mm DOLENJSKI LIST
Ob 15 letnici izhajanja
Ob 15-letnici izhajanja vašega lista vam v imenu republiškega sekretariata za informacije iskreno čestitam.
Dolenjski list kot medobčinsko glasilo informira občane o vprašanjih družbenega življenja in tokovih našega razvoja ter s tem ob obravnavanju raz-' nih aktualnih vprašanj vpliva tudi na odločitve občanov ter jih spodbuja k večji aktivnosti. Pri tem je list v polni meri uspel vzbuditi zanimanje občanov za vprašanja našega družbenega razvoja, kar priča razmeroma visoka naklada, največja med slovenskimi pokrajinskimi oziroma medobčinskimi glasili.
2elimo, da bi list — podobno kot v svojem dosedanjem plodnem 15-letnem obdobju obstoja — dosegel dosti uspehov v prizadevanjih za čim boljšo in objektivne j šo obveščenost občanov tudi v prihodnje.
Republiški sekretar: inž. MILOŠ BUČAR
Ob pomembnem jubileju ob 15-letnici prve številke Dolenjskega lista vam iskreno in tovariško čestitamo ter vam želimo veliko delovnih uspehov!
JOŽE SMOLE, glavini urednik »Dela«
Ob 15-letnici izhajanja Dolenjskega lista vam prisrčno čestitamo! Z vami se veselimo vaših uspehov, katerih krona je izredno pomembno poslanstvo, ki ga opravlja Dolenjski list na svojem območju.
Društvo novinarjev Slovenije
Dragi tovariši, ob petnajsti obletnici izhajanja vašega lista vam iskreno čestitamo!
Odgovorni urednik revije Teorija in praksa:
STANE KRANJC
Ob 15-letnici izhajanja lista vam pošiljamo prisrčne čestitke in želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu!
Tovariška redakcija Karlovački tjednik, Karlovac
Sprejmite naše tovari-ške čestitke ob 15-letnici izhajanja vašega časnika in naše želje za nadaljnje uspešno delo!
Združenje listov komun in delovnih kolektivov, Zagreb
Kandidacijski zbori volivcev-
OD 84. II. DO 7. III. Nekako od 24. februarja do 1. marca nestalno ,s pogostnimi padavinami, sprva sneg, pozneje odjuga in dež. Okrog 1. marca zopet oldaditev in sneg. Naslednje padavine pričakujemo okrog 4. marca. V ostalem od 2. do 8. marca lepo vreme z mrazom ponoči.
Dr. V. M.
korak bliže k volitvam
Priprave na bližnje občinske volitve so stopile v novo obdobje. Smo tik pred kandidacijskimi zbori volivcev, na katerih bomo izbrali kandidate za odbornike in poslance. Zdaj gre torej za pomembno delo: iz množice doslej zabeleženih (evidentiranih, predvidenih) kandidatov je treba izbrati kandidate za bližnje volitve. Možnosti za izbiro bo dovolj: samo za nove občinske odbornike v naših 9 občinah smo do 16. februarja zabeležili 822 predlogov, za 28 poslancev republiške skupščine, ki jim letos poteče dvoletni mandat, pa je zabeleženih 90 novih imen. Razen zdaj evidentiranih možnih kandidatov bodo volivci povsod imeli možnost predlagati še nova imena, če bodo smatrali to za potrebno. Zdaj je tudi marsikomu bolj razumljivo, čemu letos na zunaj zapleten, nov volilni postopek: iz številnih prvih predlogov, ki predstavljajo voljo občanov, organizacij in delovnih skupnosti, bo zdaj mnogo laže izbirati kandidate.
V nekaterih krajih našega področja imajo te dni zadnje zbore volivcev, na katerih obravnavajo osnutke občinskih družbenih planov in proračunov, skoraj povsod pa so tudi
že stekle aktivne priprave, da bi bili bližnji kandidacijski zbori vsebinsko kar najboljši. Poleg temeljitih pomenkov o kandidatih za nove odbornike in poslance naj bi bile vse razprave na tokratnih srečanjih volivcev usmerjene predvsem na vsa tista najbolj pereča družbenopolitična vprašanja v občinah, ki naše ljudi najbolj prizadevajo. S tem v zvezi so najtesneje združeni programi in bodoče naloge občinskih skupščin. Ni dvoma, da bomo na kandidacijskih zborih prav zato še posebej govorili o družbenem standardu in o družbenih službah. Pomlajene občinske skupščine bodo morale prav tem vprašanjem dati ustrezno mesto v svojih programih družbenega razvoja občin, zagotoviti pa bodo morale tudi potrebno materialno podlago za uresničitev številnih predlogov, ki so jih občani zdaj ponov J : predložili kot nujne za boljše življenje vseh delovnih ljudi. Tudi na vseh zborili proizvajalcev v delovnih organizacijah naj bi proizvajalci več in bolj konkretno razpravljali o taki delitvi dohodka, ki bo dala večji delež za hitrejšo rast življenjske ravni in osebnih dohodkov. Ne bomo mogli mimo  javnih  razprav o
stanovanjski graditvi, saj prav ta vprašanja tudi v naših občinah čedalje bolj pereče pritiskajo na skupščine in vso javnost!
Kandidacijski zbori volivcev pa so nitrati priložnost, da ljudje z dobro politično dejavnostjo in širokimi kadrovskimi pripravami pripomorejo do ustrezne sestave naših občinskih skupščin. Nobena tajnost ni, da prav na Dolenjskem n. pr. delovnim ženam še vedno nismo dali ustreznega mesta v občinskih skupščinah. Med 822 evidentiranimi kandidati je trenutno 676 moških in le 146 žensk, kar predstavlja komaj 17,8 odst. vseh predlaganih možnih kandidatov. Tudi na mlade kandidate gledajo marsikje z nerazumevanjem. Sestava skupščine naj bi odsevala vse naše družbene spremembe in zagotovila skupščinam take kadre, da bodo kos vsem nalogam, ki čakajo člane predstavniških teles. Zdaj je ugoden čas, da volivci v praksi uveljavijo demokratičnost in s predlogi kandidatov pripomorejo, da bodo nove skupščine lahko delale v zadovoljstvo nas vseh. Če se bomo zavedali vloge in nalog, ki so zdaj pred predstavniškimi telesi, bomo predlagali take kandidate, med katerimi bomo na volitvah lahko z zadovoljstvom izvolili nove odbornike in ljudske poslance.
iiiiitiim
Temelji bodo kmsiu izkopani
V Veliki Dolini nadaljujejo z izkopom temeljev za novo osnovno šolo. Nekaj kletnih prostorov je že zabetoniranih. To so napravili še prej, ko je bilo vreme ugodnejše. Gradnja se bo razmahnila takoj, ko bo popustil mraz. Investicijska sredstva so zagotovljena in šola bo lahko hitro zrasla.
Potem bodo najmlajši obiskovali sodobnejši pouk. Ne bo se jim treba več stiskati v pretesnih učilnicah. Zapustili bodo tudi neprimerna razreda v gospodarskem poslopju mokriškega gradu. Občani so veseli, ker bodo uresničena njihova prizadevanja za gradnjo šole, a že jih tarejo tudi skrbi zaradi pomanjkanja stanovanj za učiteljsfcvo.
fflmmm
Menili smo že, da bo zime zdaj zdaj konec — a nam je proti koncu minulega tedna spet nasula snega; nekaj dni je Novo mesto spet imelo »republiški rekord« v centimetrih sveže zapadlega snega... Otroci so ga prav veseli, saj po šoli radi izkoristijo proste urice za igre na snegu (Foto: Polde Grahek)
Zlet tabornikov v Beli krajini
Izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije je v nedeljo sklenil, da bo VI. zlet ZTS letos od 28. junija do 11. julija v Beli krajini. Zlet bo posvečen 20-letnici o.svoboditve. Posamezne enote, organizirane v brigade, bodo prišle na zletni prostor po tridnevnem partizanskem pohodu. Vsaka brigada bo imela samostojno maršruto, rečniki pa bodo pripluli po Kolpi. Vodstvo akcije bo z domačini po Beli krajini pripravilo partizanske taborne ognje za udeležence pohoda, taborniki pa bodo sodelovali tudi v veliki akademiji na zletnem prostoru ob dnevu borca. Taborniki bodo na zle tu izvedli tekmovanje v mnogoboju in vrsto drugih športnih in kulturnih prireditev. Pričakujejo udeležbo 3000 mladincev in mladink, ki bodo na zletu prebivali v petih naseljih.
Pravna posvetovalnica pri novomeškem sindikatu
Občinski sindikalni svet v Novem mestu je odprl pravno posvetovalnico za člane sindikata. Posvetovalnica deluje dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure v prostorih občinskega sindikalnega sveta. V njej lahko dobijo brezplačna pojasnila in brezplačno pravno pomoč s področja delovnih razmerij, socialne zakonodaje in osebnih dohodkov vsi člani sindikata.
PREBERITE!
Prihodnji teden bo izšla nova številka Uradnega vest-nika Dolenjske, v kateri bomo med drugim objavili tudi pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva, ki ga je pred dnevi sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu. Zanimiva vsebina bo prav gotovo vsakogar zanimala, zato si prihodnji) številko LVD shranite!
NOVOLESOV izvoz na tehtnici?
Novomeški NOVOLES šteje med kolektive, ki so v celoti razumeli družbeno-politični pomen izvoza. Lani so, čeprav je primanjkovalo surovin, izvozili za 1,17.%000 dolarjev svojih izdelkov ali približno polovico vsega, kar naredijo ter uresničili plan izvoza z 91,23 odst. Letos kanijo poA'ečati izvoz končnih izdelkov (drobnega pohištva) za 55 odst., tako da bo v njihovem izvozu pol končnih izdelkov in pol drugih. Ob govoricah, da bodo letos ukinjene izvozne prernijer so v NOVOLESU zaskrbljeni, ker bi to močno omajalo vse dosedanje uspehe in napore kolektiva, ki se je trudil čimveč izvažati.
NOVOLES se je v zadnjih letih povzpel med največje iz-Voznike na našem področju, poleg tega pa šteje tudi v Sloveniji med prve izvoznike v lesni stroki. Da je to res, nas bodo zlahka prepričale Številke in podatki, s katerimi so nam postregli ob nedavnem obisku.
Tudi če odšteij&mo splovšno znane težave v preskrbi z le-sonj, ki so iz leta v leto večje, je treba NOVOLESU priznati, da se je za izvoz zelo trudil. Vrednost njihove lanske proizvodnje se je vrtela okoli pol-tretije milijarde dinarjev, za eno milijard.) 100 milijonov dinarjev svojih izdtikov pa so
izvozili (to je 91.23 odst. plana izvoza).
Celotni NOVOLESOV izvoz je bil lani vreden 1,173 000 dolarjev; od tega so prodali na zahodna tržišča za 979.000 dolarjev, na vzhodna pa za 194 000 dolarjev izdelkov. Hkrati s tem izvažajo vedno več končnih izdelkov in polizdelkov. Med tem. kar so prodali lani na zahodu, je bilo največ drobnega pohištva (za 383 000 dolarjev), vezanih plošč (za 150-000 dolarjev), furnirskih sedežev (za ()9.000 dolarjev) in furnirskih šivanih zabojev (za 44.000 dolarjev). Vse našteto so končni izdelki in polizdelki, rezanega lesa pa je bilo za eno tretjino ali za 328.000 do&ar-jev. Med deželami zahodnega
tržišča je bilo nag več kupcev NOVOLESOVIH izdelkov v Italiji, sledijo ZDA, Nemška zvezna republika in drugi.
Na vzhodna tržišča so izvozili za 86.000 dolarjev vezanih plošč, za 23 000 dolarjev furnirskih šiv-alnih zabojev in za 84 000 dolarjev rezanega lesa.
Varčevanje z lesom je živa potreba!
Dokončnega Dlana izvoza za 19G5 v NOVOLESU še. niiruvjo, po predlogu pa naj bi loLos izvozili za 1,332.000 dolarjev vrednosti, številka bi lahko bila brez dvoma večja, če ns bi primanjkovalo lesa. Gozdarska proizvodnja vedno teže zadošča potrebam lesne industrije.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Obvesti !o
naročnikom
Zaradi večje okvare na rotacijskem stroju je tiskarna DELO v Ljubljani morala spremeniti urnik tiskanja za vse tiste časnike, ki jih tiska poleg svojega dnevnika. Današnjo številko Dol. lista so nam tiskali šele v četrtek, zaradi česar smo izšli z enodnevno zamudo. Dolder okvara ne bo popravljana, bomo verjetno morali še iziti v petek namesto v četrtek. — Vse naročnike in bralce pro-sinio, da upoštevajo neljubo eamudo in začasno prestavitev dneva izhajanja našega č;unika-
DOIENJSKI LIST
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI
Aktivna in pasivna volilna pravica
Vse je bilo dogovorjeno, pripravljeno in sklenjeno, da se generalna skupčina OZN razide, dokler ne bi rešili spora zaradi finančnih vprašanj. Albanski delegat v OZN Ha-lim Budo je postal na mah slaven, ko je prav na zadnjem zasedanju stopil na govorniški oder v stekleni dvorani palače OZN na East Ri-verju in zahteval, naj generalna skupščina takoj glasuje o njegovem predlogu, namreč, da začne generalna skupščina »normalno delati, da naj izvoli svoje organe, da po vrsti glasuje in da začno razpravljati o problemih, ki so na dnevnem redu 19. zasedanja.« Albanski delegat je svojo zahtevo postavil kot stvar procedure, ki zahteva neposredno glasovanje. Vrh vsega je zahteval še poimensko glasovanje o njegovem predlogu.
Predsednik generalne skupščine Alex Quaison-Sackey je bil v hudi stiski. Ce naj da albanski predlog na glasovanje, se stvar zaplete, ker Združene države Amerike vztrajajo na 19. členu ustanovne listine OZN, ki pravi, da nima glasovalne pravice tista država, ki ni poravnala svojih finančnih obveznosti do OZN. Takih držav pa je blizu dvajset, med njimi Sovjetska zveza in Francija. Ce naj bi glasovali, potlej bi nastalo sporno, kdo ima volilno pravico. Spor pa je toliko hujši, ker vse prizadete države zatrjujejo, da svetovni organizaciji ničesar ne dolgujejo. Sporni so namreč stroški za vzdrževanje sil OZN na Bližnjem vzhodu, to je še izza časov izraelsko-arabske vojne, in pa stroški intervencije OZN v Kongu. Sovjetska zveza in tudi drugi so se postavili na stališče, da sklep o intervenciji sil OZN ni bil sprejet po določenem postopku, da je šel mimo varnostnega sveta in da zato ni
pravno veljaven ter potemtakem tudi obveznosti in stroški, ki so nastali zaradi takega sklepa ne morejo zavezovati članic OZN.
Ce bi torej v takem vzdušju v generalni skupščini glasovali, bi morale iz OZN Sovjetska zveza, Francija in vse vzhodne države, ki ne priznavajo stroškov za vzdrževa-
Albanska mina v OZN
nje sil OZN, ali pa ZDA, ki vztrajajo na 19. členu ustanovne listine. Tako ali drugače bo to pomenilo konec svetovne organizacije. V takem vzdušju se je začelo devetnajsto zasedanje generalne skupščine in ker to temeljno vprašanje ni rešeno, so našli začasen izhod v tem, da so se dogovorili, da ne bodo o ničemer glasovali. Tako je potekla potlej splošna debata, v kateri je vsak delegat govoril o problemih ne da bi bilo treba o njih glasovati. Ko je bilo splošne debate konec in ko bi bilo treba preiti na obravnavanje konkretnih problemov ter tudi ukrepati, je bila svetovna organizacija še vedno v krizi in je bilo treba najti način, kako bi se mirno razšli, dokler ne bi te krize rešili. Po vsem povedanem kriza še zdaleč ni samo finančna, saj gre za znesek, kolikor stane komaj ena podmornica, kar je praktično sko-
raj nič, ampak gre za globoko krizo vse svetovne organizacije.
Vse je bilo že dogovorjeno, da se zasedanje preloži do septembra, ta čas pa naj bi poseben odbor proučil sporno vprašanje sil OZN ter našel ustrezno rešitev. Pa se pojavi albanski delegat s svojo zahtevo po takojšnjem glasovanju. Uresničitev njegove zahteve (že vrabci so čivkali, da ta misel ni zrasla na njegovem ampak na kitajskem zelniku) bi praktično pomenila konec svetovne organizacije. Predsednik se je nato poslužil svoje pravice, ko vse prigovarjanje albanskemu delegatu ni zaleglo in je kar naprej trdil, da je to želja njegove vlade, da se mora tega pač držati, da je predsednik preložil sejo. Ta čas pa so le pritisnili na ZDA, da so pristale na glasovanje z obljubo, da ne bodo vztrajale na 19. členu.
To se je tudi zgodilo. Za albanski predlog je glasovala samo Ma-vretanija, proti jih je glasovalo 97, vzdržale pa so se naslednje: Alžirija, Burundi, Kongo (Brazzaville), Kuba, Francija, Gvineja, Mali, Portugalska, Romunija, Senegal. ZAR, Tanzanija in Jemen. Skupščina je še sklenila, da se bo znova sešla 1. septembra, če prej ne bodo našli izhoda iz krize.
Kitajski tisk je seveda podprl zahtevo albanskega delegata, tega, da je njegov predlog propadel, pa so krive ZDA, Sovjetska zveza in — Jugoslavija, kot je zapisal »žen Min Ži Bao«. To, da so Sovjetsko zvezo imenovali v tej zvezi pa tudi priča, da se Kosigin ni v Pekingu dogovoril nič drugega, kot da bodo socialistične države enotno nastopile proti morebitnemu napadalcu na DR Vietnam. Druga vprašanja pa ostajajo odprta.
g| Aktivna pravica nam pove, kdo lahko voli. Splošna aktivna volilna pravica pomeni, da imajo skoraj vsi, stari nad 18 let, pravico voliti in da so tisti, ki te pravice nimajo, le izjema, ki potrjuje pravilo. Pravico voliti poslanca republiškega in zveznega zbora kot tudi odbornike splošnega občinskega zbora imajo vsi nad 18 let stari Jugoslovani, in to ne glede na to, ali so zaposleni ali ne. Potemtakem imajo aktivno volilno pravico vsi, ki so vpisani v volilni imenik. Seveda, vsi ti imajo pravico voliti samo kandidate svoje volilne enote. To pomeni, da ima Novomeščan pravico voliti v zvezni zbor samo kandidata svoje volilne enote, ne pa, na primer, kandidata zagrebške volilne enote, četudi bi se v času volitev mudil v Zar-ebu, bil bi pa vpisan v volilni imenik svoje volilne enote 'N^-o mesto, Trebnje, Ribnica, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Grosuplje, Cerknica), ne bi mogel voliti v Zagrebu. Prav tako tudi volilec z Dvora ne rr re voliti odbornika kočevske, ampak samo odbornika svoje volilne enote. In tako do--.
•T* rasivna volilna pravica r.. —i pove, kdo je lahko izvoljen. Kadar gre za volitve občinskega, republiškega in zveznega zbora, se aktivna in volilna pravica pokrivata ali. da tako rečemo, ujemata, gresta z roko v roki. Če ima nekdo pravic voliti, potem ima tudi pravico biti .izvoljen. Razloček je samo v tem, da volilec lahko voli samo kandidata svoje volilne eno te, ---^dtem ko lahko kandi dira, se pravi, da je lahko izvoljen ne le v volilni enoti svojega prebivališča, ampak tudi izven nje. Na primer: v Novem mestu lahko kandidira za zveznega poslanca tudi človek, ki prebiva drugje, danimo v Ljubljani ali Beogradu. Pravico biti izvoljen v katerikoli zbor ima vsak nad 18 let star občan. Omejitev velja za nekatere funkcije. Na primer- ushi^benee v zvezni
upravi ali sodnik, ki ga je izvolila zvezna skupščina, nima pravice biti izvoljen v zvezno skupščino, razen seveda v primeru, če preneha biti uslužbenec. Takih primerov bi lahko našteli še več, denimo na primer odbornika občinske uprave, ki ne more biti odbornik občinske skupščine vse dotlej, dokler je na tem delovnem mestu v občinski administracija. In tako daije.
V zbore delovnih skupnosti lahko volijo le tisti, ki so zaposleni oziroma, ki delajo v ustreznih delovnih skupnostih. V gospodarski zbor republiške in zvezne skupščine lahko volijo ljudje, ki delajo v gospodarstvu; v prosvetnokulturni zbor ljudje, ki delajo v prosvetni, znanstveni, umetniški in drugi kulturni dejavnosti, vključno tudi na torišču telesne kulture; v socialnozdravstveni zbor delovni ljudje, ki delajo v zdravstvenih in socialnih dejavnostih ter v službi r ^cial
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
nega zavarovanja; v organiza cijskopolitični zbor ljudje, ki delajo v državnih organih in na drugih področjih skupnega dela. Kako pa je s pasivno volilno pravico? Aktivna in pasivna volilna pravica se v tem primeru ne pokrivata povsem Pasivna volilna pra vica je nekoliko širša, kajti v zbore delovnih skupnosti so lahko izvoljeni tudi sindikal ni funkcionarji in funkcionarji drugih organizacij in dru štev, ki se javno ukvarjajo z vprašanji s teh področij, če prav ne delajo v ustreznih delovnih organizacijah Delovni ljudje lahko volijo samo kandidate svoje volilne eno Le in — razen izjem, ki sem jih navedel — v okviru svoje ga področja družbenega dela Na primer; delavec, ki dela v gospodarski organizaciji, lahko  voli  samo kandidata
svoje volilne enote in je lahko izvoljen samo na področju gospodarstva.
£g Ker je gospodarstvo širok pojem, nas bo zanimalo, kaj vse sodi v ta okvir. Naj razčlenimo področje gospodarstva: proizvodnja, promet in zveze, trgovina, gostinstvo, obrt, komunalne dejavnosti, bančne, izdajateljske, časopis ne in druge gospodarske dejavnosti; kmetje, ki so člani zadruge, obrtniki, ki so člani obrtne zbornice, in obrtni delavci. V občinski zbor delovnih skupnosti volijo delovni ljudje z vseh štirih osnovnih /
področij družbenega dela: gospodarstva, kulture in prosve-te, zdravstvene in socialne dejavnosti oziroma službe socialnega zavarovanja ter državnih organov, število od bornikov v občinskem zboru delovnih ljudi mora biti sorazmerno s številom delovnih ljudi v vsaki izmed teh štirih skupin. Najmanj ena tretjina odb ' ov mora biti iz teh treh področij: prosvetnokul-turnega, socialnozdravstvene-ga in s področja državnih organ , skratka s področja negospodarskih dejavnosti. Število odbornikov za področje
gospodarstva se deli na podskupino za področje proizvodnje, prometa, zvez, trgo vine, gostinstva, obrti, komunalne dejavnosti itd. in na podskupino za področje kmetijstva, število odbornikov je sorazmerno s številom delov nih ljudi v vsaki izmed podskupin. Pri predlanskih volitvah so se odborniki razde lili na obe podskupini sorazmerno z udeležbo v skupnem družbenem proizvodu.
Prihodnjič se bomo pogo vorili o volilnih enot?1' volilnih imenikih, volilnih odborih, voliščih in podobnem.
.KRATKE.
j IZ RAZNIH STRANI [
• Gambija neodvisna. Dne 18. februarja je postala neodvisna afriška dežela Gambija, kj se razteza vzdolž reke Senegal. Ima 320.000 prebivalcev, doslej je bila britanska kolonija. Ima le dva zdravnika, dve srednji šoli In 95 odstotkov nepismenih. Bila je prva dežela, ki so jo Britanci zavzeli v Afriki, pa jim torej ni manjkalo časa, da bi jo »civilizira!:«.
• Spet udar v Sajgonu. Od takrat, ko so konec leta 1963 vrgli Diema, je bil to že deseti državni udar Tokrat je Izjemno poskušal srečo nek polkovnik (doslej so si tako reč privoščili le generali). Ni mu uspelo. Letalski general se ni uprl In tako je moral polkovnik zbežati. Mladi oficirji pa so vendar dosegli nekaj. Na seji obrambnega sveta so razrešili generala Nguvena Khanha ter imenovali novega poveljnika oboroženih sil Južnega Vietnama. Khanh se ni sprijaznil z razrešitvijo pa je s tanki navali) na letališče. Toda letalski general, ki je Khanha doslej dvakrat rešii poloma se mu tokrat ni pridužil. Zmeda je popolna, partizani pa so okrepili napade na vladne čete.
• Couve dc Murville v Wa-shingtonu. Med dogodki preteklega tedna je treba omeniti obisk francoskega zunanjega ministra v ZDA. Kaj posebnega ni dosegel, povedali so si; kar so si mislili, pozornost pa Je zbudilo, da je ameriški zunanji minister nenadno poklical francoskega k sebi potem; ko Je bii le-ta že pri Johnso-nu. Zanimal se je za francoska stališča do reševanja krize v Jugovzhodni Aziji. Couv* de Murville 1e novinarjem na široko razlagal francosko stališče do teea vprašanja, ki le v pocraianlih in odločno proti voiaSkim rešitvam.
• Japonska prevzema posredovanje v sporu med Indonezijo in Malezijo. Pretekli teden Je bil indone7i1ski zunanji minister dr. Subandrio na obisku V Tokiu. Ob tel priložnosti so se pogovaHall med drugim tudi o rnalefcHskem vprašanju. Japonski ministrski predsednik Sato 1e povedal, da bo Japonska prevzela vlogo posredovalca v tem sporu ter svoje predloge sporočila komisiji orfTani'T+Ie nzilsko afriške enotnosti. Indonezijski predsednik Sukamo 1e pa tudi povedal, da 1e Tndonezila za mirno rešitev tf»sn spora. Hkrati pa »imoftudi iz malezliskega plavnetra rnf^tn Kuala Lumpur sllSnll oonMrialoče trlasove. da
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
® Zvezna ^iiipscma bo v Kratkem razpravljala o vrsti novih predpisov. Nas bo zanimal zlasti predlog novega zakona o izkoriščanju kmetijskih površin. Po njem dobijo republike večje pravice in širši manevrski prostor. Večja samostojnost se kaže v tem, da lahko republike o določenih specifičnih vprašanjih samostojno ukrepajo. Nadaljnja novost predloga je ta, da bo v prihodnje možno predpisati agrotehnični minimum tudi za tista kmetijska zemljišča, ki so v gradbenem področju posameznih mest. V predlogu zakona ni predvideno plačevanje taks za nakup, prodajo, zamenjavo ali podaritev zemljišč v družbeno last. Ta ugodnost je veljala doslej samo za arondacijo
Zvezni in gospodarski zbor sta nedolgo tega sprejela temeljni zakon o gostinski delavnosti, torej zakon, na podlagi katerega bodo lahko republike sprejele svoje dopolnilne predpise oziroma zakone. Posebnost novega zakona o gostinski dejavnosti je ta da odpravlja mnoge dosedanje administrativne omejitve. Pozitivnost zakona se kaže tudi v tem, da omogoča gostinstvu svobodnejše in samoiniciativnejše delovanje.
£ Novinar »Dela« Rudi Vogrič je v svo jem uvodniku Več ali manj kot 6,8 odstotka? zastavil našim občinskim skupščinam dilemo, ali je res prav, da se odločijo, ko bodo predpisovale prispevek iz delovnih razmerij, za maksimalno stopnjo. Ali ne bi s tem zmanjševali materialno podlago samoupravljanja? V nekaterih občinah bi radi najvišjo možno bremenitev celo presegli, kar nikakor ni prav. Res je, da so želje velike in da jih možnosti zlepa ne dosegajo, toda vseeno je treba pomisliti na možnost, da bi taka odločitev destimulativno vplivata na ožgane samoupravljanja v delovnih organizacijah. Bolje bi bilo, da bi se s kolektivi neposredno dogovarjali, naj prevzamejo del skrbi ti krepitev družbenega standarda.
® V zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino menijo, da so nekatere pripombe k delitvi deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala neutemeljene. Nekatera industrijska podjetja so usmerjena pretežno na povečanje svoje proizvodnje na podlagi večjega uvoza reprodukcijskega materiala. Uvoz je za nekatera podjetja prede-
lavi zvezni predpisi
lovalne industrije privlačen, ker od razlike med uvoznimi in izvoznimi cenami ustvarjajo večji dohodek brez povečane produk tivnosti.
O Poglavitna misel razprave republiške ga in zveznega zbora, ko sta obravnavala predlog družbenega plana za leto 1965, je bila ta: zagotoviti takšno strukturo delitve družbenega proizvoda, da bomo lahko povečali osebno potrošnjo. Temu morajo biti podrejena vsa naša prizadevanja. — Na seji obeh zborov so razpravljali še o vprašanjih zunanje trgovinske menjave, o deviznem in bančnem sistemu, o zaposlovanju, o vlaganjih v gozdno gospodarstvo itd. S skupščinske tribune smo slišali tudi podatek, da bodo letos zgradili v Sloveniji 12.500 novih stanovanj.
© V Velenju je bilo dvodnevno posveto vanje o hribovskem kmetijstvu v Sloveniji Pobudo za to posvetovanje, ki se ga je ude ležilo okrog 100 kmetijskih strokovnjakov iz vse Slovenije, je dala kmetijska sekcija društva inženirjev in tehnikov v občini Velenje. Na posvetovanju so med drugim ugotovili, da dajejo hribovski kmetje le majhen del tiste kmetijske proizvodnje, Id bi jo
lahko, če bi jim posvečali več skrbi. Vzrok je treba iskati v pomanjkanju ustreznih strojev, v pomanjkljivem in nezadostnem strokovnem izobraževanju, v premajhni pomoči kmetijskih organizacij itd.
• Na plenumu CK ZKS so sprejeli poročilo o delu centralnega komiteja med IV. in V. kongresom. Pri sestavljanju poročila, ki bo solidna osnova za priprave na kongres tako za delegate kot tudi za širše članstvo, je sodelovalo 17 komisij z 200 ljudmi. V. kongres ZKS bo, kot že vemo, začel delati 17. marca.
• Letošnje Prežihove nagrade so bile podeljene: pesnikoma Kajetanu Ko viču za pesniško zbirko Ne bog ne žival in Francetu Filipiču za pesniško zbirko Nebo za iiejne oči. Na vseh šolah koroške regije so letos podelili okrog 600 različnih Prežihovih značk.
• Nekdanji interniranci, ki so doživeli grozote nacističnega taborišča Maulhausen, so na sestanku v Ljubljani ostro obsodili odločitev zahodnonemške vlade o zastaranju nacističnih zločinov. Sklenili so, da se bodo v okvbru mednarodnega komiteja bivših internirancev odločno borili proti temu sklepu.
O Na koncu še poročilo o dveh nesrečah, od katerih je ena terjala pet smrtnih žrtev, medtem ko nam druga na srečo ni vzela dragocenih človeških življenj. V prvem primeru gre za nesrečo pri Beogradu, ijer se je na poskusni vožnji zrušilo staro letalo JAT. Pet članov posadke se je ubilo. Potnikov ni bilo v letalu. Vzroke nesreče še raziskujejo. — Druga nesreča se je zgodila v ljubljanskem onkološkem inštitutu. V bolni- ■ ški sobi ženskega oddelka se je vdrl strop. *Na srečo so pravočasno opazili, da se ,'e povesil strop, tako da so lahko evakuirali 17 pacientk, še preden je zgrmel na tla del ostrešja. Zakaj se je vdrl strop, še ugotavljajo.
NOVOLESOV izvoz na tehtnici?
(Nadaljevanje s 1. str.*)
Gozdarji se trudijo uskladiti posek z leJaiim prirastkom lesa, kar je edino pravilno in razumno, lesni industriji, ki se je preveč razvila, pa na ta račun primanjkuje surovin.
V prihodnjih letih bomo morali omejevati porabo lesa za kurjavo, racionalizirati primitivno proizvodnjo v manjših lesno industrijskih Obratih, ki porabijo več surovin, omejevati porabo lesa v gradbeništvu in rudarstvu ter v zasebnih gospodarstvih in nasploh z lesom skrbno varčevati. Le tako bomo lahko za-
Določene so odkupne cene za letošnji krompir
Na sestanku, ki ga je prejšnji teden organizirala republiška Gospodarska zbornica Slovenije med proizvajalci krompirja in trgovskimi organizacijami, so določili odkupne cene letošnjega krompirja.
Proizvajalcem jamčijo 42 dinarjev za kg krompirja sorte cvetnik in bint-je, 36 dinarjev za mešane sorte, 32 dinarjev za mer-kur, 28 dinarjev za industrijski krompir kapolle in 26 dinarjev za industrijski merkur. Po teh cenah bodo sklepale pogodbe proizvodne organizacije.
če se bodo povečali proizvodni stroški, bodo avgusta cene popravili.
gotovih lesno predelovalni industriji dragoceno surovino, s katero pri nas še vse preveč razmetujemo. Na Dolenjskem bi poleg tega kazalo razpravljati tudi o koncentraciji žagarske proizvodnje v enem samem obratu, ker se precej lesa »razgubi«, prav zaradi obstoja prevelikega števila žag, ki vrhu vsega nimajo sodobne opreme.
Letos še več končnih izdelkov
Lani so v NOVOLESU izvozili za 382.000 dolarjev drobnega pohištva, kar je bila ena tretjina vsega, kar so izvozili- Ker je lani stekla proizvodnja v preurejeni tovarni drobnega pohištva v Straži, bodo leLx>s izvozili še več drobnega pohištva. Upajo, da ga bo šlo čez mejo na zahodna tržišča za vsaj 600.000 dolarjev, kar je za 55 odstotkov več kot lani. Seveda se bodo hkrati s tem zmanjšale količine rezanega lesa, ki je doslej predstavljal v NOVO-LESOVEM izvozu drugo tretjino. Precej rezanega lesa bo porabila tovarna drobnega pohištva, zato ga bodo manj izvozili Razen tega ka-nijo letos prodati na zahod precej več vezanih plošč kot lani-
Prizadevanja NOVOLESA, da bi izvozili kar največ končnih izdelkov, velja vsekakor pohvaliti. V jugoslovanskem izvozu je namreč še vse preveč surovin, v katere je vloženega zelo malo živega dela. Prav je torej, da stremimo za povečanjem izvoza končnih izdelkov, ker se samo s tem vključujemo v mednarodno delitev dela-
Govorice o ukinitvi premij delajo sive lase
Zadnje čase je vedno pogosteje slišati govorice, da bodo ukinjene izvozne premije, s katerimi družba izravnava izgube, ki jih imajo naši kolektivi v izvOzu. Slišati je, da bodo prav kmalu ukinjene vse premije v lesni stroki. V NOVOLESU so zaskrbljeni, ker bi jih to zelo prizadelo.
