-Š( in nariše * Preraskavo je vsako j pero. preneokretna vsaka roka. da ti vam jasno p< kazala, predstavila in predočila jezno teli slavolokov ter mlajev in stebrov, ki prepleteni z zelenje ni okrašeni z dragocenimi zastavami ter oveifčani z bogatimi venci iz naravnih in umetnih cvetlic oznanjajo velegrajskiui meščanom in okoličanom, da se i/liAa "venča-tije", poroka nadkneza Kruta z Gne»'ovo Vando! Vse mesto je bi-Jk» i»okonen. vse je že prekipevalo navdušenj^':n veselja. Vedela
sta bila kajpada tuli žeimi in ne-j vesta, zlasti še zadnja.
Kar so bile neko dopoldne vse priprave ustavljene nenadoma.1 nepričakovano; že napravljene in postavljene so sc pa podrle. Vse je strmelo s str m en jem velikan-i skini. kaj naj to pomeni, kaj naj! si mislijo o ti prekinitvi sloves-Jiih priprav za ženitovanje. Nad-1'iiez Krut jc nenadoma odpoto j val. Vanda pa — no, nje ni bilo na izpregled. Gnev je na moč trobil po mestu, kako opasuo, za smrt je zbcvlela draga hčerka, pa kar hipoma, kakor bi jo bila obiskala smrtonosna grda Ježibaba. Večina ljudi je pa vendar kljub! njegovemu gromkemu bobnanju trdila: <4Kj. Vandina bolezen je! zgolj pot vara, zgolj prevara. To j« moralo kaj drugega priti! vmes!*'
In res je pršilo. In kaj? . Neko popoldne sta bila prijezdila v Velegrad pred nadknežji dvorec dva junaška možaka, lepo, dostojno oblečena. Vprašala *ta grajsko stražo vljudno, prijazno/ ali je na d knez doma: rada bi mu izročila poročni dar, ki mu ga po-f silja plemeniti gospod Svitozar iz UraJiovega. Njiui gospod bi ga bil rad sam prinesel, ali je bolan, na posteljo priklenjen žc dve' leti. Spomniti se je pa vendar hotel z oskruni n im darilcem dobrega nadkneza ob tej njegovi pomembni slovesnosti.
Dvorni straži s«.- to ui zdelo nič Čudnega, nič nenavadnega, saj so po starodavni in /rtaroslavui navadi pošiljali Bodriči ob taki iz-redni priliki od vseh strani kali-kortolikšne darove svojemu nad-knezu. Povedala pa jc možakoma, tla nadkiH /n ni doma. da se šele drugi dan vrne Ljubeka.
"Pa ga vi vsprejmite, oziroma izročite ali postavite Kintu v- njegovo sobo! Midva nimava časa L- il<ati tukaj'sta pripomnila pri-; liajača.
"Pra*. V imenu nadknezovem se le]>o zahvaljujem plemenitemu gosmxlu Svitozaru za poslaaii dar in imi želim skorajšnjega ozdravljenja". je dejal zapovednik stražo in. v sprejel <lar, zavit v dragocen zvitek. Prinašal ca daru sta pa nlŠIa svojo pOt nazaj.
Drugi dan se je vrnil nadknez iz Ljubeka. Ves vesel in zadovoljen jc gledal meščane, ki so kar tekmovali med seboj: s tako vnetno so delali priprave za njegovo ženiiovanje. Vesel je gledal pa tudi poslane mu poročne darove, j tiakupičeue v posebni dvorani, darove v zlatnini in srebrniui, v sviti in barzunu, v draguljih iti biserih.
A kako se je zdrznil, ko jc odprl in pogledal oni zvitek, ki sta ga bila prej ta dan prinesla, ka-! kor je pripovedoval načelnik te-; lesne straže, dva vrla možaka od plemenitega goepoda Svitozara ifc liraliovega! Bled kot stena, nem kot zid jc stal. ko je prebral pisanje. ki je bilo v onem, na zunaj j dragocenem zvitku.
"Krut!" tako jc stalo v pismu.j "Ti ženiš, ti sc kaniš v krat-kcsii poročiti, kakor slišim. Odi vseh strani ti prinašajo poročne darove: na, tu imaš tudi moj dar, prstan, ki si mi ga bil dal nekoč, v dneh najine zeniske ljubezni' Od \seii strani bode vrel narod v Velegrad prisostvovat slavnostij in čestitat tebi in izvoljouki tvov ji. Tudi jaz, Pluzonovu hči Slavi-ca, bi prišla rada gledat to slovesnost. Toda neveste tvoje, zavrat-ne morilke, me nikakor ni volja gledati iu pozdravljati. Vedi. nad-kneže Krut. in naj Gnevova hči še tako taji, res jc: ona je bila najela vojuika Vrela, da bi mene1 zahrbtno umoril, pač ker jc mislila. da sem ji na poti. Toliko da res nisem [»ostala žrtev njene za-vidnosti. Pa to so k sreči preprečili dobri ljudje. Sicer pa vedi, da molim in bodem vedno molila zate iu za predragi svoj bodriški rod. V dokaz resničnosti — moje lastnoročno pisanje in odtšsk prstana Pluzonove iiiše. Slaviea."
