PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UH. s oboi«, 7. Mili 19*5 • leto I. ilw. tt Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st. 1-1 trn dclftlol$910 iiOyRl.nl UnUD v Telefon h 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri Moralne osnove gospodarsko obnovo ^Obnova gospodarskega življenja. svoje imetje. Medtem pa mnoge to- Govor mariala Tita na kongresu sindikalnih orga* ! ttvar tmknion* oraantaa- vame »to je, mirovin manjka, dela . - T v torno »tvar raotinov in nadr-1 je malo, hrane tud*. Obnova je v nizacij srbskih delavcev in nameščencev Enotnost delavcev in kmetov i bbodkov in izdatkov. Globo-. ... *vegi tudi « čustvovanjem f * iiania doprinesli nap *im ^*V9, Po1*varjenoi **t oportu-P* »o si medtem mislili: Oto.v ’ .'SiW€T> *x> itak rokah ljudi, ki imajo le malo zve-1 »s * narodom, ali nič. Italijansko 1 Beograd, 6. Tanjug. Maršal Ju-vlado čakajo v tem pogledu agrom- goslavij« Josip Broz-Ti to je imel na kongresu enotnih sindikatov de-lavoev in nameščencev Srbije go- to bo nam je sedaj dobro. Ce vse v redu. Propadel, se bomo če ka- 1(0 *motak, jedra narodov niso kre- * tocVja*.« ^ v suženjstvo, kljub , IjudstJ* t*rtow- Ka) te dajalo j0, moralno moči Dajal mu občutek, da se bori za d "irokU da opravlja svojo ** &w«čansko dolinost. *v iadn.Pa ”*u to je dajaj pogled I Ha bo vojna konča- ovali zločince, izko-fr«Uli nar°ča šn izdajalce. Po-^vio^ ^°mo najhujše socialne kri- te poti kljub množič- ^oeeljem bomo prijeli za P^-^oproui« bomo, kar je bilo Pc, eite®a- Zavezniki nam bodo stv^ah’ ** borimo za skupno ^odo*’ Tako *° ** borot *° ®vo" J nu ^odstavljali povojno iivlje- /•Iji x obnovo! ea, nZ vojna v Evropi konča-Jerjeva Nemčija je na tieh. kaj obnovo, kaj je s podporo, Ultj * ^boljšam-jem socialnih pri- '^^°»aj „ Evropi je daleč od te-'*dr so narodi pričakovati. M no- «• ^hogo razočaranj in presen e-fr'V doživlja Evropa. Iz izjav ev-I 1r*kili državnikov in pisanja 6a-moramo sklepati, da obno-' te teče povsod v redu. d V , j ^ Ganotji je znani politik Tho-p jae Obojem govoru »8. junija t. I. 'ii ,Raie> d« je vnurdba vseh 'kn načrtov poverjena ** *° privedle propad... Prvi pogoj za *OtX> Proizvodnje je popolno unl- ditoa vicbi/jefcib ustanov in I, ne izvajaš, tako je poudari! 1 St^1' tMačin podriavljenja, itiil9tri^ * razvimi °d- ^Parni, ne bo nikamor pripe- ^ r^ava bo imela od tega kveč- j I Podriavljenje se mo- •r'H« H tako, da je v mtfresu r» a-4n ** se onemogoči dikta-družb.. Oovornik je dr*ava ščiti delniške j* škodo posameznikom. h, da se opuste nazad-da se zlasti v vojski II >.**,...................... Cf zapostavtje n ju tt-! ,5W * 8M ^ ne težave, Vpralunie zaupanja Na Nizozemskem je »8. junija 1.1. govoril predsednik proj. Sohermer-horn, ki opaža neko splošno melanholijo pri vseh osvobojenih evropskih narodih, ki so trpeli pod Hitlerjevo okupacijo in ki stoje sedaj pred oelo vrsto nerešljivih vprašanj glede obnooe. Dejal je, da se bo treba lotiti obnove na spreten način. Nam se zdi, da ni uaeno, da se pristopi k obnori na spreten način, pač pa je važnejše, da se pristopi k obnovi na pošten način, t> skladu z voljo ljudstva. Pogosto smo v teku vojne slišali po radiu, kako podjetne in močne so tam odporniške sile in koliko preglavic povzročajo Nemcem. Gotovo ne najdejo za svojo borbo pričakovanega priznanja. Ni potem čadu, da se ljudstva lote\a melanholija. In vendar, ali s« ni prof. Scher-merhom zmotil pri besedah: vsi osvobojeni evropski narodi. Vzemimo n. pr. Poljsko. 