Res je sicer, da je največ izvozne tradicije pri nas v lesni stroki, res pa je tudi to, da so v NOVOLESU, čeprav je bil izvOz (vsaj v dosedanjem gospodarskem sistemu) bolj družbeno - politična kot ekonomska naloga, napeli vse sile, da bi izvozili čimveč. Po nekaj letih precejšnjih naporov se je njihova proizvodnja podredila izvozu v tolikšni meri, da izvozijo skoraj polovico vsega, kar naredijo. Pri izvozu drobnega pohištva so imeli doslej količnik od 0-48 do 2 na dolarski znesek, ki jim ga je priznala družba , kot premijo Za drobno poliištvo na našem tržišču sploh ni kupcev! Vezane plošče, rezan les in iurnirski zaboji, so na tujih tržiščih cenejše kot pri nas, razliko v ceni pa so dobili prav tako povrnjeno z izvoznimi premijami.
Kaj se jim obeta, če bc-do izvozne premije res ukinjene? Temu bi vsekakor sledila sprostitev cen na domačem
tržišču, -xxla NOVOLES na domačem tržišču ne bo mogel »poloviti« izgub, ki jih bo imel pri izvozu. Preostalo bi jim edinole zmanjšati izvoz, to pa prav gotovo ni v družbenem interesu.
Pri tem ne gre prezreti dejstva, da potrebuje lesna industrija zelo malo reprodukcijskega materiala iz uvoza in da je bilo potrebnega precej truda, preden so bili ustvarjeni dobri poslovni odnosi in stiki s tujimi kupci. Za kolektive, ki pretežni del svoje proizvodnje izvažajo, bodo torej v primeru, da bodo izvozne premije ukinjene, razen sproščenih cen na domačem tržišču potrebni še dodatni ukrepi.
M. J.
Zarodi mraza slab promet
Različne cene za enake obrtne usluge v Brežicah
V obrtništvu v Brežicah ni več tolikšnih vrzeli, kot jih je bilo pred sprejetjem novega zakona o obrti. Ta namreč dovoljuje, da opravlja obrtniške usluge v prostem času vsak, ki ima za to potrebno kvalifikacijo. Kljub temu nekaterih obrti primanjkuje. Slabo so zastopane predvsem ti-site panoge, ki so manj donosne. Obrtne organizacije se lotevajo le takih del, pri katerih največ zaslužijo- O tem bo moral razpravljati pristojni svet pri občinski skupščini in priporočiti tudi tiste zvrsti uslug, ki se jih vsi branijo. Tržna inšpekcija je ugotovila zelo različne cene za enake uslug, ki se jih vsi branijo, za cene, ko bo potrjeval nove cenike.
V Žužemberku so zdaj zadovoljni
O stanovanjskih problemih Žužemberka je Dolenjski list že poročal, tudi o stališčih javne tribune v Žužemberku smo že pisali, povedati pa moramo še, da je upravni odbor zavoda za izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto na svoji seji 1. februarja sprejel predloge javne tribune v Žužemberku. To je seveda naredilo ugodno vzdušje v Žužemberku, gradbeni problem pa je premaknilo z mrtve točke.
Interesenti za gradnjo že nabavljajo gradbeni material in so v 4 dneh kupili 60 ton cementa, prav tako pa so že naročili tudi druge gradbene potrebščine. Pričakujemo, da bo letošnje prvo polletje v znamenju živahne gradbene dejavnosti. M. S.
V ponedeljek so kmetje na novomeški sejem za prašiče pripeljali le 487 manjših in 17 večjih pujskov, prodanih pa je bilo 375. Zaradi precejšnjega mraza promet ni bil posebno živahen. Kupci so bili največ domačini iz bližnjih krajev. Cena je ostala enaka kot na zadnjem sejmu: manjši prašički od 8.000 do 13.000 din, večji od 13.500 do 25.000 din.
Obvestilo o času za
in ptici!
a
anfe
za s<
Odsek za gozdarstvo občinske skupščine Novo mesto sporoča vsem lastnikom gozdov, da traja rok za vlaganje prošenj in priglasitev za sečnjo v letu 1965-66
od 1. do 31. marca 1965
Prošnje za izdajo sečnega dovoljenja vlagajo lastniki gozdov na področju krajevnih uradov Žužemberk in Hinje, kjer gozdovi niso urejeni. Prošnje morajo biti taksirane s kolkom za 250 din. Vsi ostali gozdni posestniki, katerih gozdovi so urejeni, priglasijo sečnjo v okviru določenega etata. Priglasitve morajo biti taksirane s kolkom za 50 din. Lastniki gozdov, ki imajo etat izkoriščen, imajo pravico vložiti prošnjo za sečnjo, taksirano s kolkom za 250 din.
Prošnje in priglasitve za sečnjo je treba vlagati na gozdnih obratih Novo mesto, Straža, Poljane in Kostanjevica ter njihovm revirnih vodstvih in na vseh krajevnih uradih.
Prošnje in priglasitve vlagajte na obrazcih, ki jih dobite na navedenih gozdnih obratih in krajevnih uradih.
Naknadno vložene prošnje bodo morale biti taksirane s kolkom za 750 din.
ODSEK ZA GOZDARSTVO Sob NOVO MESTO
— Če se prav spominjam, je zdajle čas, ko potrjujejo zaključne račune ...
Pralnica peska na zemeljskem plazu
3. februarja so se v Brežicah pri predsedniku občinske .skupščine tov. Milanu še-petavcu na pobudo predstavnikov KREMENA sestali predstavniki KREMENA ter rudnika Globoko z načelni kom za gospodarstvo ObS Brežice.
Razprava je tekla o tem, kako odstraniti nevarnost, ki preti pralnici peska v Globo-
kem. Pralnica je zgrajena na nasipu, ki se je začel premikati. 60 m širok in 80 m dolg zemeljski plaz se zaradi delovanja talne in površinske vode premika in se je v 12 dneh pomaknil za 19 cm. Cevi, ki so vgrajene na tem delu pokajo, vsak čas pa se lahko poruši tudi lesen jača, v kateri delajo delavci. V raz govoru o tem so bili prej na-
Pienurn društvo inženirjev in tehnikov v Brežicah
V soboto, 13. februarja, je bil v Ca teških Toplicah plenum DIT občine Brežice. Društvo ima okrog 100 članov. Plenum je otvoril predsednik društva tov. Zbontar. prisostvovala pa sta mu tuci: predstavnika DIT Slovenije in SZDL Brežice. Tov. Zbcntar ju poudaril, da bo treba rešiti :n obnoviti dve tretjini izčrpan; t, površin v občini in obenem p.an-iko zadovoljiti potrebe lesne industrije. Zanimivo je bilo predi.-vanje inž. arh. Franca Filipčiča o uibanistični problematiki v občini. V zadnjem času so razprave o urbanizmu spet zaživele, ko raz pravljamo o 7-letnem planu in razvoju gospodarstva. Slovenija ima 1500 naselij, od tega 500 manj'i!. Z nekmetijsko dejavnostjo .se preživlja 60 odst. prebivalcev. Urbanistični in gospodarski problem pa je, da se veliko ljudi vsak dr. vozi na delo.
Problem emigracije dolevne si le imajo tudi v Brežicah. V občini je 4024 delovnih mest, od tega
jih je tri četrtine v Brežicah. 318 ljudi se vozi vsak dan na deio v Krško, 358 pa v sosednjo Hrvaško. 25.300 prebivalcev v občin. Icaže na gosto naseljenost, polovica pa je kmetov. 20 odstotkov ljudi je starih nad 55 let. Leta 1994 naj bi imele Brežice ll.OOU prebivalcev, občina pa 29.100. 17.900 ljudi bo stanovalo izven naselij, kar je ravno slovenski povpreček.
Da se Spodnje Posavje ni razvijalo tako kot druga področja, so krive tudi menjave okrajev; Brežice so bile doslej že kar pod štirimi okraji. Mcrda je krivo tudi to, da leži občina na robu :epub-iike.
Projektivno podjetje Region izdeluje urbanistično dokumentacijo regionalne ureditve brežiške obilne. V bodeče predvidevajo, da se bodo Brežice, razvijale prof vzhodu, industrija pa proti želez niški postaji. Center bo ostal še naprej v mestu kot trgovsko-upnivno središče.
ADOLF BERLOZNIK
šteti predstavniki zelo stvarni. Ugotovili so, da je treba takoj podvzeti zaščitne ukrepe. Posebna komisija strokovnjakov iz KREMENA ia rudnika Globoko bo pregledala teren in predlagala ukrepe, s katerimi bi zmanjšali hitro drsenje zemlje vsaj do tal!rat, ko bo pralnica prestavljena drugam.
Delo v pralnici peska nudi kruh delavcem KREMENO-VEGA obrata, pa tudi tem, ki so zapo.sleni v rudniku Globoko. Predstavniki ObS Brežice so zagotovili vso pomoč, ki jo lahko nudijo. Seveda bo potrebna tudi pomoč podjetij iz brežiške občine in tudi iz občinske skupščine v Novem mestu. Prestavitev pralnice bi veljala več deset milijonov dinarjev. — Kot vse kaže, bo treba iskati pomoč tudi izven brežiške občine. Lanske katastrofalne poplave so tudi tu opravile svoje in drsenje plazu je, kot vse kaže, njihova posledica. Smatramo, da bi bilo zelo koristno, ko bi podjetje KREMEN iz Novega mesta in rudnik Globoko javnost podrobneje seznanila s svojimi težavami. Problem obeh podjetij je prav gotovo prerasel v družbeni problem, zato bi bilo to tolikanj bolj nujno!
IVAN ŽIVIĆ
Obvestilo potrošnikom
NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG PRI NOVEM MESTU obvešča potrošnike opečnih izdelkov, da ima proizvodnjo za leto 1965 razprodano in ne sprejema več nobenih naročil.
Obvestilo o sprejemu delavcev
NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za razna opekarska dela. Možnost priučitve. Samska stanovanja zagotovljena.
Obvestilo AMD
AVTO MOTO DRUŠTVO ČRNOMELJ obvešča vse občane, da posluje društvo v novih poslovnih prostorih, v »Mali sejni dvorani« na občini Črnomelj. Stranke sprejema vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. V tem času se lahko prijavite za tečaj ali pa opravite izpit za mopedista.
Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri
CESTNEM PODJETJU V NOVEM MESTU Novo mesto, Ljubljanska 8
razpisuje LICITACIJO
ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV: Izklicna cena:
1. tovorni avtomobil DODGE — nevozen   100.000 din
2. tovorni avtomobil DODGE — nevozen   120.000 din
3. kompresor FMA — pokvarjen 15.000 din
4. mešalec za beton — brez motorja 20.000 din
5. kovačnica, poljskr — 5 kom. 2.000 din
6. tovorni avtomobil TAM — nevozen        80.000 din
7. pisalni stroj z dolgim valjem, pokvarjen 10.000 din
Licitacija bo 12. marca 1965, ob 9. uri v prostorih stranskih obratov v Bučni vasi. Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije in ustanove. Navedene predmete si lahko ogledate vsak dan od 9. do 11. ure v Stranskih obratih v Bučni vasi. Informacije dobite po telefonu 21-571.

ZA PITANJE PRAŠIČEV i a m o
ker pospešuje debelenjet Proizvaja Drorerija LJubljana
PREDVOLILNI ZAPIS IZ CELJSKEGA OKRAJA
Izbira kandidatov ne bo težka, vendar...
Predzadnji četrtek je bila soja izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL Celje, naslednji dan pa v Laškem posvetovanje s predsedniki ob-čLnskah odborov SZDL in sekretarji občinskih komitejev ZKS z območja celjskega okraja. Razpravljali so o dosedanjem poteku evidentiranja in prihodnjih nalogah v pripravah na bližnje skupščinske
Ocena za prvo obdobje priprav na volitve je v občinah celjskega okraija lahko samo pozitivna- Z evidentiranjem proti koncu lanskega leta se je začelo razgibano delo druž-beno-političnih organizacij, društev in občanov na terenu in v delovnih organizacijah. Ni bilo sicer posebnih sestankov za razgovore o evidentiranju, vendar so vse seje in raz-govore izkoristili tudi za pogovor o bližrrih skupščinskih volitvah in za evidentiranje predlogov za kandidate- Takšen način je najbrž bil tudi
Mar podjetja nočejo pomagati svojim delavcem?
Šest šol i r:hnišk; občini ima tuleči;'- kntiinje Kuhinje in letovanj ctrok bo letos financiral:' občin in za to po rabila predvidoma 8.5 milijona dina* jev. Sve« za socialno varstvo in varstvo dru'ine pri skupščin s«- j« za pomoč pri finanei: a-iju šn'skih kuhinj in letovanj otrok obrnil tudi na delo ne kolektive, vendar odziva n bDo Vsekakor pa bi mora'; podjetja, kjer so — navsezadnje 'Uar"! otrok, tudi nekaj prispevat1 /a čim boljšo organizacijo šolskih mlečnih kuhinj in izvedbo letovanj!
najbolj ustrezen, saj so razgovore o volitvah povezovali z dejanskimi problemi in prL hodnjimi potrebami. Nič čudnega, če so spričo takšnega vsebinskega obravnavanja evidentirali takšne ljudi, ki bi bili sposobni opravljati odbor-niške ali poslanske naloge. Začetne slabosti v premajhnem predlaganju delavcev, žensk in mladi ljudi so se izboljšale, med občani pa se je utrdilo spoznanje, da bodo v prihodnje lahko kandidirali le tisti, ki jih bodo predlagali v javni razpravi. Glede na vse tO je evidentiranje potrdilo, da takšen način predlaganja kandidatov našemu družbenemu sistemu tudi najbolj odgovarja.
Doslej so v celjskem okraju evidentirali 62 predlogov za 5 poslancev zvezno skupščine, 178 predlogov za 34 mandatnih mest v republiških skupščini in čez 1.000 predlogov za 344 izpraznjenih odborniških vdesi v občinskih skupščinah. Zaradi tolikšnih predlogov izbira kandidatov ne bo težim, vendar bo ena izmed poglavitnih prihodnjih nalog občin-skib družbeno-poliL.ičnih organizacij in še posebej tistih na '»remi. da pri dokončnem %r-biranui kandidatov ne bodo _ kršili dosedanje demokratič-'nosti er da se bodo občani na kandidacijskih zborih dejansko sami odločili za tiste kandidate, ki bodo glede na sestavo in potrebe skupšči" rr-rboli ustrezali-
Zaradi tega so na obeh se tata govorili največ o drugem obdobju priprav na volitve ter na'ogah Socialistične zve ze in drugih družbeno-politič-nih organizacij. Tako kot v občinah Spodnjega Posavja so se tudi v drugih občinah tega okraja   dogovorili,   da bodo
$£dlogi la nove ferežišle odbornike
PREDLOGI ZA ODBORNIKE
^-^INSKI ZBOR:
Zbor volivcev v Brežicah je za 2. volilno enoto evidentiral dr. Marijo Jež, Katico Kolar. Marijo Hrovat, Franca Kebe-ta in Mirka Grublješiča. Na zboru volivcev v Kapelah so bili za 8. volilno enoto ■ pred laganJ: Ivan Stanič, Drago Vidmar in Vinko Zupančič.
V 20. volilni enoti na Bi zeljskem so zabeležili deset predlogov.   Evidentirani so
Kmetijska šola GRM - ftovo mesto
razpisuje delovni mesti:
1. kvalificiranega TRAKTORISTA
z dveletno prakso
2. kvalificiranega VINOGRADNIKA
Fod 1. zagotovljeno samsko stanovanje takoj, v jeseni družinsko; pod 2. družinsko stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ivan Balon, Ivan HLudina. Ivan Martini, Ivan Pečnik, Hedica BlažinČic, Franc Jel-cič. !•';•. . ič Premelč, Milan Dernikovič, >Iatka Sekoranja in Ivan hipe j.
V 22 ,'olilni enoti v Orešju so predlagani: Kari žniderič, Franc Golobic, Ivan Berko vič, Anton Polak in Franc Kunst. Občansko zvezo DPM zastopa v 30. volilni enoti Majda 2pkaij.
ZBOR  DELOVNIH SKUPNOSTI:
Predlogi zbora volivcev vojne pošte Bregana, 2 VE: Fraiv Kožar, Miloš Zdjelar, Andrija Ciglar. Zora Kitarnaš, Josip Prah, Jože Agnič in Stan ko Zobarič.
Volivci železniške postaje so evidentirali v 8. volilni enoti Franca Hervola.
V 14. volilni enoti so člani KZ Brežice predlagali skupaj z družinskimi člani KU Bre žice, Artiče in Sromlje tele kandidate: Adama Dcržaniča, Franca Butaro, Eda Božička Alojza Mustarja, inž. Nado Cirnski. Jožeta Vimpolški, Franca Tomšeta in Martina Kržana. V 16. ' enoti pa
Slovenija vino Ljubljana
POSLOVNA ENOTA BREŽICE VINO V BREŽICAH
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE MEHANIČNE DELAVNICE IN AVT0PARKA
POGOJI: avtomehanik s 5-letno prakso ali strojni ključavničar z 10-letno prakso. Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim opisom dosedanjih delovnih mest na naslov: Komisija za sprejemanje in odpuščanje pri podjetju SLOVENIJA VINO LJUBLJANA, POSLOVNA  ENOTA  BREŽICE  VINO, BREŽICE.
pred kandidacijskimi zbori razširjene seje občinskih družbeno-političnih organi-zaciij in da bodo podobni sestanki v delovnih organizacijah- Na teh bodo z volilno komisijo uredtili in pripravili dokončne predloge za kandidate, dokončno besedo o kandidatih pa bodo izrekli občani na kandidacijskih zborih. Spričo tega se bo evidentiranje dejansko končalo šele s kandidacijskimi zbori, saj bodo občani na samih zborih še lahko predlagali ustreznejše kandidate. Vse to zahteva takšno dejavnost družbeno-poli. tičnih organizacij, da bodo na kandidacijskih zborih izmed evidentiranih predlogov lahko predlagali kandidate v imenu vseh občanov.
Delo ne bo lahko, predvsem pa ne bo laže kot v prvem obdobju priprav na volitve. Glede na odlok skupščine o razpisu volitev bodo hkrati morali pohiteti s pripravami, to pa bo spričo velikega števila kandidacijskih zborov zahtevalo še posebej odgovorno nalogo. Razen urejevanja in pripravljanja predlogov za kandidate bo treba poskrbeti
tudi za vsebino in udeležbo na kandidacijskih zborih- V celjskem okraju menijo, da na teh zborih ne bi smeli mimo priprav za družbene načrte, dejavnosti in nalog občinskih skupščin, nelcaterih gospodarskih vprašanj delitve dohodka in urejevanja tistih vprašanj, ki vplivajo na družbeno raven občanov in proizvajalcev ter o tem, kako se izvajajo načela za izboljšanje stanja v družbenih službah.
Za datume kandidacijskih zborov se še niso odJJočili, začeli pa naj bi se proti koncu bega meseca in končali do 8-marca.
Predvsem: usmeriaire
Osnovne organizacije ZK v brežiški občini bodo obravnavale predvsem probleme v podjetjih in krajevnih skupnostih
Člani občinskega komiteja v Brežicah so na svoji drugi sejd sprejeli delovni program in se dogovorLi tudi za oblike dela. Občinska konferenca ZK je sprejela vrsto nalog, ki jih bodo moral; komunisti izpolniti pri uresničevanju smernic VIII- kongresa. Občinski komate bo skušal uveljaviti take oblike sodelovanja z osnovnimi organizacija-md, ki ne bodo prizadele njihove samostojnosti. Le-te naj bi se lotevaue zlasti problemov v delovnih organizacijah
in krajevnih skupnostih- Tu gre za usmerjanje, ne za odločanje. Odločah bodo samoupravni organi in zbori občanov, naloga Zveze komunistov pa je, da se zavzame za takšne odločitve, ki jih je v svojih smernicah že nakazal zgodovinski VIII. kongres. Občinski komate bo posredoval osnovnim organizacijam sMepe svojih sej in priporočila ter analdze o vseh pomembnejših problemih in dogajanjih v občini.
Različna merila za različne pogoje
Osem dolenjskih občin bo letos dotiranih - Novi zakon o določitvi dopolnilnih sredstev omogoča občinam, da bodo izboljšale šolstvo, socialno in
zdravstveno varstvo
Razen črnih gradenj in črnih vinotočev: zdaf še črni inštruktorji!
Število voznikov motornih vozil zadnja leta čedalje hitreje narašča. Za njihovo vzgojo so vložila društva AMD veliko truda, sredstev En prizadevanj ter požela pri tem lepe uspehe- Kljub temu pa se še vedno pobijajo na naših cestah vozniki brez vozniških dovoljenj in tako imenovani »črni« učitelji,  ki  nimajo  niti dovolje-
Ivana Zevnika m Stanka Motana.
Garnizon Cerklje je predvi del 9 kandidatov v 23. volilni enoti. To so: Rafko K' '.evc, Anton Štimac, Mirko Grublje šić, Janez Dejak, Dragoljub l .zič, Božo Bauk, Mih" av Popovič, Danilo Blanuša in Milan Čorič-
Po nasipu na Gorjancih
21. februarja zjutraj je zdrsnil z gorjanske ceste med vasema Ce-rovec in Vahta osebni avtomobil LJ 65-14, Ki ga je vozil Jože Ma-cedoni iz Dolenje vasi pri šmar-jeti. Vozilo je v ovinku vrglo na nasip, kjer se je prevrnilo. Prehitra vožnja na poledeneli cesti je terjala okoli 500 tisoč dinarje gmotne škode, medtem ko so se voznik In dva potnika laže ranili in iskali pomoč v nomeški bolnišnici.
Smrt pod vlakom
14. februarja ob 21.30 je osebni vlak povozil Jožeta Cirmana 51, iz Otovca pri Črnomlju, ki se je vračal iz vinograda. — Nesreča je Cirmana zadela na progi nedaleč od njegovega doma.
Stisnjen med vagoni
Jože Pire, 31, lz Črnomlja je hotel 17. februarja ob 17. uri stopiti na vlak na črnomaljski železniški postaji, potovanje pa mu je preprečil tovorni vlak, ki ga je Pire prezrl. Pri prehodu preko proge je prišel med vagone in izdihnil. i
Zmikavt v IMV
V noči od 18. na 19. februarja je v obratni menzi v novomeški IMV zmanjkalo 100.000 dinarjev. Blagajna je bila na silo odprta.
Že dvakrat v straškem »Mercatorju«
Ponoči, od 10. na 11. februar je lovec na denar vlomil v Mercatorjevo poslovalnico v Straži In odnesel iz blagajne manjši izkupiček. Podobno tatvino so v istem lokalu prijavili tudi lani.' Vlomilec v Straži ni imel težkega dela, ker so bili poslovni prostori slabo zavarovani
Zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti v Sloveniji zagotavlja dopolnilna sredstva občinam, ki z lastnimi  dohodki ne more-
nja, niti sposobnosti za poučevanje vožnje z motornimi vozili na javnih cestah. Njihova vozila niso predpisano opremljena, zato nevarno ogrožajo tudi druge uporabnike javnih cest.
V zadnjem času so pristoj. ni organi prijavili sodniku za prekrške več takih posameznikov, ki poučujejo druge občane o vožnjah na javnih cestah. Med njimi so tudi Janez Murn iz Novega mesta, soboslikar Anton Mev-žak z Broda 45, strojni tehnik Peter Vraničar iz Kočevja, Prešernova S, Peter Lampret, šofer iz Stične, in Rafael Lešnik, duhovnik iz Mokronoga. Zaradi njihove nestrokovnosti so njihovi »učenci« že večkrat ogrožali varnost drugih državljanov-Tako je npr. Lešnikova učenka iz Mokronoga pri eni izmed voženj povzročila tudi prometno nezgodo.
V interesu javnosti je, da pristojni organi poostrijo kontrolo in da strožje ukrepajo proti takim osebam, ki ogrožajo življenje tudi na -javnih cestah. Ze brez »črnih« učiteljev je v našem prometu dovolj žrtev, škode in nepotrebnega gorja!
jo kriti svojih osnovnih nalog. Ta predpis je skupščina sprejela lani v novembru in letos 19 februarja ga je dopolnia z aovim zakonom. Ta določa, katere občine bodo deležne dopolnilnih sredstev in koliko jih bodo prejele. ,
V Sloveniji je takih občin 37. Republika jim odstopa različne stopnje prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. Občini Krško in Novo mesto si bosta lahko zadržaii 15 odst. omenjenega republiškega prispevka, občina Kočevje 25 odst., občina Ribnica 55 odst., občina Sevnica 85 odst., občine Črnomelj. Metlika in Trebnje pr, celo 100 odst.
Takšna pomoč bo omogočila boljše oblikovanje dohodka v teh občinah in hitrejše reševanje že dolga lete zanemarjenih dejavnosti, med katere sodi predvsem šolstvo. Merila za dopolnL-na sredstva niso enotna, ker jih ni bilo mogoče določiti. Pogoji posameznih občin so tako različni, da je bilo to različnost treba upoštevati. Tako se na primer proračun-ska potrošnja pr; enakih dejavnostih zolo razlikuje in dosedanji sistem delitve je še omogočaj takšno neena-komernost
V občinah, kjer so družbene službe bolj razvite, porabijo več sredstev za šolstvo, za vzdrževanje kulturnih ustanov in podobno. Manj razvite običajno bremenijo veliki izdatki za socialno varstvo in za zdravstveno varstvo. Pri dodeljevanju sredstev je bila upo-
števana predvsem dosedanja proračunska potrošnja občin ter porazdelitev teh sredstev na posamezne dejavnosti dosedanje obveze £ poroštvi in posojili, negospodarske investicije, komunalna dejavnost, stroški na učenca, sociame podpore ipd.
Novi zakon o določitvi dopolnilnih sredstev občinam omogoča boljšo ureditev šolstva, socialnega varstva, izplačevanje priznavalnin borcem ter zavarovan' e kmetov borcev.
Občini Črnomelj m Metlika, ki kljub 100-odstotm prepustitvi republiškega prispev-V iz delovnega razmerja ne moreta kriti svojih osnovnih potreb, bosta razen dopolnilnih sredstev dobili še dotacijo. Zakon določa 105 milijonov za Crrnomel-' in 125 milijonov za Metliko
Proračuni slovenskih ->b-čin se letos povprečno povečujejo za 25 odst., proračuni dotiranih občin pa še presegajo ta odstotek. Merila za dopolnilna sredstva najbrž niso popolnoma objektivna, zato je v družbenem planu poudarjeno, da bo treba zasledovati proračunsko potrošnjo v teh občinah skoz: vse leto. šele po daljšem skrbnem spremf.janju njihovega gospodarjenja in razvoja bo na razpolago več objektivnej-ših meril za pravimo presojo o višini dotacije.      J. T.
Ne jezite se. če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov!
Slovenija avto
Ljubljana, Prešernova c. 40
VSE SVOJE KOMITENTE IN POSLOVNE PRIJATELJE OBVEŠČAMO
DA SMO PONOVNO DOBILI
SOGLASNOST ZA UVOZ
nadomestnih delov, pribora in gum za motorna vozila
NA OSNOVI TE SPREMEMBE V NAŠEM POSLOVANJU NADALJUJEMO  Z  UVOZNO-IZVOZNIMI POSLI.
PRIPOROČAMO SE VSEM INTERESENTOM  TER  NAŠIM DOSEDANJIM STRANKAM, DA NAM ZAUPAJO IZVRŠITEV ZUNANJETRGOVINSKIH USLUG.
»Slovenija avto« • Ljubljana
Praznik v Prevolah pri Hinjah
V nedograjeni prevolski šoli se je 14. februarja ob njeni 10-letnici ves dan odvijal pester knlturni spored, na katerega so od blizu in daleč prihiteli številni občani
Na Vinici bodo gradili zdravstveno postajo
Preteklo sredo je svet za zdravstvo pri črnomaljski občinski skupščini razpravlja: o predlogu družbenega plana in proračuna za letošnje leto na področju zdrav-• siva.
Kapacitete v ambulantah so se z izgradnjo nove lekarne v Crnomnj-u in z adaptacijo zdravstvenega doma povečale tako, da zadovoljujejo potrebe. Tudi strokovnega kadra je v glavnem dovolj, čeprav se je povečalo število zavarovancev-
Pomembna je gradnja nove zdravstvene postaje na Vinici. Ta objekt montažnega tipa bo stal 10 milijonov dinarje'/. Finančna sredstva bodo dobili iz občinskih sredstev, iz sredstev komunalne-
ga zavoda za socialno zavarovanje in s krajevnim samoprispevkom.
V predaogu proračuna za zdravstveno zaščito je predvidenih 43 milijonov dinarjev za zdravljenje socialno ogroženih, za kmečke zavarovance, za razširjeno zavarovanje mladine, financiranje zdravstvenega centra in ostale zdravstvene zaščite.
Svet za zdravstvo je razpravljal tudi o programu dela sveta za letošnje leto, ki obsega obravnavo finančnega načrta in programa zdravstvenega centra, problematiko borcev, analizo zdravstvenega stanja šolskih otrok, organizacijo zdravstvene službe in ostala pomembna vprašanja. J.D.
Lepi načrti za praznik žena v sevniški občini
Komisija za družbeno aktivnost žena pri občinskem odboru SZDL v Sevnici je te dni razpravljala o programu v počastitev 8. marca. Dan žena bodo proslavili v vseh krajevnih centrih in v podjetjih. Komisija se je odločila tudi za nekatere druge načrte, ki jih pa brez finančne pomoči ne bo mogla uresničiti. Njen predlog je, da bi za praznik žena obiskali in obdarili partizanske matere, nekdanje borke in vse žene, ki so starejše od 90 let. Ob tej priložnosti je komisija predvidela tudi obdaritev družin z velikim številom otrok.
Načrti za počastitev dneva
Matični urad Šentjernej
Januarja jc bil doma rojen 1 otrok. — Poročili so se: Alojz Zni-daršič, kmetovalec iz šmalčje vasi, in Antonija Režetič, delavka iz Grobelj pri Prekopi; Jože ReSetič, kmetovalec, In Marija Rudman, delavka, oba iz Grobelj pri Prekopi; Edvard Kukman. mizar iz Bele cerkve, in Jožefa Semenič, kmečka delavka iz Roj; Jože Vovk, delavec iz Vratnega, in Mihaela Knez, delavka iz Mengša; Branko Turk, krojač, in Marija Cvelbar, učiteljica, oba Iz Podgrada; Ježe Lenič, kmetovalec iz Šentjakoba, in Ivana Jordan, kmetov alka iz Ostroga; Anton 2upan, kolar z Brezja pri Šentjerneju, in Jožefa Banič, delavka iz šmalčje vasi; Jože Tram-te, traktorist iz Drame, in Terezija Gornik, kmečka delavka iz Dobrave. — Umrli so: Ana Pavlin, užit-karica iz Zvabovega, 75 let; Frančiška Prhne, uždtkarica iz Orehovi-ce, 77 let; Franc Štemberger, kmetovalec iz Šentjerneja, 80 let, in Jože Saje, uždtkar iz Gor. Gradišča pri (I«'*—°r t!
žena v sev "ki občini so vredni upoštevanja in zaslužijo podporo vseh t:rtih, ki imajo možnost odstopiti ne kaj sredstev v ta name- Obiski na domu bodo za vse partizanske matere, borke in ostale žene najlepše priznanje ob njihovem prazniku.

V nedeljo, 14. februarja, je osnovna šola v Prevolah pri Hinjah praznovala 10-letnico obstoja. Kmalu po 9. uri so v šolo prihajali starši, otroci, vaščani ter gostje iz Novega mesta, Žužemberka in drugod. Proslave so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Novo meto Sergej Thoržev-ski, sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Zirkelbach, republiška poslanca Tilka Sašek in prof. Veljko Troha, načelnik oddelka za družbene službe Jože Suhadolnik, ravnateljica Medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo Ema Muser in drugi.
Ob 10- uri se je začela proslava. Ravnatelj prevolške šole Jurij Poje je pred polno dvoranb poslušalcev najprej osvežil spomine na leta po vojni, ko otroci v teh suhokranj. skih predelih sploh niso imeli pouka- šele leta 1946 so odprli šolo v privatnih sobah. Novo šok) so začeli graditi leta 1953, dve leti kasneje pa so jo odprli, čeravno še ni bila dograjena. Žal je vse od tedaj dO danes ostala neizpre-menjena. Dograjenih je le nekaj učilnic, vsi drugi prostri so neometani, kakor tudi zunanjost šolske stavbe. Zid je že začel razpadati, telovadnica je brez poda, nima ometa na stenah, skozi zasilna okna veje mraz, tako da je za pouk telesne vzgoje ne morejo uporabljati
Da je ta prostor res neprimeren za uporabo, so občutili tisti dan vsi gostje, ki so v njem polni dve uri sledili programu šolarji so nastopili z recitacijami, s prizorčki, pesmijo in z narodnimi koli, zatem pa so uprizorili še lutkovno igrico Meh za smeh.
Zdaj je cesta brez ovinkov
Južno od Zajčjega vrha na Kočevskem so že v 17. stoletju uredili pokopališče, ki so ga uporabljali tudi prebivalci črnega potoka. Tedaj so ob pokopališčnem zidu .speljali cesto proti Livoldu. Cesta je imela prav tu troje nevarnih ovinkov. 2e leta 1962 so sklenili, da jo bodo popravili, to pa so lahko storili šele v oktobru in novembru 1964. Sredstva sta prispevala občinska skupščina in državno posestvo, občani pa so pod vodstvom Antona Mi-heliča- iz črnega potoka s prostovoljnim delom uredili 104 m cestišča brez ovinkov, cesto od Zajčjega polja do črnega potoka pa razširili in usposobila za vsak promet. Pri tem je 41 družin iz obeh vasi prispevalo 492 prostovoljnih delovnih ur.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Danilo Kovačič, Bojan Ceh, Franc Lultšič, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Slavka Janežič, Ivan Mlakar, člana kolektiva Občinska skupščina Novo mesto; Vinko Kap-Ier, mlinar iz Zavinka; Branka Gorenc, gospodinja Iz Segonj; Danica Krasna, gospodinja iz škoojana; Tončka Hočevar, delavka iz Škocjana; Cvetka Staniša, članica kolektiva Osnovna šola škocjan; Anton Virant, član kolektiva KZ Novo mesto; Marjan Tomazin, dijak ESS v Novem mestu; Jane/. Lcskovar, član kolektiva Iskra Šentjernej; Ivan Ferkolj, mizar iz Dobrave; Avgust Pavlic, član kolektiva Ela Novo mesto; Janez Kirn, posestnik iz Goriške vasi; Branko Turk, delavec iz Bršljina; Neža Gregoričič, gospodinja iz Smolenje vasi; Ana Ravbar, gospodinja iz Smolenje vasi; Pcpca Mogolič, gospodinja iz Goriške vasi; Vinko Komljancc, posestnik iz Osrečja.