Za glavo se je držal in pred očmi se mu je temnilo, ko je Krut strmel v to pisanje iu v priložen p?«tan.
"To je res pristna Slavičina pisava, pristni odtisk prstana Plu-; zonove hiše in pristni prstan, ki sem ga bil nekoč poklonil Pkizo-uovi hčeri! Bože moj, tako je Slaviea še živa! Iu jaz sem bii že popolnoma uverjen, da biva v navu! Slaviea, miljenka moja, ti skrivnostno bitje, ti zagonetka, povedi mi. kje si, in jaz tebe povedesn in posadim na nadknežji prestol. Pa — te boni že načei, da le vem, da si se živa! Z Vando pa, s to kačo, kaj naj naredim ? Kdo bi si bil i mislil, da je taka ptiea, ptica ro-I paries, zarratoa morilka ! Ah, kako prav pravi nas rujsoaki pre-
I
j govor: Troon stvarem se ne sme verjeti: konjem, psom in ženskam ! Ta mi je pa znala omiliti I 1 oči! Sedaj seveda moram verjeti, ! kar sem že prej enkrat slikal o nji; še slepec mora verjeti, če ima : v rokah dokarc! Boži višnji, povejte mi. kaj naj sedaj naredim s to besjo ženščino! Ali jo naj ubijem? Drugega ne zasluži. Toda |ne! Pamet! Preveliko bi bilo zgledovanje po vsem severu in vse bi se mi smejalo, ko bi se izvedel pravi vzrok uboja, češ: lepo nevesto si jc pa znal htbrati nadknez Krut! Kar na tihem vse u-ravnam, potlačim. Pustim jo, in konec besed:. Ona.pa le mora vedeti, zakaj!"
Pa jo je dail poklicati k sebi.
Prišla je takoj, takoj, že pri j vratih, pa tudi plaho zatrepetala, i ko ie videla, kako neobično divje gleda nadknez.	,
"Vanda. Gnevova liči, stopi ; sem!" je velel z glasom zamolklo , globokim, hreščečim.	i (
Pristopila je, tresoč se kot šiba', na vodi.
"Vanda. Gnevova hči, ali znaš!; čitati? Na. čitaj!"
Z mrzlično se tresočimi rokami, je vzela list, ki ga ji je ponudil, in čitala in bledela, Ln kolena so ji začela klecati.	I j
"No, sedaj si prečitala svojo— . obsodilo!" je nadaljeval nadknez z istim iireščečim, gromkim glasom. t4Nc teji. ker ti tajenjc nič'1 ne pomaga! Perunova. strela v te. , grda. peklenska hudobna ženšči-■ na ! Moti nama jc od tega trenut- . ka pretrgana vsaka vez. Poberi se izpred mene' To ti pa še pra-1
vini: jarc boilcm tiiio. bodi še ti. , . . . i
če sc noceŠ izpostaviti porogu , vsega sveta!"	|}
Naglo, prihuljcno kakor mokra ( pura. ki so jo bili poi*e<lni ljudje ^ vrgli v lužo, pa je po dolgejn na- , poru slednjič vendar prišla iz nje. je zapustila Vanda nadknežji ( dvorec. PrLšedši v svojo eumnato, j se je pa kar sesedla in po obrazu, so se ji ulile grenke solze očitajo- . če vesti, solze grenkega razočaranja in bridkega kesanja. Pluzo-novi hčeri pa je zaprisezala v sr-i cu strašno osveto.
Vanda je plakala. vila Rado-j i vaaika sc je pa siuejala: "No, ali i nisem prav prerokovala? Lepo si jo izkupila. ti Vandica. prešerna t Gnevova hčerka srakoperka! Le- j po pesem ti je zagodel vojni k; l Gojnik. Večna mu slava!"