7. maja je poljski minister za gospodarstvo ha plenarni' seji Krajove Rade Narodova Minz podal sledečo i*jauo; eCe primerjamo tempo obnove gospodarskega življenja pri nas in drugod v Franciji, v Belgiji, Nizozemski, Italiji, Grčiji, ojuudmo, da mi obnavljamo gospodarstvo in levimo rane hitreje in z manj žrtvami kot druge države. To je posledica zaupanja, M ga kaže narod do svoje začasne vlade.. Kako si je vlada pridobila zaupanje naroda f 8 tem da je izvedla agrarno reformo, s tem da ie energično obračunavala s pristaši reakoioname vlade v Londonu, s tem da je potisnila v .rt ra« oportuniste in izkoriščevalce naroda, s tem da je vpo-itevala ljudske težnje. Sedaj ko bo vlada priznana tudi od zavezniških sil na za podu, se bo tempo obnove gotovo ie stopnjeval. Udarniiki duh Tn JngosloA4jat Od povsod pri- vor v katerem je med drugim dejal: dostojno človeka, ne samo kot de- i nem sektorju se to ne dogaja. Ni lavca, ampak tudi kot človeka, ki ! mogoče, da ne bi mogla di-žava rese bo mogel vsestransko, kulturno ] šiti vseh »porov in sprejeti pogojev, Hotel sem vae samo pozdraviti, vendar pa bom izpregovoril nekaj besed o tem, kako gledam na vase dolžnosti. Navedel pa vam bom i tudi naše dolžnosti do delavskega j raareda, to je dolžnost države, in . vaše dolžnosti do države. Odnos de-. lavoa do države je danes popolno-1 ma drugačen, kakor je bil do te : vojne, kakor je bil do osvoboditve naše dežele. Nekoč ste morali vi, oziroma ml, jaz skupaj z vami, kadar smo Imeli konference in kongrese, dobro paziti, kaj bo kdo rekel, ker je tukaj nekje sedela policija in sredi med nami različni de-* tektlvi, ki so spremljali vsako besedo. Ni se smela slišati nobena kritika stanja, to je režima in raznih zločinov. Prepričan sem, da danes tukaj ni nobene ovire, — tega ne bi hotel videti — da poveste vse tisto, kar vam leži na srcu, pa naj si bo to komu všeč ali ne, da poveste tem bolj, ako je to upravičeno. Delavski razred ima danes državo, ki mu nudi vso možnost vsestranskega razvoja, ki mu nudi možnost, da si zagotovi življenje, ln politično razviti. Ta država je federativna demokratična Jugoslavija, ki je stala mnogo žrtev in je mnogo tovarišev iz naših vrat padlo zanjo na bojnih poljih. Toliko bolj je vaša dolžnost, da spoštujete njihov spomin in ohranite te pridobitve, za katere so oni padli. Zavoft daiavskih mnoilc Marsikaj je še, kar še ni popolnoma urejeno in mnogo časa bo le Vse za Izgradnjo driave Mi smo torej širokogrudni, moremo pa biti tudi strogi Pozivam vas, da gledate v tem našem postopanju nujno potrebo v korist izgraditve naše države. Vem, da se s polno ve. ro opiramo na vas in da »te naša krepka opora ne samo pri izgraditvi države, ne samo v tovarnah pri proizvajanju potrebnih življenekih 1 sredstev, temveč tudi pri ohranitvi naše oblasti. Pozivam vas, zastopnike delavskega razreda. Srbije,, da boste tukaj v Srbiji vedno v prvih vrstah obrambe tistih pridobitev, ., t.r t^ to katere smo »e borili in katere države. Na ta dva sektorja gledam , 0. .. ,,, , , ,i smo si priborili. Sirite bratstvo de toroj različno, čeprav smatram tudi . .... IZ SOVJ Delovno tekmovanje sovjetzkih Jeklarn In lelezarn katere delavci upravičeno postavljajo. To je potrebno zaradi tega, da ne bi zastala izgraditev naše Moskva, 0. Tass. Listi objavljajo poslanico, ki so jo poslali delavci železarn in jeklarn v Magnitogor-sku in Kuznetsku vsem delavcem železne in Jeklene industrije v Sovjetski zvezi. V tej poslanici vabijo delavci k vsezveznemu