Franc Jerus, posestnik iz Goriške vasi; Alojz Nušič, posestnik iz Osrečja, Avgust Bradač, Franc Gorše, Jože Šporar, Ivan Mirtič, Marjan Bradač, Ivan Mlinar, VukaSin Šohot, Franc Krvn, Štefan Kovač, Franc Cegovnik, Tone Zupančič, Člani kolekUva Gorjanci Straža; Sonja Humer, Jože Pire, Ivan Pirh, Elizabeta Brank, Iva Jakšc, Janez Bavdck, Franc Tiso-vec, Jože Rebsclj, Franc Plantan, France Saje, Stanka Špolar, Mirko Dragman, Janez Turk, Alojz Strahan, Albin Gorše, Jože Vidmar, Alojz Može, Ivan Kocjan, Franc Novuia, člani kolekUva Novoles Straža; Jože Bartolj, član kolektiva IMV Novo mesto; Marija Klobučar, gospodinja iz Stranske vasi; Marija Povše, gospodinja iz Dobindola; Albert Lah, mizar iz Jurno Dobindola: Anica Sobar, gospodinja iz Uršnih sel; Otilija Povše, gospodinja iz Dobindola;Albert Lah, mizar iz Jurne vasi; Marija Celic, gospodinja iz Uršnih sol; Marija Celic, gospodinja iz Uršni sel, Jože Kastclic, upokojenec iz Gornjih Sušic; Marija Klopčič, gospodinja iz Dobindola; Alojz Erpe, član kolektiva Pionir Novo mesto; Marija Bartolj, gospodinja iz Dolnje Straže; Marko Krštinc, član kolekUva Novoles Straža, in Ciril Šiška, član kolektiva Novoles Straža.

Mladina je pod vodstvom domačih učitelje*, v pripravo kulturnega sporeda nedvomno vložila veliko truda, ki je bil najbolje poplačan z zadovoljstvom številnih poslušalcev.
Popoldne ob 13. uri so nastopili še gostje iz sosednje šole v Ambrusu z lepo uvežba-nim tamburaškim zborom, nato pa je novomeški potujoči kino predvajal dOmači film Dolina miru. Ta dan je bil za vse Prevolčane in prebivalce okoliških vasi posebno doživetje, saj toliko kulturnega razvedrila sicer niso deležni vse leto. Ob tej priložnosti je bil
Matični urad Semič
Januarja ni bilo rojstev izven porodnišnice. — Poročili so sc: Jožef Poč, ključavničar z Vrtače, In Cvetka Lukcžič, delavka iz Vavpče vasi; Edvard Mihelj, delavec z Vrtače, in Rozalija Didovič, delavka s Pcdrebra. — Umrli so: Ana Fifolt, upokojenka Iz Vavpče vasi, 52 iet; Marija Dravinec, užit-karica s Kala, 87 let, In Neža Ka-stelec, užitkarica z Osojnika, 77 let:
lini!!lll)illl!lli!illlllilll!:!lliJili!l!li;il||l!||;!!!||
v šolski mlečni kuhinji urejen bife, eno izmed učilnic pa so spremenili v plesišče, kjer se je ob poskočnih melodijah Babičevega fanta mladina zavrtela.
Učiteljski kolektiv v Prevolah dela v zelo težkih pogojih, saj v vasi ni trgovine, ne gostišča, zelo so slabe avtobusne zveze z večjimi središči, učitelji pa nimajo primernih stanovanj. Ob 10-letnici šole so hoteli opozoriti javnost na vse te probleme, zlasti pa na škodo, ki se dela v nedograjeni stavbi- Vsekakor je šola prevelika za okoli 120 otrok, na kar ob gradnji niso računali. Vendar je stavba zdaj napol dograjena in bi bilo treba karkoli ukreniti, da bi jo vsaj zaščitili pred propadom.
Ker je v suhokranjskib vaseh poseben problem zdravstvena služba, menijo vaščani, naj bi enega ali dva nedograjena prostora v šolski stavbi preuredili za potrebe ambulante, vse druge prostore pa v stanovanja za učitelje.
Ta teden: pet nagrad
V torek opoldne je žreb spet posegel v vrste novih naročnikov zadnjega tedna; izžrebani so bili:
Olga Tomazini, Mahovnik 10, p. Kočevje — dobi 1. nagrado — 2500 din; pridobil jo je pismonoša Jože čop.
Lepe knjige, ki jih je izdala DOLENJSKA ZALOŽBA v Novem mestu, pa bodo dobili:
Rudi Kordiš, Šentlenart 3, p. Brežice;
Ivan Pungartnik, Dilančeva 13, Novo mesto;
Nande Mate, Ribnica na Dol. št. 171;
Silvo Bec, Pekel 7,p. Trebnje na Dol.
Denar in knjige smo izžrebancem danes poslali po posti. — Lep pozdrav vsem novim naročnikom —
Zbori volivcev v kočevski občini, na katerih bodo potrjevali kandidate za odbornike in poslance ter razpravljali o družbenem planu in proračunu za letošnje leto, bodo trajali od konca februarja do 10. marca. Predvidoma bo okrog 90 zborov volivcev.
Doslej je v občini evidentiranih nad 150 predlogov za odborni-ške kandidate, povprečno po pet v vsaki volilni enoti Žensk je evidentiranih 30 odstotkov, mladine do 25. leta 12* odstotkov, od 25 do 29 let jih je 20 od-
TE DNI
stotkov, od 30—39 let 40 odstotkov in nad 40 let 28 odstotkov. Z nedokončano oz. končano osemletko je 54 odstotkov evidentiranih, s srednjo šolo 32 odstotkov in z višjo ter visoko šolo 14 odstotkov. Delavcev je med evidentiranimi 27 odstotkov, kmetov 4 odst., uslužbencev 15 odst., inženirjev in tehnikov 17 odst., prosvetnih delavcev 12 odst., upokojencev 3 odst. in ostalih 8 odstotkov.
uredništvo in uprava lista
»{•mh^mffii^fiimiHtmtmffiHHiiitiimtiHKnmitiiiUJi!
i!!iii!ll«n!!l!llWra«l!IHilHl!!!lltiil!Hlltffiffif
PEDAGOGI! — V izredno praktično korist vam bo knjiga pedagoških člankov in študij — PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah. Samo 500 dinarjev!
GLUHIM VRAČAMO SLUH
0 nekaterih vprašanjih osnovne organizacije Zveze gluhih za področje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto In Tirebnje
V osnovni organizacija Zveze gluhih za dolenjsko področje je včlanjenih 214 ljudi iz občin Črnomelj, Metli-ka, Novo mesto in Trebnje. Med njimi je kar 50 mlajših od 25 let, 162 čianov pa je zaposlenih ali upokojenih in le 52 je pridobitno nesposobnih. Približno 40 gluhih še ni včlanjenih v organizacijo. V šolah za gluho mladino v Ljubljani in Portorožu se poučuje 13 gluhih otrok, organizacija pa je pridobila oblastne organe, da plačujejo stroške dvema članoma, ki sta gluha in vrhu vsega skoraj popolnoma slepa, pa kljub temu delata v NOVOLESU in v gradbenem podjetju v Črnomlju- Organizacija zelo skrbi za vzgojo in za učne uspehe v šoli, saj vsako leto zastopnika Zveze gluhih iz Novega mesta obiščeta učence ter jdh obdarita. S toiikšno skrbjo so zelo zadovoljni tudi vzgojitelji, ki vedo povedati, da se edino na Dolenjskem zanimamo za gluhe šolarje.
Organizacija nima sredstev, da bi pomagala socialno šibkim članom, pa je kljub temu 45 gluhih obdarila za novo .teto- Kaj več niso mogli narediti niti na kulturno prosvetnem, niti na športnem polju. Lani za mednarodni dan gluhih so prvikrat izvedli tekmovanje z zračno puško, prav tako pa so se z organizacijo gluhih iz Krškega pomerili v streljanju v Novem mestu. To so skromni začetki športnega dela med ghihirnri, povedati pa je treba, da nekateri igrajo tudi šah. Odbor zveze gluhih v Novem mestu je ob pomoči družbenih organizacij ter socialno skrbstvenih organov, občinskih pkupščm in organi-
zacij RK skrbel za usposabljanje gluhih za delo. Treba jim je omogočiti predvsem to, da bi se jim vsaj malo povrnil sluh. Osnovna organizacija namerava zategadelj nabaviti slušne aparate za ti-ate člane, ki bi jih lahko uporabljali ter poziva vse, naj se prijavijo odboru. Vsak aparat bo stal približno 40
tisoč din. Uporabljajo jih lahko tisti, ki sluha niso popolnoma izgubili. Znanstveniki se trudijo pomagati tudi tistim gluhim, ki ne slišijo popolnoma nič in že delajo posebne poizkuse v Zagrebu ter na Zavodu za gluho mladino v Ljubljani.
MARJAN TRATAH
Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnega razmerja
KROJAŠKEGA PODJETJA »KROJAČ« NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
računovodje
POGOJI: ekonomist z petletno prakso ali srednjo šolsko izobrazbo in z desetletno prakso na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
obvešča
lastnike sadnih dreves
na svojem območju, da so po določilih 29. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ, št. 26-54 in 52-61) ter po določilih Uradnega vestnika Dolenjske (št. 1-64)
DOLŽNI ZATIRATI BOLEZNI
IN ŠKODUIVCE SADNEGA DREVJA
Kmetijska zadruga je dolžna voditi in izvajati akcijo na svojem območju ter o tem poročati pristojni občinski inšpekciji. Da bo akcija v redu potekala, naj vsi lastniki sadnega drevja, ki škropljenje ne morejo izvesti sami, naročijo škropljenje na sedežih proizvodnih okolišev v Žužemberku in na Dvoru.



f
XIII
1
DIVIZIJA VESELJA
Tukaj, v rožnato prepleskanih barakah, niso bičali deklet. Skrbno so pazili, da so ostala dekliška telesa cela, nepoškodovana, če so tukaj pretepli dekle, se ni smela več vrniti v Divizijo veselja. Hitro so jo vrgli na tovornjak in odpeljali v krematorij.
Tukaj je dobila vsaka novo opremo. Vsak teden čisto perilo. V primerjavi s hrano v Delovni diviziji je bil tukaj res raj, kot je rekla Ren j a Zeidner. Toda dekleta, ki so v tem raju kaj zagrešila, so morala na »raport«. Samo na »raport«. Grešnice s tremi »raporti« so odpeljali po navadi ob prihodu no-
10
dajo iz dveh tankih zarez, ustnici ima stisnjeni; podolgovati, temni in brazgotinasti obraz neprestano izžareva nepotešeno spolno slo in strastno' ljubosumnost. Mogoče ji je prav ta pošastni videz pripomogel do tako vodilnega položaja.
Bržkone so se je moški vselej izogibali. Njen razmesarjeni obraz je nemara v zvezi s tem. Toda tukaj, v Diviziji veselja, kjer je neomejena gospodarica, je Elsa ljubosumna na svoje podrejene, kar jim da krepko občutiti. Ko opravljajo dekleta svojo »veselo dolžnost«, hodi po barakah in si na vso moč prizadeva pritegniti pozornost nemških gostov nase. Ko vstopijo v taborišče, jih gre pozdravit pred barake, da bi se po-bahala s svojim čistokrvnim nem-

KA-CETNIK 135633



vega transporta, na morišče, kjer jim je glavna nadzornica Elza iz-tepla grehe iz telesa. Temu so rekli »očiščevanje grehov«. Nato so naložili očiščena telesa na tovornjak. Naj bo to drugim dekletom v raju opomin.
Ko gredo nemški vojaki na rusko fronto, se vsak dan ob dveh spotoma ustavijo v Diviziji veselja; prihajajo iz bližnjih postojank, da bi se pozabavali z dekleti iz Barake s punčkami. Dekleta morajo povsem zadovoljiti svoje cenjene goste. Če gost ni bil zadovoljen s postrežbo,-mora o tem pred odhodom poročati v pisarni ter povedati številko, ki jo ima dekle vžgano na prsih. Po treh takih »poročilih« je dekle avtomatično obsojeno: dekle ni primerno cenilo izkazane ji velike časti; norčevalo se je iz časti nemškega borca!
Glavna nadzornica Elsa je čistokrvna Nemka iz Diisseldorfa. Zelena kriminalistična trikotna nalepka na rjavem svitru priča, da je bila pred vojno obsojena na dosmrtno ječo. Nihče v taborišču ne ve, s kakšnim zločinom si je zaslužila to kazen. Znano je samo to, da so jo Nemci ob ustanovitvi tega taborišča vzeli iz ječe in jo pripeljali sem, kjer je postala glavna nadzornica. In izbira je bila srečna — pravi človek na pravem mestu.
Elsa iz Diisseldorfa je zdaj vsemogočna vladarica Divizije veselja. Surovi vbodi z nožem na obrazu otežkočajo človeku uganiti njeno starost. Visoka je in vitka, kar venomer poudarja s tesno se prilegaj očimi jahalnimi hlačami, zataknjenimi v jahalne škornje. Oči gle-
škim rodovnikom. Tudi na drugo roko si natakne črn satenast trak, da bodo videli vsi z vseh strani, kdo in kaj je Elsa v Diviziji veselja. A vse je brez haska. Nobeden izmed vojakov se ne zmeni za njene predloge. Odklanjajo jo in gredo raje v barake k njenim prezi-ranirn sužnjam.
Za takšno vedenje je bila vsemogočna gospodarica že javno tepena. Nekoč je hotela zvabiti nekega gosta k sebi v posteljo. Vojak se je izvil iz njenega strastnega objema, ji pljunil v obraz in se šel pritožit. Svetlolasa poveljnica Jaga je stopila iz sobe in s pletenim bičem udarila zasoplo glavno nadzornico po glavi. Elsa je molče sprejela ukor. Samo njena usta so se besno spačila in njene ozke oči so sovražno prebadale Svetlolaso zver. Vedela je, da hodi Jaga zelo pogosto k svojemu ljubčku — poveljniku bližnjega delovnega taborišča Niederwalden —, da zadosti svojemu poželenju. A vedela je tudi, da mora sprejeti bičanje molče. Kajti za Jago je bila ona prav tako samo jetnica. Kasneje je Elsa pre-bičala dekleta, ki so bila samo pod njeno oblastjo.
Med »opravljanjem vesele dolžnosti« hodi Elsa izzivalno po barakah, da bi videla, ali se dekleta pravilno posvečajo svojemu opravilu in ali povsem zadostijo željam svojih gostov. Opazuje jih, ko ležijo pod vojaki in si želi, da bi jih ujela pri grehu »ravnodušnosti«. Opominja goste, da se lahko pritožijo, da zahteva taka ravnodušnost »raport« v glavnem stanu taborišča.'
Elsa skuša pogasiti zublje strasti z dekliško krvjo. Zanjo je največji užitek očistiti dekletovo telo greha — na morišču.
Po urah »užitka«, ko so Nemci odšli, se Elsa tiho plazi po taborišču — kakor divja zver, ki zalezuje svojo žrtev. Vsa dekleta drgetajo od groze. Najprej Nemci, zdaj Elsa. Iz enega pekla v drugega. Pogosto se polasti neke deklice, jo potegne v svojo sobo, se vrže nanjo in vsrkava v nosnice vonj po njenem telesu ter voha hkrati moškega, ki je bil pravkar vstal od dekleta. Gorje tisti, ki ne bi zadostila vsem Elsinim željam. Elsa ve, kako pripraviti dekle v stanje, ko avtomatično dobi »raport«. A katero dekle more zadovoljiti brez-dajno slo Else iz Diisseldorfa?
Ni mogoče opisati, kakšno svečano razpoloženje navdaja Elso, kadar mora naznaniti dekletu, da je že »porabila« svoje tri »raporte«. Njene oči žarijo od veselja. Dekle obstane kot uročena. Obe čutita, da zdaj žrtev popolnoma pripada Elsi: njena duša in telo sta zdaj neizogibno v rokah glavne nadzornice. Elsina usta se usodno spačijo. Tenke ustnice odkrijejo majhne, redke zobe. Kakor udav, ki se namerava oviti okoli telesa plena, vklene dekle z očmi in peklensko počasi izreče:
»Očistila te bom ... Zdaj si moja... čisto moja... Do kraja te bom očistila ... Ampak najprej boš šla z menoj...«
Drkle je kot prikovano. Elsine oči so se zapičile v njene. Ne mora odvrniti pogleda. Ne zavpije. Ne zajoka. Ne zbeži. Strmi v Elsin obraz in vidi v njem morišče. Podoba »očiščevanja grehov« ji je znana do najmanjše podrobnosti. Kolikokrat jo je že videla! Zdaj je nema. Elsine roke se ovijejo okoli nje, grabijo po njenem telesu in jo potegnejo k rjavemu svitru. Kot iz dna pekla sliši dekle Elsine besede, ki prihajajo skozi zobe:
»Očistila te  bom ... Očistila .. A najprej stopi z mano v mojo sobo ...«
Elsa iz Diisseldorfa gre in pelje svojo žrtev tesno prižeto k svojemu telesu. Obe korakata težko, kakor v transu. Bližata se sobi, kakor da bosta tam izvršili svečan obred; kakor da bi bilo tam, v Elsini sobi, svetišče Nove človeške civilizacije.
2
Ko je prišla Danijela na dvorišče Divizije veselja, je stekla k njej Civija iz Chebina. Hotela je izvedeti, kaj je z njeno sestro Hano v Delovni diviziji.
Danijeli je zastal dih. Na tako vprašanje ni bila pripravljena. V Baraki za raziskovanje je čisto pozabila na Delovno divizijo, a brž ko je Civija izrekla ime »Hana«, jo je zagledala, kako leži preko tračnic, medtem ko Hentschel Luna mirno kroži okoli njenega telesa
m od časa do časa z ročajem lopate udari po njenih komolcih, nogah, glavi — in čaka, da bo zakričala. Kakorkoli zakričala, samo da se bo slišalo. Čim bolj trpeč, čim bolj srce trgajoč krik bo to, tem bolj bo Hentschelu povšeči. Kakor da bi bili Hanini (kriki njegovemu ušesu glasba. Zdaj so odmevali Hanini kriki v Danijelinih ušesih, kakor da bi kričala Hana tukaj, poleg nje:
»Bog v nebesih! Bog v nebesih!«
Danijela je osuplo stala pred Ci-vijo, ki je gledala naravnost v njena usta in čakala na odgovor.
»Kaj pa je, Danijela? Kaij se je zgodilo?« jo je prestrašeno vprašala.
Danijela se - je nagonsko stresla, da bi se zavedela. Spomnila se je, da jo je bila Civija nekaj vprašala, pa je hlastno odvrnila:
»Kako to misliš: ,Kako se godi Hani?' Dela kakor vse druge.« Sama se je čudila svojemu osornemu odgovoru.
»Slišala sem, da je delo tam zelo naporno. Kako se počuti Hana pri delu? Tako šibka je!« je zaskrbljeno pripomnila-Civija.
Ob ustju jezera sede dekleta in drgnejo jedilni pribor. Na mostu svoji SS-ovec. Puško je naslonil na ograjo in naperil cev na dekleta. Na drogovih svetijo rdeče luči. Znak, da je v žici tok visoke napetosti. Na desni strani stoje rožnate barake; dekleta prihajajo in odhajajo vanje. Onstran ozkih potk, ki se belijo med barakami na drugi strani Divizije veselja, je bodeča žica. Od daleč se zdi, kot da je vzbrstela iz tal s škrlatnimi rožami. Takoj za bodečo žico je Delovna divizija, Baustelle. Renja Zaid-ner zdaj gotovo premišljuje — da, tudi ona je šla v Barako s punčkami! Zdaj bo tudi ona dobivala po dve skledi juhe na dan; tudi ona se bo mastila s klobasami in margarino, ki po pravici pripada dekletom iz Delovne divizije! In ko jo bodo golo peljali na morišče, se bodo njene oči srečale z očmi Renje Zeidner skozi dvojno bodečo žico. Tedaj bo Renja videla, kako debela je Danijela. Renja jo bo gledala. Ne! Ne sme je gledati tako! Renjine oči jo prebadajo. Tega pogleda ne prenese. Golo so jo odpeljali na klopco na morišču, Renjine oči pa jo merijo z zaničevanjem in mržnjo
»Kako se počuti Hana pri delu?« je ponovila Civija in upirala oči v Danijelo.
Danijela bi rada odgodila ta strašni pogovor. Tega kratkomalo ne more prenesti. Bodeča žica in strehe barak plešejo pred njenimi očmi. še hip, pa bo omedlela.
»Hana — se — počuti — kot — vse — druge!« blekne.
»Odločila sem se, da poj dem tja čez, k Hani,« je rekla Civija. »Nočem ostati tukaj, pa četudi me ubijejo. Hočem biti skupaj s sestro. Ne bom ostala v tej grdobiji!«
I
) N







Tomaž se je lahko privadil samskemu življenju. Saj je ostalo vse pri starem, samo nageljni po oknih so se posušili, cvetje v malem vrtiču so zadušile koprive in osat in steza od koče do ceste je bila ob deževju podobna jarku, katerega izpira hudournik.
Enkrat — že več let po Jeričinem odhodu — ogovoril ga je Topolščak, naj pride k njemu na delo. Tomaž je nekaj zagodrnjal in iz njegovih majhnih svetlih oči je švignil čuden plamen, tako da Miklavž ni vdrugič vprašal. Pa Omahne je le prišel in ostal delavec in tam smo ga našli, ko smo pričeli povest.
IV.
Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo. Domačim nasproti o svoji nameri ni zinil besedice, niti sestri ne, ampak skrbel je, da se je vršil že prvo nedeljo po njegovi snubitvi cerkveni oklic. Ljudje po cerkvi so kar usta odpirali, ko je oznanjal župnik, da se bo Topolščak poročil z Brnotovo rejenko, in sami svojemu sluhu niso verjeli.
Tudi Tomaž je stal na svojem starem prostoru blizu velikih vrat. Zazdelo se mu je skoro kakor pred petindvajsetimi leti, ko je čul z lece Topolščakovo ime, da se obračajo ženske zvedavo proti njemu, a danes vendar ni bilo tako, nego sam bi se bil najrajši obrnil k bližnjemu sosedu ter povprašal, kaj in kako, ko bi mu neka čudna, nenadna slutnja ne bila šinila v glavo. Zakaj se ženi Topolščak? In tako naglo — na vrat na nos — kaj, ko bi to bilo v zvezi z onim —? Pa kako bi to bilo mogoče?
Gotovo je le, da Omahne pri tej maši svojega rožnega venca ni zmolil. Po glavi mu je brodil edinole Topolščak in njegova ženitev in skrivnost, ki ga je mučila vse zadnje dni.
Ko je bila služba božja končana, bil je med prvimi, ki so silili iz cerkve. Trpelo ga ni tukaj, kakor tedaj pred petindvajsetimi leti ne.
Pred cerkvijo ga potiplje nekdo po rami. Klander je stal za njim.
»Ali te je Topolščak za starešino izvolil, kaj li, da si tako onegav, tako moški in še besede ne zineš o pravem času? Nisi li mogel ust odpreti zadnjič, ko sva pila v šent Gotardu?«
Tako je kregal Klander tovariša, ko sta krenila po cesti proti Tomaževemu domu. Večje in manjše gruče ljudi so hitele mimo njiju in v vseh je tekel razgovor le o najnovejši novici, ki je bila oglašena raz lečo.
»Sem li znal?««.zavrnil je Omahne.
»Beži, beži! Ti bi ne znal? Ti in pa Topolščak — saj sta si vendar kakor —« Klander je rabil tu primero, katere iz ozirov najnavadnejše dostojnosti ne smemo ponoviti, a po trenutnem odmoru in ko Tomaž ni črhnil besedice, pristavil je malo zlobno: »No, pa vsaj — da bi bil ti res njegov tast, kakor si enkrat hotel.«
Tomaž danes ni bil dobre volje; postal je s srditim pogledom.
»Molči, prismoda! Ali pa sam hodi, spredaj ali zadaj!«
»No, vidiš, brate,« menil je Klander s smehom, »kaj nisem dejal, da si prekleto moški? Sedaj te je pač sram z menoj hoditi! No, le čakaj če bo zdajle kupčija boljša tam na štajerskem, potem ti pa
vrnem tiste groše, ki sva jih zadnjič zapila, da ne porečeš, da sem ti kaj dolžan!«
Korakala sta nekoliko časa molče drug poleg drugega, le Klandrovo bistro oko je časih skrivaj zablisnilo po Tomažu; videti je bilo, da mož nekaj namerava, pa ne ve, kako bi pričel.
»Na štajersko pojdeš?« vprašal je prvi zopet Omahne. 1
»Takoj, še danes J«
Prispela sta počasi do Tomaževe koče.
»Pa dobro opravi!« godrnjal je le-ta in hotel kreniti s ceste v majhen breg proti svoji podrt ini. A Klander je imel dovolj mešetarske nravi, da se ni dal lahko odpraviti. Vrhu posebnih namenov, ki jih je danes gojil, bil je zopet silno lačen; v takem slučaju pa ni poznal one skrajne sramežljivosti ali, recimo, onega tihega, skritega ponosa, kateri znači navadnega, najubožnejšega kmeta, ki ne bo zlepo prosil jesti, dokler imenuje le ped zemlje svojo last; prosi stoprav popotni berač! Izjeme so silno redke.
Klander pa je bil mešetar in — potepuh. Ozrl se je sicer naglo po cesti gor in dol, da li ni nikogar blizu, ki bi ga utegnil slišati, in potem je stopil za Omahnetom I
»Ali imaš kaj gorkega?« vprašal je nekoliko korakov pred kočo.
»Kdo mi bo skuhal, če si ne sam?«
»Pa skuhaj!«
Tomaž je molče segel pod tnalo pri veznih durih, izvlekel velik železen čavelj, vtaknil ga v široko luknjo v vratih in privzdignil zapah, s katerim so bila zaprta od znotraj.
»Tatov se ne bojiš,« omenil je Klander.
»Kaj mi bodo ukradli?«
\
SESTSTO LET NOVEGA MESTA
Ta je takrat razpadal v dve večji, v ono ožjih goriških grofov, ki so bili deželni gospodje v Gorici in delu Istre ter Krasa, ter v vejo grofov goriško-tirolskih, ki je od 1279 imela od nemških kraljev v zastavo Kranjsko s Slovensko krajino; nje člani so tedaj tudi vojvode koroški. V novomeškem okolišu prevladuje posest prvo imenovane veje, torej ožje goriške. Gospostva šumberk, Žužemberk, Soteska^ Hmeljnik; in Mehovo so v drugi polovici XIII. in v prvi polovici XIV. stoletja goriška.
Največji protivnik politične oblasti in zemljiškega gospostva Goriških obeh vej so bili Habsbur-žani. Do leta 1335 bi mogli tekmujočo oblast obeh mogočnih Todov označiti glede na slovensko zemljo še kot neke vrste habsbur-ško-goriško ravnovesje. Ko pa je tega leta izumrla tirolsko-goriška veja Goriških v moškem rodu, so nasledili Habšburžani njeno politično gospostvo na Kranjskem, kmalu pa tudi naskočili dolenjsko zemljiško posest še preživele goriške veje. Poskus iz leta 1338, polastiti se je že tedaj, se sicer ni posrečil, toda zaradi tega Habsburžani svojega prizadevanja in naporov niso opustili. Včlenili so jih v stremljenja, ki so značilna za habsburško politiko na slovenskih tleh v XIV. stoletju: doseči preko naših
PIŠE PROF. DR. MILKO KOS
obal dostop do morja, ©len v verigi te politike je ustanovitev Novega mesta leta 1365 po enem najvnetejših zastopnikov omenjene habsburške politike v XIV. stoletju, vojvodi Rudolfu IV.
Z vključitvijo Kranjske 1335. leta so se Habsburžani ob kraških prehodih na razdaljo 40 do 50 km zračne črte približali morju. Vse njihovo prizadevanje v naslednjih desetletjih gre za tem, kako prodreti kraško pregrado, ki jim je še zapirala pot do Tržaškega zaliva in Kvarnera. V dosego tega oiija, za politično osvojitev, obvladanje prometnih potov in gospodarsko penetracijo ob njih, je bilo treba uravnati primerno politiko proti gospodom, ki so takrat na jugu Kranjske in na Krasu imeli še odločujočo besedo. Med njimi je bil tudj goriški grof.
Pregrado, ki je Habsbur-žanom na jugu Kranjske in na Krasu še zapirala pot do morja, začno, ti sredi XIV. stoletja rušiti z veliko doslednostjo. Postojanka za postojanko pripade Habsburžanom. S posebnim uspehom je to politiko vodil vojvoda Ru-
Spoznajte Dolenjsko!
Njene talne razmere, podnebja, agrikulturo, razvoj prebivalstva, in naselij itd. Vse to najdete v knjigi geografskih razprav
DOLENJSKA ZEMLJA IN LJUDJE
300 strani, veliko slik in skic. Cena samo 1500 din. Dobite jo v knjigarnah!
dolf IV. (1358—1365). Na kraških prehodih je pridobival z veliko doslednostjo postojanke in pristaše. Turjaški se mu predajo in sprejmejo od Rudolfa oglejski fevd NadUšek ob starem potu, ki je vodil iz ljubljanske kotline na Kras. Ob njem pride nekako ob istem času pod Habsburžane tudi Postojna. Od oglejskega patriar-
ob Krki, ki naj bi kot konkurenčna habskurška postojanka pritegnila nase tudi promet iz že obstoječih goriških trgov v »Metliki«: Novega trga (danes mesto Metlika) in Črnomlja, obvladala po/a od tam in tja ter tako pripravljala politično pripadnost še goriškega dela Dolenjske in Bele krajine Habsburžanom.
Eden izmed grbov Novega mesta. Grboslovce čaka zares še precej dela, preden bodo lahko zanesljivo povedali, kakšen je pravi grb Novega mesta
ha je v koprivniškem miru leta 1362 dobil Rudolf vse fevde patriarha na štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Slovenski krajini in na Krasu. Z istrsko vejo goriških grofov je pa sklenil Rudolf leta 1364 delno pogodbo, ki je Habsburžanom obetala nasledstvo v goriški Istri, v Slovenski krajini in v Metliki, do česar je deset let zatem (1374) tudi prišlo.
Deželnoknežjo oblast nad kranjsko, posest, pridobljeno s smotrno politiko prodiranja na morje, in pričakovano nasledstvo obsežne goriške posesti na Dolenjskem in v Beli krajini je morala habsburška oblast tudi vojaško in gospodarsko osvojiti in svojemu gospostvu zagotoviti. V tem vidim glavni pomen ustanovitve nove meščanske naselbine ob Krki leta 1365. Razen tega je ta nastala na meji tedanjih dveh glavnih zemljiškopo-possstvenih kompleksov Dolenjske, habsburškega in goriškega. Bila je Habs-buržanu sredstvo gospodarske in vojaške penetracije na enem izmed potov, ki vodijo iz zaledja k toliko zaželenemu morju, postavljena pred še goriška Mehovo in Hmeljnik, torej na rob zemlje grofa goriškega, ki pa bosta že čez kratko desetletje habsburška.
Toda aLi ni bilo druge meščanske naselbine v tem delu Dolenjske, ki bi bila utegnila opravljati naloge, namenjene Novemu mestu? Freisinški trg Otok aH Gutenvverd ob Krki ie v razpadanju. Nekdaj španheimska Kostanjevica nj nikdar o-pravljala oziroma mogla opravljati tistih nalog, ki so jih ii njeni ustanovitelji namenili. Potrebno je bilo torej novo gospodarsko središče in utrjeno vojaško oporišče više zgoraj
S tem smo se približali v literaturi že obravnavanemu vprašanju, kaj je bilo prej na mestu današnjega Novega mesta, ali je to nova meščanska naselbina, nastala, kot nravi pravnozgodovinsko izražanje »na zeleni trati« ali »iz divjega korena«, ali pa navezuje na neko že od prej tamkaj obstoječe tržišče alj sedišče.
Vse kaže, da je verjeti poročilu stiškega kronista Pavla Puclja, ki pravi v svoji kroniki iz leta 1719, da je leta 1365 prejel stiski opat od avstrijskega vojvode Rudolfa IV. nekaj posestev v zamenjavo »za kraj Gradec ali vas, kjer je sedaj Novo mesto«. Stiska posest na mestu in v bližnjem okolišu današnjega Novega mesta se da v virih tudi sicer dokazati. Vojvoda Rudolf si je za ustanovitev nove meščanske naselbine priskrbel torej zemljo od cerkvenega gospoda, kar je bilo nemara laže, kakor dobiti jo od svetnega zemljiškega gospoda.
Pravilnik o kreditiranju in štipendiranju študentov
Svet za splošno upravo in občinska skupščina v Sevnici sta razpravljala o osnutku pravilnika za štipendiranje in kreditiranje študentov na srednjih in visokih šolah. Pravilnik je pripravila občinska uprava. Takšen predpis je bil nujno potreben, ker štipendiranje v občini do sedaj ni bilo urejeno. Pravilnik velja za štipendije, ki jih razpisuje občinska skupščina, sklad za šolstvo in razni zavodi. V njem so določeni pogoji za sklepanje pogodb med dajalcem štipendije in štipendistom. Pravilnik vsebuje tudi posebno poglavje o kreditiranju šolanja, ki doslej ni bilo v navadi. Razen tega ureja še načrin pomoči izrednim študentom, ki so v rednem  delovnem razmerju
Serija znamk za 600-letnico?
V propagandni komisiji pripravljalnega odbora za 600 letnico Novega mesta je te dni tekla akcija za izdajo posebne znamke- Vendar je direkcija za PTT promet v Beogradu vlogo zavrnila, češ da je niso predvideli v programu posebnih serij.
Plakat za jubilej bo izdelan predvidoma v dveh verzijah: manjša, turistična izdaja s programom in večja za nabijanje in lepljenje. Za načrt plakata se dogovarjajo s prof. Boži danjem Jakcem.
Bakaruša
V slovenskem prevodu smo dobili te dni še eno dobrih proznih del izpod peresa Jare Ribnikar, ki.je bila bralcem do zdaj predstavljena bolj kot mladinska pisateljica. 2e nekaj let pa ta pisateljica srbohrvatske jezikovne skupine uspešno piše prozne tekste tudi o odraslih. Svoj voziček tematike je tudi pomaknila v sodobnost, iz kate. re zajema osebe in osebnost!, ki so se v povojnem času bolj ali manj znašle. Tudi Bakaruša je taka pripoved V njej glavna junakinja oku si vse grenke strani življe nja z nadihom resnične lju bežni do bližnjega.
Knjigo, ki obsega nekaj nad 200 strani, je v slovenščino prelil Jože Kranjc, izdala pa jo je Mladinska knjiga v zbirki žepna knjiga Školjka.
Za začetek: predavanje o OZN
Pri Občinskem odboru SZDL Brežice je bila osnovana skupina za proučevanje zunanje političnih vprašanj. Več kot 20 članov te skupine bo proučevalo vsa najnovejša dogajanja v svetu, pojave mednarodnih delavskih gibanj, odnose med narodi in podobno. Za začetek je predvideno predavanje o OZN, ki ga pripravlja tovariš Mišic. Po njegovih uvodnih mislih se bodo o delu OZN v razpravi še obširneje pogovorili.