Pa je bilo to res Gojnikovo de- -lo. V Bardeviku je bil ta čas s j Slavieo in s soslužilcem Godimi- j rom : po padcu Lenčina so se bili ( zoi>et tja zatekli. In ko je tudi tjn j priletela vest o nameravani zvezi i ; nadkneza Kruta z Vando, jc po- j redni vojnik takoj začel prigovar- j i jati Slaviei. naj prepreči to zvooo:!, .naj i>ošlje lastnoro«ino pisanje i • Krutu. kakšno nevesto ?<i je iz-;, bral, tako. ki sc ne sramuje Ln ne!, straši dati zahrbtno umoriti ne-! dolžnega človeka. Nji l>odd verjel. . , Slaviea se je dolgo vstavljala, češ. j. ! to je prenizkotno: maščevanja |' j željne se noče pokazati tudi napram Vandi ne. Šele ko ji je Goj-nik obrazložil, da v očfh vsakega razboritega človeka to ne bodj, delo sebičnosti iu osveteželjnosti i nasprotno: dobro delo, saj če pre preči to zvezo, prepreči, da Krtit ' ne dobi najbolj zagrizene pogan- . , J;e za zeno in — kar je treba po-isebno imeti pred očmi — da ne ^ ! dobi še tako hitro prestolonasled- , nika. sc je vdala in pisala ono pismo ter mu pridejala Krutov stan. Vse drugo je potlej preskr-; bel Gojnik. Najel jc tkva zaneslji-j va G litij a na in ju poslal v Velegrad. potem ko ju je natančno po-i učil, kako naj se vedeta, kaj govorita. In tako je ovrl zakonsko zvezo Ru'janca Kruta z Vando.
A ta se je zato strasno mašče-! vala. In kaj kmalu.
(Konec prihodnjič).
Za smeh in kratek čas. i
— j
Koristi opice.
Nek italijanski lajnar je imeti | opico, s katero je hodil poleti oko- j i li. Ko je prišla jesen, se mu je godilo vedno slabše, vsled česar se je odpovedal potovanju. Nek Ire, ki ga je poznal, mu je ponu-dii deset centov na dan, če mu prepusti opico čez zimo. Kupčija je bila sklenjena začasno za en mesec.
i Italijan je bil seveda radove-t d en, kaj počenja Ire z njegovo i opico. Še predno je pretekel mo-i see, je šel k njemu in ga vprašal , zakaj jo je hotel imeti Ire mu je l tudi takoj razložil vso stvar.
"Vidiš", je rekel, "na dvorišču
-	za hišo sem postavil drog. nanj
-	pa opico. Vsak popoldne pelje
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. ^^HIH^J^P^PHH^P^H V tej knjižici lahko eitate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena H^MiKVilllU kri. mozolji, stare rane, koine bolezni, rune zastarele in nalezljive moške bolezni, Vm ' B11 |l L IH narinha, neprebavnost, zapeka ali konstipadja, katar, zlata	revmatizem,
HHAaAAAAa^H okorela jetra in želodčne ter meh urne bolezni, vspešno zdravijo privatno (loma in
z majhnimi stroški.
l^^HHHHHIHII^^B	Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini
I^^H	v želodcu, povračauju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smrd-
j^H ki IIWM M y	ljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju,
nervoznosti, razdraženosti.in glabogti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti t Ti sim-ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera ae lahko imenuje kažipot k zdravja, vsebuje dobre po<latke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.
Pošipte* kupon za brezplačno knfižico.
DR. I. RUSSELL PRICE CO., S.902Madison A Clinton Su„ Chicago, IU.
Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo biezplačno knjižico.
^e................................................:...................................................
Naslov................................................................................................
mimo osem do deset vlakov, naloženih s premogom, in na vsakem vozu so trampje. In vsakemu sc opica tako dopade, da vrže v njo nekaj kosov premoga. Eden jo je pa enkrat zadel, ampak jjaz imam žc sedem Ion premoga."
Iz hribov.
Tine: "'Si-li že čul, da je danes Anžkovemu Matijeu zvonilo.' U-bogi revček, vse ga jc spoštovalo in rado imelo!**
Tone: "Kaj pa jc bilo vzrok njegovi smrti.'"'
Tine: *'I, ira žegn.uijn pri sveti Trojici so sc fantje stepli ter ubožčeka ubili.5'
OPOMIN.
1'cmjx>toni opominjam vst- čh:-ne društva "'Baron Vega ", da sc v polnem številu vdeleže mesečne seje dne	januarja, ker na
dnevnem redu imamo zelo važno točke in potrebno jc, da sc vsak vdeieži te važne seje.
Nov odbor za leto 1917 jc sledeči: Josip lirezar. predsednik; Louks Plibeniik. ta jnik; Andrej Možma. blagajnik: liudolf Koželj, zapisnikar.
Z bratskim pozdravom Louis Plibernik. tajnik,
15105 Hale Ave.. Collimvootl. (22-25—1)	Cleveland. Ohio.
PROŠNJA ZA PODPORO.