delavskemu tekmovanju v času miru. Delavce železne tn jeklene industrije pozivajo. da povečajo letno produkcijo to(vj ruftnvuu, or ura v amautun iuui ■ . . , __ Ao ; w zasebni sektor za važen pri izg,*- S k določnega programa m p jnlciatorji tekmovanja so si zapisano, to jim je zapisano v nji- j zastavili razne naloge. Delavci Čehovih strankarskih programih, na j lgane (n je]{iene industrije v Magni-njihovih zastavah. Mi pa »mo pro- fogorgku ^ ge obvezali, da bodo i temu razdvajanju delavcev od nrod,lc.;ral ioo.OOO ton več železa dltvi držav« in v gospodarskem živ-Ijanju. Imamo tovarne, imame I« marsikaj kar ni v redu v teh tovarnah. Imamo tovarne s slabimi upravami, kakor Imamo tudi v državni upravi slabe uradnike Ali mislite, treba, da »e vse uredi. V prvi vrsti da je pri nas vse v redu? Ne! Moše moram tukaj zahvaliti za potr- ' rali smo uporabiti tudi tisto, kar pežljivoot ln poirtvovalnost, katero . ni, kakor bi moralo biti. Marsikaj je pokazal delavski razred Srbije in j je pri nas, kar ni v redu prav zara-drugih naših federalnih enot od da. i di tega, ker so ljudje, ki niso s sr-aa, ko »o bila osvobojena posemez- 1 cera in s razumom na naši strani, na ozemlja in odkar je osvobojena j Z vsem tem so na nasprotni atra-vsa Jugoslavija. Moram izraziti i ni, na naši strani pa so samo z že-svojo hvaležnost, ker sem videl, da lodcem. Prav tako je v podjetjih, se delavski nazred zaveda vseh te- ' Toda vi imate možnost, da nadzi- zav, katere srečujemo pri graditvi naše nove demokratične federativne Jugoslavije, Koliko je bilo tovarn in podjetij, koliko je bilo de-lavcev, ki so mesece ln mesece bili bres plač. Kljutt temu niso mrmrali, niso stavkali, ampak »o potrpež- kmetov. To ne rodi ničesar dobrega. To more biti samo v škodo pr-vim in drugim. Mi smo za enotnost delavcev in kmetov, mi hočemo, da bodo delavci in kmetje tesno zvezani z roko v roki v taki državi, kakršna je danes. Pozivam vas, da kmetom pomagate. Izdelujte več plugov, izdilujte vse tisto, kar je potrebno za široke ljudske potrebe, v prvi vrsti pa za potrebe našega kmečkega stanu, Delavsko-kmeika vzajemnost rata svojo upravo bolj, kakor moremo mi nadzorovati svoje organe. So ljudje, ki nam na vsakem ko- P<\><*ite v vasi! Ne dovolite, da se /aku podstavljajo palice ‘pod ko- *gr«d! med kmeti in vami. Ne lesa, ne dovoljujejo nam da gremo •*!»’« <'ar.es govorim nekaj dru- proti izgraditvi naše države. Rečem 3“8a kakor leta 1927, ko sem bil vam: treta je biti širokogruden, sindikalni tajnik. Tako smo mislih ljivo čakali, da se vse uredi. Nekaj treba Je odpustiti tistemu, ki je bil ! tudi takrat. Razlika Je bila le v tem, se je uredilo, nekaj pa se bo ure- zapeljan, treba pe omogočiti tiste- da je bil kmečki stan večinoma o- dilo. mu, ki je bil zapeljan, da se vklju- j rodje tistih, ki so tl*č‘ll delavski či v državni »troj, v splošni držav- 1 razred, danes pa je kmet steber no- in jeklo kakor lani. Delavci železne ln jeklene Industrije v Kuznetsku pa so s« obvezali, da bodo producirali preko določenega programa 80.000 ton surovega železa, 08.000 i ton jekla in 80.000 ton valjanega železa. V uvodniku pod naslovom »Socialistično tekmovanje v proelavo snagi, prav; »Pravda*: Poziv kovinarjev dveh največjih železarn ln jeklarn naše dežele je dokument Velikega političnega pomena. Izraža čustva našega naroda, kaže pripravljenost našega ljudstva, dati vse svoje sile za vojaško in gospodarsko okrepitev naše domovine. Tudi dokazuje, da sovjetsko ljudstvo v proslavo