Jože Dular:
8
SOSESKE ZIDANICE V VZHODNI BELI KRAJINI
Priprave na V. ribniški festival že teko
Nedavno je programski svet ribniškega festivala razpravljal o pripravah na letošnje poletne kulturne prireditve V. ribniškega festivala. Poletne prireditve so sklenili še bolj raztegniti na vse poletne mesece, od junija do septembra, k sodelovanju pa povabiti vrsto priznanih kulturnih skupin. Vabila so že poslali Slovenskemu ljudskemu gledališču v Celju, mladinskemu, lutkovnemu in mestnemu gledališču v Ljubljani, amaterskemu gledališču Tone čufar z Jesenic, Operi in Drami v Ljubljani, gledališču Ivan Zaje z Reke, ki
je v Ribnici že star znanec, itd. Na festival so sklenili povabiti prvo nagrajeno gledališče z revije amaterskih gledališč v Novem mestu, enega priznanih zabavno glasbenih ansamblov ipd. Festival bo prvo prireditev organiziral že marca, ko bo — predvidoma 22. 3. — na-stopil v počastitev občinskega oraznika Slovenski oktet. Po dosedanjih razgovorih sodeč bo konec julija gostoval v Ribnici tamburaški orkester jugoslovanskih izseljencev v ZDA, ki ga vodi rojakinja Vio-leta Ruparčič.
Tudi druge sestanke je po šekutorjevem naročilu skliceval mežnar. Tako so se na primer Grabrov-čani na prvem pomladanskem posvetu na velikonočni ponedeljek pogovorili o pravicah in dolžnostih vaščanov, sklenili so, da se ne sme pasti po ložah, da se ne sme hoditi ne voziti po njivah. Dogovorili so se o popravilu vaških potov, o kidanju kalov in drugih skupnih delih, o popravilih na soseski zidanici in podružni cerkvi, o vrstnem redu pri pogrebih in pri žegnanju (kdo bo krasil cerkev, pri kom bo obedoval duhovnik itd.)
Skupna dela soseske
Tudi člani drugih sosesk so se sestajali, da se pogovore o podobnih stvareh, zlasti o večjih popravilih in skupnih delih. Tako so se na Su-horju med drugim dogovorili, kdaj in kje bodo skupaj četverih, to je orali s štirimi voli. Njive so bile namreč močno zgažene od živine, saj so jeseni vsa strnišča do kraja popasli.
Med taka skupna dela je sodilo tudi poletno čiščenje kalov, ki so jih ponekod imenovali luže ali mlake. V nekaterih kalih (skoraj vsaka vas jih je imela po dva ali tri, so zajemali vodo za pitje; v tistih z bolj umazano vodo pa so prali in v njih napajali živino, kale so čistili navadno v največji suši, ko so se močno posušili ali pa čisto usahnili. Takrat so včasih več dni, pa tudi po cel teden, vaščani — od vsake hiše po eden — čistili kale. Eni so vozili z živino, drugi pa so kopali in nakladali. Iz globljih kalov so morali iznašati blato s škafi.
Nekatere soseske so to mastno blato, ki so ga imenovali tudi kalovino (Bodraž, Lokvica), mlako vino (Bušinja vas in grabnovino (Suhor), prodajale na dražbi in so ga potem kupci v kapah (pleten koš za približno pol kubika) vozili kot gnojilo na njive in na obršija vinogradov.
Nadaljnja skupna skrb soseske je bilo popravilo potov. Vsaka soseska je imela v svoji zidanici potrebno orodje za popravilo vaških cest in potov: krampe, svedre in bate pa tudi smodnik za streljanje skal. Pri potih je vsaka hiša Lmeua svoje »tale«, to je na-
dražbo in ga popravki na njegov račun-
Skupaj so vaščani tudi (podirali drevje v soseskih ložah (Bereča vas, Bušinja vas, Slamna vas), delali na soseski njivi ali v trtju. (Lokvica, Bol draž, Radovica, Vidošdči in tako dalje).
VeCika skrb soseske so bili tudi pogrebi. Zanje je skrbel predvsem mežnar, ki je zapisovan, vrstni red hiš oziroma IjUdi, ki so pomagali pri pogrebih. Taiko je bilo na Lokvici za pogreb odraslega potrebnih 18 ljudi (štirje so skopali jamo pri Treh farah, osem je bilo nosačev, eden je nosil križ, eden laterno, štirje pa so mrtvega zagrobid)- Z Božakovega in iz Vidošič je umrlega do Treh far nosno 12 nosačev v treh izmenah, z Grabrovca pa celo 16 v štirih Izmenah. Ponekod je bilo tudi določeno koliko ljudi naj čuje pri mrtvem, koliko jih naj gre po krsto itd. V novejšem času so si nekatere soseske omislile mrtvaške vozove in je tako odpadla utrudljiva nošnja.
Dohodki in stroški soseske
Glavni dohodek je soseska pač : imela od prodaje vina,
ki se je sčasoma nabralo v zidanici. Nekaj dohodkov je bilo tud: s prodajo lesa in poljskih pridelkov (koruza, krma), če je soseska pač imela lozo in njivo. Ponekod je nekaj vrgla tudi paša in prodaja kalovine. Denar je soseska dobiia še od prikupnine in miodarov v cerkvi ali kapelici, če je bilo kaj denarja v hranilnici, j'e tudi ta od časa do časa vrgel nekaj obresti-
Kadar pa so bili ti dohodki premajhni in je bil na vrsti kak večji izdatek (na primer popravilo ure, nabava zvona itd.), so Člani soseske naredili zlugo, to je:x zložili so de. nar. Dobro so to imeli urejeno na Grabrovcu, kjer so ob taki ztugi razdelili vse vašča-ne v štiri premoženjske razrede. Ce je na primer gospodar iz prvega razreda plačal 8 goldinarjev (100 odst.), je plačal tisti iz drugega 6 goldinarjev (75 odst.), iz tretjega 4 goldinarje (50 odst), iz četrtega pa 2 goldinarja (25 odstotkov).
Daljša je bila vrsta izdatkov, ki jih je imela posamezna soseska. Sem gredo predvsem popravila soseske zidanice in posodja, pod ružne cerkve ozi-
Soseski kelder v Bo janji vasi
vadno dva deta poti — na Lckvic; na primeir dolga po kakih 40 metrov —, od katerih je h V navadno en kos poti lep, drugi pa kjr v bregu, kjer so vozovi in voda hitro razkopali ceste, in se je za to bilo treba bolj potruditi s popravilom. Slično <o imeli urejeno tudi drugod-
V Vidosičih so jočili občinska in mejoška pota. Občinska pota so popravljali po »talih« (delih), mejaška (to je pota na njive, v trtja ali lozo) pa vsi vaščani skupaj. Kdor svojega dela občinskega pota do določenega časa rd popravil, so dali ta del na
roma kapelice in pokopališče. Za zemtj'išče so plače-vaj »štivro« (davek), od zidanic pa včasih tudi »sokuranc« (zavarovakiino). Veliko je bilo izdatkov s cerkvijo, saj oba ohranjeni soseski knjig; naštevata dolgo vrsto izdatkov od desk, žsb'.jov, opeke, apna :'n pločevine do sveč, petroleja, olja za mazanje cerkvena ure, pranje in šivanje cerkvenega parila, vrvi za zvon, po-prart&i kleorJnika, tab e m n Ičija, latome itd- — Iz soseske klet; so ob žegnanju in večjih praznikih dobili brezplačno nekaj vina tuda klenlcači fcn cerkvene pevike.

PUST^BOGLIH
Kumaj smo malu prši k sjab po lanskm pust; odsta-vitv Hruščouga, razširitv' vojne u Vijetnam, težavah u Združen'h narodh in čurči-lav' smrt', žje je pred nam nou pust in volitve. Na, pa smo gpejt tam! Ku b mignu, je blu lajtu n'okul, pa kaj ne bou, ku pa ima samo dvanajst maj scu. P'r nas, k znamo use toku 1'pu reorganizje-rat', b prou lohku reorgani-zjeral' tiid' koledar: nemajst dvanajst majscu b ih n'rjedl šterindvajset, pa b blu prec več cajta. Toku njab' blu zdaj do piista samo še teden dni, ampak kar ceu majs'c, pa b se lohku poštajnu pr-praul'
P'r nas u Ribnc' pa se rajs žje poštjanu prpraulajo n' piista. Spjet buo vesjelu, program zanimiu, saj nekatjer' ideje kar strjesajo z rokava. Največ preglauc jim dajla ast""naut Nace, k je žje tri lajta u zrak', pa njače in njače prit dol, prou toku, kukr njačjo in njačjo prit iz inozemstva tir", k ih puošlemo n' službena potovajna in spe cijalizacijo al pa kok'r štipendist', k ih z nobeno rajč ne muoreš po diplom, če jo žje glih n'redijo, dobt u siilžbo, de b štipendijo odslužu. Ko smo ga lansku lajtu ob piist čakal' — naroda je blu, de se je kar triu —, se je samo tiilku pokazou, da so ga ne-
OD 1. JANUARJA DO 23. FEBRUARJA 1965:
131? novih na rosni kov
Se 175 novih naročnikov se je v zadnjih osmih dneh pridružilo množici bralcev domačega pokrajinskega glasnika Socialistične zveze. Pošti Kočevje in Ribnica sta ta teden poslali vsaka po 25 novih naročnikov, pošte v brežiški občini 22, v krški občini 15, v novomeški 17, v trebanjski 13 in tako dalje. Pošta Trebnje je prosila še za 30 novih naročilnic, pa tudi druge pošte pripravljajo več presenečenj, kot napo vedujejo. Do torka opoldne je bilo stanje gledp novo pridobljenih naročnikov po poštah in ob linah takole:
BREŽICE:.......... 12-
ČRNOMELJ:......... 40
KOČEVJE:.......... 5(i
KRŠKO:........... 177
METLIKA:.......... 34
NOVO MESTO: .   ....... 192
RIBNICA:.......... 167
SEVNICA:.......... 56
TREBNJE: ......... 134
Razne pošte:......... 295
Tujina:........... 42
Vse pošte na našem področju prosimo, da te dni pohitijo z zbiranjem podpisanih naročil nic pri novih naročnikih — tekmovanje se bli ža koncu: v nedeljo je 28. februar, mejni da tum tokratne akcije! Pošljite do torka vse na ročilnice, povabite v naše vrste še tega in onega, ki Dolenjskega lista še ne dobiva na svoj domači naslov!
V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
katjer lohku slišal' in de je vidu, če še imamo občino, potlaj pa spjet odi jatu ... Prou toku se je obnašou kukr kakš' poslane, k ga vidmo samu pred volitvam', zdej pa še takrat ne, ku ih rotjeramo (ne višja majsta). Zdej prau-jo, de muora prit n'zaj (astronaut, ne poslane), pa naj bou pol žje kokr če. Ne buo laj-tou okul, se še kej prehladu, pol pa pou, v's bolan in z nobeno rabo, sacijaln'm' ne rame.
Največje oplajtajne imajo kovinarj', k so ga pred trijm lajt'm spraul' z raketo gor. Zdej tlid' telefonske zvjeze najmajo več z nim; če b ga taji' prklicat z novo automa tično telefonsko centralo, b blu praj piist tukaj, kokr b pa zvjezo dobil'. Ne kaže driizga kukr počakat. Pa še rad buo pršu, k ne buo do-bivou več dnjeunc u devizah kuker dozdaj, saj ih še za uvoz tist'h reči, k ih daj lamo doma, naj . . . No, kovinarji, k im je piist zdaj b'l važn kukr lajt'n ^lan, ga buodo žje sklatil' dol, gor pa poslal prv' jugoslovansk' satelit, u katjer'm buo use suorte štru mentu. Kaj buo pa še driizga z karneval, buom poruočou pa še driig'č, če buo plac u cajtngah.
Urban
\ torek bodo Turki
napadli Metliko!
Saša DobrHa'
ARGONAVTI
NAJ BO DEŽ ALI SNEG ALI PA NAJ GNOJNE VILE PADAJO IZPOD NEBA: PREDPUST, TA ČAS PRESNETI, ZAHTEVA SVOJE. OHCET! VENDAR SE JE TUDI NA DOLENJSKEM MARSIKAJ SPREMENILO: NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT NIČ VEČ Z ZAPRAVLJIVČKI IN LOJTRSKIMI VOZOVI, AMPAK KAR — S KOMBIJEM! NA SLIKI: V SOBOTO DOPOLDNE PRED NOVOMEŠKIM ROTOVŽEM
se v Metliki mrzlično jj^ljajo na pustni to-reKr bo po štirih letih spafjfcsoljna zalega met-liški^ov in beloušk prileze* dan- Glavna gadja zs0 * vrhovnim gadom Kofein je že pred tedni Jy^a delo po posameznih ^^kih purgah. Tako bod«.* dan udarili na svetlo ifl belouške s Hriba, ^nberka, Placa, Ma-jerjrtoajionta. Vsaka pur-ga opremo in bojnimi rri*girni rekviziti, kajti & in resnega dela bo tokT^č ko preveč, čeprav še £ zgoreli kresovi na bdŽ?. hrvatskih gričih, so meti1 gadje po ovaduhih zved' da se je tam iz glo-boK^ije že dvignil Udri-pa#? namerava opleniU in ^ Metliko, s seboj
Šelma, šelma, šelma «-taa.-.
— Le kam neki sem skril slivovko?
šelmanje je vsakoletni običaj Kostanjevice in okaice in tako tudi letos ne bo odpadlo. Nekateri so že nestrpni: ugibajo, sprašujejo, zmajujejo z glavo, šelmarji pa pripravljajo slavnostni občni zbor   najbolj demokratične ustanove   — Prforcenhausa. Letos se bo vsa slovesnost vrtela v znamenju čudovite bencinske črpalke, ki smo tč končno dobili Le pridite pogledat! Postavili smo jo na križišču nasproti Doma kulture   Pridite pogledat, pravimo!   Pa  da   se  ne boste zmotili Tam na križišču, v bližrni  Lojzetove  tepke, le-ita  dva ogromna kotla — "•vmogreds povedano, v Bre-?an'ci so se ju naveličali — )a smo ju mi pripeljali lr. brkljali na križišče, prav naproti Doma kuiiture, tako da •udje ne vodo čisto natan--o. če gre za simpozij v železu ali za prazno občinsko Vagajno,  ki jo industrijski »tgantj tako ignorantsko prebirajo, zdaj, ko smo njihova redstva iako na moč demo-'va':ično »kanalizirali«.
Poten' bo Prforcenhaus ■obdelal stanovanjske probleme Dvajset let bujne povojne graditve v vsej državi je Kostanjevico prineslo samo sest stanovanj, kar pa je seveda premalo za vse ustano. ve Ker ta stvar ne gre in ne gre, ljudje pa že tudi stanujejo domala pod tepko in le-
ta in leta vplačujejo stanovanjski fond, bo to reč prevzel Prforcenhaus in počakal samo toliko časa, da se bo natanko odločalo, kam bo spadala Kostanjevica. V dvajsetih letih je imela prav toliko gospodarjev in ljudje, ti trmasti ljudje, nikomur več ne verjamejo. Vsekakor je vprašanje, kam bo kaka vas spadala, posebno v tej naši družbi, ko je v vsaki vasi ta-ko različno.
škoda le, da so okraji ukinjeni- V Kostanjevici so imeli že svojega, potem šo spadali pod Krško, pa pod Bre-žice, nato pod Trbovlje, pod Novo mesto in nazadnje pod Celje. Na, ravno najbolj prijetno je postalo, pa so okraji ukinjeni. V Kostanjevici so bile že hude debate. Saj veste, kolikor glav, toliko mnenj. Eni so zato, da formira svoj okraj čučja mlaka, drugi bi spet radi spadali pod Spodnje Gunclje, nekateri, pa so kar bratsko za čačak. Ne vemo. katera bo obveljala, odločil bo Prforcenhaus in to bo najbolj pametna rešitev, verjemite! Praksa je pokazala, da so vse druge odločitve v tem pogledu kratkotrajna norost.
Ne verjamete? Kar pridite zvečer, pa boste videli, kako ostanki javne razsvetljave mežikajo in pomežikujejo. Ne vemo sicer, če od sramu, da komunalna dejavnost
tako cvete, ali od veselja, ker ni v vsej Kostanjevici moč te reči tako urediti, da javne razsvetljave ne bi bilo treba prižigati in ugašati v privatni zakonski spalnici-Zdaj jo prižigajo v privatnem stanovanju in zlobni jeziki pravijo, da ima tista žrtev, ki je dobila stanovanje s komunalnim knofom, ta knof kar na nočni omarici. In pomislite — po teh »mežike-lah«, ki jih prižigajo v privatnem stanovanju, zdaj vsa Kostanjevica ve, kdaj gre Janez spat in kdaj Janez vstane.
Kar je res je res, Prforcenhaus bo tudi ietos svoje povedal. Ker imamo tako lepo pot od ■ avto ceste do »dolenjskih Benetk«, vas vabimo v čim večjem številu, saj v Kostanjevici resno mislimo na turizem. Menda veste, da sm- napisno tablo »Camping« že pred desetimi leti postavili v park pred Dom kulture. V ostalih napravah, ki so za turizem potrebne, nam bo pa bog pomagal, drugi nam tako nočejo!
Samo na nekaj vas moram prijateljsko opozoriti, če pridete v Kostanjevico: za božjo vodijo, naredite inventuro, ko pridete. Zaradi razgibane cestne površine je čisto mogoče, da se pripeljete samo po treh kolesih, to bi bilo pa vendar nerodno, ker bi potem morali po nove gume
v jfJP sili pa v Novo me. sto.cjpislite, koliko jeze, pa FjJ stroški!
j&pOle je, z izdatki za-pja^ovek največ denarja. Upaf da boste dali za liter #va. Kaj pa govorim, saj t6 morali, če ne boste ^e umrli, saj dobite v I^jevici vse kapljice tega!**1 poprej kot pa kozare^ vode, ker je ni in je tP' O vodovodu pa tudi ftCenhaus ne bo rekel nobf Blazne, ker stvar je že 1^ obrabljena, da bd jo petdesetletnih velikih bese in "majhnih dejanjih znc^enjali.
janez knofeljca
Je, Janez! Ko zavTPUsti 2 minuti stati!
pa odpeljati za cel harem beloušk. Kako so se metliški gadje pripravili na ta bridki boj, je za sedaj še tajnost, verjetno pa bodo svoje vrste okrepiui tudi z Indijanci, kavboji, bučmani pa z za. 'morci in kdo ve še s kom.
Da, da, vrhovni gad Kopa-ševič je zadnje dni ves kot na trnju, hkrati pa tudi preudaren, ko že sedaj v duhu s trezno pametjo razporeja pisano vojsko po obzidju.
Vprašali smo ga, kako je s pripravami za obrambo šeststoletnega mesta, pa je zarentačil:
»Tri-"-o gadov, petsto glist pa še kačji zob povrh! Pusti me! Kaj ti veš! Branili se bomo do zadnje kaplje kačje sline!«
»Pa če vas oni pasjeglavci premagajo?«
»Kje pa! Gadov in beloušk ne zatreš, pa če jim tudi požgeš gnezdo. Metliških gadov že ne!«
-Pa po zmagi?«
»Tisto bo šele hudič!« Ponore.^ bodo naši od veselja!«
»Kot kaže, bo zares ,špek-takel.«
»Pa še kakšen! Vsega bo! Gadje gnezdo, konji, pešaki, birti, obrtniki, mogoče še Krpan in Brdavs! Kazenski voz s krevljastimi kolesi bo pa prav zagvišno! Na tistega te bomo posadili, da ti bo pretresel jetra in kosti, če boš kaj preveč jezik po Dolenjskem listu stegoval. Kaj bi pisal! Sam naj pride vsak pogledat! Na pustni torek ob treh popoldne!«
Potegnil sem jezik za zobe- Na, zdaj pa imaš! Ne mika me na kazenski voz. Nič več ne bom napisali. Sicer pa vam je Kopaševič sam zadosti povedal!
Na svidenje torej, na pustni torek popoldne v Metliki!
»Pustna rotacija« v Litiji
Litijsko turistično društvo prireja tudi letos tradicionalen pustni karneval, kateremu je dalo naslov »Rotacija«. Karneval s povorko bo 28. februarja, organizatorji pa niso povedali, kaj se skriva pod »rotacijo«. Obiskovalci bodo nedvomno zadovoljni, saj so Litijčani znani ne le kot dobri organizatorji, pač pa tudi kot dobri izvajalci pustnih karnevalov.
VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★
POMLAD ★ VIHARNA POML0 ★ VIHARNA POMLAD ★
29. — Rudi je stopil h gruči vermanov, ki so stali pred občino: »Rad bi govoril z gospodom županom.« — »Ga čuješ, pastirja? Pravi, da bi rad govoril z županom. Fant, ne norčuj se, da ti ne polomim kosti! Poberi se!« Toda Rudi se ni dal kar takole odgnati: »Imam važno sporočilo zanj.« Visok verman ga je prijel za ramena: •Smrkavec, izgini s svojim sporočilom Vred, če ne, boš zares tepen!«
30. — »Izpusti me! Boli me!« je zavpil Rudi. »Za župana imam sporočilo od partizanov!« Na oknu se je pojavil nemški oficir. »Kaj pa imate tam spodaj? Kaj hoče ta fant?« Visoki verman je salutiral in zavpil: »Pravi, da prinaša sporočilo od banditov za gospoda župana, gospod hauptman!« — »Privedite ga sem!« Vermani so Rudija v hipu obkolili in naperili vanj puške, kot da se ga boje.
31. — Rudi se je znašel v sobi, v kateri je okrog gor-njegrajskega župana Haudeka stala gruča nemških oficirjev. »Govoriti moram z gospodom županom na samem, so mi naročili,« je dejal. Oficirji so odšli, Rudi pa je dal županu pismo, župan je pismo prebral, potem je vstal in začel živčno hoditi po sobi sem in tja. »Banditi ušivi, še pogajali bi se,« je mrmral. »Vse jih dam postreliti!«
32- jhU([J je svoje opravil in hotel oditi. Tiho se je izllW*M**oti v™*0111, toda župan je skočil za njim in P! v2al: »Po£akaJ! Kam se ti mudi? Sedi! No, Ie.-urfcii .emi si Piškotov!« Rudi je oklevajoč vzel PlSytaj Je dober, pa si jih je vzel polno pest. Župan J*e 5*$e»*r,jaznešji: »Ali kaj veš, koliko hočejo za *• In, si jo videl? Kje pa jo imajo skrito, kaj
I  SMEH STOLETIJ f
Mopherson in OBrien sta drug drugega tako strašno I
i razžalila, da bi samo še smrt enega izbrisala sramoto dru- I
1 gega. Zato sta se odločila za dvoboj v gozdiču za vasjo |
I blizu Aberdeena. Usodnega dne se dobita na železniški j
I postaji. O'Brien vzame povratni vozni listek, Mopherson j g pa samo listek za eno smer. O'Brien pravi:
»Aha! Vi, kakor vidim, ne upate, da se boste vrnili živi. | i Jaz vzamem v takem primeru vedno povratni listek.«
Mopherson se nasmehne:
»Meni tega ni treba. Nazaj se vedno vračam s nasprot- I 1 nikovim voznim listkom.« \
Dva Škota zagledata v kopališču napis: »Kdor reši iz I vode človeka, ki se utaplja, dobi funt nagrade!« Takoj se I sporazumeta, da bo eden skočil v vodo in vpil na pomoč, ■ drugi ga bo »rešil«, nagrado pa si bosta delila. Prvi res skoči i v vodo, toda drugi se z reševanjem nekam obotavlja. Tedaj 1 začne prvi prestrašen vpiti, da res ne zna plavati, oni na I robu bazena pa ga potolaži:
»Tem bolje, malo prej sem namreč zagledal napis, kjer i piše, da dobi tisti, ki potegne iz vode mrtvega utopljenca, I dva funta.«
i j Škot potuje v prvem razredu vlaka z voznim listkom I tretjega razreda. Sprevodnik to opazi in zahteva doplačilo. 1 Škot se ne vda kar tako in trdi, da se je povzpel v najbližji H vagon, ko se je vlak ustavil. Sprevodnik se polnih dvajset j minut trudi, da bi dopovedal Škotu, za kaj gre. Tedaj izgubi g uradnik potrpljenje, zgrabi Škotov kovček in ga z vso silo I vrže pod kupe.
»Norec!« zavpije Škot, »saj boš otroka ubil!«
Ko so Mac Gregorja vprašali, kaj misli o zlobnih dovti-I pih, ki se širijo o njihovi skoposti, je odgovoril:
»Mislim, da bi morali začeti s -temi dovtipi varčevati...«
«!!UI!li:iII!l!llliI!il!illlM

— Pa malo več reda, gospodična Vida!
Modrček ne spada pod črko O!

— Pa kmalu spet pridite, da bo vaš mož lahko vžgal še več lukenj v našo nrenrogo!

Črnomelj: ponovna razprava o ..cesti
Slavnostna seja občinske skupščine Črnomelj 19. februarja v čast občinskega praznika je bila kratka. Na njej so počastili spomin na vse padle občane v pretekli vojni, tričlanska odborniška delegacija pa je s seje odne-
sla venec na skupno grobnico padlih belokranjskih prvoborcev na Gričku. Na seji je predsednik občinske skupščine ing. Rado Dvoršak kratko opisal prehojeno pot in dosežene uspehe v občini, zasti še v zadnjih letih, ter povečano skrb za človeka, hkrati pa je nakazal neposredne naloge za bodoče obdobje in pri tem naglasil, da je ključ do napredka v precejšnji meri v lastnih silah.
Na vprašanje Radeta Kordiča, kaj je z lani sprejetim odiokom o postavitvi spomenika komandantu NOV in POS Francu Rozmanu-Stanetu, je bilo povedano, da za uresničitev tega odloka dosc-daj res ni bilo veliko storjenega. Na seji so zatem izvolili 7-člansko komisijo, ki naj pospeši priprave za
čimprejšnjo postavitev dostojnega spomenika. Spodobilo bi se, da bi bilo to letos ob dvajsetletnici osvoboditve.
Takoj za slavnostno sejo je imela občinska skupščina delovno sejo, na kateri so obravnavali poročilo o delu občinske uprave v lanskem letu ter načrt dela občinske skupščine in njenih svetov v letošnjem letu. Razpravljali so tudi o bližnjih volitah ter zlasti o zborih občanov, na katerih je na dnevnem redu tudi sprejemanje kan-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
didatov za občinsko skupščino in poslancev. Najvažnejše vprašanje, ki so ga načeli na seji, je nadaljevanje rekonstrukcije ceste Novo mesto—Vinica. Volivci v vsej občini postavljajo to kot osrednje vprašanje nadaljnjega splošnega razvoja Bele krajine oziroma kot pogoj hitrejšega napredka, zlasti tudi turizma. Izvolili so tričlansko komisijo, ki bo obiskala nekatere višje organe in jim prikazala nujnost dokončanja te ceste, ki bo odprla Sloveniji še eno pot proti morju in povezala dve sosedni republiki. Volivci in odborniki pri tem opominjajo na nekatere izjave v prid dokončanju obnove te ceste in na dvajsetletnico osvoboditve, pri kateri ima Bela krajina brez dvoma velike zasluge.
V Črnomlju so bile končane druge delavske športne igre črnomaljske občine, na katerih je sodelovalo 1B delovnih organizacij z 88 ekipami. Pokal množičnosti je tokrat osvojila semiška Iskra, najuspešnejša ekipa tekmovanja pa je bil Elektro iz Črnomlja. V Sahu je zmagal Belt, v namiznem tenisu Elektro, v Streljanju Elektro, pri ženskah Iskra, v kegljanju Rudnik pn moških in Iskra pri ženskah ter v odbojki Iskra. — Zaradi pomanjkanja prostora bomo več o tem poročali v prihodnji številki. — tFoto: inž. Zore)
Zdravje otrok v občini ni razv&sljevo
Razširjena seja svetov za zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo ObS Črnomelj je pred kratkim razkrila probleme s področja zdravstva šoloobveznih otrok. Pregledanih je bilo 2880 otrok, kar je 98 odstotkov šoloobveznih otrok v občini, stanje pa je zaskrbljujoče.
Pri 261 otrokih, predvsem z viniškega območja, so ugotovili slabo higieno, ki ji je vzrok slaba prosvetljenost prebivalstva; 137 otrok ima manjša obolenja, 267 pa slabo telesno držo. Slednje velja predvsem za območje Preloke in Zilj. Vzroka sta dva: pretežko delo, ki ga otroci opravljajo doma, in slaba prehrana, predvsem pomanjkanje beljakovin. Na slabo držo vpliva tudi neprimerna šolska oprema. Izrazitih primerov podhranjenosti ni, premalo pa uživajo beljakovin in vitaminov. Deformacija hrbtenice je ugotovljena 15-krat, kar 183 otrok pa ima deformiran prsni koš; veliko jih ima ploska stopala, kar kaže na premajhno število ur telesne vzgoje po šolah. Premajhna osvetljenost šolskih prostorov in nepravilna barva šolske opreme sta vzrok, da ima veliko otrok očesne motnje. 770 otrok ima povečane mandeljne. V večini primerov bi bile nujne operacije, ki pa jih starši iz nerazumljivih vzrokov odklanjajo. Slabokrvnih je 231 otrok, kar kaže na neurejeno prehrano. Izredno zaskrbljujoče pa je
zdravje zobovja, saj menijo, da je zdravili le 15 odstotkov vsega zobovja šolskih otrok.
Iz poročila o kategorizaciji otrok z duševnimi in telesnimi motnjami je razvidno, da je zdaj kategoriziranih le 11 otrok: 1 slep, 2 gluha, 1 telesno defekten in 4 duševno zaostali. Predvidevajo, da je še okrog 70 otrok potrebnih kategorizacije, da jih bodo lahko vključili v posebne šole, kjer si bodo pridobili poklic.
Najvažnejšo vlogo pri zdravju ima prehrana. Zaradi slabe prehrane bi bilo nujno potrebno organizirati šolske kuhinje, ki bi otrokom vsaj delno nadomestile nepravilno in neredno prehrano. Od 19 šol jih malico nudi le 13. Vzrok je predvsem v pomanjkanju prostorov za pripravo malice in v razmeroma visoki ceni. Trenutno dobiva malice le 898 otrok, kar je komaj 29 odstotkov. To je res nerazveselji-vo, posebno če upoštevamo, da se vsak dan z avtobusi vozi v šole 230 otrok, mnogi pa hodijo tudi po 10 km daleč in torej nimajo redne prehrane.
Ko so prikazali .stanje, so v razpravi sprejeli ustrezne ukrepe za boljšo organizacijo prehrane v šolah in doma, za osvoboditev kmečkih otrok od pretiranega fizičnega dela in za povečanje ur telesne vzgoje. Sklenili so še, naj imajo otroci zaposlenih staršev čimveč kolonijskega življenja, oddaljenim otrokom pa je treba približati šolo s prevozi, opremiti šolske prostore in
Novo na Vinici
poglobiti sodelovanje, med prosvetno in zdravstveno službo. JOŽE STRMEC
0 Na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije ZB Vinica so razpravljali predvsem o skrbi za borce in o priznavalninah. Na tem področju je 601 borec, priznavalnine pa jih prejema le 20, zato je bila burna razprava popolnoma upravičena. Borci so zahtevali tudi večjo pomoč pri zdravljenju in podelitev dodatka invalidskim upravičencem. Občnega zbora se je udeležilo nad 200 članov, tako da je bila dvorana, v kateri je le 100 sedežev, nabito polna. Kot zastopnika občanskega odbora ZB Črnomelj sta zboru prisostvovala Janez Vitkovič in Alojz Starina.
% 10. februarja je bil tudi občni zbor prosvetnega društva Oton Zupančič. Iz poročila predsednika tov. Mohar-ja je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu organiziralo precej proslav ob vseh večjih praznikih, manj pa je bila aktivna dramska skupi-
na, ki je naštudirala le eno igro. Novoizvoljeni odbor namerava poživiti zlasti folklorno skupino, tamburaški zbor in dramski krožek. Za nastope tako na Jurjevanju v Črnomlju, kot za dve igri so se že začeli pripravljati.
© Krojno šiviljski tečaj je bil 12. februarja zaključen. Redno ga je obiskovalo 21 mladink in žena, ki so tečaj uspešno opravile. Organizator tečaja KO SZDL Vinica se predavatelju Ivanu Krajcu iz Ljubljane za ves njegov trud lepo zahvaljuje. -fp>
šoferski tečaj v Adlešičih
črnomaljsko avto-mOto društvo je v Adlešičih organiziralo amaterski šoferski tečaj, ki ga obiskuje 26 slušateljev. Predavanja bodo trajala predvidoma dto 18. marca. Za A kategorijo se je prijavilo 8 slušateljev, za B 10, za A in B pa 8. AC
V Metliki spet resna beseda o kmetijstvu
To in ono iz Starega trga
Na skupni seji obeh zborov občinske skupščine v Metii-ki so odborniki v sredo, 17. februarja, razpravljali o kmetijstvu, o izvršitvi družbenega načrta v minulem letu in osnovah za letos, o delu občanske skupščine uv sprejeli več odlokov.
V razpravi o kmetijstvu so ugotavljali, da kmetijstvo zadnja leta zaostaja za ostalim gospodarskim in družbenim napredkom- To se kaže v manjšem odkupu, manjši potrošnji umetnih gnojil in drugem. Tudi kooperacija z zadrugo kmete ni spod. buijiafLa k večjii proizvodnji, predvsem zaradi nestalnih cen na tržišču. V metliški obči. nI je bil tudi izredno močan
odliv delovne sile iz kmetijstva, za kar bi morali dobiti nadomestiMo v mehanizaciji, te pa zasebni kmet še danes ne more dobiti. Da bi stanje kmetijstva, zlasti zasebnega, lahko izboljšala, so menili, da bi morali kmetom zagotoviti najemanje posojil in stalne cene ter možnost nabave manjših kmetijskih strojev. Ob tem so poudarili, da bi bili kmetje pripravljeni spitati še več živine za izvoz, če bi bili pri tem delno udeleženi tudi pri ustvarjenih devizah, ki bi jih porabili za nakup kmetijsldh strojev v tujdni.
V informaciji o uresničit, vi iianskega družbenega načrta so povedali, da je bil le-
ta nekoliko presežen, vendar bodo podrobni podatki znani šele po zaključnih računih. Na podlagi lanske realizacije predvidevajo za letos 19,8 % večji družbeni bruto produkt, osebne dohodke za 24,5 odst., sklade za 0,5 odst., zaposlenost za 15,2 odst. itd. V razpravi so predvsem opozorili na neskladje med porastom osebnih dohodkov in skladi ter menili, da je tre. ba to spremeniti v korist skCadov.
Ko so govorili o delu skup ščine v minulem obdobju, so zlasti grajali delo svetov, ker so se premalokrat sestajati. Marsikdaj pa sveti tudi niso mogli najti skupnega jezika s posameznima referenta v
občinski upravi, ki naj bi pripravili material za svet in se sej svetov tudi aktivno udeleževali.
Skupščina je potrdila tudi odloka o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka za območje volilnih enot Lokvica in Jugorje- Zanj so se odločili vouivci na zborih volivcev z namenom, da bi tako zbrali sredstva za ureditev vaških poti v območju Lokvic in pokopališča na Ju-gorju.