JOHN KLIC. doma i/. Starega trga pri Kočevju, član S. N. P. J.. ki je delal sedemnajst let v i alt: metu. Mich., sc- obrača na usmiljena srca svojih rojakov, znancev in prijateljev ter jih prosi za ma- ' lo podporo. Pred enim letom je . prišel iz Calumeta v Brooklyn in od tistega časa je neprestano bolan ter nezmožen za delo. Doklci je bila žena zdrava, je žc še bih« j nekako, zdaj ko jc pa žena-zbolela. si ne more več pomagati. Slovenci. usmilite ise nesrečnega ro jr.ka! Za vsako najmanjšo podporo vam "no srčno hvaležen. Darovi naj sc pošiljajo na naslov:
Jol m Elič. 229 Cook St.. Brooklyn. N. V.
Išče se
nn Ai/rr at*i»°
UIMVI& Dobra plač«, dobre ure in lepa prilika na predovati. Pridite osebno na urad za službe«
Westinghouse Electric
& Mfg. Co.,
East Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai zastopnik
Mr. Janko Plsiko,
ki je pooblaičen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in iadajati tozadevna potrdila. — Upati je, da ran bodo ili rojaki ▼ vseh osi* rih na roko
PfipdsUtvpj
MODERNO UREJENA
JISIiBNA 6LAS MOM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZSSm
---IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
r
• • •
DELO OKUSNO. * » •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
*
s s o	A
POSEBNOST 801 i
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
|H|| Slovenic Publishing Co.,
t 82 Cortlandt St., New York, N. T.
m mu »i. i ■ ■ ... 7 ,
'"0.	N S a b J o P < r Ml a
5-S ss —'si	§ I
2 S? CO §Ig l^llllll	I
i I? iiaU^l	i
M« 55 IWT ^	is B
o © Co S 2. S- oi 3 I0«^.2- r^J 3>	r^ e n > SCl T O o C 2. tr ° e ¥< .
z I ff m I	S i
pozrv.
Mr. ANTONA ŠABEC-A, ki je svoječasno potoval za Clcvcland-sko Amciiko. pozivIjamo. <la se takoj javi. Z<laj se baje nahaja nekje v Chicagu.
UpriivnLstvo Glas Naroda.
IŠČE SE
prve vrste modistinje za fino delo. Najboljša plača, dolga sezija.
Tertelbaum & De Marinis, 339 Fifth Ave., New York. N. V. (18-23—1)
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram, da so moja vina naravna, kor ne prodajam drugih kot iz najboljšega ohijskega grozdja doma prvšana vina, vsake vrste in cene na debelo so sledeče:
Delaware in Catawba, zlate barve........IH> $1.00 galona
Concord, nicčc barve......................!»<> TO«-, ga Iona
za 10 gal«»n posodo računam ?l.UO, za galun pa $1..">U, pri vet-jih iiaro-čilab je pa iK>soda zastonj.
TROPINJKVEC in OROŽNIK. Garantiran, čist, doma žgan, najboljši, ki sle ga So k«h«j pili velja galona	$.:.~>0 in £L75. Na ^iebelo od 10 ga Ion naprej ihj Jf J OG galona.
Naročilu priložite denar ali i>a money order.
Louis Knaus
VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA
3908—3916 St. Clair Are., Cleveland. O.	1
rbone: Central 46-14 K.	3
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR |
(Notary Public)	|3
v GREATER NEW TORKU	S
ANTON BURGAR 1
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. £
IZDELUJE m PRESKRBUJE	¥
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle- H de datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in tolidno w
postrežem.	Pi
—* ----------------------------------------
CLAS XAROPA. 2? JANT 1917
ED. 8TILQEBAUER
h [peklo.
Roman Iz sedan)© vojne.
Za G. N. pridedil J. T.
•I	(Nadalje vau je).
—	No. ee že hoče«, bom pit pila.
—	SeveJa hoče. draga moja — je odvrnil major. — Zakaj pa ne. dragi otrok? — Nocoj moramo piti, ti jaz in Adolf za zmago, kajti v hi upamo, da se bomo zopet videli, vsi trije, jaz ti in Adolf. — Sieer pa ne bo nič posebnega. — 1'pam, da bomo kmalo nazaj. — Kaj ne, Adolf?
—	Seveda, seveda — je zajeeal stotnik.
Torej pijino na zmago, ua vesel povratek in na srečno življenje vseh treh.
—	Zdravo, zdravo, stari tovariš!
Mclaniji se je tresla roka. ko se je njena eaša zadela ob eašo njenega moža. — Pridušeno je vzkliknila.
Kozarce ji je zdrsnil iz roke in se razbil. — Vino se je razlilo po prtu.