zmage ne namerava počivati na lovorikah, temveč hoče še povečati svojo delavsko produktiv- ni mehanizem, da še naprej dela na ve federativne demokratične Jugo- I nost. List poudarja, da je poziv de- Jasno je, da ima država mnogo dolžnosti do delavskega razreda in da jih bo izpolnjevala po obstoječih možnostih Ne obljubljam zlatih gora, ker vidim, kakšna je dr- odseku, na katerem pe delal. To je davi Je. On je steber te države, ka-material, vzpostavili naš promet in potrebno. Nismo zamerljivi. Nismo h or je steber tudi delavstvo, izdelali druge predmete, ki so po- kaznovali tistih, ki so nas pretepali Ne bom vam govoril o kakšnih trebni.za golo življenje našega pre. jn na» sodili, vzeli v svojo službo, političnih vprašanjih. Prišel bo čas, blvalstva. Ml smo dolžni prav tako samo če hočejo delati. da bom tudi o ttm govoril. 5?ellm, pomagati kmetom. A kdo drugi naj | Toda ne moremo odpustiti tiste- da bi ta kongres, katerega danes tava, kako je rasrušena in, česa .pomaga kmetom kakor delavski i mUi ki danes podira to državo, de- (»rirejate, prinesel mnogo uspehov, vsega ji je treba, da bi se dvignila. Ne obljubljam zlatih gora, ampak nasprotno vas Se opominjam, da boste morali se mnogo žrtvovati, da boste našo deželo izgradili. Izgraditi našo deželo, pomeni, izgraditi pogoje za boljšo in srečnejšo bodočnost delavskega razreda, njegovih otrok in bodočih rodov. Delavski razred v Jugoslaviji, ki se je nad dvajset let bojeval za svoj I reda in kmečkega stanu demokra- 11 vrste vse delavce, ker danes ni izgovora, da se nekdo boji orožnikov. Organizirani delavski razred je se bolj sposoben, da izvrši svoje naloge, katere mu država postavlja. Živela enotnost delavcev ln kmetov! Živela zveza delavcev ln kmetov! | je naša dežela pripravljala, da lavcev zelo gospodarski ln da prostovoljne obveze delavcev obeh o-bratov sijajno odgovarjajo nujnim nalogam. List piše nadalje: Vsezvezno socialistično tekmovanje je postalo zelo priljubljeno pri milijonih delavcev sovjetskega ljudstva. Tak sno tekmovanje omogoči mobilizacijo vseh rezerv nase industrije, odkrije med mnoiioo mnogo novih talentov, podpira iniciativo posameznika pri dosegi sijajnih uspehov in izrednih primerov produktivnega dela ter zbuja nova patriotska 'čustva delavcev sovjetskega zaledja. Vsezvezno sooialistično tekmovanje, 1 ki se je pričalo v maju 1942, ko se vsako ceno zada sovražniku smrtni udareo, bo ostalo v zgodovini- eno važnih uspehov velike domovinske vojne. Takrat so sovjetski kovinarji posivali delavce, da se priključijo vsezveznemu tekmovanju z geslom: Današnje naloge kovinarjev zahtevajo nov porast produkcije, ki mora biti večja kakor v dobi mirnega razvoja naše de^gl<;. Tla aa delovno tekmovanje so prlffravljCng. Ozračje zmage navdaja sovjetsko ljudstvo z novimi silami. Poiiv kovinarjev, nadaljuje »Pravda*, bo sel po vsej deželi ln delavsko ljudstvo se bo navdušeno pridružilo tekmovanju v proslavo zmage. »Izvestjas pttejo: Rd*fa armada je izvojevala zmago za svpj« ljudstvo. Začelo se je obdobje mirnega razvoja. Naša železna ln jeklena industrija se obnavlja in skokoma razvija v osvobojeni sovjetski <'.e-šeli. Donski in Dnjeprski premogovni bazen, rudni bazen Krlvirog in Nikopol, obrati v Taganrogu in centralnem pasu ZSSR, zalagajo deželo s vedno večjo množino kovin. Železna in jeklena industrija, je prekoračila »voj delovni program za drugo četrtletja t. U in je dose gla najvišjo stopnjo produkcij« v zadnjih 4 letih. Delo sovjetske kovinske industrije