Razen tega sta oba zbora skupščine rešila še nekaj tekočih zadev in prevzela garancijo za posojilo 3 milijo, ne dinarjev, ki ga je najela Lekarna v Metliki za preureditev metliške lekarne.
Belokranjsko muzejsko društvo za 600-letnico Metlike
Prejšnjo nedeljo je imel krajevni odbor Socialistične zveze v Starem trgu sejo, na kateri je bil sestavljen novi odbor, člani so si razdelili funkcije in delo. če bodo hoteli načrte uresničiti, jim1 aktivnosti ne bo smelo manjkali
Prostovoljna gasilska društva Prelesje, Stari trg in Radenci so imela občne zbore, na katerih so upravni odbori poročali o delu. Najbolj je bil delaven upravni odbor v Pre-
lesju, kjer so dogradili nov gasilski in še turistični dom. Največ so člani društva naredili sami s prostovoljnim delom. Na tak način nameravajo priti še do parkirnega prostora in plesnega odira.
Bencinska črpalka je v Starem trgu začela poslovati 19. februarja. Tu prodajajo vsa goriva in maziva, razen nafte. Črpalka je odprta - vsak dan od 7. do 14. ure in pomeni za krf-j in dolino lepo pridobitev.
R. K.
Konec januarja je Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki imelo svoj redni Občni zbor, na katerem je kritično pretreslo delo zadnjih dveh let. Obenem so se člani pogovorili o delovnem načrtu za prihodnje dveletno Obdobje. Predvsem so se ustavili pri programu za letošnje jubilejno leto Metlike, ko praznuje mesto svojo 600-letnico.
Glavna naloga društva v letu 1965 bo izdaja spominskega metliškega zbornika, v katerem je doslej svoje sodelovanje obljubila že vrsrta vidnih znanstvenih in strokovnih delavcev, in ki naj bi izšel letošnjo jesen. Zbornik bo obsegal lepo število razprav od najstarejše zgodovine mesta do povojnega razvoja Metlike.
Druga pomembna akcija društva bo odkritje poprsja metliškega    rojaka kiparja
Alojza Gangla, ki ga bo izdelal Metličan akad. kipar Julij Papič. Slovesno odkritje spomenika bo zvezano z Ganglo-vo razstavo v Belokranjskem muzeju.
Nadalje bo Belokranjsko muzejsko društvo odkrilo spominsko ploščo Metiičanu Osipu šesta, znanemu pisatelju in režiserju ljubljanske Drame. Tudi ob tem odkritju bo v muzeju odprta razstava Se-stovih del, hkrati pa bo na predvečer odkritja z dramskim delom v Metliki gostovalo ljubljansko gledališče.
■ Društvo bo letos izdalo spominsko razglednico Metlike, člani pa bodo sodelovali pri razstavi fotografij prvega metliškega fotografa Antona Muche in razstavi »Metlika po osvoboditvi«. Svoje sodelovanje so Obljubili tudi pri ure-
ditvi arheološkega gaja na Borštku-
Društvo bo letošnjo jesen tudi ponovno vzidalo in odkrilo spominski plošči Ivana in Ljudevita Tomšiča na Vinici
— plošči sta bili med zadnjo vojno rešeni iz požgane šole
— Belokranjski muzetj pa bo takrat uredil na Vinici spominsko razstavo del obeh zaslužnih BelOkranjcetv.
Za ves ta obširni program si bo seveda moralo društvo zagotoviti znatna denarna sredstva. Odbor upa, da mu bodo odločujoči pomagali, da bo tako do konca leta uresničil vse svoje načrte.
Na občnem zboru je bil za naslednje dveletno obdobje izvoljen v glavnem stari odbor z dosedanjim predsednikom Jožetom Dularjem na čolu.
DROBIŽ IZ. METLIKE
B Aktiv Zveze komunistov je imel sestanek, na katerem so se pogovorili o anketi, s pomočjo katere bodo skušali ugotoviti vzroke za nedejavnost predvsem nekaterih mlajših žensk. Ob tej priložnosti so se žene pogovorile o praznovanju 8. marca. Prosvetno društvo bo v počastitev tega dne pripravilo kulturni spored, v katerem bodo sodelovali tamburaši, folklorna in dramska skupina ter pevci Iz Črnomlja.
■ Novo izvoljeni komite ZK je na prvi seji izvolil za novega sekretarja občinskega komiteja tov. Jožeta Došna. Dosedanjemu sekretarju, ki je odšel na novo službeno mesto, so se zahvalili za njegovo uspešno delo, ki zasluži vse priznanje.
■ Metliško prosvetno društvo je pripravilo v počasUtev Prešernovega dne kulturni program. Izvajali so ga re^itatorji, solisti in pevski zbor. S Prešernovim večerom so bili posluSalci zadovoljni in si želijo še več tako kvalitetnih prireditev.
•dn
METLIŠKI TEDNIK
AH res ni prostora za kulturno izživljanje?
Ob vseh takih praznikih kot je 8. februar, ob državnih praznikih in tudi ob drugih priložnostih bi radi pionirji osnovne šole v Adlešičih pripravni kulturni spored, sodelovala pa bi lahko tudi domača mladina s svojimi točkami. Zal pa v vasi ni pros'ora ali dvorane, kjer bi mladina lahko vadila. Za take prireditve se nihče ne zanima, kdor pa se, mu ne kaže drugega kot vdati se v usodo ali stremeti za tem, da čimprej pride v razvitejši kraj. To velja posebno za učitoljstvo, ki je pripravljeno sodelovati in pomagati mladim, a svojih hotenj ne more izpolniti.
Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v
tujini ^ hvaležni vam bodo za pozornost!
V Semiču je krajevna skupnost že zaživela
4. februarja je imel prvo sejo svet krajevne skupnosti/ Semič. Od izvoljenih enajstih članov se je seje udeležilo osem članov, razen teh pa so bili navzoči vsi odborniki občinske skupščine Črnomelj s področja semiške krajevne skupščine.
Na tej seji je bil za predsednika krajevne skupnosti izvoljen Julij Kočevar iz Sel pri  Semiču,  ki   je aktiven
družbeno politični delavec, sestaviUd pa so tudi delovna načrt za prvo leto poslovanja. Predvidena je dograditev šole na Strekljevcu, vzpostavitev telefonske zveze v tej vasi, postavitev ograje pri Štefanu, na Smuku nova izletniška koča, napeljava cestne razsvetljave vse do tovarne Iskra in do stopnic pri Štefanu, ureditev pomožnih prostorov poleg semiške kino
dvorane in še druga manjša dela.
Za uresničitev tega načrta bi morali imeti okoli 9 milijonov dinarjev, katere bo semiška krajevna skupnost verjetno zbrala s pomočjo krajevnega samoprispevka, s prispevkom občine in domačih gospodarskih organizacij.
Do prihodnjih zborov volivcev bo svet sestavil podroben delovni načrt in osnutek statuta, občani pa naj bi ju dopolnili, spremenili ali odobrili, kakor se jim bo pač zdelo potrebno.
Upam, da bo razen tega krajevna skupnost rešila tudi marsikatero drobno zadevo, za katero doslej ni bil nihče pristojen.
LEOPOLD MARINČEK
Pregled zborov volivcev v kočevski obči
Danes se prično v kočevska občini kandidacijski zbori volivcev, na katerih bodo občani spregovorili o kandidatih za občinsko skupščino ter o poslancih v republiška in zvezni skupščini. 25. februarja se prično zbori delovnih ljudi v kolektivih, v nedeljo, 28 februarja, pa zbori volivcev na terenu. Objavljamo razpored zborov volivcev v kolektivih in na terenu:
VE 1 — Rudnik, jamski obrat — 25. februarja;
VE 2 — Rudnik, strojni obrat — 26. februarja;
VE 3 — Tekstilana — 25. februarja;
VE 4 — INLES (mizarstvo, žaga, galanterija) — 25. februarja;
VE 5 INLES (zaboj arna, lurnirnica, uprava, pomožna služba); 26. februarja: obrat Jelka Podpreska — 3. 3.;
VE 6 — Kemična, NB, KB,
— 25. februarja;
VE 7 — ITAS  (prva polovica podjetja) 25. 2..; VE 8 — ITAS   (ostali del)
— 26. 2.;
VE 9 — INKOP, Kovinar
— 1. marca;
VE 10 — Zidar, Gradbenik Ribnica — obrat Kočevje — 1. marca;
VE 11 — AVTO, PTT, ŽTP, Cestno podjetje Novo mesto
VE 12 — Elektro, Kočevski tisk, Komunala — 1. marca;
VE 13 — Trgopromet, Pekarna, DINOS, Petrol, Tobak itd. — 1. 3.;
VE 14 — gostinstvo — 2. 3.;
VE 15 — Oprema, čevljarstvo, kino, Vrtnarija, Računovodski biro, Vodna skupnost, obrt. podj. Rudnik, zasebni obrtniki — 2. marca;
Kdaj in kje bodo kandidacijski zbori na terenu?
Zbori volivcev . na terenu (občinski zbor): Volilna enota 1 — Struge — 28. februarja ob 11. uri; VE 2 — Mlaka — 2. D. ob 19. uri; Stari log, Kleč, Smuka itd. 2. marca (19. uri), Polom, Vrbovec, Seč 2. marca (19); VE 3 -Koblarji, Mrtvice, Lozine 1. m?--. (19); VE 4 Stara cerkev in okolica 28. 2. ob 11. uri; VE 5 — Slovenska vas, Breg 28. 2. (10 uri); VE 6 — Kočevje — Rožni teren 4. 3.
Kavarna ZVEZDA vabi
Kavarna Zvezda v Kočevju vabi na dve pustni prireditvi: v soboto, 27. februarja, in v torek, 2. marca. Oba pustna večera bodo igrali domači Roški fantje. Seveda so maske zaželene, najlepša pa bc nagrajena.
Nastop učencev glasbene šole
V torek so v gimnazijski dvorani priredili učenci glasbene šole iz Kočevja že 5. glasbeni večer. Glasbeni večeri so lep prikaz razvoja in uspeha učencev šole. Pri izvedbi programa jim je poma galo tudi gimnazijsko MKUD Matej Bor.
VE 24 — Koprivnik z okolico 2. 3. ob 19. uri, Onek in Mačkovec 2. 3. ob 19. uri; VE 25 — Predgrad, Jelenja vas, Paka in Dol 28. 2. ob 10. uri; Laze pri Predgrađu, Hreljin, Vrt, Spodnja Bilpa 28. 2. ob 10. uri, Vimoi; Brezovica, Kralji, Ceplje 23. 2. ob 10. uri; VE 26 — Kočevska Reka z okolico 4. 3. ob 19. uri, Borovec, Breza, Briga 4. 3. ob 19. uri, Morava, Škrilj, Zdiho-vo, Kuhlarji, Ograja 4. 3. ob 19. uri, Stalcerji, Rogati hrib, Novi lazi 4. 3. ob 19. uri; VE 27 — Banja loka in okolica 7. 3. pb 10 uri, Nova sela, Čolnarji, Delač, Dren 7. 3. 10 ura, Kostel 7. 3. ob 10. uri; VE 28 — Fara 7. 3. ob 11. uri, Kuželj ob 10. uri; VE 29 — Osilnica za vsa območja volišč 7. 3. ob 10. uri in VE 30 — dragarski konec za vsa volišča 7. marca ob 10. uri.
VE 16 — Plctiljstvo, Vulka nlzacija — 2. marca;
VE 17 — KGP — uprava 1. 3.; KU Mlaka 2 3.; KU Stari log 3. 3.; Agroservis 4. 3.
VE 18 — KGP KU Cvišlerji
1. 3.; KGP — mlekarna, mesarija, avtopark, mešalnica močnih krmil 2. 3.; KGP — gradbena skupina 3. 3.
VE 19 — KGP GU Kočevje in gozdna mehanizacija 1. 3.; GU Mozclj 2. 3.;
VE 20 — KGP — GU Stara cerkev 1. 3.; špedicija, lovišče Rog 4. 3.; GU Podpreska, KU Draga 3. l\;
VE 21 — Snežnik — gozdarski sektor s strojno službo —
2. 3.;
VE 22 — SNEŽNIK — kmetijski sektor  z ostalimi dejavnostmi — 4. 3.; i
VE 23 — KGP, KU Koprivnik in kooperanti z območja Predgrađa in Strug — 6. 3.;
VE 24 — KU  Livold — 5.
3. ; KU Fara in kooperanti s tega območja — 28. 2.;
VE 25 — Osnovna šola J. šeško, gimnazija, vzgojno varstvena ustanova — 4. 3.; osn. šola Vas — Fara — 2. 3.;
VE 26 — šola M. Bračiča, posebna šola, muzej, knjižni' ca, internat itd. — 3. 3.;
"E 27 — Zdravstveni dom in ostale ambulante — 5. 3.;
VE 28 — Zavod za soc. zavarovanje in lekarna — 3. 3.;
VE 29 — uprava skupščine, zavod za zap. delavcev, stanovanjski sklad, krajev, skupnost Kočevje in Rudnik — 3. marca.
VE 30 — družbeno politične organizacije in društva — 3. marca.

• Na upravi za dohodke na občini je 62 občanov prijavilo svoj lanskoletni zaslužek, ki je presegal milijon 200.000 din. Vsi ti so morali plačati davek na osebni dohodek.' Največji zaslužek med prijavljenimi je tri milijone dinarjev.
• Kočevska ljudska knjižnica je v izložbenem oknu Čevljarstva priredila lepo propagandno razstavo knjig, katere glavni namen je, pritegniti v knjižnične prostore v drugem, nadstropju doma telesne kulture čim več ljubiteljev lepe knjige. Prepričani smo, da bo vsekakor duhovita poteza uprave knjižnice rodila lep uspeh.
• Konferenca zveze borcev v občini bo v četrtek, 4. marca. Na njej se bodo delegati krajevnih   organizacij   ZB po-
KOČEVSKE NOVICE
Matični urad Loški potok
Januarja so doma rodile: Amalija Knavs iz Retij — deklico; Frančiška Turk iz Retij — dečka in Pavla Vesel iz Travnika — deklico. — Poročila sta se: Franc An-dolšek, traktorist s Slatnika, in Marija Baragaf trgovska pomočnica iz Ribnice. — Umrla je Marija Kordiš, gospodinja iz Retij, 63 let.
Do združitve so nas privedli skupni interesi
Jožetu Adamiču, direktorju kočevske Pekarne, smo zastavili naslednje vprašanje, ki gotovo zanima vse potrošnike kruha:
— Zadnje čase opažamo, da je kruh slabši; hitro se strdi in posuši, postane nizek in sploh ni več tak, kakršnega smo vajeni. Kje je tu krivda — pri vas v pekariji ali kje drugje? In če, kdaj se bo stanje izboljšalo?
— Mislim, da bo kruh še naprej tak, če ne celo kaj slabši! Krivda ni v pekarni: peki imamo namreč
/ to veselje, da strašno radi pečemo dober, lep kruh, kakršnega si pač potrošniki najbolj želite. Iz slabe moke pa niti najboljši pek ne more in ne zna speči odličnega kruha.
Stvar je v tem, da domača moka ni primerna za peko, je preostra in bolj vlažna. Pri enem kotlu (160 kilogramov kruha) je treba dati včasih tudi do 20 litrov manj vode kot sicer, kar pomeni, da moka ne vpije toliko vode in se kruh veliko prej posuši. Moka iz domače pšenice ni vležana; po predpisih bi morala ležati vsaj šest tednov, tako pa se celo zgodi, da jo odpeljejo v pekarije naravnost iz mlina, komaj zmleto. Potrošnja in potrebe so pač tolikšne, da si »ležanje« moke niti ne moremo privoščiti. Zanimivo je tudi, da včasih moka niti iz ene pošiljke, ki ima enake etikete, ni vsa enaka, kar nam pekom še veča težave in sive lase. Ni kdo ve kako prijetno poslušati iz dneva v dan očitke potrošnikov na račun kruha; čeprav smo le-teh vajeni, bi veliko raje vsem ustregli. Končno naš kruh tudi sami jemo.
— 2e večkrat je bilo govora o novi pekarni v Kočevju. Kako je s tem?
— Res smo že večkrat govorili o novi pekarni, vendar iz tega še lep čas ne bo nič. Sedanje kapaciteto zadostujejo: imamo dve peči — staro in novo. Stara stoji in samo z novo lahko napečemo dovolj kruha. Ce pa se peč pokvari, bi bilo mesto dva do tri dni brez kruha, dokler se druga peč ne bi razgrela. Dnevno napečemo tudi nad 3.000 kilogramov kruha in iz tega izhaja drug problem — primerna prodajalna. V sedanjem ozkem prostoru, ki je hkrati tudi slaščičarna, se dnevno zvrsti tudi do 1.300 strank in pod takimi pogoji je nemogoče organizirati sodobno prodajo kruha in slaščičarno. Računamo na prostor bivšega šiviljstva pri hotelu, kjer je bila prvotno mišljena gradnja pekarne
Na zadnji decembrski seji (21. dec.) je občinska skupščina Ribnica med drugim obravnavala tudi predvideno združitev GP Gradbenik in Opekarne, hkrati pa je združitev tudi že potrdila. Kasneje je prišlo v združenju — predvsem s strani Opekarne — do rahlih nesoglasij, ki pa ustanovit ve novega splošnega podjetja niso ovirala. Te dni smo obiskali direktorja podjetja Toneta Dejaka in mu zastavili nekaj vprašanj.
— Kaj je oba kolektiva — Gradbenik in Opekarno — privedlo do
KAJ BO DELALA KRAJEVNA SKUPNOST V RIBNICI?
Na nedavnj seji sveta krajevne skupnosti v Ribnici so izvolili funkcionarje sveta in se pogovorili o bodočem delu. 2e na prvi seji so načeli vprašanje urbanističnega načrpa Ribnice, gradnje kopališča, javne razsvetljave, gradnje nove šole v Ribnici in podobno. Za uspešno delo pa bo krajevna skupnost potrebovala de-nairna sredstva, ki jih bo delno zagotovila občinska skupščina, delno' pa jih bo treba zagotoviti tuda kje drugje.
Razpravljali so še o osnutku statuta krajevne skupnosti, ki ga bodo dali v potrdi-*3ev občanom na bližnjih zborih volivcev.
rilo pol milijarde prometa; plan se od lanskega povečuje za 100 milijonov, samo pri Opekarni pa se bo proizvodnja povečala za 50 odstotkov. Glavno gradbišče bomo imeli v Ribnici; gradili bomo dva 20-stanovanjska stolpiča, gozdarski dom, ki bo letos dograjen, adaptacija stare in priprava
UESETO
za gradnjo nove šole, četverček za zdravstveni dom in servis za Elektro Kočevje. Razen tega bomo v Kočevju nadaljevali z gradnjo Agrostrvisa KGP, pa več objektov v Sodražici, Loškem potoku, Velikih Laščah itd.
Naj povem še to, da bomo še naprej skrbeli za dvig osebnih dohodkov zaposlenih, predvsem v Opekarni, kjer so pod občinskim povprečjem. Za zboljšanje delovnih pogojev delavcev pa bomo — tudi iz lastnih sredstev — zgradili delavsko naselje za okrog 30 ljudi.
— Še »tolažilno« vprašanje: kdo ve, koliko hudih besed je že bilo izrečenih na račun Gradbenika. Kjerkoli je bilo kaj narobe, vedno je bilo krivo to podjetje, vse njegove napake in slabosti smo videli. Veliko kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun kvalitete, predvsem pa hitrosti vaših gradenj. Kako je s tem, koliko je v tem resnice, kje so težave in kako jih boste odpravili?
— Ne tajim, da kritika ni upravičena, vendar ne toliko na račun
Kvalitete Kot počasnih gradenj! — Vzrok je deloma tudi v tem, da so vsi kvalificirani delavci tudi kmetje, razen tega pa še šušmarijo popoldne ali ob nedeljah. Jasno, da delavec, ki dela na kmetiji, popoldne pri privatnikih itd., ne more s polno vnemo delati še pri podjetju . . .    Dela  na nekaterih objektih so bila prekinjena zaradi pomanjkanja tehnične dokumentacije  (naša stara bolezen), veliko ovira pa so obrtniška dela. Pri ribniški restavraciji n. pr. nisme mogli  nadaljevati  z  delom ozir. pravočasno dokončati gradnje zaradi nedokončanih podrobnih načrtov in počasnih obrtniških del. V tem primeru seveda   lihče ni kritiziral  recimo  projektanta ali obrtnikov, ampak samo Gradbeni ka, ki je bil kriv morda le toliko, da ni pogodbeno vezal sodelavcev. Pred pričetkom vsake gradnje mora biti urejena tehnična dokumentacija, z obrtniki pa sklenjene pogodbe. Precej težav imamo tudi s pomanjkanjem' tehničnega sadra, ne sicer v pisarnah, pač  pa na gradbiščih. Na koncu morda še to, da bomo kvaliteto  in  hitrost v gradnjah najprej dosegli z doslednim   uvajanjem   nagrajevanja po učinku za vse zaposlene, od snažilke naprej! (VKC)
Sodelovanje s hišnimi sveti
Krajevna skupnost bo v Ribnici skrbela za čiščenje prostorov, s katerimi upravljajo hišna sveti. V ta namen bo 25. februarja posvet predsednikov hišnih svetov in krajevne skupnosti, da se pogovore o nadaljnjem sodelovanju. Pogovorili se bodo tudi o vodenju knjigovodskih poslov za hišne svete-
Knjige v samopostrežni traovini
Nedavno so v ribniš'--* samopostrežni trgovini postavili na posebnem stojalu kupcem na ogled tudi knjige, v glavnem publikacije Mladinske knjige. Novost je vzbu dila pTecej zanimanja in zgodi se celo, da kdo poleg ostalih prehrambnih proizvodov kupi tudi »duSevno h^-ano«
združitve in kaj se bo zdaj v gradbeni dejavnosti v občini — razen s SGP dopolnjenim imenom podjetja — spremenilo?
— Do združitve je prišlo predvsem zaradi skupnih interesov obeh kolektivov, ne pa zaradi želja posameznikov. Sredstva dveh manjših podjetij bodo tako združena v močnejši delovni organizaciji, ki jih bo lažje razporejala, lažje bomo razporejali tudi delavce ter nudili strokovno pomoč Opekarni, ki doslej ni imela niti sredstev za primerne osebne dohodke, kaj šele za štipendiranje prepotrebnih strokovnih sodelavcev. V prid Gradbeniku pa bo, da bo imel vedno zagotovljenega do volj lastnega gradbenega materiala, ki ga primanjkuje povsod. Z lastnim gradbenim materialom bomo, upam, lahko pocenili gradnje in več gradili za trg. Se neizkoriščene prostore na Opekarni bemo uporabili za razširitev stranskih obratov.
Med pomisleki proti združitvi, ki so jih nekateri imeli, je bilo tudi okrog 10 milijonov dinarjev Izgube, ki se je v Opekarni nabrala v zadnjih letih, ki pa jih bo novo podjetje lahko postopoma odplačalo. Prav tako bo velike obveznosti Opekarne (amortizacija, nedokončana rekonstrukcija), ki zaradi majhne realizacije zgledajo še večje, lahko združeno podjetje brez posebnih težav krilo iz skladov.
— Kako bo. potemtakem organizirana dejavnost združenega podjetja in kakšne načrte že imate za tekoče leto?
— Podjetje ima zdaj tn obrate: gradbeno operativo kot osnovno dejavnost, obrat industrije gradbenega materiala in izdelkov ter mehanično delavnico, ki opravlja usluge še drugim strankam.
V neizkoriščenih prostorih na Opekarni smo pričeli izdelovati tudi gradbene elemente Iz cementa, tako da bomo do pri četka glavne gradbene sezone pripravili dovolj materiala in bo delo lažje in hitrejše. Letos bomo — po dolgih letih — le dokončali rekonstrukcijo Opekarne: dobili bomo nove stroje za notranji transport, izboljšali organizacijo dela, proizvodnja pa se bo povečala cd sedanjih 2 milijona 100 tisoč na 3,5 milijona opek na leto. Z raznimi dopolnitvami bomo odpravili zastoje v delu preko zime. Dokončna rekonstrukcija Opekarne bo stala 13 do 15 milijonov in Jih bomo krili iz lastnih sredstev. Po planu bo podjetio IMo? u«tva-
Zbori volivcev v ribniški občini bodo od 1. do 10. marec?
Zbori volivcev V ribniški občini se bodo zvrstili v času od 1. do 10. marca po že običajnem vrstnem redu oz. na običajnih mestih. Na zborih volivcev bodo občani postavljali kandidate za polovico odbornikov občinske skupščine, za poslance republiške in zvezne skupščine. Predvideno je bilo, da bodo občani na zborih volivcev od 28. februarja dalje razpravljali o družbenem planu občine za letošnje leto, vendar pa se bodo ti zbori volivcev odvijali še po 10. marcu.
Občinska skupščina je sprejela tudi sklep o sklicu zborov volivcev, ki bo izšel v prihodnji številki Uradnega vestnika Dolenjske.
Prizadevni športniki kočevskega Partizana so imeli te dni svoj redni letni občni zbor, na katerem so se pogovorili o uspehih in neuspehih in o problemih, ki jih tarejo. Pregledali so delo osnuh panog: orodne telovadbe, atletike, odbojke, košarke, namiznega tenisa, dviganja uteži, smučanja in sankanja. Na sliki je skupina mladink tega društva, več o občnem zboru pa preberite v prihodnji   številki.  —   (Foto:   A. Arko)
TE DNI V KOČEVJU
govarjali o številnih aktualnih otfoblemih organizacije in nje-'nih članov. Predvsem bodo govorili (in o tem bo tudi največ govora v referatu predsednika Toneta štimca) o skrbi za borce in še posebej borce - kmete, o priznavalninah, stanovanjskih problemih, skrbi za otroke živečih borcev, zdravstvenem stanju borcev, urejanju grobišč in spomenikov ter o pripravah na proslavo 20-letniee osvoboditve.
ob 17. uri; Mahovnik 4. 3. ob 19. uri; VE 7 — Kočevje teren, ki ga omejujejo Ljubljanska cesta, Rožna ul., Cesta na stadion in Bračičeva ulica 4. marca ob 17. uri; VE 8 — Kočevje — območje Gaja in doma telesne kulture — 5. marca ob 17. uri; VE 9 — Kočevje Podgorska ulica 5. 3 ob 17. uri.
VE 10 — Kočevje Trg 3. oktobra, Reška cesta 4. 3. ob 17. uri; VE 11 — Kočevje Prešernov tf.ren, Mestni log, Cvišlerji 5. 3. ob 17. uri; VE 12
— Kočevje leva stran od glavnega mostu do spomenika in ob Rinži nazaj do mostu 4. 3. ob 17. uri; VE 13 — Kočevje Cankarjev teren 5. 3. ob 17. uri; VE 14 — Kočevje šeškov teren 3. 3. ob 17. uri; VE 15
— Kočevje Kolodvorski teren 5. 3. ob 17. uri; VE 16 — Roška cesta do Rudnika 5. 3. ob 17. uri; VE 17 — Rudnik 4. 3. ob 17. uri; VE 18 — Tra ta 3. 3. ob 17. uri; VE 19 — šalka vas U. 3. ob 17. uri; VE 20 — Zeljne, Klinja vas 3. 3. ob 19. uri; VE 21 — Dolga vas 28. 2. ob 10. uri; VE 22— Livold, črni potok, Zajčje polje 28. 2. ob 10. uri; VE 23
— Mozelj in okolica 28. 2. ob 10. uri; Knežja lipa, Spodnji log 28. 2. ob 10. uri.
Iz gradbenega podjetja Gradbenik in opekarne je nastalo novo splošno gradbeno podjetje GRADBENIK - RIBNICA - še letos dokončna rekonstrukcija opekarne - Lasten gradbeni material bo zagotovil hitrejšo in cenejšo grad njo in gradnjo za trg - Letos že pol milijarde - Gradbišča v Ribnici, Kočevju, Sodražici, Loškem potoku. Velikih Laščah Itd. - Gradbenik pa res ni za vse kriv!
Po čem je meso v Brežicah?
Z malčki na vozu smo se srečali na odkupni postaji kmetijske zadruge v Dobovi. Zgoraj sedita Marjan in Alenka Koletič, spodaj pa njun bratec Slavček z Marjanco Ogorevčevo. Vsi štirje so doma iz Sel. Vožnja v Dobovo jim vedno pomeni veliko doživetje in so jo hrabro prestali, čeprav je bilo zunaj že pošteno mrzlo. Tokrat so spremili nekaj pujskov, ki so jih starši pripeljali naprodaj.
■ Za praznik žena pripravljajo letos program učenci osnovne šole Brežice II. Zaigrali bodo igrico Tmuljč.ca«. Prireditev bo v Prosvetnem comu v soboto, 6. marca. V počastitev dneva žena je bilo najprej predvideno gostovanje celjskega oz. ljubljanskega Mestnega gledališča, vendar je ostalo samo pri dogovorih. Prireditelji so se zaradi velikih stroškov odločili raje za domačo uprizoritev »Trnuljčice«.
B Delavska univerza je razpisala dvoje novih seminarjev. 5. marca se bo začel seminar za člane komisij, ki kot pomožni organi de-
Na brežiškem sejmu
Pretekli teden je bil v Brežicah Valentinov sejem, na katerem je bilo razen 865 prašičkov tudi 26 glav govedi. Teden dni kasneje, 20. februarja, pa je bilo kupcem na voljo 820 manjših in 40 večjih prašičkov, od katerih je bilo 257 prodanih. Do tri mesece stare so prodajali po 500 'o 550 din za kilogram žive teže, večje pa največ po 400 din kilogram. Na zadnjem sejmu so bili prašički nekoliko cenejši.
Radioamate< iz Cerkel)
Pred kratkim je radioamaterski klub iz Cerkelj imel redno letno skupščino. Številni uspehi kažejo, da so člani zelo aktivni, saj so uspeSno sodelovali ne le z radioamaterji iz vsega sveta, ampak tudi ob nedavni poplavi. V 11 urah neprekinjenega dela so vposta-vlli in uspešno obvestili 21 amaterskih radijskih postaj o nevarnosti Save, ki se je začela razlivati. Pri nesreči v rudniku Ušče li. januarja letos so preko amaterske radijske postaje obvestili 2 amaterja v Srbiji, da sta novico posredovala specialni ekipi inženirjev v Zagrebu, ki so potem odleteli z letalom v Ibarske rudnike. Tam o bili že obveščeni o njihovem prihodu. S pomočjo ObS bodo letos vzpostavili 4 radijske postale za primer nevarnosti pred elementarnimi in drutri™'   no^ročnmi. P.
-12---
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Ban iz Raven — Stanislava. Danica Miho-lič iz Celine — Ksenijo, Ljudmila Kodrič iz Črešnice — Nado, Milena Bajt s Senovega — Ervi-na, Ljudmila Paulin iz Nove vasi — Andreja, Anica Umek iz Krškega — Tntjano, Cirila Molan iz Vel. Obreza — Alenko, Olga 2i-bert iz Kalca — Alenko, Ana Tom-še iz Krške vasi — Jožico, Katarina Ajster iz Nove vasi — Metko in Damjano.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Drago Urgečič, delavec iz Gre-gurič brega, je padel po stopnicah in si poškodoval rebra: Božo Horvat, sin posestnika iz Rada-kovega si Je obstrelil levo koleno; Marjan Hode, sin delavca iz CDObbkega, si je pri smučanju zlomil desno nogo; Elizabeta Iljaž poses!'iica z Bizeljkega, je padla na dvorišču in si poškodovala desno Koleno; Ivan Pavlic, traktorist iz Canja, je padel pod traktor in si poškodoval glavo in prsni koš: Anton Račić, posestnik iz Drnovega. je padel s kolesom in si poškodoval koleno leve noge; Fr-nc Dvoršak, posestnik iz BukovSka, si je pri podiranju dreves poškodoval levo nogo pod kolenom: Branko Trelalt. sin kurjača iz Sevnice, se je poparil s čaje-i po desni ,roki; Francu Zarm: posestniku iz Vel Mrnše-vega. j" drevo v gozdu poškodo-dovi»i*> desno nogo.
lavskih svetov urejajo sprejemanje in odpuščanje delavcev v delovnih kolektivih. Drugi seminar je namenjen članom disciplinskih komisij v podjetjih. Pričetek je napovedan za 9. marec.
B Dijaki brežiške gimnazije so v soboto priredili »Maturantski ples« v Narodnem domu. Bil je lepo obiskan in razveseljivo je posebno to, da so bili prisotni mnogi starši in najbližji sorodniki bodočih maturantov. Denar, ki so ga dijaki zbrali na tej prireditvi, je namenjen poučni ekskurziji osmošolcev po Jugoslaviji. Uporabili ga bodo predvsem kot pomoč socialno šibkejšim dijakom.
B V soboto, 27. februarja, vabi Kolodvorska restavracija na ma-škerado v svojih prostorih. Za to priložnost obljublja najrazličnejše specialitete in prijeten zabavni program. Tudi t drugih gostiščih se pripravljajo na veselo pustno praznovanje.
B Na pustni torek bo v Prosvetnem domu zasedal pustni parlament. Obiskovalci te prireditve bodo spet lahko slišali koš bodic na račun napak in pomanjkljivosti v gospodarskem in družbenem življenju zadnjega leta. Zasedanje pustnega parlamenta bo prenašala lokalna radijska postaja.
Brežiška kmetijska zadruga se je odločila za nov način prodaje mesa. Potrošniki bodo lahko kupovali po različnih cenah meso brez kosti, meso Z" vraščenimi kostmi, same kosti in razno drobovino. Za takšno prodajo se je zadruga odločila zaradi tega, ker se bo meso podražilo za približno 15 odstotkov.  Spričo   višjih cen,
šola za starše v Dobovi
Na željo društva prijateljev mladine prireja Delavska univerza iz Brežic šolo za starše v Dobovi. Prijavljenih je približno 30 obiskovalcev. V torek, 23. februarja, je bilo na vrsti drugo predavanje. Celoten ciklus obsega deset predavanj. Del stroškov za šolo bo krilo društvo prijateljev mladine, nekaj pa bodo prispevali obiskovalci sami Zasluga za tolikšno zanimanje staršev za vzgojna predavanja v Dobovi gre prav gotovo tudi tamkajšnjemu šolskemu kolektivu.
ki se obetajo, se je tudi svet za blagovni promet pri obč. skupščini izrekel za takšen način prodaje.
Ce bo zavod za cene v Celju soglašal s predlogom zadruge, potem bo v Brežicah povprečna cena za govedino 930 dinarjev, teletina bo po 1000 dinarjev in svinina po 900 dinarjev. Dosedanja povprečna cena za govedino je bila 820 dinarjev, za teletino 900 dinarjev in za svini-no 750 dinarjev.
Prodajne cene so se povečale tudi v drugih občinah in cene mesa v Brežicah ne bodo presegale cen v občinah Celje, Žalec, Laško, Hrastnik, Ljubljana in Ma-/ribor.
Kmetijska zadruga bo v svojih mesnicah prodajala meso  po  različnih kategorijah.