—	Crepiuje — je rekel major lakonieuo. — Torej so res le erfc
ptnje. —
Adolf se jt- uiuouehnil in začel dokazovati., da pomenijo črepi-11 je v takem slučaju srečo.
Major m* jc nasmehnil. — Spomnil.se je, da je Adolf rad koko št. — Kavno tako rad kot on pečenko.
—	Ali bomo še kaj jedli'.'
—	Da. koktvš — je odvrnila Me lani ja.
Ljubi otrok — ti pa res za oba enako skrbiš.
-	Da, — je odvrnila Melnnija.	/
Ko so po večerjali, j«' vprašal major:
Ali si imela veliko dela. otrok?	V
—	Da. dovolj.
—	Tako?
Zopet so umolknili. Adolf je hitro popil kavo in prižgal sinod ko.
Ali m* ie ti je dopadlo pri nas. prijatelj? — ga je vprašal major nenadoma.
—	Seveda se mi je dopadlo. Take večerje botu zanaprej pogrešal. — Upam, da se nam ne bo prevč dobro godilo.
Major se je zopet nasmehnil.
Ne boj s«-, prijatelj, tudi na francoskih gradovih se da živeti. Posebno če so kleti polne šampanjca.
Zatem je naglo vstal rekoe:
Oprostita, — jaz moram ua vsak način še v vojašnico.
7	* J	/
f
Nad Renom -e j*, dvignil mesce ter sezidal od Mainza do Biebe-rieha srebrne mostove. Mrmrajoče valovje je pilo pesem, katero je Melanija /<• tolikokrat slišala. Toda vseeno sc ji je zdela ta pesem nekoliko drugačna.
Nehote je kreokejše stisnila roko svojega prijatelja.
Ni s.- bala. Ničesar in nikoga. — Vseeno bi ji bilo, če bi stopil major nenadoma na verando. In česa bi se bala v tej uri, ko je vendar vedela, da bodo začeli umirati ljudje, da jih bo umrlo nasilne smrti deset, stotisoč.
—	I in ret i. umreti' — Ka.i pravzaprav pomeni ta mala kratka besedica? — Kaj m- pravzaprav pravi: umreti?
V duhu v ki i pi>-d -eboj v časopisu na stotine in stotine čisto tujih imen. — Vse časopisje je polno smrtnih naznanil. — In zdi se ji. da se širi pred njo neskončno polje, polno grobov in križev. — Nu nekaterih so napisi, nekateri so pa tako sami. tako zapuščeni.
In k«» je premišljevala o vsem tem, se je nehote stresla.
—	Kaj Vam je? — jo je vprašal prijatelj.
Nič ni. — Nič mi ni. — Samo premišljujem. — Premišljujem j strašnih *t\areh. ki se bodo že jutri začele.
—	Toda o čem premišljujete?
—	Nekaj se mi zdi. — Strašno slutnjo imam.
—	K.»j .slutite, prijateljica?
Moja slutnja me ni s«- nikdar varala. — lu uverjeua sem. da me tudi v tem slučaju ne bo.
-—•Jaz V aa ne razumem.
—	Vi ljubite godbo?
Da m ne. — Ne vem. kako bi rekel.
—	Toda ljubite jo vseeno.
—	Seveda
—	No, |H>tcui morate imeti domišljijo. — Veliko bolj živo, kot .H) imajo drugi.
—	Seveda jo imam. — Kako bi je ne imel?
Poslušajt* — Meni .se zdi. da so legli danes stotisočeri zad-n.in k počitku Ali si ne morete tega predstavljati, prijatelj?
Sc zdaj ne vem. kaj mislite. — Zdi se mi. da ste bolni. Me-
lauija.
Da. tudi meni »•• zdi. da uiscui popolnoma zdrava. — Toda samo malo. samo malo domišljije morale imeti,
—	Povejte vendar. Meiauija.
-	Ali ne slutite, tla bo nekaj strašnega za gorami, ki nas ločijo od Francije ?
—	Kaj mislite h temi besedami?
—	S temi besedami med itn grob. silen grob. ki se bo razprostiral od severa do juga. od vzhoda proti zahodu. — In v njem bodo Jezali stoteri in tisočeri. V ujim bo pokopana največja revščina vsega h\eta. Toda to j* strašno, to je nekaj strašnega, moj prija
—
—	Pomirite *e vendar. Meiauija.
-	Da. Pomiriti se hočem. — Vidite, zdaj seui že čisto mirna. — Sij vi niste mirni. — Nikdo med vami ne bo miren, kljub temu, da boste šli s priporočili v *reu iu z rožami ua prsih. — Šli boste kot da bi iiJi na ienitovauje. dragi prijatelj.