ob koncu vojn« m v prvih meaeoih miru nazorno priča o moči sovjetskega sootolietlenega gospodarstva. Posiv delavcev iz Magnitogorska in Kuznetska kliče vso armado sovjetskih kovinarjev, da utrde zgodovinske zmage Rdeče armade s zmagami na fronti mirnega razvoja delovna produkcije. Sooialistično tekmovanje v naši deželi j« postalo metoda sodelovanja ljudskih množic pri izgradnji socializma. Pod geslom socialističnega tekmovanja je noše ljudstvo izvršilo Stalinove petletke, ustvarilo močno državo in vojaško in gospodarsko okrepilo svojo domovino ter tako kovalo snago nad sovražnikom. razred, Kmetom moramo dati obu- J mokratično federativno Jugoslavi- da bi bil gibalna sila za še krep-tev, obleko in pluge, vse, kar po- . j0j 7A katero so dali življenja ne kejše delo, da bi omogočit delavsk^- trebujejo za obdelovanje svojih 3arno delavci, ampak tudi kmetje I mu razredu, da pritegne v svoje polj, za graditev biš itd. To je va- jn poštena inteligenca, naši otroci, —i'~----------■**’----- ’—‘ ^------ ša naloga ,to bo vaš doprinos 'naša mladina, najboljši sinovi na Prosim Vas, tovariSl, bodite paz- šega. naroda ln vsi »'dji naše vii kakršna je demokratična fe- ^7 \ mi8li' 8VOje zahteve in U’:in-'e- Ta derativna Jugoslavija, je tudi boj poprav jajo rudniki itd. Zloanoi t» razred je dočivel danes , proti delavskemu razredu in krneč. izkomsee oi naroda prejemajo za- možnogt da uresniči vse svoj« tež- j kemu stanu. Izganjajte take ljudi nje. Uresničili jih bomo skupaj, u- [ iz svojih vrst, če bi se pojavili. Mi resničili Jih bomo z izgraditvijo na- , njSmo nasprotniki osnovnih pravic narodnega zatiranja po poedin^ . drzave. *lo bo počasneje, toda , delavakega razreda, to je pravic Za primer navajamo dve drobni | bomQ gyoJ cllj. Vem, da je ! gtavll) pravic sklepanja nekih po- 7\P°r°*„,tn* delavski razred dovolj zaveden, da xodb * delodajalcem, nasprotno, to ‘ Washington, 8,- Predsednik renče glede pol jakega vprašanja.* , poljskemu zunanjemu , ... . . _ t. julija t. L je bilo javljeno: De- ^ upožlLVal v9€ činitelje, ki pre- je bilo „ekoč napisano na naši za- Truman je snoči izjavil, da so Ministrski predsednik nove polj- , Wincentyju Rysynow»kemu aHto-jV*?*«. ,et* ™f4’ sfm /n i vi fniult-Mo u Vi 1/1* «> T.rtnf* rt li »n ... i •*** r * , — stavi in mi še dalje to priznavamo. Združene države priznale začasno ske vlade Gsubka Morawsky je prejemajo sluteno kazen. Ljudstvo dela z voljo, ker čuti, da so prenehali časi Za ohranitev miru Tudi Zedinjene driave se priznale vlado nove Poljske, izjava predsednika Trumana Srtna kultura v SZ Moskva, 0. Tass. Nikola Dolap-čiev, podpredsednik, Bolgarske znanstvene akademije ln profesor prava na univerzi 'v Sofiji je ob svojem povratku iz Leningrada izjavil: »Obiskal sem Amerika, Anglijo, Francijo, m moram redi, da nisem vtdal n« svetu lepšega mesta, kot je Leningrad, in bolj gostoljubnega in prisrčnega naroda, kot je ruski. Fašistični propagandisti 50 nam dolga leta zagotavljali, de je ruski narod po revoluciji izgubil priročnost ln postal racionalistično mehaniziran ter da je »tara ruška kul-mlniatru tura umrla- »tar prijatelj So- lavci tovarne rSila. v Zagrebu so pre-ujej da bj 8e to h)tro izVi>-no. imooili oblastem lastnika podjetja JmumQ ^ ,VOJega najmo priz.naja varšavsko vlado. «a i ureenwicnu vzposmvim uipitn**««-- otvvn, , ----------------------------- Likvidacija v Londonu ® gioai^a |8k€ odnoae , za2-asno poljsko vlado .sklepov krimske konference razpi- Lon ”* **lo"olten- Ka- PdZ7 