BREŽIŠKE VESTI
Spet pošta v Kapel
■ Zelja volivcev Kapel in okolice se je po posredovanju ObO SZDL Brežice uresničila: kmalu bo spet začel poslovati v Kapelah pred meseci ukinjeni poštni urad! Upajmo, da bo s tem urejena tudi dostava pošte, paketov in brzojavk.
■ V soboto zvečer bo aktiv ZMS Kapele priredil v dvorani gasilskega doma svoj prvi pustni večer, čisti dobiček je mladina namenila za ureditev igrišča poleg sejmišča, ki ga uporabljajo tudi pionirji osnovne šole. Pridite!
■ Svet krajevne skupnosti je že imel prvo sejo, na kateri so izvolili za predsednika Karla Erbana, za tajnika pa Vinka Zupančiča. Za popravilo sejmiščne ograje so namenili v načrtu dela 300.000 din, za gramoz za ceste 1,300.000 din, za ureditev pokopališča 200.000 din, za javno razsvetljavo 1,200.000, za gostišče v gasilskem domu 1,000.000 din ter za popravilo stare šole 100.000 din. Pomagajmo krajevni skupnosti, da bo uresničila sprejete načrte!
D. V.
Tako bo na primer goveja pljučna pečenka po 1400 dinarjev, stegno, pleče in br-žola po 1200 dinarjev, boč-nik, vrat in meso z vraščenimi kostmi po 1000 dinarjev, kosti po 100 in 60 dinarjev, drobovina pa od 600 do 200 dinarjev kilogram.
Za teletino brez kosti je najdražja cena 1600 dinarjev. Po tej ceni bodo prodajali stegno in pleče, kilogram bočnika bo veljal 1400 dinarjev, kilogram mesa z vraščenimi kostmi pa 1300 oz. 800 dinarjev.
Svinjsko stegno brez kosti bo naprodaj po 110O dinarjev kilogram, potrebušina po 700, zarebrnica po 1100 dinar-jeb, rebra po 600 dinarjev in slanina po 500 dinarjev kilogram.
Potrošnik pa bo plačal boljše meso draže, slabše pa ceneje. Tega do sedaj ni bilo in marsikdo je bil oškodovan, člani sveta za blagovni promet so o tem načinu prodaje precej razpravljali in so še posebej poudarili, da bo morala zadruga poskrbeti za nadzor nad prodajalci. Tržna inšpekcija bo sicer tudi opravljala svojo dolžnost, vendar bo predvsem podjetje dolžno ukrepati tako, da bodo možnosti za oškodovanje potrošnika čim manjše.
Zabava v Globokem in Bojsnem
V nedeljo je kapelska godba priredila v zadružnem domu v Globokem svoj »Veseli program«. Bilo je prav zanimivo, žal pa je bil obisk bolj slab. — Z enakim programom in nato s pustno zabavo bo kapelska godba nastopila v soboto na Bojsnem.    D. V.,
SLABO ZANIMANJE ZA TURIZEM
Turistično društvo iz Brežic je imelo pretekli teden letno konferenco. Delo konference pa ni bilo tako plodno kot pri ostalih društvih. Kazalo je, kot da meščani nimajo dovolj zanimanja za razvoj turizma. Morda je slabi udeležbi vzrok tudi občni zbor planinskega društva, ki je bil hkrati. Zelja občanov je, da upravni odbor zaživi in rešuje naloge svojega društva tako, da ne bo vse prepuščeno le upravnim in drugim organom v občini. Na koncu so izvolili de1-gate za ustanovni občni zbor občinske turistične zveze.
Delavno DPM v Dobovi
Dobovsko društvo DPM je posebno v zadnjem času silno delavno. Februarja namerava organizirati predavanja v okviru šole za starše, razen tega pa šivalni tečaj. Društvo šteje že 182 članov; od teh jih je kar 114 naročenih na glasilo DPM.
Delo poravnalnega sveta v Cerkljah
Mesec dni je že minilo, od kar so v Cerkljah izvolili poravnalni svet, a ta se še ni konstituiral. Na krajevnem odboru so med tem prejeli že dve prijavi za obravnavo. Ena izmed strank je predlog umaknila, druga pa čaka, da ga bo obravnaval poravnalni svet.
Prejšnji poravnalni svet v Cerkljah je zelo dobro delal. Pred njim je bil samo še poravnalni svet na Bizeljskem. V Cerkljah je poravnalni svet uspešno rešil 23 zadev, v šestih primerih pa ni dosegel poravnave.
Sevnica: letos bolj načrtno
0 čem bo razpravljala občinska skupščina v Sevnici marca in aprila
V februarju, marcu in aprilu čakajo občinsko skupščino v Sevnici številne in pomembne naloge. Mednje sodi sprejetje družbenega plana občine, sprejetje občinskega proračuna in odloka o prispevkih in davkih občanov. O vsem_ naštetem bodo razpravljali občani na zborih, dopolnili pa jih bodo njihovi predstavniki v skupščini.
'Letos naj bo delo skupščine bolj načrtno. Tako bodo upravni organi, politične organizacije in samoupravni organi v delovnih organizacijah laže pripravljali in zbirali gradivo za razprave v skupščini, saj bodo že vnaprej seznanjeni z zaporedjem posameznih obravnav. Občinske seje bodo ob načrtnem delu  lahko temelji-
PRVE PRIPRAVE NA 20-LETN1C0 OSVOBODITVE
"i; februarj- se je v Sevnici sestal občinski odbor za proslavo 20-letnice osvobodi-t-e. Razpravljal je o možnostih in predlogih za počastitev tega pomembnega jubileja. O ;rogramu ' - odbor še razpravljal. V priprave naj bi se vključile vse kulturno prosvetne organizacije in se zdramile iz omrtvelosti. Potrebovale bodo pomoč vseh ostalih organizacij in pa seveda razumevanje delovnih kolektivov in občinske skup ščine. Za živahnejšo kulturno dejavnost bodo imeli letos v sevniški občini lepo priložnost. S spremenjenim odnosom do kulture in z odgovornostjo do njenega razvoja bodo najlaže uresničili sklepe, ki so jih sprejeli komunisti -na občinski konferenci ZK.
teje pripravljene, kar se bo prav gotovo odražalo v sprejetih sklepih.
V marcu bo prišel na vrsto odlok o obvezni saditvi hme-
Uspela krvodajalsko akcija v Loki
Celjska transfuzijska postaja je pod vodstvom dr. Strau-sove odvzemala kri v Sevnici. 17- februarja se je prijavilo kar 47 prostovoljcev.
Takrat je bila taka akcija prvič izvedena tudi v Loki. Organiziral jo je odbor RK, pomagale, pa so rnnožične organizacije in učibeljs'vo. Prijavilo se je kar 41 prostovoljcev. Več kot polovica je bilo mladih krvodajalcev. Iz Razbora jih je bilo 7, iz gorskih naselij Žirovnice in Radeža po 3, z Brega 4. Dom počitka je dal 3 krvodajalce, obrat KZ pa 2. V prihodnje bo treba posveti*! tej akoiji več pozornosti v naseljih Okrogli ce in Šentjur- /
Osnovna organizacija RK se zahvaljuje vsem krvodajalcem za njihovo humano delo. Prav tako se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je akoija tako dobro uspela.
S. SKOĆIR
»POT DO ZLOČINA« v Krmelju
Preteklo nedeljo je PD Vrhovo gostovalo v Krmelju s Potrčevo dramo »Pot do zločina«. Igralci so v igro vložili mnogo truda in pokazali dobro znanje, vendar je bil obisi- zelo slab. B. D.
Ija in sadnega drevja v okoliših Kompolje, Loka, B lanca, Zigrski vrh in Kladje.
Odborniki bodo na eni izmed sej v marcu razpravljali še o zaključnem računu občine Sevnica za leto 1964 in določili pokopališke pristojbine. Na dnevnem redu bo kmalu tudi potrditev gozd-nogospodarskega načrta za enoto Sentjaž. O delu v preteklem letu bosta poročala svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter svet za urbanizem, komunalne in stano-
vanjske zadeve. Odborniki se bodo seznanili tudi z delom komisije za podružbljanje zemljišč.
Na sejah občinske skupščine bo letos veliko manj formalnih zadev in sprejema, nja odlokov, kot jih je bilo lani. Skupščina bo lahko namenila več časa pomembnejšim zadevam, ker je vrsto stvari prenesla v pristojnost svetov. Odborniki menijo, da bo to bistveno pripomoglo k učinkovitejšemu analiziranju in ukrepanju na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine.
Sevniških filatelistov je vedno več
Tudi sevniški filatelisti so imeli pred kratkim občni zbor. Iz poročil posnemamo, da članstvo stalno narašča; filatelistov je že čez 50. Društvo vneto skrbi za njihovo izobraževanje: naročili so nekaj katalogov in revij. Prav tako so se posluževali krožne zamenjave za izpopolnjevanje svojih zbirk. Menjalni sestanki so vedno dobro obiskani.
Novoizvoljeni odbor bo letos ob 15-letnici društva priredil večjo razstavo in poživil delo s piemirskimi krožki. Osem članov se bo udeležilo razstave VI-PA 1965, ki bo poleti na Dunaju. M. B.
Za sproščenost manjka poguma
Zapiski z občnih zborov sindikalnih podružnic v sevniški občini - Letos: povsod iemeljitejše priprave - V sindikalnih vodstvih bo polovica novih članov
6. marca bodo v delovnih kolektivih sevniSke občine zaključeni redni letni občni zbori sindikalnih podružnic. Po V. kongresu Zveze sindikatov so se člani podružnic prvič polnoštevilno sestali in zdaj tudi sprejeki novi statut.
Večina občnih zborov je že^ opravljenih in občinski sin." čakalni svet z zadovoljstvom ugotavlja napredek v primerjavi s preteklimi leti. V poročilih in razpravah so tokrat obravnavala razmere v delovnih organizacijah, vlogo samoupravnih organov, medsebojne odnose, gospodarske uspehe, izpolnjevanje izvoznih obveznosti in dejavnosti smdikaiauh podružnic. Pogovorili i so se o vseh tistih vprašanjih, s katerimi se ubadajo iz dneva v dan, teden za tednom. Razprava je brila bolj sproščena, kot so je bili člani sindikata vajeni doslej. Se vedno pa ljudje nimajo dovolj poguma za od-
krito in kritično besedo na javnem mestu. Na tdhem ta ali oni še pogodrnja in hkrati že pripomni, da tega naglas ne bo povedal zaradi tega, ker se noče skregati s kruhom-
SEVNIŠKI VESTNI K
Povabilu na občinske zbore so se ietos odzvali mnogi vodilni uslužbenci in v razpravi tolmačili probleme podjetij. Svoje predstavnike pa so pogrešali uslužbenci Železniškega transportnega podjetja iz Sevnice, saj na njihov občni zbor ni bilo nikogar niti iz Zidanega mosta niti iz Ljubljane. Z obiskom vodilnih tovarišev iz matičnega podjetja so bili zeuo zadovoljni železničarji v Tržiču.
Člani sindikata pri kmetijski zadrugi ZASAVJE so sklicali občni zbor v soboto, 20. februarja. Dopoldne so na razširjeni seji zadružnega sveta obravnavali zaključni račun in pflan, popoldne pa so na občnem zboru nadaljevali razpravo o dopoldanskih poročilih. Tudi javni uslužbenci so imeli občni zbor v soboto. V Kopitarni so se člani sindikata zbrali na zboru v nedeljo, 21. februarja. Tam je kolektiv precej številen, zato so se dogovorili, da ga bodo na občnem zboru zastopali d-legati, izvoujeni na predvolilnih sestankih po obratih.
V sindikalna vodstva bodo letos izvolili približno polovico novih članov. Kadrovske priprave so bLe temeJjiteijše kot prejšnja leta, zato povsod računajo, da bo boljša sestava podružničnih odborov zagotovila uspešnejše delo v naslednjem obdobju-
NOVO V BREZICA
O VLOGI IN STALIŠČIH KOMUNISTOV TREBAHJšECE OBČINE
Komunisti trebanjske obči-ne obravnavajo te dni na sestankih osnovnih organizacij sklepe občinske konference, ki je bila pred dobrim mesecem v Mokrongu. S tem so pričeli praktično uresničevati tudi naloge, ki jih je sprejel VIII. kongres ZKJ.
Sklepa mokronoške konference so zajeli dejavnost komunistov zlasti na družbenoekonomskem področju, kjer bo možno vprašanja uspešno
thi banjski:
NOVICE
reševati le tedaj, če bodo komunisti za svoja stališča do probflernov pridobili najširšo podporo samoupravnih organov in neposrednih pro-
»NAŠA KRI« v Veliki Loki
Predzadnjo nedeljo ie dramska sekcija KUD Ivan Cankar iz Velike Loke uprizorila pred nabito polno dvorano zadružnega doma Finžgarjevo igro Naša kri. Drama je doživela velik uspeh; igralci so igrali zelo dobro. Z igro bodo gostovali še v drugih krajih občine. Delavnost dramske sekcije je lahko za zgled vsem ostalim dramskim družinam v trebanjski občini.      —ak
izvajalcev v delovnih organizacijah kakor tudi pomoč vseh drugih občanov.
Potrebno se zdi omeniti zlasti sklepe, ki govore o uveljavljanju človekove osebnosti oziroma mnenja. Nadaljnji razvoj samoupravljanja in socialistične demokracije uveljavlja človekovo osebnost, zato se morajo komunisti boriti proti pojavom, ki ovirajo svoboden človekov razvoj. Človekovo mnenje je treba spoštovati in izvojevati vsepovsod najnaprednejša staMšča, naj bo na zborih volivcev, javnih tribunah in drugih oblikah združevanja delovnih ljudi, ki pa jih morajo predvsem spodbujati komunisti.
Nič manj odgovorna ni vloga komunistov v skrbi za krepitev življenjskih pogojev občanov, v razvoju gospodarskih dejavnosti, predvsem tistih, od katerih imajo občani neposredne koristi. Področja dela komunistov so nadalje šolstvo, kufltura, zdavstvo, socialno varstvo, skratka vse družbene službe.
Precej nedograjenega je tudi še v samih organizacijah ZK, zato sklepi mokronoške konference posebej naguaša-jo skrb za tedrovanje v Zve-zo komunistov in usposabljanje v vodstvih te organizacije. Mladina je neusahljiv vir, neizkoriščena rezerva moči, zato je treba prav njej posvetiti pozornost, kakršna ji gre, hkrati pa ji omogočiti, da se bo primerno uveljavila kot družbena sila. Priprave na volitve odbor-
nikov v občinsko skupščino in poslancev v republiško in zvezno skupščino so dale komunistom neizčrpne možnosti, da uveljavljajo svoja sta-Jšča o najširšem in demokratičnem izboru kandidatov. Zdaj, ko je evidentiranje kandidatov tako rekoč že končano, je že možno videti sadove vloge komunistov in njihovih stališč.
Osnovne organizacije naj iščejo vse možne oblike dela, spričo katerih bo lahko vsak komunist razmišljal o rešitvi problemov in pričel oblikovati svoja stališča, je nadalje rečeno v skiepih. To pa nalaga vodstvom osnovnih organizacij skrb, da primemo obremenjujejo svoje člane z družbeno političnimi funkcijami, da jih tekoče obveščajo o aktualnih dogoja-njah in da pomagajo zlasti mlajšim pri idejnem izpopolnjevanju- Zlasti o tem bi se Mio treba pomeniti na sestankih osnovnih organizacij, ki potekajo te dni v trebanjski občini.
******
VOLIVCI!
Hitro se nam približujejo volitve, na katerih bomo volili polovico odbornikov in poslancev. Občinska volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL v Trebnjem je do sedaj evidentirala več kot 150 predlogov za odbornike in poslance, ki so jih predlagali občani, delovne organizacije, družbeno politične organizacije in društva. Vse evidentirane predloge bodo obravnavali kandidacijski zbori volivcev, ki bodo v občini Trebnje od 28. 2. do 7. 3. 1965.
Naše velike želje se bodo tem lažje in prej izpolnile, če bomo kandidirali čim bolj perspektivne in delovne zastopnike v svoje najvišje organe samoupravljanja. Zato se v čim večjem številu udeležite kandidacijskih zborov volivcev! v
S podrobnejšim razporedom zborov volivcev boste vsi seznanjeni.
OBČINSKI ODBOR SZDL TREBNJE
TREBNJE: 25. februarja o družbenem planu in proračunu
Predkongresna
posvetovanju
Komunisti trebanjske občine se z vso vnemo pripravljajo na V. kongres ZKS. V ta namen bodo imeli v marcu troje večjih posvetovanj, na katerih bodo obravnavali pereča vprašanja iz gospodarstva in drugih področij. Med drugim se bodo komunisti podrobneje posvetili investicijski izgradnji in razvoju terciarnih dejavnosti, nadaljnji krepitvi samoupravljanja in izvajanja načel delitve po delu v delovnih organizacijah ter idejnim problemom mladine, njeni vzgoji in usposabljanju mladih za upravne in samoupravne organe.
0 večjih pokopaliških pristojbinah
člani sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve pri občinski skupščini v Trebnjem so 15. februarja na 9. redni seji sprejeli delovni program za leto 1965 in ugotavljali, da so pokopališke pristojbine v občini premajhne in jih je treba primemo povečati. Na seji so obravnavali tudi pravilnik o dodelitvi stanovanj borcem iz NOB.
»Zimska grafika« (Foto: Polde Grahek)
Krški sodnik za prekrške poroča
Predsednik občinske skupščine v Trebnjem Ivan Gole je sklical za četrtek, 25. februarja, 20. skupno sejo obeh zborov, da bi obravnavali predlog družbenega plana in proračuna za leto 1965. Poleg tega je dnevni red predvidel razpravo o obratu TSS MIR-
Mednarodna pomoč
Med občinami, ki so po narodnem dohodku pod slovenskim povprečjem in prejemajo mednarodno pomoč, Je tudi trebanjska občina. Ta prejema mednarodno pomoč za 600 socialno šibkih otrok, ki obiskujejo osnovno šolo.
Več zraka za občin ske organizacije
Bivše ^prostore trebanjskega zdravstvenega domi so koristno uporabile prenekatere občinske organizacije In si uredile primerne delovne prostore. Na svoj račun sta prišla zlasti občinski komite ZMS in občinski sindikalni svet, ki sta prej vedriia v neprimerni sobd v prosvetnem domu.
NA — obrat III, ki naj bi po stal samostojno podjetje, ter razpravo o predlogu odloka glede vodilnih enot in številu odbornikov, ki jih bodo v trebanjski občini izvolili spo mladi. Po dnevnem redu bi bilo treba razpravljati tudi o odločbi, kd bo določila zbore delovnih ljudi za volitve v občinsko skupščino. Dnev ni red za sejo, ki so ga dobili odborniki z zajetnim gradi vom, obsega še več drugih točk. Tako bi morala biti na tej seji imenovana tudi občinska volilna komisija.
Stroj za izdelovanje denarja v Brestanici!
Turistično društvo bo letos organiziralo pustni karneval. Zaradi raznih krajevnih problemov: gradnje nove Sole, rekonstrukcije ceste in podobnih težav bodo na pustni dan od 15. do 18. ure spustili v poskusni pogon stroj za izdelovanje denarja. Program je zelo pester in upamo, da bodo gledalci zadovoljni. Tokrat ne bodo pobirali vstopnine. Po programu bodo vsa brestaniška gostišča postregla s svojimi specialitetaml, seveda za denar iz standardnega stroja, ker bo novi še v eksperimentalnem programu.
Preden se začnemo pogovarjati o delu sodnika za prekrške v občini Krško, velja poudariti, da so na njegovo delo precej vplivale kadrovske težave. V minulem letu je namreč sodnik zapustil delovno mesto in bil imenovan drugi, to pa velja tudi za ad-ministratorko. V drugi polovici leta so se začele nerešene zadeve nevarno kopičiti, tako da jih je bilo v začetku decembra kar 300 in sta jih dva sodnika v decembru komaj zmogla. Konec leta je ostalo nerešenih le 84 zadev od skupno 1180, kolikor jih je sodnik za prekrške prejel v razsojo. Večletni problem prostorov sodnika za prekrške še vedno ni rešen
Občinski sodnik za prekrške je lani izrekel za 3,961.500 din denarnih kazni ali pa 5.700 dinarjev povprečno na posamezni primer, zapornih kazni pa je izrekel za' 2105 dni ali 17 dni zaporne kazni povpreč. no   za posamezni prekršek. Povprečje   zaporne kazni je zadovoljivo, povprečje denarne kazni pa ne; takoj je treba dodati, da zadnje povprečje zmanjšujejo   prometni prekrški, zaradi katerih mnogokrat krivcev ni mogoče kaznovati z več kot 1000 dinarji. Lanska praksa kaže, da je reševanje zadev najuspešnejše, če je zaslišanih kar največ krivcev in prijavljencev, pri prometnih prekrških pa veliko pripomore izvedenec.
Prekrški zoper javni red in mir so bili lani najpogostnejši in so še vedno najbolj pereči. V prvo skupino štejejo pretepi in razgrajanja v javnih prostorih in na javnih mestih. Na senovskem področju je med rudarji žal še vedno nekaj posameznikov, ki opiti kalijo javni mir in izzivajo pretepe. Celo ostre kazni, ki jih izreka sodnik, ne morejo več doseči vzgojnega namena. Po pretepaštvu, ki ima neredko za posledice tudi lažje poškodbe, slovita okolica Kostanjevice in Podbočja. Do izgredov je prišlo največkrat na gasilskih veselicah, zato bi bilo prav, ko bi tamkajšnja gasilska društva pred - prireditvami prosila za pomoč LM.
Razgrajanja in pretepi, ki motijo sosede in okolico, niso redka v zasebnih stanovanjih. Tudi tega je bilo največ na senovskem koncu. Kot kaže poročilo scKinika za prekrške, je klatežev vedno manj; med njimi so samo starejši iztir-
jeni delomrzneži, mladih ljudi Pa med njimi k sreči ni.
V občini živi približno 80 Ciganov, med njimi pa je 17 takšnih, ki so bili pred sodnikom za prekrške kar 38-krat. Rado Jurkovič, Jure Jurkovič, Vinko Kovačič, Feliks Brajdič in Marko Hudo rovac na primer so Cigani, ki ne delajo časti svojemu rodu in mečejo senco tudi na ostale poštene Cigane v občini.
Hazarderstvo (igra za denar) in žalitev uradne osebe je veliko manj kot včasih, če prav ne gre pozabiti, da tu in tam še precej igrajo za denar, vendar naskrivaj.
Prometnih prekrškov je bilo v 1964 precej več kot predlani. Promet narašča, ceste niso najboljše urejene , in vzdrževane, problem zase je krški mtost in če prišteje-
mo nepazljivost voznikov, ni nič čudnega, če je nesreč vedno več Največkrat je bil vzrok v neupoštevanju pravil vožnje v križišču, v nepravil nem prehitevanju ali srečava-nju, prehitri vožnji in podobnem. Lani se je pred sodnikom zagovarjalo 58 vinjenih voznikov (18 kolesarjev, 7 voznikov vpreg in 33 voznikov motornih vozil). Kazni so bile stroge, vsem vinjenim voznikom motornih vozil pa je sodnik odvzel vozniško dovoljenje.
Omeniti še velja prekrške iz gospodarstva. Storilci so kmetje, ki imajo nelicencirane bike in merjasce, s katerimi oplojujejo, pa tudi kršilci, ki brez dovoljenj sekajo po gozdovih. Zlasti za prve prekrške je treba poudariti, da je z   zakonom   določena kazen
Brestaniška mladina je zaživela
Do pred meseci v Brestanici ni bilo slišati o posebnih uspehih mladinske organizacije. Ko je bilo izvoljeno novo vodstvo, ki mu predseduje Marjan HiCaler, pa je delo res zaživelo. Vsak mesec razpravljajo mladi o svojih problemih in nalogah. Mladina se je do pred kratkim zbirala v go stišču pri glasbenem avtomatu- Prejšnji mesec pa so organizirali plesne vaje in ob
DANES SEJA OBČINSKE SKUPŠčrNE V KRŠKEM
Danes se bo na skupni seji obeh zborov sestala občinska skupščina v Krškem. Odborniki bodo razpravljali o analizi dela skupščine v tej mandatni dobi in o poročilu sodnika za prekrške ter potrdili volilne enote, v katerih bodo letos volitve odbornikov. Potrdili bodo tudi odlok o pristojnosti organa, ki opravlja inšpekcijsko službo v cestnem prometu; spremenili bodo odlok o priznavalninah, sklepali o odloku o uporabi osebnih vozil v družbeni lasti in o povračilu stroškov za uradne vožnje z zasebnimi vozili, sklepali o prodajni ceni kruha, sklepali o odloku za določitev prometnega davka v maloprodaji ter rešili več gospodarsko-pravnih in uprav-no-pravnih zadev.
nedeljskih popoldnevih mladinske plese. Skromno vstopnino, ki jo tu pobirajo, nameravajo uporabiti pri organizaciji oddaje Mikrofon je vaš, ki bo spomladi, čeprav še niso te oddaje posebej propagirali, se je prijavilo že precej pevcev, ansamblov in recitator jev-
Zavedajo se, da organizacija take prireditve zahteva tudi finančna sredstva, ki pa jih sami ne bodo premogli- Zaradi "toga so se obrnili na nekatera podjetja, a uspeh ni bil posebno velik. Upajo, da bodo s pomočjo komiteja ZMS Krško premostili tudi to težavo.
/ R.O.
20.000 din preblaga Sodnik za prekrške je obravnaval tudi nekaj primerov nedovoljene posesti orožja. Največkrat je šlo za lastnike, ki so imeli staro zarjavelo orožje, ki je bilo nevarno za njih in za okolico.
Občinska skupščina na sejah v marcu in aprilu
Odborniki občinske skupščine v Krškem so skupaj z vabili za današnjo sejo prejeli tudi obvestilo o sejah, ki bodo v marcu in v aprilu letos. V marcu bosta dve seji: na prvi bodo 4. marca razpravljali o analizi stanja v šolstvu in o odloku o proizvodnih okoliših ter prispevkih in davkih občanov; na drugi seji, ki bo 20. marca, pa bodo sklepali o družbenem planu in proračunu za 1965 Na seji 3. aprila bodo odborniki volili poslance v gospodarski in kul-turno-prosvetni zbor skupščine SRS ter potrdili kandidature za poslance republiškega zbora skupščine SRS-
PUSTNE NOVICE bodo izšle 1. marca
Turistično društvo v Krškem bo tudi letos izdalo Pustne novice, ki bodo izšle 1. marca. Uredniški odb že obdeluje gradivo, ki so ga skrbno zbirali in zapisovali vse leto. dosedanjih prispevkih sodijo, da bo letošnja številka precej boljša kot dosedanje štiri.

Kako bodo letos noreli v Kostanjevici
V Kostanjevici bodo letos noreli po naslednjem programu:
V nedeljo, 28. februarja, bo ob 19. url slovesen oklic Kurenta z mestnim bobnarjem In gasilskim bobnom. Oklic bo letos šele zvečer zato, ker bodo vsi najbolj goreči bedaki šli na gostovanje 7 Ptuj, kjer da se bo zbralo na stadionu 25.000 ljudi.
V ponedeljek, 1. marca, ob 18,30 ali pa kaki dve uri kasneje, če še ne bodo vse maškare pripravljene, bo zbor in nato šelmanje po ulicah. Ob 20. uri zvečer bo v Domu kulture občni zbor bedakov. Restavracijske usluge je letos prevzela restavracija Pod Gorjanci in je treba gostinska mesta v Domu kulture rezervirati in zasesti najkasneje ob sedmih zvečer.. Kdor je že bil ob takih priložnostih v Kostanjevici, bo vedel, da' v nobenem drugem primeru ne bo mogel dobit-' sedeža. Rezervirate ahko tudi po telefonu, baje ima restavracija telefon, koliko je številka, nam pa niso zaupali! Ples bo potem šumel vso noč, cvička bo dovolj in mirno se boste lohko obmetavali s krofi, samo s trdimi predmeti nikar, ker take reči zaračunajo!
V torek, 2. marca, bodo ob desetih dopoldne vlačili medveda po Kostanjevici, če bo kje mogoče dobiti kako kožo, ker lovci nočejo in nočejo več streljaU divjadi!
V torek bo potem od 9. do 15. ure izpostavljen mrtvi Kurent, na kar bo pogreb z litanijami in drugimi dodatki! *
če boste utegnili, se v teh dneh vsekakor oglasite v Kostanjevici, posebno v ponedeljek'«, ko bo prvega ln boste imeli polne denarnice (pa malo denarja!) in bo restavracija delala s polno paro. Res, vsaj tole zadnje vzemite zares!
Po naročilu višjega podnadzornika za javno mnenje: PEPI ANTVERHAR, 1. r.
P. S.: Uredništvo je medtem izvedelo, da Ima restavracija telefonsko številko 24 in da sprejema    rezervacije vsak dan do 14. ure.
Še enkrat: »Šest ali dve - kaj je boljše?«
Gostobesednost namesto odgovora na vprašanje v naslovu in frontalno odbijanje vsake kritike »neinformiranih občanov«, ki pušča osnovno vprašanje še vedno odprto
gradbenih parcel pri individualni zazidavi tega prostora za nekega inženirja (ime menda ni važno), ki hoče prav tu graditi, ker da drugod ni »primernega« prostora. Trdil je 'udi, da za vrstne hišice ni zanimanja med interesenti, hkrati pa je moral priznati, da zazidava (z vrstnimi hišicami) na tem kraju še ni bila na ponudbi. Sicer pa smo člani sveta še pred prvo sejo, na kateri smo razpravljali o zazidavi tega prostora, že vedeli, da sta dva občana, ki hočeta za vsako ceno graditi individualni stanovanjski hiši prav tu in nikjer drugod, ljudje na oddelku za gospodarstvo pa da tako zahtevo dveh prosilcev podpirajo.
Ta informacija se je izkazala za povsem točno. Na prvi seji je za-zidavo z individualnimi hišami zagovarjal  načelnik  oddelka za go-
Za uvod pojasnilo bralcem: prvi sestavek pod gornjim naslovom ni bil podpisan ne morda iz bojazni ali zaradi prešibke informiranosti, marveč iz stare prakse, da prispevkov v Dolenjskem listu ne podpisujem. Dokaz: poizvedbe na Dolenjskem listu. Sicer pa je gotovo vsakemu šolarju znano, če je prebral sestavek, da ga je lahko napisal samo tisti, ki je bil navzoč na obeh sejah sveta, ne glede na to, da tajnik občinske skupščine vsak čas lahko izve v uredništvu Dol. lista, kdo je avtor. Izrazi »nepodpisani«, »brezimni«, »nepoznani« in podobno so v odgovoru uporabljeni očigledno z omalovažujočim poudarkom. Sicer pa je že dolgo znana praksa zlasti v Novem mestu, da ni važno, kaj Je napisano ali izrečeno, temveč kdo je kaj napisal ali izjavil. K temu bi lahko (iz lastne prakse) dodal še to, da se potem iščejo možnosti ponagajati avtorju, ne pa proučiti in odpraviti grajane pojave.
Zdaj pa k stvari: če je tako, kot navaja tovariš tajnik in pri tem citira določila ustave glede pristojnosti (v točnost citiranja ustave ne dvomim), potem mi je vsa zadeva okoli vprašanja »Sest ali dve«, še manj jasna. Tovariš tajnik pravi: »Po veljavnih predpisih odloča o lokacijah upravni organ samostojno, vse dokler ne bomo imeli sprejetih zazidalnih načrtov za posamezne gradbene okoliše ... in upravnemu organu ni potrebno dajati na sejo sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, niti na sejo kateregakoli kolegijskega organa občinske skupščine . . .«
Z drugimi besedami: za upravni organ potemtakem tudi ni odločujoče sklepanje sveta, ker lahko v mejah zakonitih določil o tem odloča po svoji uvidevnosti. Zato mi je tem manj jasno, čemu je bilo potrebno navedeno zadevo dati na dve seji sveta, ne samo v informacijo, temveč tudi v sklepanje z glasovanjem! Je to res samo iz »pozitivne prakse«, zaradi demokracije? će je res tako, potem bi enkratno sklepanje sveta zadostovalo.
Prav gotovo bi bila polemika na seji in v tisku okoli te zadeve mnogo manj žolčna, če bi bilo tako, kot pravi tovariš .tajnik, da pri tem ni šlo za korist določene osebnosti, marveč gre tako vsak primer lokacije prek ustreznega zavoda za licitacijo in ima na ta način vsak občan enako možnost, da dobi to lokacijo. Tovariš tajnik očividno ni seznanjen s potekom seje sveta za urbanizem, komunalne zadeve in gradbeništvo, ker bi sicer vedel, da je na seji Miha Hrovatič jasno in glasno povedal   f*>  '---»v  Hohiti  eno izrn»f1
pravilnem odnosu do dela in ljudi podcenjevani prav od tistih, ki takih lastnosti nimajo. Del vzroka, da mladi kadri tako hitro odhajajo iz uprave, je treba iskati tudi v takem odnosu do njih, kar je med drugim razvidno iz nedavnega članka inž. arh. Marjana La-pajneta.
»Dnevno sveže obdolžitve, ki zelo radodarno letijo iz ust enostransko (po zaslugi takih piscev, kot je anonimni) poučenih občanov ...» so res sveže, vendar ne po vsebini, temveč zato, ker se grajane napake ne odpravljajo, marveč ponavljajo. Res, za hibe prejšnjih organov sedanji ne morejo odgovarjati, če pa delajo enake napake, potem se ne morejo izogniti kritiki, kot se je niso prejšnji. Vsak človek se lahko tudi zmoti, razlika pa je, če dela
spodrsljaje namenoma, zavestno ali iz pomote. V konkretnem primeru pa me ne bo nihče prepričal (in še v nekaterih primerih, ki jih poznam), da ne gre za vsiljevanje stališča posameznika. Ce prav razumem odgovor tajnika Kuharja, je treba dati takemu stališču »demokratičnost« s tem, da ga da v razpravo in sklepanje organu, kateremu • to ni dolžan tega predložiti, samo da ga lažje zagovarja pred javnostjo. Ce je pristojnost enega ali drugega sveta glede odločanja o posameznih zadevah odvisna res le od »demokratičnih« teženj posameznega upravnega organa, ki bi sicer zadevo lahko rešil tudi brez njih, potem zadostuje, da so člani svetov ljudje, ki vsemu prikimajo, kar jim upravni organ servira. Za take, ki sami pri tem tudi kaj mislijo in imajo svoje poglede, pa je, kot kaže, res škoda časa in živcev za sedenje po sejah. To spet trdim iz konkretnega primera z željo, da ga kdo ne bi zlonamerno posploševal, kot Je v odgovoru »nepodpisanemu piscu« odgovora na vprašanje »Sest ali dve, kaj je boljše?« kot jedra prvega sestavka. Cemu je zadeva šla dvakrat na sejo istega sveta, še zlasti, če bi upravni organ lahko odločil brez tega? Upam, da bo to zadostovalo kot odgovor odgovoru, ostale, trdim, preverjene informacije o vsej zadevi pa bom porabil po potrebi ob drugi priložnosti. P. ROMAN IC
Kandidacijski zbori v novomeški občini
Kandidacijski zbori volivcev bodo v novomeški občini od 28. februarja do 7. marca. Na teh zborih bodo občani izmed evidentiranih kandidatov za odbornike in poslance skupščin izbirali kandidate, ki bodo prišli na kandidatne liste za prihodnje volitve. Natančen razpored zborov je objavljen v Biltenu, ki ga izdaja volilna komisija pri Občinskem odboru Socialistične zveze v Novem mestu, poleg tega pa bodo zbori kot običajno objavljeni povsod z lepaki.