Zopet ji je i »ogledal v njene jeklenomodre oči.
—	Meni ne bo težko prijateljica. — To prav dobro vem. o tem *ein popolnoma prepričan. — Jaz sem sc pomiril tedaj .ko je počivala moja glava v Vašem naročju.
—	Ali je res. prijatelj f
—	Da, resnično res. — Samo nekaj uie tolaži, prijateljica.
—	Kaj Va* tolaži ?
—	Da bomo iz je vali zmago. — Da bo zmaga bogato plačilo za uaie napore.
—	Da. zmaga, prijatelj, zmaga.
Ko ca je pogledala. «o te ji zaiakrile oči.
—	Ne veste, kako me je osrečila ta beseda iz Vaših ust. — Zmaga da zmara.
I/pustila je njegovo roko. vstala je in stopila na rob verande.
Mc*ec je ob* ve til njeno vitko postavo, ko ae je sklonila preko ograje in razprostrla svoje roke.
—	Ali veste kaj vidim?
—	Maj vrtit* M«WjaT
—r
a	•	" • tt. m .-	»•„•> ■ ••
i»tng^ll^lifiia^iiištfmn -i	.* Liii
______._____
DAROVI.
Za družino Johna Zupana
\ tirove City. Pa. i Brooklyn, N. V. .Jt*>ip Škrabe-j
•>0 eentov.	■
i Wind Cap. Pa. Leo M-tktie -+U : Jaku4> Maku«* Josip Kusuirak! ; "><• eentov.
Milwaukti', Wis. V veseli dru ! /:hi se je nabralo ua božični večer j
^3.50.
ZAHVALA. #
Frank Starn.an Hurdine. P:i..' je poslul Dalmutiusko-Kalifornij-! ski Vinarski Zrulrtiiri. 14<» Liberty! New York. N. V.. tako l«.' , pismo:
Tukaj Vam pišem, da sem; prejel Vaše poslano blago ter sem j |»rav zadovoljen. P>-ejel sem vinoj še pred novim letom. Želim Vam! obilo iraročil."
•	Tako nam pišejo rojaki Sloveniji. Torej sc priporočamo še onim
•	ki še niso poskusili našega blaga da s«' sami prepričajo.
Za obilo naročil s,« priporoča
Dalmatinsko-Kalifornijska i	Vinarska Zadruga:
1140 Liberty St.. New York. N. V.
'»ad bi izve-del za naslov svojega
| brata JOŽEFA CVKLBAJl. ^ Pred osmimi leti sva bila sku-j ' paj v Olcvelandu, Ohio. Prosim ga. da se mi javi. ker poročati j mu imam nekaj vaŽJiegji. če ]>a! kdo drugi ve za njegov naslov.' prosim, da ga 'mi naznani. —j <-eoige Cvelbar. liox Ob. Anna, Kansas.	(22-24—11
IŠČE SE
šiva Ike slamnikov za Milan llctnp' in China Piping na I>ox in malih: strojih; najboljša plača, dolga se-l zija.
Teiteibaum &. De Marinis 29,j Lafayette St.. New York, (18-23—1)
Iš"em JAKOBA PLEŠ K O. Doma j je iz lilrtnc UreL'.oviee pri Vrh i niki. Ce kdo izmeti rojakov ve! za njegov naslov, prosim <ia, da . ga mi naznani, ali naj s,- ..a sau» ! javi. — Janez Heravor in Fr. j Zoreh. 1P:5:{ Prasoeatt St.. I
North Chieago. 111.
'16 -J2 1> _____________
Had bi izvedel za naslov svojil.j dveh bratov JOSIPA iui A NT«» \ NA ZKVNIK. Doma sta iz Velike vasi, fara Leskovee pri Krškem na Dolenjskem. Anton mi \ je pisal Še leta liMJ za inje pis-mo iz '. Iiiea.g:!. lil., iu zdaj ne V4»ni. !;je se nahaja. Prosim ee njene rojake, če kdo ve za katerega :zi:'ed mojih bratov, da j mi naznani njegov naslov, ali. naj se pa sama javita svojemu j bratu. — Frank Zevnik. liox j IMS. Wyano, Pa. (22-24—1 i j
NAZNANILO.
Teoipotoiii naznanjam, da sem dozdaj odposlal <»1100 koledarjev, j in sieer več. kot n'ni spočetka ra-j čunal. 1'pam, tla so bili vsi eenjeti: j naročniki zadovoljni s slovenski-j mi kot /. angleškimi koledarji i Kdor ua še nima in ga želi imeti, naj takoj pošlje IG centov za slo-; venskega in 14 centov pa za an glcškega. Kdor jih naroči f» skupaj. dam eineiia zastonj. Zdaj je <c čas. leto jo -dolgo in koledarji so lepi iji veliki, pravi kras za vsako sobo. vredni tega denarja le takoj sezite }>o njih. Jaz sem ■ /.«• naročil koledarje za leto 1018.; in sicer posebne vrste, ter jih do-; bim že L novembra t. 1. Kjer soj -lovenske dvorane in kjtv zboru-J jejo .slovenska društva, tam po-j šljem en koledar zastonj, ako mit pošljete li eentov za poštnino. Za obilo naroči! sc priporočam.
Anton (Jrdina. H27 St. ( [air Ave.. Cleveland. O. (20-23—1)
Vas vidim natančno, ko jahate na belem konju, in na glavi imate lo-1 vorjev venec. — S krvjo oškropljen lovorjev venec.----In vendar je ta vence tako lep....
Take. kot je bila v tem trenutku, ni videl še nikdar v svojem . življenju. — Za hip se mu je zazdelo, da sliši neko čudno skrivno ! razodetje, toda kmalo sc je streznil in vprašal:
—	Kaj je, Meiauija?
Prijel jo je za roko in jo privil k sebi.
—	Mrzel veter je začel pihati od Rena, prijateljica. — Ali bi ne i bilo boljše, če bi šla v sobo? — Saj vidim, da Vas zebe.
—	Mene ne zebe. — Toda če Vi hočete v sobo iu če Vi pravite, da me zebe. bom šla.
Vodil jo je kot malega otroka.
In ko je dospela v sobo. je sedla k pisalni mizi. ter potegnila iz predala svojo sliko.
—	Tukaj imate, prijatelj!
On jo jc hvaležno pogledal, prijel sliko, jo poljubil in jo spravil v prsni žep.
—	Morala sem jo Vam dati .— Kot Svetinja "naj Vam bo. kot1 talisman, ki Vas bo varoval sovražne krogle.
Po teh besedah mu je padla v naročje in naslonila glavo na nje-i '_rova prsa.
V sosednji vojašniei je zatrobil hornist. Oba sta vztrepetala.
—	Kaj jc to?
—	To jc buduica.
•— Buduica? — Zdaj v tem času?
—	Da. vojaki so popoldne spali in morajo že vstati. — Ob pol-šestih bodo že šli na via k.
—	Zdaj jih kličejo. — Zadnjič jih kličejo.
—	To je tudi zame buduica — je rekel Adolf. — Zadnjič. — Ob i potšcstih moram na vlak.
Ko ga je hotela še enkrat objeti, je stopila Marija v sobo.
—	Kaj hočete? — jo je vprašala Meiauija jezno. Marija je odvrnila s sladkim smehljajem:
—	Gospa, oprostite, če Vas motim. — lliša mora biti ob enajstih zaprta. — In če s«- ne motim, nima gospod stotnik ključa.
Te besede so Mclauijo strašno spekle.
—	Hvala lepa. gospa Hol — ji jc rekel Adolf. — saj je res že ; skrajni čas.
—	Gospod major je r.kel .da mora biti hiša točno ob enajstih i zvečer zaklenjena.
4 Adolf je vstal in rekel:
—	Lahko noč, gospa !
Meiauija ga ni niti do vrat spremila.
(Dalje prihonjič).
POZOR! POZOR!
Slovenska mizarska tovarna v La Salle, 111.
Priporočamo rojakom širom A-merike, da pri nas naroče vsakovrstna pohištva, okna, vrata, vse
trgovinske potrebščine m sploh
vse, kar spada v mizarski posel. Pri nas izdelujemo vse dobro in poceni ter za vsako delo jamčimo. Izdeluje se na roke in s stroji, kakor kdo naroči. Torej, rojaki, obrnite se na spodaj navedeni naslov iu postreženi bodete dobro.
Joseph & Frank Jankovicb, 1148 —5. St..	La Salle, 111.
POZOR ROJAKI •
wmOrn mm Iwiti trnmm. k »k ar t m« j
tih tadalh >!■»■> ktmcI te SW feaia* kakor tadl rcafkim kruat brki te torii te MMsodpwUUIa «f»el1. Rmutim. koetikoi aH traaaja ▼ rokah, »arah in v krtin, t o—Ih daah (ofSma aadra-'in. ract. opafclin«. Sala. taia. kaaata to (tinta. MtH dok« kurja	whllaa t par dnab pa-
oolaom« odstranita. Kdor bi Mifa adrarila brej J»paha rabil tno jamčim xa H M. Pfiita talcajpa ■ar>'k. ki ca takoj noAb«a mtanaj
Krasni žepni KOLEDAR U lato 1917 iobite aku pobijat« 4 can ta za roJtnino.