Kaj delajo organizacije v Šmarjeti
Fotografija kaže prostor, o katerem govori Članek šE ENKRAT: »ŠEST ALI DVE, KAJ JE BOLJŠE?«; tu bi lahko stalo šest vrstnih hišic, lahko pa tudi samo dve nosamezni hiši
7. februarja je imel redno sejo plenum KO Zveze borcev. Zadnji Čas je, da napravijo spisek vseh, ki imajo pogoje za priznavanje delovne dobe iz časa NOB, saj je neupoštevanih še 29 borcev. Sekretar občinskega odbora ZB, Franc škof je obrazložil tudi ostale pogoje in olajšave za borce in aktiviste ter
spodarstvo Marko Ivan"tiO, na drugi seji pa je Miha Hrovatič (res izzvan) povedal glede enega izmed interesentov tako, kot sem pravkar zgoraj zapisal.
Streli v odgovoru glede neinfor-miranostl v tej zadevi so torej zgrešili cilj. Informacije so s seje sveta! Nikjer rti bilo niti besede »žongliranja« z birokracijo, marveč le suhe navedbe dejstev. Če tajnik občinske skupščine smatra vsako posamezno konkretno grajo konkretne zadeve posameznega uslužbenca ali skupine uslužbencev za splošen napad na upravo skupščine, je v zmoti. Zlasti novinarji vemo, da dela v upravi mnogo požrtvovalnih in vestnih ljudi, ki skušajo občanom vedno tudi ustreči. 2al pa so često v svoji dobri in   nnžrtvovalnj   nrizadevnosti ter
Še o prestavitvi pošte v Otočcu
Novomeška kronika
H 11. februarja je novomeška delavska univerza priredila zanimivo predavanje t Domu JLA. Profesor Jože Dular iz Metlike je okoli 60 zbranim poslušalcem zelo lopo prikazal svoje popotovanje po Kolpi in Beli krajini. Predavanje je spremljal z barvnimi diapozitivi.
■ Do predlanskim so novomeški železničarji vsako leto za Pusta pripravili sprevod po mestu. Kot smo izvedeli, letos sprevoda ne bo. Zanimanje menda ni upadlo, pač pa organizacija sprevoda zahteva večje ali manjše stroške, katerih izvajalci sporeda ne morejo kriti sami. Kostanjevica, Metlika, Litija, Krško in še drugi manjši kraji to zmorejo, Novome-ščani pa smo menda preresni za take stvari . . .
34 »Spoznavaj domovino, in še bolj jo boš ljubil« ni samo geslo članov Počitniške zveze, temveč je tudi stara resnica. Kdor je bil kdaj v tej organizaciji, kdor je bil kdaj pod njenim okriljem, ve, da ni treba posebne govorice, ki bi prepričevala, zakaj ljubiti domovino. In to je videti tudi na obrazih 21 gostov iz Šibenika, članov PZ, ki so prišli v Novo mesto na povabilo občinskega odbore PZ. šibenričani bodo ostali pri nas do nedelje. Med bivanjem si bodo ogledali lepote in zanimivosti mesta in njegovo okolico.
■ Jajca so bila na ponedeljkovem živilskem trgu že po 40 dinarjev, česar so bile novomeške gospodinje zelo vesele. Bilo jih je dovolj in verjetno bo cena prihodnjič še nižja. Razen jajc je bil naprodaj radič po 80 dinarjev, fižol po 250 dinarjev kilogram, mleko po 80 dinarjev, jabolka po 150 dinarjev. Korenina hrena je veljala okoli 50 dinarjev, korenina peteršilja 30 dinarjev. Trg Je bil' bolj slabo založen s kmetijskimi pridelki, bolj pa s pleteninami in okraski iz gline. Čudno, da gredo neokusni glineni izdelki tako v promet, .da se izplača kar dvema na našem trgu postavljati stojnice!
Bi Gibanje prebivalstva: v preteklih šttrinnstih dneh so rodil*1-Emili i.i   r",oi,„.-<ič iz
drevoreda 31 — Vido; Danica Pir-nar iz Paderšičeve 11 — Bojano; Amalija Recelj s Trdinove ceste — Marjanco; Silva Znidaršič z Nad mlini 14 — Andrejo, in Marija Blažič iz Šmihelske ceste — deklico. Poročili so se: Jože Go-renc, gostilničar iz Vel. Brusnic, in Marija Gazvoda, kuharica z Glavnega trga; Mihael Jakša, strojnik s Poti na žago, in Marija Ja-kofčič, uslužbenka iz Stranske vasi. Umrla sta: Franc Zaletelj, upokojenec s Ceste komandanta Staneta 32, star 64 let in Božidar Pungerčar, otrok iz Slakove ulice, star eno leto. — Ponesrečila sta se: Andrej Uderman, upokojenec iz Kristanove ulice, si jo poškodoval nogo, ko ga je podrl motorist; Gabrijela Veljak, upokojenka jiz Trdinove 25, pa je na poledeneli cesti padla in si zlomila desno nogo
OTROCI - MAŠKARE VAS VABIJO!
Društvo prijateljev mladine center prireja tudi leto;« pustno zabavo za predšolske otroke in učence osnovne šole. Veselje bo v nedeljo, 28. februarja, v telovadnici -*snov-ne šole: od 9. do 12. ure za 3. in 4. razred, osnovne šole Novo mesto; od 13.30 do 16. ure za predšolske otroke ter za učence 1. ter 2. razreda; od 16.30 do 19.30 za učence 6., 7. in 8. razredov.
Predšolski otroci, pridite v maskah! — Na voljo bo pecivo in čaj. Vstopnine za otroke ni, za odrasle pa znaša 50 dinarjev.
K članku »Zakaj ni upoštevano mnenje občanov«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu v letošnji 6. številki, pripominjam naslednje: članek omenja, da ni bLo odgovorjeno na vprašanje, postavljeno na konferenci SZDL, zakaj se bo pošta preselila v grad Otočec. Na to vprašanje so dobili občani točen odgovor na zboru volivcev 7. februarja; zvedeli so, zaradi kakšnih vzrokov se bo pošta Otočec preselila v novo restavracijo Hotela Otočec. Pisec članka ni bil navzoč na zboru volivcev in vs.ied tega tudi ni bil pravilno informiran o razpravi na tej konferenci. — V isti številki Dolenjskega lista omenja pisec članka pod naslovom »Otočec: krajevna skiipnost ustanovljena«, da so pred dnevi voCAvoi v Otočcu ustanovili krajevno   skupnost. Pripo-
PRESTAVITEV SEJMIŠČA
Občinska skupščina pripravlja načrt za prestavitev sejmišča iz Ločne na novo lokacijo. Stroškov za prestavitev bo po predračunu blizu 11 milijonov dinarjev; sredstva naj bi zbrali s finančno pomočjo neposredno prizadetih, pa tudi drugih delovnih Organizacij. Treba je utrdili teren, prestaviti tehtnico in postaviti skromen objekt za pisarno in bife- Zadnji čas je, da se lo še pred novo turistično sezono uredi
minjam, da je bila krajevna skupnost ustanovljena že lani novembra, doslej pa je imela že dve seji, na katerih so sestavili 7-letni perspektivni plan, ki bo predložen v potrditev prihodnjemu zboru volivcev.
JOŽE FLORJANCIČ Otočec
0 DAVKIH: 26. FEBRUARJA
Novomeška občinska skupščina bo v petek ob devetih dopoldne začela v dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu razpravljati o sprejemu odloka o prispevkih in davkih občanov, odloka o davku na maloprodajo, odloka o davku na dobitke, obravnavala pa bo tudi pogodbo o skupnem financiranju strokovnega šolstva v občini in nekatere druge premoženjsko pravne zadeve. Seja je izjemoma določena na uradni dan, ker morajo biti omenjeni odloki sprejeti do 28. februarja — o njih pa ni,so mogli razpravljati prej, ker niso še dobili vseh zapisnikov zborov volivcev.
opozoril na budnost komisije, če bi se za te pravice potegovali tudi taki, ki niso upravičeni.
Teden drii pozneje je imel sejo odbor Socialistične zveze. Pregledali so sklepe z zadnje seje in sklenili da bodo podprli krajevno skupnost pri prizadevanjih za dela in ureditev v naselju.
Na občnem zboru Avto-moto društva so menili, da so v kraju nujno potrebna predavanja o prometni disciplini za vse občane. Izvolili so nov odbor ter sprejeli sklepe za nadaljnje delo društva
17. februarja je razpravljala o svojih nalogah tudi krajevna skupnost. Menijo, da je premalo, če bi trgovski lokal MERCA-TORJA v Šmarjeti samo prebelili; izboljšati je treba tudi opremo in zaloge. Upajo, da bo tudi Kmetijska zadruga imela razumevanje za potrebe potrošnikov v njihovem kraju. Terenski obrat Cestnega podjetja naj bi se sporazumno s krajevno skupnostjo lotili ured. kanalizacije, da bi trg lahko dostojno dočakal 20 obletnico osvoboditve. Zavzeli so se še za ambulanto, ki naj bi bila gotova do 1. maja, začne pa naj se tudi z delom pri ureditvi poti, da ne bodo sredstva zapadla. Letos bo treba dograditi vodovod v Dolenji vasi, kjea: pričakujejo izdatno pomoč vaščanov pri izkopih, še posebno skrb bodo morali posvetiti grobiščem, spominskim ploščam in spomenikom, da bodo
za obletnico urejeni. Vsa ta dela so odvisna od denarnih sredstev, zato pričakujejo, da jih bo občinska skupščina razumela in jim v celoti potrdila proračun za leto 1965.
MOST KLIČE NA POMOČ!
Leseni most, ki ga je zgradil mlinar na desnem bregu Krke za dovoz v mlin, uporabljajo že vsa leta prebivalci Budganje vasi, Dešeče vasi, Plešivice in okolice, saj jim je ta raos* bližnjica v Žužemberk. Vendar pa mOst tak kot
Počitniška zveza pred novo sezone
Na rednem letnem občnem zboru so izbrali nov, pomlajen odbor, ki Je že sprejel obširne naloge.
V začetku marca bo dvodnevni seminar, kjer bodo zbrani zastopniki vseh družin dobili napotke za delo- Predavatelji bodo večinoma iz okrajnega in republiškega odbora PZS iz Ljubljane. Seminar, za katerega je veliko zanimanja, bo verjetno 6- in 7. marca v Novem mestu- Prav tako bodo za vodje družin izvedli tri poučne dvodnevne izlete: dva po Sloveniji in enega po Jugoslaviji.
Tudi letos bo tradicionalno srečanje članov PZ iz Novega mesta in Šibenika. Tokrat so šibendčani prišli v NoivO mesto: od 21- do 28. februarja si bodo med med drugim ogledali tudi IMV, Krko, Novo mesto in okolico, priredili pa bodo tudi zabavni večer. Poleta bodo Novomeščani vrnili obisk. Tako utrjujejo še zvezo med morjem in Dolenjsko.
Končno pa je naloga posa-meznikoiv in komisij, da raz-, širtjajo svoje vrste med mladino v podjetjih in šolah izven Novega mesta.
—mrt—
je zdaj, predstavlja nevarnost za pešce in voznike, najbolj pa za otroke, ki gredo čezenj vsak dan v šolo. Ne samo, da je odpadel že del ograje, dotrajale so tudi podnioe. Na mostu je polno lukenj, v katerih si človek ali žival lahko zlomita nogo. — Razumljivo je, da mlinar ne bo mogel sam prispevati za popravilo mostu, občinski proračun pa tudi ne razpolaga s sredstvi za ■take namene. Prav bi bilo, da se uporabniki mostu pogovore in skupaj z mlinarjem popravijo most. Za popravilo mostu bd se moralo zanimati tudi turistično društvo v Žužemberku, saj je bd 'tu lep razgled na bližnje slapove pri mlinu, izletnikom pa skrajšana pot na desni breg Krke.
M. SENICA
Kdaj družbeni plan za 1965?
še vedno tečejo priprave za sprejetje družbenega plana in proračuna občine Novo mesto za leto 1965. Negativna razlika med dohodki in izdatki po predlogu znaša 400 milijonov dinarjev. Pričakovali smo sicer, da bosta plan in proračun sprejeta že ob koncu decembra 1964 ali najpozneje v januarju letos, vendar je zamuda pri izdelavi zveznega in republiškega plana zavrla dokončno izdelavo predloga za naš družbeni plan. Družbeni proizvod in narodni dohodek naj bi se predvidoma povečala za 16,5 odstotka, narodni dohodek na prebivalca pa za 15 odstotkov. Narodni dohodek na prebivalca, ki je lani znašal v naši občini 389.695 dinarjev, naj bi bil letos 450.019 dinarjev.
Pripombe občanov
Na osnutek odloka o rajoni-zacijd novomeških občin, ki ga bodo odborniki sprejeli na jutrišnji seji, je bilo največ pripomb iz okolice šmarjete, Bele cerkve in škocjana, nekaj pa tudi v Šentjerneju in Žužemberku- Vse pripombe bodo dobili na vpogled odborniki skupaj s skupščinskim materialom. Pripombe so 'tudi pri davčnih olajšavah za vdove borce in za ljudi, ki imajo mladoletne otroke, pri hiši pa je samo eden sposoben za delo.
Nekateri občani so zahteva-h odpravo davka na hibridno trto (šmarnico) v krajih, kjer žlahtna trta ne uspeva. Občinska skupščina pa tega davka ne more odpraviti, ker je obvezen, pač pa lahko vpliva na stopnjo
PEDAGOGI! — V izredno praktično korist vam bo knjiga pedagoških člankov in študij — PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah. Samo 500 dinarjev!
NOVOMEŠKA KOMUNA"
ZDRAVNIK VAiM SVETUJE
Vnetje sečnega mehurja
Vnetje sečnega mehurja nastane največkrat zaradi prehlada, pa tudi iz drugih vzrokov, kakor n. pr. v slučaju, če kamni ali kaj drugega ovira odtok urina. Povzročitelji so lahko različne bakterije. Pogosteje kot moški zbole žene, ker imajo sečno cev precej krajšo, predvsem pa zaradi tega, ker so večkrat premalo oblečene in nosijo pretenko perilo. Posebno v hladnem in vlažnem zraku bolezen hitro nastane.
Znake vnetja kmalu spoznamo. Pogosto je treba na vodo, kar naprej nas tišči, vendar priteče le nekaj kapljic, pri tem nas peče. Včasih se celo dvigne telesna temperatura. Voda je navadno motna, če jo gledamo pod drobnogledom, najdemo bakterije in krvna telesca.
Bolnik potrebuje mir, toploto, predvsem pa toplo perilo. Zdravnik predpiše zdravila, ki vnetje navadno v kratkem odpravijo, če imamo vnetje sečnega mehurja, se moramo v hrani omejiti vseh dražečih snovi in mrzlih pijač, če vnetje zanemarimo, se lahko razširi navzgor na ledvica, kar pa je lahko zelo nevarno.
Dr. B. O.
_i_
Uspeh kočevskih košarkarjev
• Po Kratkem premoru so košarkarji kočevskega Partizana pred dnevi spet nastopili v prijateljski tekmi in nabirali izkušnje za spomladansko prvenstvo. V Ljubljani so igrali s trnovskim Partizanom. 2e prvi polčas so odločili v svoj prid z enajstimi točkami naskoka, v živahni igri pa so to vodstvo še povečali v drugem delu. Na koncu so zmagali z 82:60 ( 37:26). Zmaga je še bolj razveseljiva, ker Trnov-čani igrajo v isti ligi kot Kočevje. Mladi igTalci so dobro izkoristili zimski trening in pričakujejo, da bomo spomladi v okrajni mladinski ligi gledali lepo košarko.
• Po drugem kolu strelskega tekmovanja kočevske občino je vrstni red naslednji: SD Rudnik — Salka vas 49,46 točk, 2. SD Jože Seško — Inkop 48,46, 3. SD Pu-gled — oprema 21,00 točk. Zdaj igrajo tretje kolo, vendar pa še niso znani vsi rezultati. Zmagovalec tega tekmovanja gre v okrajno ligo. Kaže, da bosta o prvem mestu odločala SD Rudnik in SD Jože Šeško. Njuno medsebojno srečanje pa bo šele zadnji dan tekmovanj. 26. marca
Uspeh ocenjujejo po propozici-jah tako, da za vsakih 100 krogov rt<>!>: ekipa 10 točk, zmagovalec pa jih dobi še 10. Razveseljivo je, da prednjaci jo med tekmovalci mladi športniki, ki so se z vnemo oprijeli tega športa. Za delavsko mladino to nI več le rekreacija, ampak tud: tekmovalni šport. Na občnem zboru občinskega odbora strelskih družin bodo skušali vključiti čdm več mladih športnikov v upravni odbor. Prihodnjo nedeljo bodo v
občinskem merilu streljali za zlato puščico.
A. ARKO
Strelci za zlato puščico
Občinskega strelskega tekmovanja za zlato puščico, ki je bilo v nedeljo v domu JLA, se je udeležilo 23 strelcev. Zmagal jo Kn-ap s 495 krogi pred Kosom (oba Pionir) in Režkom (13. maj). Omembe vreden je uspeh pionirja Suhi-ja iz novomeške osnovne šole, ki se je s 408 krogi uvrstil med deseterico najboljših.
Trčila med prehitevanjem
Na avtomobilski cesti pri Prili-pah je tovornjak SK 55-17, ki ga je vozil Peter Ivanovski iz Skopja, 19. febrarja ob 16. uri z zadnjim delom karoserije trčil ob tovornjak VŽ 28-17 (voznik Andrija Koščak), ki ga je prehiteval. Ivanovski je prekmalu zavil v desno, ker mu je med prehitevanjem prišel nasproti neki osebni avtomobil, škodo so ocenili na 20.000 dinarjev.
S ceste v drevo
21. februarja zjutraj je s poledenele ceste pri Gotni vasi vrglo osebni avtomobil SDR 830, ki ga je vozil Jože Nose. Vozilo je najprej zdrsnilo v obcestni graben, nato pa zadelo drevo. Škode je za 200 tisoč dinarjev. Kaže, da je voznik  prehitro vozil.
med nebom m zemljo
V nedeljo bo skupščina dolenjskih letalcev — Vsa sredstva in program za 1965: za zdaj še v zraku!
V nedeljo bodo imeli letalci Aerokluba in Dolenjskega letalskega centra v prostorih sejne dvorane občinske skupščine Novo mesto svojo skupščino.
Lani so dobili letalci za svoje delo le dobre 4 milijone dinarjev. 400.000 jim je dala ObS Brežice, ves ostali denar pa ljubljanski okraj. Njihov predračun pa je lil precej višji: 14,5 milijona. Tako je povsem jasno, da s premajhnimi sredstvi niso zmogli vsega, kar bi sicer lahko storili. Kljub težki finančni situaciji so se odločili "a nabavo visokosposobnega enosedežnega jadralnega letala Delfin, ki jim ga je ponudil IO Letalske zveze Jugoslavije po regresni ceni- namesto za skoraj 5 milijonov bodo lahko kupili Delfin za 2,350.000 dinarjev. Občutno bi rešili svoje težko finančno stanje, če bi dobili vseh 14 milijonov, kolikor znaša njihov letošnji predračun.
Plan dela je bil v preteklem obdobju narejen tako, da bi bil financiran iz pr.računa okraja in z medobčinskim financiranjem. Ker pa bo okraj ukinjen, je financiranje Dolenjskega letalskega centra nejasno. Predlagano je bilo, naj letalsko šolo financira medobčinski sklad za strokovno šolstvo, saj je letalska šola neke vrste strokovna šola. Kadre, ki se tu šolajo in izpolnjujejo s tre-nažo in z dopolnilnim šolanjem, črpa z boljšimi materialnimi pogoji v svoje vrste gospodarska in prometna aviacija. Vsaka letalska šola mora imeti najman- 3 profesionalce: 2 učitelja letenja in letalskega mehanika, ki jih morajo seveda plačati. V Novem mestu je edina taka Šola na Dolenjskem pa je kljub temu vprašanje sredstev še vedno v zraku: začasni svet za strokovno šolstvo je namreč rekel: »ne!«
Novomeški Aeroklub in Dolenjski letalski center, ki je Dil ustanovljen aprila 1961 na pobudo posameznih dolenjskih letalskih organizacij, že vsa leta dobro delata in tesno sodelujeta. Ker lani niso imeli sredstev so sami naredili transportni voz, ki ga morajo imeti za prevoz letalnih naprav. Prav tako so v zadnjem obdobju dobili z letali: dvosedežno jadralno Libis 17 in trisedežno motorno KB-G »Matajur«. Letalska šola dolenjskega letalskega centra tako zdaj razpolaga s tremi jadralnimi »n švirimi motornimi letali. Motorna letala zadostujejo trenutnim potrebam, velike težave pa imajo zaradi pomanjkanja visoko sposobnega jadralnega letala, kar Jim onemogoča tudi športne uspehe Lani so si tako letalo izposodili, da se je lahko Bojan Avsec udeležil republiškega in državnega prvenstva Jadralnih pilotov v Celju, Kjer je dosegel velik uspeh, saj se je plasiral med deseterico najboljših jadralnih pilotov Jugoslavije. Prav tako se je Jož,- Uhan udeležil mladinskega državnega prvenstva. To pa niso Mla edina tekmovanja: v motornem letenju so se z dobrimi uspehi .deležih tekmovanj v Postojni, Portorožu, Slovenjem Gradca. Beogradu in drugih raillyjev; v modelaistvu Je na slovenskem pionirskem prvenstvu Martin Bru-dar postal celo prvak. Novomcščan. so tudi organizirali dvoje tekmovanj: na dolenjskem prvensevu :adralnih modelov in na republiškem prvenstvu letečih kr I - Novem mestu so dosegli kar lepe uspehe
V nedeljo ob 9. uri dopoldne oodo novomeški letalci torej imeh svojo skupščino. Bolj od zmag in porazov, bolj od šolanja m uspehov, bolj od jadralnih modelov in skokov padalcev jih bo tokrat zanimalo nekaj drugega, važnejšega: sredstva so v zraku in te jih ne bodo dobili, ho njihovo .iroko in plodno delovanje zastalo; če ne bodo dobili sredstev se bo konec koncev lahko »godilo tudi tisto najhujše — »podrli bomo hangar v Preerd, Prodali letala in vse, kar ,e kai ikIhi in zaprli vrata«, kot nam je :rpkim nasmehom povedal eden izmed letalcev. Denar je trenutno problem št 1; čt- ga bo toliko, da hodo pokrili Najnujnejše potrebe, potem bodo letnic' « naprej dobro delali. Sicer pa . — ne pozabimo, c' najboljši kadri civilnega letalstva ta gospodarske aviacije prihajajo prav iz teh amaterskih vrst!
Skupina gimnazijcev na smučarskem tečaju v Novem mestu
TUDI GIMNAZIJCI NA SNEGU
Kljub pomanjkanju prostega ča sa in dragi opremi je za zimski šport na novomeški gimnaziji veliko zanimanje. Leto« smo že precej slišali o uspehih najboljših gimnazijcev na raznih tekmovanjih, nič pa še nismo slišali c množičnem tekmovanju, ki Je podlaga kvaliteti.
Smučarski tečaj so Imeli tudi gimnazijci. Kvalitetnejši smučarji so šli v Crmošnjice, začetniški tečaj pa je vodil profesor telesne vzgoje. Na tem tečaju so predelali osnovno šolo smučanja in na koncu izvedli še tekmovanje v slalomu, kjer sta zmagala Ivo Smreč-nik in Mojca Sali. Letos je bil vpis v te tečaje še prostovoljci, prihodnje leto pa bo smučanje za vse razrede druge gimnazije obvezno, kot to zahteva verifikacij-ski učni načrt. Prav bi bilo, če bi dijaki in šola že zdaj mv'ill na nabavo smučarske opreme.
Smučarska sekcija SSD je izvedla prvenstvo gimnazije v slalomu, kjer .so izbrali ekipo za Crmošnjice. Pri dijakih jo nc-prl-čakovano zmagal Tomaž Možina, pri dijakinjah pa Jo bćla najboljši Irena Glonar.
Najbolj množičen je bdi nedvomno športni dan, ki je bil 11. februarja na Marofu. Pod vodstvom profesorjev so gimnazijci odšli na teren v treh skupinah: dve so sestavljali sankarji, eno pa smučarji-
Najštevilnejša Je bila skupina deklet: ene »o se sankale, drupje pa so odšle na krožni ponod in sd ogledale tekmovanja. Medtem ko so se dijakinje sankale pod vodstvom tov. Kovačičeve, so dijaki tekmovali na kratki, a nevarni progi pod vodstvom prof Dobovška. Zmagal je Ras to M um pred    Gošnikom,    Malenškom in
drugimi. V parih pa sta zmagala Petančic in Rustja pred Banovcem in Savričem ter Mežnaršičem in Petelinom.
Smučarji so pod vodstvom prof. Ptnka tekmovali v smuku, veleslalomu in skokih na 15-metr.skl skakalnici. Kljub kvaliteti na ni bilo dosti udeležbe, posebno dekleta so bila presramežljiva in so raje sankala.
Smodej je zmagal obakrat. V smuku sta mu sledila Poroči in Belavič, v veleslalomu pa M Pavlin in Belavič. Pri dijakinjah Je v veleslalomu zmagala Kotnikova pred Majo in Ireno Glonar.
Skakalcem je prvo mesto odnesel alpski vozač Belavič, sledila pa sta mu Gabrijel in Šuštar. Stilno je bil najlepši Berger, najdlje pa je skočil Šuštar — izven konkurence — 14,5 m.
NOVO MESTO: samo tekmovalni šport
Redna letna skupščina novomeškega Partizana je bila dokaj solidno obiskana. — Iz uvodnega govora  predsednika  Marjana Po-
SPENT 1965
• Zadnji dve prijavi sta prišli iz daljne Brazilije in Portugalske, malo pred temi pa sta se prijavila Argentina in Peru. To so v glavnem oddaljene države in je vzrok zamude (rok prijav Je bil 31. januarja, odločilen pa je poštni žig!) prav gotovo premajhna hitrost pošte.
xxx
• Skupno je sedaj prljavije, nlh 4ti moških in 39 ženskih ekip. Največ zanimanja vzbuja prijava Kitajcev, dosedanjih svetovnih prvakov, in Japoncev — drugih v moški konkurenci in h&Jbol'RIh nr' •"•«"<■•'• -'v Kitajsko bo poleg sedmih drugih igralcev (vsaka drsava /en prireditelja ima pravico prijaviti le 8 posameznikov) zastopal tudi sedanji svetovni prvak Cuang Ce Tung (Chuang Tse Tung).
xxx
• V propagandno akcijo se je vključila tudi ljubljanska Tobačna tovarna, ki bo v kratkem poslala na tržišče 10 mili. Jonov cigaret ~Sport—filter« z znamko SPENT na ovitku. To bo zadostovalo za kadilce v Jugoslaviji za poldrugi mesec.
xxx
• Nesporazum s PTT so v zadnjem času povzročile propagandne nalepke SPENT-a v 4 barvah. Nekateri so jih zamenjavali za znamke, čeprav se za frankiranje pisem ne smejo uporabljati. Organizacijski komite je poslal javnosti posebno pojasnilo, da ne bi prišlo do konfliktov s PTT, ki je baje že najavU odločne ukrepe in za-pretil celo s sodiščem.
xxx
• Budimpeštanske- podjetje ELEKTRO IMPEX Je doslej dobavilo 30 malih električnih se-maforov od skupno 40, kolikor jih ]e naročenih. 2al se sema. fori doslej niso izkazali. Mnogi so prispeli pokvarjeni, tako da so organizatorji zahtevali strokovnjake, da jih popravijo. Očitno izdelava ni najbolj solidna. Semafore bodo uporabljali sodniki (po dva pri vsaki mizi), naročen pa je tudi veliki električni semafor, ki bo objavljal rezultate posameznih srečanj.
xxx
• Posebni komite za klasifikacijo igralcev ITTF, ki mu predseduje Jugoslovan Bora Popović (zve/.ni kapetan moške reprezentance). 1e objavil nove jakostne lestvice za ?ezono I0fi4-5fi, kl Hh bodo uporabljale pri razvrščanju igralcev in Igralk v skupine. Pri moških 1e na prvem mostu svetovni prvak Kitnirc Chuang Tse Tunp pred rotnknma Li Fti Tungom in Chnns Shin Llnom ter Ja-nnncem Kimuro. pri ženskah pa 1o na prvem mestu Rorftun-]tri r»> A '<-.><• o n dm t-fo-i rolnM-r.-„ rrm^.itntinescu In Japonka-ma Sekl ter Jamanako.
trča je bilo razvidno, da društvo ni napredovalo. Celo nasprotno: partizanska društva bi morala imeti temeljno telesno vzgojo za osnovo svojega dela, v Novem mestu pa smo prav tu — zaradi pomanjkanja prostorov — zamudili veliko in bo izgubljeno zelo težko spet nadomestiti. Razen te lesne vzgoje imajo partizanska društva v svojem programu še tekmovalni šport in rekreacijo. Se najbolj je lani delal tekmovalni šport: nekatere panoge so bile v očitnem vzponu, druge sicer niso napredovale kvalitetno, ampak množično, nekatere pa so — razumljivo — tudi nazadovale. MnO-go besedi je šlo za rekreacUo, to je za njeno lansko edino obliko — tabor.
V poročilih smo zasledili, da je lani delalo 7 športnih panog: košarka, odbojka, rokomtt, gimnastika, veslanje, dviganje uteži ir. tenis.
Tudi tokrat Je bilo veliko govorjenja in lepih načrtov — kot povsod drugje — seveda pa je v veliko primerih še »če«, »bi« ali pa »vprašaj«. Za lansko delo je društvo dobilo 2 milijona in 800 tisoč dinarjev, porabilo pa Je nekaj manj. Ta finančni uspeh pa je seveda le navidez: od 1. maja pa do skupščine se je Partizan vzdrževal le s sredstvi, ki jih Je nakazala JLA kot najemnino. Letos so v predračunu navedli pie-cej. večjo vsoto: dobre štiri milijone in pol, od katerih naj bi 1,5 milijona šlo za vzdrževanje doma.
V razpravi in pred njo so nekateri nanizali celo vrsto slabosti in
predlogov za boljše delo. Sprejeli so tudi nekaj sklopov, ki utegnejo izboljšati letošnjo delo:
• upravni odbor naj v bodoče le koordinira delo posameznih panog, te pa naj imajo svoje odbore, ki bodo reševali tekoče zadeve;
• treba bo razširiti in pomladiti vrste posameznih panog, ker nas čaka 8. zilet Bratstva in enotnosti;
• ob 20-letnici osvoboditve in 600-letnici Novega mesta bo Partizan pripravil mnogoboj;
• Partizanove! bodo spet pripravili včasih tradicionalno akademijo, ki pa je zadnja leta zamrla;
• posamezne panoge bodo ime le treninge poleti na tabornem prostoru v Portorožu, kjer se bodo pripravljali za jesensko sezono;
• športni objekti, ki so bih zdaj last vseh in nobenega m zato povsem zanemarjeni, gredo na zaj pod upravo Partizana.
Na koncu so v upravni odbor izvolili Milana Zorka, Karla Adama, Janka Petriča, Mira Blažiča, Slavka Vidmarja, Francka Smrdu-ja, Antona Dolinščka, Antona Kenija, Ružo Kovačič, Marjana Potrča, Danija Bre.ščaka, Viktorja Po-rento. Danila Kovačiča, Bruna Koprivnika, Mileno Ohrekar, Stavka Kavška  in Mileno Bučar.
Izvršni odbor sestavljajo: Marjan Potrč, Viktor Porrnta, Slavko Vidmar, Ruža Kovačič in Janko Petrič. Jože Setina, Marija Mar-kelj in Rudi Berger so v nadzornem odboru, Marjeta Potrč, Andrej Petrič In Marjan Lapajnc pa v disciplinskem raiwpfllWii
PIONIR: deveti
Pionir je v zadnjih dveh nastopih v slovenski ligi v Kranju in na Jesenicah spet pokazal dobro igro: obakrat je bil peti med 16
TEKMOVANJE NA JAV0R0VICI
SSD Polet iz Šentjerneja Je na Javorovici organiziralo tekmovanje v veleslalomu in skokih. Veleslalomska proga je bila dolga okrog 500 metrov, imela je 10 vratic, višinska razlika pa je bila 80 metrov. Zmagal le Tratar, ki je v obeh vožnjah dosegel najboljši čas, prav tako pa je zmagal tudi v skokih ter dokazal, da je najboljši smučar na šoli. Rezultati - Veleslalom: 1. Tratat 1,37.5, 2. Jakupovič 1.56.8. 3. Gorenc 2, 04.9. Skoki: l. Tratar, 2. Cečlič, 3. Vinšek. V veleslalomu je tekmovalo 12 smučarjev; skakalnica pa Je dopuščala skoke -do 17 metrov.
K. J.
Sevniški strelci med prvimi
21. februarja je občinski strelski odbor Sevnica organiziral tekmovanje za »Zlato puSOtooc. Pravico do tekmovania so imeli le tisti strelci in strelke, ki so v matičnih strelskih dnžinr-h dosegli normo. Tako se je uvrstilo Iz SD Partizan Sevnica 10 strelcev. SD Heroj Mnrnk — Gordni obrat 6 s'relcev, SD Kooitar 6, SD Metlika Krm«!! 4 |n SD Lisca  Sevnica 1 strelka.
Ob^cV-ptra tekn-ovnnia za »Zlato puBfrCO« se ie udeležilo 15 strelcev in 1 s,r",lr'1 drugI, ki «0
Im^lj nravVo nastopat], so bili c'..-.i,„,,0 ori(.n,„( «71i*o D"*čieo« n ,oto \9dH ,o otcvolf] gtrelec Tone Flajs s 4711 kr<-i"i nd 60 ctrel^v.
VALENTINA NOVAK
moštvi, ki so letos tekmovala za kegljaški naslov. To mu je na koncu prineslo peto mesto. V Kranju sta Barbič in Krušič podrla po 859 kegljev, na Jesenicah pa Je Krušič kot tretji od dolenjskih kegljačev podrl kar 900 kegljev.
Pionir je bil v Kranju in na Jesenicah peti, v Celju sedmi, v Ljubljani deseti, v Mariboru štirinajsti in na Gradisu petnajsti izmed 16 kegljaških klubov. Prvak je postal Triglav, drugi Je Branik, tretji pa Jesenice.
Osem novomeških tekmovalcev Je doseglo naslednje povprečke v šestih nastopih: Krušič 851, Hren 843, Barbič 839, Mrzlak 834, Legiša 825, Romih 816, Vesel 804 in Zida-nek 800.
PIONIR : KOČEVJE 2099:2153 V prijateljskem srečanju ženskih ekip na kegljišču v Bršlinu so v sročanlu 6 x 100 lučajev zmagale gostje iz Kočevja z rezultatom 2153:2099. Pri Kočevju je bila naj-boljša Sercerjeva (403), pri Novo-meščankah pa Jermanova (373).
(en)
Vodi PIONIR
Končan Je prvi del zimske keg-ljaške lig?: vodi prva ekipa Pionir, ja pred Železničarjem, ekipo Vseh devet in Luknjo. V prvem povratnem kolu so dosegli naslednje rezultate: Vseh devet I. — Vseh devet II. 347:301, Železničar I, — Železničar II. 415:376, Elektro — Bolnica 308:259, Luknja I. — Luknia n. 317:324. Pionir I. — Pionir II. 449:379. Med posamezniki vodi Mrzlak (947) pred Hrenom (940>.
Te dni se Je začelo 13. prvenstvo Dolenjske za člane, članice in mladince Sodeluje 28 kegljačev: Cr-nomaljčani se iz neznanih razlogov niso Dri Javili. Trenutno vodi nri članih Barbič (Pioniri, ki Je podr) 836 kegljev, sledita pa mu Kruš-ič in Vukšlnlč. Naslov brani Jože Mrzlak. jm
m ŠAH m
FrvoK je Militi Hrovatič
Na prvenstvu Novega mesta v šahu je zmagal Miha Urovatič, ki je v 11 kolih nabral kar 10 točk. 7. dvema remijema proti Isteniču in Kranjcu ter z izvrstnim odstotkom osvojenih točk — preko 90 — je tako za pol točke prehitel Istcniea, ki je spodrsnil v borbi s Kranjcem.
Na turnirju sicer niso sodelovali nekateri boljši šahisti: Škerlj, Sitar, 1'enko in drugi, vendar se je dvanajst igralcev dokaj izenačeno borilo za dobro uvrstitev. Jen-ko je v otvoritvah največkrat nadigra! svoje nasprotnike, nato pa je popustil in zabeležil celo ničle iz objektivno dobljenih pozicij. Istenić je bil prav gotovo med najbolj borbenimi igralci, Mamic pa je pokazal originalen šah in kvalitetno igro, vendar sc ni znašel v končnicah. Avscc je bil vseskozi med najresnej.šimi kandidati za prvo mesto, a je na koncil popustil.
Vrstni red: 1. Miha Urovatič 10 točk. 2. Vinko Istenič 9,5, 3. Jože Udir, 7,5, 4. Ferdo Avsec 6, 5. Tone Sporar 5,5, 6.-7. Tone Kranjc in Stanko Mamic 5, 8.—10. Branko Jenko, Bogdan Adamič in Ivan Hc 4,5, 11. Franc Vene 2,5 in 12. Marjan Potrč 0,5.
Turnir je potekal v redu vse do predzadnjega kola. zaradi velikega števila odloženih partij pa so ga podaljšali za eno kolo. V zadnjem kolu pa je nastal spor zaradi obveščanja, kjer je bil najbolj prizadet Avsec.
Hiba Urovatič je po turnirju dejal: »Prvega mesta nisem pričakoval, zlasti še zato, ker sem igral pod težkimi pogoji: često po 14 urah rednega dela v službi. Kvaliteta turnirja je bila na zadovoljivi ravni. Zelo nepravilen pa sc mi zdi odnos nekaterih igralcev do turnirskega vodje Ferda Avsca. Menim tudi, da je po prikazani igri zaslužil precej boljšo uvrstitev. Na medobčinskem prvenstvu ne bom mogel igrati zaradi službene zadržanosti, čeprav bi zelo rad igral.«
Urovatič je po prikazani igri prav gotovo zaslužil visoko uvrstitev. Vseskozi Je igral solidno in je zato tudi ostal edini neporaženi igralec letošnjega prvenstva, škoda je, da je na koncu popustil Avsec, saj bi bila v tem irimeru borba za najboljše mesto še bolj ogorčena. Kranjc je bil strup za najboljše: zmagovalcu je odščip-nil polovičko, Isteniču pa je vzel kar celo točko In prvo mesto, saj bi v primeru delitve prvega mesta zmagal Istenič, ki je imel boljši uspeh proti zmagovalcem.
Najboljši s tega turnirja .so dobili pravico do igranja na med-občinskem turnirju, kjer bodo igrali še zmagovalci iz drugih občin, nekateri prvokategorniki pa imajo direkten v«5ton.
Prvikrat ženski šah!
V nedeljo je bilo v Novem mestu občinsko prvenstvo za ženske. To je bilo prvo tovrstno prvenstvo v Novem mestu. Razumljivo je, da se je za tekmovanje prtjavuo kar 7 ša-histk. Zmagala je učlteljišnica Avbarjeva, ki je zbrala 6 točk. Premagala je vse nasprotnice in pokazala najboljšo igro. Njej slede Račkijeva (pionirka! in Sobarjeva po 4,5, Slaj-kovičeva in Knežlčeva po 2 ter Rabzljeva in Zgajnarjeva po 1 točko.
Prav tako se je začelo tudi prvenstvo članov. Letošnjega dolenjskega prvenstva se udeležuje le 7 Novomeščanov in Crnomnljcev, medtem ko «0 Trebanjci in Metličani odpovedali udeležbo. Po drugem kolu vodi Zlogar iz Črnomlja s točko in pol. Avsec in Penko Imata po točko, a sta bila oba že prosta. V poslopju stare pošte igrajo vsak dan ob 17. url. Tekmovanje bo končano 28. februarja.
šahovski turnir v Sevnici
Na turnirju za prvenstvo šahl-stov občine Sevnica, katerega se udeležuje kar 22 igralcev, vodi po nepopolnih 12 kolih Cerjak s 10 točkami. Slede mu: Novak, Mau-rer 9,5; Brelth. Timer 8,5; Debelak 8; Harlander, Resnik, Znidar-šič 6,5; Korošec, šribar s 0 točkami. — Turnir bo trajal do 15. marca.
D. B.
EKlM¥sis3g
Preteklih 14 dni so sc ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Jože Vidrih, delavec iz Bršljina, je padel in si poškodoval glavo; Jože Novak, delavec iz Bistrice, je padel in si poškodoval desno koleno; Matija Plut, delavec iz Gornje Straže, sd je pri delu na cirkularki poškodoval prst desne roke; Bara Rajk. žena posestnika iz Bojanje vasd. je na cesti padla in sd poškodovala desno nogo. Ka-rolina Hrnvat, žena upokojenca iz Drganlih sel, je na cesti padla in si poškodavala levo nogo; Jožeta"' Pirea, c'ektričnrja iz Črnomlja, sta na železniški postaji v Črnomlju stisnila dva železniška voda. Poškodovano ima hrbtenico In levo roko; Ne/a Leskovšek, mati po-se.'-!n'ka z Mrrle Planine, |e na poledici nadla ln si poškodovala desno nrxro: Ne?a Lipovec, upokojenka iz Koč. 1e padla in it zlomila levo roko: Vid Vinšek. sin delavca iz Šmarja, je pri smrčanju m'VI In sr. rV~M 'r-vo r>'-o: Jože Vođopfveci kle-^r -z Velik« vasi, je padel s kolesa in se poškodoval po obrazu.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Potek, 26. februarja — Andrej Sobota, 27. februarja — Gabrijel Nedelja, 28. februarja — Roman Ponedeljek, 1. marca — Albin Torek, 2. marca — Pust Sreda, 3. marca — Milena Četrtek. 4. marca — Kazimir
ČESTITKE
Dragemu očetu oz. možu MATIJI BAHORJU iz Goleka pri Dragatušu za minulo praznovanje obilo sreče in zdravja ter   skorajšnje   okrevanje. Enako tudi sinu oz. bratu Matiji, da bi
bil priden in zdrav! Žena Rezka, otroci in stara mama
&
Ljubemu možu in očku JOŽETU ŠULCU iz  Prečne  22  za  27.  pomlad in
bližnji praznik srčne čestitke! 2ena Angelca, hčerka Helenca, Gi-ti in mala Dianca
&
JOŽETU BANU iz Vel. Brusnic 3 iskreno čestitamo za 65. rojstni dan in mu kličemo: »še na mnoga zdrava leta!« žena in otroci z družinami
Dobrim staršem ROZALIJI IN JOŽETU KRAŠEVEC iz Jelš pri Otočcu želi vse lepo za 35. obletnico poroke in očetu
za bližnje praznovanje hčerka Vera z možem Tonetom in malo Mirjano
&
Dragi mami FRANČIŠKI ČERNE iz Gabrja čestita in ji želi vse najlepše  za  praznik,   enako tudi stari  mami  nn  sestri za dvojno praznovanje —
sin Martin
Ljubemu bratu HENRIKU GAČNIKU IN NJEGOVI 2ENI iz Hanoverja lepe pozdrave bratje in sestre z družinami
$ Ljubemu STANETU JORDANU, šoferju pri PREVOZU v Brežicah, želi  mnogo  sreče  za 24. rojstni dan ter veliko uspehov za volanom Mimica
IRANCIJU UREKARJU
iz Čateža ob Savi, ki je na odsluženju vojaškega roka v Beogradu,  želi  za  njegovo  22. pomlad mnogo zdravja in sreče
Jožica
&
ALBINU ERJAVCU iz Potovrha 48 želi za njegov praznik vse najlepše
žena Mimica
/ #
JANEZU in TEREZIJI KLEMENČIC iz Zdinje vasi št. 26 iskreno čestitamo za 40-letnico skupnega življenja in jima želimo še mnogo srečnih skupnih let! Hčerka Anica, sin Miha, hčerka Rezi, Joža. Milka in Tinca
Ljubima JOŽETU IN PEPCI ČRNOGOJ v Avstraliji želi za njun god vse najboljše mama Ančka iz Graden-ca,    bratranec    Ivan z družino    in Oplazarjevi
Ob prerani izgubi naše ljube mame in stare mame URŠULE PRI I NE, , roj. Koželj se zahvaljujemo Trgovskemu podjetju DOLENJKA Novo mesto za poklonjeni  venec  in poslovodjem istega podjetja. Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev. Iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na
njeni zadnji poti. Žalujoči:  mož, sin  Anton, hčerki Marija in Pcpea  z družinami in ostalo sorodstvo. Orehovica, 7. 2. 1965
Ob   težki   izgubi   ljube   žene in mame
ALOJZIJE HUDOKLIN iz Dobravice, ki jo je prizadela zahrbtna težka bolezen in ji iztrgala življenje, se zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Šentjernej. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, duhovščini in pevcem, ki so jo v velikem številu spremili  na njeni zadnji  poti  in ji
darovali številne vence. Žalujoči:   mož,   hčerka Marinka, sinova Slavko in Jože ter sorodniki
Ob nenadni smrti našega dragega moža, ata in brata ANTONA SOMRAKA iz Vrhovega št. 7 pri Mirni peči se najlepše zahvaljujemo dr. Oblaku, dr. Pavloviču in dr. Koscu za vso pomoč v času bolezni ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Štefanu Krtu, vaščanom in še posebej sosedom, ki so nam stali ob strani
v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Ana, hčerke z družinami, sin in sestri
Ob   težki   izgubi   našega dragega
ALOJZIJA* PATE iz. Gor. Kamene
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najhujšem ali kakorkoli sočustvovali z nami ter mu poklonili toliko cvetja. Posebna hvala tudi kolektivu Uprave za dohodke ter sindikalni podružnici Skupščine občine Novo mesto za spremstvo na zadnji poti
in darovane vence. Žalujoči:  sinova Tone in Jože z družinama, hčerki Anica in Marija z   družinama   ter   hčerka Tončka
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete ANE KIC iz Biške vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in vence in Dam izrazili sožalje. še posebej se zahvaljujemo kolektivom Sekcije za vzdrževanje   proge   Novo mesto, Hotela Grad Otočec in Trgovskega podjetja DOLENJKA Novo mesto. Žalujoči: mož France in ostalo sorodstvo
RADIO LJUBLJANA,
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 20.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 —8.00.
PETEK, 26. FEBRUARJA: 8.05 Pesmi in plesi naše domovine. 9.25 Pihalna godba velške garde. 10.15 Komorni zbor RTVL poje pesmi slovenskih skladateljev. 11.00 Nimaš prednosti! 12.00 KN — Dr. Miran Orel: Organizacija obnove vinogTadov v zasebnom sektorju. 12.30 Priljubljeni odlomki iz' jugoslovanskih oper. 15.30 Narodna glasba z otoka Haiti. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.05 Revije naših pevcev zabavne glasbe. 20.00 Zvočni mozaik. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA: 8.05 Slovenske narodne poje Slovenski oktet. 9 25 Igrajo vam gojenci glasbenih šel. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Ing. Vinko Strgan Samo nikle rastline za vrt. 12.30 Iz mestnega salona in kmečke izbe v slovenskih skladbah. 14.05 S francoskih baletnih odrov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 V soboto zvečer. 22.10 Oddaja m naše izseljence. 23.05 Za prijeten konec tedna.
NEDELJA 28. FEBRUARJA: 7.40 do 7.45 Pogovor s poslušalci. 8.00 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši. . . Maks Gašperšič: Studenci novih moči. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vaj. 14.00—17.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna T. Totchor: Ugrabitev. 17.30 Radijska Igra Norman Corwin: Dvojni koncert. 18.30 Odmevi lz ljubljanskih Jtonflgrtov. 20.00 Naš nedeljski se-
stanek. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 1. MARCA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe. 10.15 Pisan orkestralni intormezzo. 10.35 Naš podlistek — Saki: Zdravljenje s šokom., 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Nada Puppds: Zaključki kontrole proizvodnosti krav v letu 1964. 12.30 Križem po solistični glasbi. 14.05 S poti po Poljskem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Iz opernega sveta. 18.45 Družba in čas Prof. dr. Dolfe Vogelnik: Kako se porajamo. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 2. MARCA: 8.05 Kvintet bratov Petrič s pevcema Majdo Renko in Dragom Potočnikom in ansambel Rudija Bardorferja z vokalnim kvintetom »Zvonček«. 9.45 Četrt ure z orkestrom Ray Antho-ny. 10.15 Glasbeni sojem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Janez Mlinar: Nekateri problemi odkupil lesa od privatnih gozdnih proizvajalcev. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe. 20.20 Radijska igra Michel Dčon: Osebna izkaznica gospoda van Badabouma. 22.10 Melodije za lahko noč.
SREDA, 3. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svot pravljic in zgodb Korinnin pust. 10.15 Melodije za razvedrilo. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Martin Mis: Gnojila in zaščitna sredstva za letošnjo sezono pri Agrotehniki. 12.30 Renata Tebalcli poje arije iz italijanskih oper. 14.35 Kaj in kako pojo otroci pri nas in po svetu. 15.40 Slovenske narodne in porta-
PRODAM DVOSTANOVANJSKO HISO na lepem kraju v bližini Novega mesta. Naslov v upravi
lista (150/65).
PRODAM RABLJENO SLAMOREZ-NICO s puhalnikom. Janez Se-tina. Zbilje 38, pri avtobusni postaji Na klancu v Medvodah.
PRODAM POGREZLJIV ženski šivalni stroj z okroglim čolnič-kom, znamke GRICNER, v dobrem stanju. Cena 65.000 din. Marija Zabukovec, Male Vinice 36, p. Sodražica.
PRODAM MOTOR DKVV, tip 57. Gotna vas 7.
PRODAM MOPED. Franc Gazvo-da, Brusnice 37.
PRODAM TELEVIZIJSKO ANTENO 5—11 kanalov. Franc Kralj, Plemberk, Stopiče.
PRODAM POSTELJNO OMARO in nočno omarico. Naslov v upravi lista (148/65).
PRODAM DOBRO OHRANJENO kuhinjsko opremo. Jovanovič, Zagrebška, oficirski stolpič 4, III. nadstropje, Novo mesto.
PRODAM GUMI VOZ v dobrem stanju, 3 tone. Naslov v upravi lista (151/65).
PRODAM POSNEMALNIK v dobrem stanju. Naslov u pravi lista (155/65).
PRODAM DVE UMETNIŠKI SLIKI (Stiplovšek), ena olje, druga tuš. Naslov v upravi lista (161/65)
PRODAM NOV OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v upravi lista (163/65).
PRODAM večjo količino prvovrstnih hruškovih sadik. Martin Barbo, Dobje 11, Mirna peč.
PRODAM PRALNI STROJ s centrifugo,  italijanske  znamke RI-
BER, v zelo dobrem stanju. Ulica Majde šile 2.
KUPIM KORENJE ali peso. Zamenjam tudi za vino. Turk, Zalog 12, Novo mesto.
SOBO V LJUBLJANI zamenjam za sobo v Novem mestu (začasno). Naslov v upravi lista (145/65).
ODDAM OPREMLJENO SOBO v Novem mestu, za 7000 din.--Na-slov v upravi lista (173/65).
KOVINOSTRUGARJA SPREJMEM. Samsko stanovanje zagotovljeno. Babnik, Vodnikova 84, Ljublja»-na.
SPREJMEM KROJAŠKO VAJEN-KO. Hrana in stanovanje preskrbljena. Janez Mohorčič, Stara vas 18, Kranj.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo  takoj   k štiričlanski družini. Pristov, Ljubljana, Vojkova 15.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj k tričlanski družini. Plača 20.000 din. Znanje kuhe ni potrebno. Naslov: dr. Marko škulj, Radovljica, Cankarjeva, stolpič I. Gorenjsko.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, z nekaj znanja kuhe, sprejmem takoj. Plača dobra. Dr. Miha Žemva, Ljubljana, Infekcijska klinika, Jap-ljeva ul. 2.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi starojio upo-
kojenko. Naslov v upravi lista (149/65).
GOSPODINJO IŠČE mali posestnik za vodstvo gospodinjstva, lahko tudi upokojenko. Naslov v upravi lista (157/66).
KVALITETNO POPRAVLJAM NOGAVICE. Mestne njive, blok 8/5. ' 1
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Želodčni katar, čir na želodcu in dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju HMELJNIK
— telefon 21-129 in STANDARD
— telefon 21-158
PRODAM ROČNO MOTORNO KOSILNICO v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (178/65).
SPREJMEM STAREJŠO, zdravo upokojenko za lahko delo na deželi. Natančnejši pogoji ustno. Ponudbe pod »Vinograd« na upravo lista (181/65).
SOLIDNO DEKLE, staro nad 30 let, na deželi, s srednjo kmetijo in stanovanjem, poroči fanta, ki ima miroljubno srce in pridne roke. Pijanec ali ločenec izključen. Naslov v upravo lista pod »Tajno« (182/65).
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štiričlanski družini. Pokovec,   Dalmatinova   8, Ljubljana.
PRODAM suho črno deteljo. Franc Držač, Cundrovec 3, Brežice.
Brežice: 26. in 27. febr. francoski film »Judex«. 28. febr. in 1. marca sovjetski barvni film »Pot v areno«. 2. in 3. marca jugoslo-vansko-nemški film »Moški izlet«.
Črnomelj: 26. in 28. febr. ameriški barvni film »Pred puško«. 2. in 3. marca jugoslovanski film »Pozvan je V. c. razred«.
Dol. Toplice: 27. in 28. februarja ameriški film »Fani«.
Kočevje — »Jadran«: 26. in 28. februarja ameriški barvni film »Sladka ptica mladosti«. 28. febr. angleški film »Doživljaji Lida« (matineja). 1. do 2. marca ameriški barvni film »Živim zate«. 3. in 4. marca ameriški film »Ljubitelj vojne«.
Kostanjevica: 28. febr. ameriški barvni film »Pustolovščine mladega človeka«.
Metlika: 27. in 28. febr. francoski film »Rimske device«.
Novo mesto — »Krka«: 26. febr. do 2. marca ameriški barvni film »Upor na ladji Bounty«.
Ribnica na Dol.: 27. in 28. rebr. italijanski film »Težko Je živet!«.
Sevnica: 27. in 28. febr. egiptovski film ^Nepoznana žena«.
Sodražica: 27. in 28.. febr. madžarski film »Leiia in Gabor«.
Stara cerkev: 27. in 28. febr. poljsk! film »Pridi, očka«. 3. marca nemški barvni film »Ne pošiljal žene v Italijo«.
Straža: 27. in 28. febr. angleški film »V ritmu tvistaa.
Trebnje: 27. in 28. febr. nemški film »Tajnosti Orienta« — II. del.
Matični urad Novo mesto
V 5aSU od 8. februarja do 22 februarja je bilo rojenih 39 dečkov in 39 deklic. —
rodele pesmi za soli, zbor in orkester v priredbi Vlada Goloba. 17.05 Glasba iz novega sveta. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 20.00 Poje zbor RT Beograd p. v. Borivoja Simiča. 22.10 Plesni zvoki.
ČETRTEK, 1. MARCA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.45 Slovenske narodne v priredbi Avgusta Stanka pojeta Rezika Koritnik in Jože černe. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Dr. France Rutar: Svetlolisusta živina se na Gorenjskem uveljavlja. 12.30 Stara kon-certantna glasba. 14.05 Slovenski solisti v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pihalna godba RTV. 18.15 Odskočna deska — 19. oddaja Vlasta Žigon — klavir. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov. 21.00 Izročilo XX. stoletja Virginia Woif. 22.10 Od popevke do popevke.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK,   25. FEBRUARJA:
18.00 - Šolska oddaja: Pravljica za vas — 18.25 - Glasbena oddaja:  Izbrali  ste sami.
NEDELJA,   28. FEBRUARJA:
10.30 — Poročila 12 naše komune - Priprave na volitve v predstavniške organe — Mnenja drugih - Mladinci v ZK — Ribolovni turizem — Za naše kmetovalce: obnova rodovni-štva in kontrola proizvodnosti krav kot prvi ukrep v načrtni izboljšavi in boljši ekonomiki živinoreje — Po-govor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo  in pozdravljajo.
TOREK, 2. MARCA: 18.00 -Starši .sprašujejo — Čestitke — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Madame Butterfly — nadaljevanje. Ob 19.30: Zaseda pustni parlament
Poročili so se: Karel Zeljko, elektromehanik iz Bršlina, in Marija Ivančič, delavka iz Cegelnice; Jože Junc, delavec, in Antonija štamcar, poljedelka, oba iz Gorenje vasi; Alojz Koklič, upokojenec iz Rakovnika, in Marija Pavlic, kmetovalka iz Zalovič; Rudolf Bru-lec, poljedelec, in Marija Brulc, poljedelka, oba iz Luterškega sela; Jože Gazvoda, delavec iz Mihovca, in Marija Kastelic, delavka iz šent-ješta; Alojz Starec, delavec, in Jožefa Nose, poljedelka, oba iz Gabrja; Anton širne, delavec iz Pristave, in Marija Gazvoda, delavka iz Mihovca; Anton Pult, kolar iz Trnovca, in Ana Avsec, delavka iz Semiča; Franc Uršič, kurjač iz Prečne, in Ivana Murn, poljedelka z Vel. Orehka; Anton Barbo, šofer iz Malega kala, in Marija Vrtačič, poljedelka iz Sred. Grčevja; Janez Zoran, delavec iz Zabreznice, in Alojzija Rifolj, delavka z Vrbe na Gorenjskem; Anton Saje, kmetovalec s Kuzarjevoga kala, in Ana Gotlib, poljedelka z Otočca; Alojz širne, delavec iz Mihovca, in Jožefa Mavric, poljedelka iz Rajnušč; Jože Barbo, zidar iz Malega kala, in Marija Kukman, perica iz Ork-Ijevca; Ivan šurla, delavec, in Magdalena Inrič, delavka, oba iz Stranske vasi; Alojz Kump, ključavničar, in Ema Brtoncelj, delavka, oba iz Stranske vasi; Janez Gašper, tesar iz Birčne vasi, in Veronika Pečjak, delavka iz Gor. Sušio; Mihael Erjavec, krojač, in Ana Kump, delavka, oba iz Stran ske vasi.
Alojz Hroval, šofer iz Rajnužča. in Milena MaLi delavka iz Regerče vasi; Janez Bahor, strojni ključar -ničar iz Mirne vasi, in Marija Mavec, uslužbenka iz čemš; Martina Jenič, električar iz Gabrja, in Frančiška Hočevar, poljedelka z Vinjcga vrha; Franc Avžin, železniški sprevodnik iz Ragovega, in Zofija Hrovat, kuharica t Broda; Anton Medle, strojnik iz Vol. Brusnic, in Cvetka Tramte, poljedelka iz Gor. Suhadola; Anton Fer-lin, zidar iz Ljubljane, in Marija Derganc, poljedelka iz Zaloga; Janez Božič, delavec iz Dol. Suha-dola, in Ljudmila Mihalič, delavka iz Regerče vasi; Alojz Gorjanc, strojnik, in Martina Tramte, delavka, "oba s Tolstega vrha. —
Umrli so: Franc Kosec, posestnik iz Stare vasi, 62 let; Ernest Ornerael, u]x>kojenec z Malega kamna, 61 let, Ana Kic, gospodinja
lz Biške vasi, 50 let; Jože Geršak, delavec iz Koprivnice pri Krškem, 21 let; Jože Kodrič, otrok lz Le-skovca pri Krškem, 7 mesecev; Franc Žužek, župnik iz Soteske, 79 let; Franc Judež, otrok z Ver-duna, 1 leto; JBžefa Eurkat, užit-karica z Gor. Kamene, 64 let; Alojz Becele, kmetovalec iz Smolenje vasi, 63 let; Franc Jeralič, kmetovalec iz Hrušice, 54 let, in Alojz Pate, kmetovalec z Gor. Kamene, 69 let.
Preteklih 14 dni so v novomeški porodnišnici rodile: Alozija Cerov-šek iz Smednika — Rafka, Cilka štrajnar iz Starega trga — Elizabeto, Jožica Nemanič iz Božakova
— Slavka, Marija Grabrijan iz čnomlja — Ireno, Ana Pirnar iz Birčne vasi — Danico, Fani Kra-ševec z Vrha — Janjo; Slavka Novak iz Bršljina — Branka, Marija Hočevar z Gornjega Zabukovja — Romana, Kristina Muc iz Primost-ka — Romano, Marija Konda iz Loke — Roberta, Marija Saje iz Jablana — Bernardo, Alojzija Ilni-kar z Gornjega vrha — Slavko, Ivanka Planine iz Brestanice — Matjaža, Pepca Gruden iz Zloganja
— Alojza, Ivanka Lekše iz Velikega Podloga — Borisa, Marija Gr-den iz Dolge njive — Karla, Terezija Velše iz Gornjega Lakenca — Nevenko, Ana Žagar iz Črnuč — Ivana, Nada Uotič iz Sevnice — Branka, Barica Mlinaric iz Breznika — Anko, Marica Balkovec iz Zi-lja — Marjana, Štefka Brajdič iz Gotne vasi — Henrika, Alojzija Sotlar iz Mačkovca — Alojzijo, Ana Kraševec iz Velikih Brusnic
— dečka, Jožefa Pavšič iz Čučje mlake — deklico, Marjana Kaste-
lic z Doljnje Težke vode — dečka, Marija Hrastar iz Vrha pri Palii
— deklico, Frančiška Ravnik z Velikega Orehka — deklico, Kristina Grabar z Jelševca — dečka, Ivanka Šetina iz Gornjega Gradišča — dečka, Slavka Kramar iz Orlake — dečka, Rozalija Lindič iz Radu!je
— dečka, Pepca Mihalič iz Velikih Brusnic — dečka, Anica Unetič s Trško gore — dečka, Karolina Jenič iz Gotne vasi — deklico.
Marija Jantolek iz Rodin — dečka, Amalija špec iz Stavce vasi — dečka, Ana Rezelj iz Razdrtega — dečka, Lidija Puš iz Gradca — Mojco, Ana Pust iz Bršljina — Bojana, Ljudmila Božič iz Orehovice — Slavka, Matilda Zupančič s Hmolj-čiča — Alojza, Rezika špeklo z Jame — Igorja, Amalija Malešič iz Zemlja — Antona, Marija Slak s Trške gore — Franca, Ana Košir iz Nove Lipe — Branko, Vladimira Mrazek iz Trebnjega — Ireno, Terezija Ovniček z Dolža — Jožico, Angelca Vovko iz štravberka — Tončko, Anka Došen iz Metlike — Gordano, Tončka Zupančič z Dreč-jega vrha — Milko, Marija Aš iz Gornjega Polja — Faniko, Pepca Zelingar z Dolža — Jožico, Marija Krašovec iz Podgore — Slavko, Jožefa Bevc iz šmalčje vasi — Franca, Kristina Hrcvat iz Zaloke — Janeza, Rozi Lindič iz Vinice — Mirka, Ana Kocjan iz Črnomlja — Branko, Ana Hudorovac iz Lokov
— Antona Ana Jakofčič iz Krasin-ca — Antona, Silva Močan iz Kr-melja — Janjo.
Marija Didovič ■ iz Dolenjskih Toplic — Marinko, Fani Zupančič iz Dolnjih Ponikev — Zdenko, Amalija Mezgec iz Trebnja — Matjaža, Marija Bevc iz Mačkovca — Jožeta, Marija Moravec iz Vinico
— Srečka, Zofija Mihelič iz Črnomlja — Ireno, Anica Ulčnik iz Brestanice — Vlasto, Lojzka Turk iz Hrušice — Elizabeto.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE razpisuje naslednje tečaje:

I. NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ
Prodajajo se stanovanja v stolpiču II. v Podgorski ulici v Kočevju in sicer:
8 stanovanj dvosobnih s kabinetom, neto m* 59.25 po ceni
a) do III. nadstropja 6,804.000 din,
b) v IV. nadstropju 6,652.000 din;
9 stanovanj enosobnih s kabinetom, noto m- 43,14 po ceni
a) do III. nadstropja 5,256.000 din,
b) v IV. nadstropju 5,149.000 din;
10 garsonjer, neto m'- 25.68 po ceni '
a) do III. nadstropja 3,600.000 din,
b) v IV. nadstropju 3.520.000 din. Vsa stanovanja    in garsonjere
imajo vgrajeno opremo v kopalnicah in kuhinjah ter pripadajoče pritikline zu shrambo kuriva in ozimnice ter skupne prostore — pralnico in kolesarnico. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma konec leta 1965. Plačilni pogoji:
do 31. maja 1965 je treba nakazati najmanj 50 odst. vrednosti stanovanja, ostanek pa največ v 10 letih z najmanj 1 odst. obrestmi. Prednost pri nakupu imajo ponudniki, ki nudijo večji znesek začetne udeležbe, krajši odplačilni rok, ve<\ji odstotek obresti. Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti z oznake »Nakup stanovanj« na Stanovanjski sklad občine Kočevje, Kočevje, Ljubljanska cesta št. 19 najkasneje do 15. marca 1965.
Predhodno je treba položiti kavcijo v znesku 30.000 din na tekoči račun pri KB Kočevje številka 600-27-647-1. Kavcija se obračuna v ceno stanovanj, oziroma se vme ponudniku, kolikor ni prišlo do sklenitve pogodbe brez njegove krivde.
II. NATEČAJ ZA DAJANJE POSOJIL HIŠNIM SVETOM do skupne višine 25 milijonov
1. Posojila se bodo dajala v letu 1965 tašnim svetom na področju občine Kočevje za velika popravila in asanacije stanovanjskih zgradb v družbeni lastini.
2. Posojila se bodo dajala do višine predračunske vsote za predvidena dela. Predračun mora biti predhodno odobren po hišnem svetu in organu, ki je pristojen za nadzor nad delom hišnih svetov.
3. Najdaljši rok vračanja posojila je 20 let.
4. Najnižja obrestna mera je 2 odstotka.
5. Prednost pri dajanju posojal bodo imeli ponudniki: a) ki prispevajo večji lastni delež k stroškom gradnje, b) ki ponudijo krajši odplačilni rok, c) M ponudijo višjo obrestno moro, d) ki bodo z vloženimi sredstvi več prispevali k reševanju stanovanjskega problema.
6. -Ponudbe z vso dokumentacijo je treba vložiti v zaprti kuverti z
oznako »Natečaj za posojila hišnim svetom« na Stanovanjski sklad občine Kočevje, Kočevje, Ljubljanska cesta 19, najkasneje do 15. marca 1965.
III. NATEČAJ ZA DAJANJE POSOJIL     GOSPODARSKIM IN DRUGIM    ORGANIZACIJAM DO SKUPNEGA ZNESKA 25 MILIJONOV DINARJEV
1. Posojila se bodo dajala v letu 1965 kot udeležba za rekonstrukcije, adaptacije ali asanacije stanovanj na področju občine Kočevje v zgradbah, ki so v družbenem upravljanju, in za gradnjo novih stanovanj na področju izven vpliv-nega območja mesta Kočevje za potrebe delavcev na obratih v tem področju.
2. Najkrajši rok odplačila je 10 let.
3. Najnižja obrestna mera je 2 odstotka.
4. Prednost pri dajanju posojil bodo imele organizacije: a) ki prispevajo večji delež k stroškom gradnje, b) ki ponudijo krajši odplačilni rok, c) ki ponudijo višjo obrestno mero, d) ki bodo z vloženimi sredstvi več prispevali k reševanju stanovanjskega pro-blcma.
Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti z oznako »Natečaj aa dajanje posojil organizacijam« na Stanovanjski sklad Občine Kočevje, Kočevje, Ljubljanska cesta 19 najkasneje do 15. marca 1965.
IV. NATEČAJ ZA DAJANJE POSOJIL ZASEBNIM LASTNIKOM STANOVANJSKIH Hiš
Za dograditev ali asanacijska dela na njihovih stanovanjskih hišah do skupnega zneska 25 milijonov dinarjev.
1. Posojila se bodo dajala v letu 1965 kot udeležba pri zgoraj navedenih gradnjah in sicer do višine, kot bo dovoljevala kvota razpoložljivih sredstev.
2. Natečaja se lahko udeleže fizično osebe, ki so v delovnem razmerju, in osebe, ki so po predpisih socialnega zavarovanja izenačene a osebami v delovnem razmerju, za gradnjo na območju občine Kočevje.
3. Najdaljši rok vračanja je 20 let.
4. Najnižja obrestna mera je 2 odstotka.
5. Prednost imajo ponudniki, ki nudijo: a) večjo lastno udeležbo za zadevna dela, b) krajši rok odplačila, c) večjo obrestno moro, d) ki bodo z vloženima sredstvi več prispevali k reševanju stanovanjskega problema.
Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti z oznako »Natečaj za dajanje posojil zasebnikom« na Stanovanjski sklad občine Kočevja, Kočevje, Ljubljanska cesta 19 naj* kasneje do 15. marca 1965.
DOLENJSKI UST
ČASTNIKI iN IZDAJATE!*!!.: občinsk. odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kcčevje. Krško, Metlika, Novo mesto. Ribni. ca, Sevnaca in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednJc), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din — Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 dixi — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto. Glavm trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov m fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje DELO V Ljubljani.