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave.. Cleveland, Ohio.
Idr.LORENZ,1 I
Jaz s<>m edini hrvaško govore- I N šfHs-inlist moških bolezni ▼ m Pittsburt^hu, Pa. ^	X
T rmlne nre: dnevno od do- a pf»l«lne do S. ure zveiH?r. V pet- ¥ kili «h1 JI. dofHildne do 1!. poj»oldne. w Nedeljo od 10. dop. do intpoL ■ Imperialist moških bolezni. 1 DR. LORENZ.	f
641 Petin Ave. II. nadst. na ulic«. |
^^^ Starokrajski najboljši zdravnik j
Wg specialist i
^^■j&H^k	Viak StoTcn«c ki potrebuj« dobrega zdravaika. znam*-	a
nit«- zdrav ni^ k e p rakec in dela. naj obrne na na*. Mi ima-	9
mo 35-letne ikulnje » zdravljenju vaeh tajnih moških bolezni	j, ) ^^^^^^^^^^^^^^ ter jamčimo popolno ozdravljenja. Zastrupljanje km, semot
^^BHHI^^ občevanja, močno Rublje nje temena, izirubo možatoeti, v »ako-	A
i vrstne bolezni, bolečine krifa in vae prane bolezni brez ikak« operacijo. Z nami ao lahko	T
' pomenite v tvojem maternem jeziku.	a
EUROPEAN MEDICAL OFFICE	!
! 311 Smithfield St.	Pittaburgh, Pa. 4
|	Nasproti poete.	4>
1 Veliki vojni atlas i
i ' i* \ vojskujočih se evropskih držav in pa ko- S
l lonijskih posestev vseh velesO. S
i ^ \ Obsega 11 raznih zemljevidov.| &
^	STENSKO MAPO CELE EVBOPE $160
\	VELIKO STENSKO HLAPO, NA ENI STRANI ZJS-
\ j	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA GELI SVET. X
^	0ENA $1.60.
& f !| f ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-
T MAGIJE Z MEJO AV8TR0-0GRSKE Z ITALIJO. ^ 5
I GENA JE 15 CENTOV.
1	CENA SAMO 25 CENTOV.	f \
a |	Naročila in denar poiljite na:	^
p Slovenic Publishing Company |
il *2 Cortlandt Bt^	New York, N. T. g
P™ ŽGANJA	\
B	iHisiljaiu nn vse kraje naravno iz tovarne |»o sledečih renab: K Kde«*a žganju |h> $;:.00 rhIod. 10 galonor za $19.00. i ltde«'-a žganja i>o $4.00 pa Ion. 10 pa Ionov za $*J7.S0. R Troplnjevec In Slivovb-a pf» ra^no istih cenah. K Kdor iell vino ali piva naj pise po eeuik. Express all freight pla- R
J	Cam jaz na vseh pijačah, razen pive.	I
K OiNtzorjam (tosebno prebivalce v Coloradl, da si naročijo pijače za P
R	naprej. Ileželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti po&lljat- f
K	vam pijač v Colorado. <*'asa je malo.
\	JOHN LA.NICH
J BOX 198, < i ATE WAY STATION,	KANSAS CITY, MO. J
slovensko-amerikanski koledar	j
za navadno leto 1Q17	s
i	^
obsega razen koledarskega dela tudi sledeče:	^
\
Pesmi:	\
Padlim. — Vojakov grob.	$
Članki in povesti:	i
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-	^
riea. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o	3
razmerah v Melxiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj-	£
ua tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo.	|
—	Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-	i najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. —	3 Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za-	] kaj i — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. —	^ Z brzovlakom. — Bitka ob Somiui. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Oaša kave.	s
—	Mrtva luiiai — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji,	g
—	Francoska legija tujcev. — Terana iu zapletena zgodba. — Iz zgodovine	% umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube	% v svetovni vojni. — Umrli cesar F»*auc Jožef. — Rekord svetovne vojne.	i
Slike. \
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba-	|
terija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre-	i
doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi-	f sti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo-
%
jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska	j bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri-	1 zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri	3 Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti-	4 lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve	i v Kostanjevici ua Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški	i fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni	I srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija ua	^ soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija ua Jesenicah. —	| Avstrijski muuicijski transport. — \vstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret.	3
Sala. — Zanimivosti. — Oglasi. '	1
Koledar stane 35 centov. * ' '	i
__	i
Naročajte ga pri:	• '	J^
Slovenic Publishing Co.,	!
82 COKTLAHDT 8TBEZT, _ NEW YOKE CITY, N. Y.	|