k Znom^o,novink- Obnova nomikogu damokrat «nega sindikat* jženI* driav dane* ob 28 url ^ juiete "a.menk P?8 Tsm^u" rl r._______la*____ I Greenwichu vzpostavila diplomat- stvom Vaše ekscelence, da v smislu Oportunisti In kolaboracionisti I do katerih je zadnje \ teiilo v Belgiji kaže, da Ijud-tam trenutne razmere K« Premnogo je takih vedno obrnjena na 2. odredbo maršala Zukova, ki dovoljuje delovanje P osebnostmi, ki st ft ^ ^ ** povratek kralja Leo-'It ^»mnogo je takih na vpliv-A to tičušajo za širokim "»»v' Monarhij« skriti svoje o-ali oelo kolaboracio-I (*aIo»y*nje. Spričo tolikega |1 monarhije je riprašanje , MP tkanju gospodarskih prilik užitek, ker vedo, da gre za korist AH m lahko predstavljam, kak- stra^kTn 'priznal sno zaupanje v vodstvo ------------- delavskim organizacijam pravico, | ga gibanja po Hitlerju. Uči« se mo. j te vlade je storjen važen korak v j matske odnošaje z začasno poljsko ramo iz preteklosti. Naša dolžnost izvajanju načel, ki so bila obliko- vlado narodnega edinstva in to n« do lastnega naroda in vsega ao- ■ vana in »prejeta v Yaiti dpe IX. fe- podlagi obljub, ki jih je dala na veštva je, da ustvarimo novo, »vo- j bruarja 1948. Nova začasna poljska krimski konferenci*. **• lj^Tttr"-vo tnezto. Mar bi mo ' b»ti • tem zadovoljno fi ^ e?'*"' Mti zadeli %nitHo razni advokati i« č* vaedagtzt kralju r Salz-1 k'šno je mnenje ljudstva, * V , ** pravice nimaf **** v vodstvo moram tmtti ljudje, ki se prostovoljno sta- u8tanav|jaT0 delavske slndlka- hodno in demokratično Nemčijo*. ! vlada narodnega edinstva mi je že j Kmalu po objavi priznanja od rito na razpolago za nočno de,o, dopišnlk lista »Trud,, I V Imenu pripravljalnega sindikal- »poročila, da j« v celoti strani Združenih držav je postal a- te, .n prostovoljno nalože iskrni z (JanovUv,Jo demokra- ' .nro v'J * obnori no '» ’ toda vte nlh j8 bUa osvobojena Iz končen- „« Nemčije ki bo živela v prija-i''lvlj*nje ,n de,°- Njemu na ^ V ltetd,Hh listih lahko I '«>*> P^^nn' ’’ P°UtV\ ir.cij.klh taborišč In zaporov po ' te,j8,vu in miru z drugimi država- «» Podili v Kodanju velik kon- •» «K«n, ha, teši: »» ^«to ljudske mnojeoe. , 8,mad( zborov.njt mi. 6 poštenim in trdim delom si ! cert! kl to st ge udel žili da,’"*ti narr>d- Slučajno imamo Cs iščemo globljih vrn e,kov, kaj j, 0tvorll najstarejii voditelj »srn- j moramo prizadevati, de si pridobi- ™ T1,*trl' umetniki, znarstvenr h!>> **** »UsitA* ta Milana daje ljudem toliko volje i« »io- 'nega sindikalnega gibanj« »ocial- ' mr zaupanje drugih narodov ln ob. ru* ' ? m, t- I- V njem je poro- | ijenjske sile kljub tolikim litra vi nidemokrat Otto Bras«, ki j« imel ^,,.1»,« „.r t,.. kiu *». gamzlrala v čast. jubilantu ve tenju fašističnega prefek- kot sta jih ravno Poljska tn Ju- j8( vodilno vlogo v sindikalnih '-'^h *’ Sa svoje veli-' gor/arija v tej vojni pretrpeli, organizacijah. , * te samo to let je- j ko zanesljivo trdimo, da so tu po- »Borci proti fašizmu v Nemčiji*, y fotografijo pro-'dane prve moralne osnove za ob- dejal, »niso mogli z lastnimi si- nor>o. Gospodarska obnova bo stek- |an)1 hitlerjevsko tiranijo, la u redu samo lam, kjer bo ljud- -pa tiranija pa se je »rušila pod stvo dobilo vtis. da s« žrtve od-1 „darai Rdeče armade in zavezniš- pora pro« naoi-stom. kr fašistom, | klh Neenotnost nemškrga de- pramilno ocnijo, da dobivajo zločin-, __________________ »tet sodelavci tn izdajalci zasluženo kosem, skratka tam, kjer bo narod t» zajedalce, Samo tam bodo de-dobil srroje moralno zadoščenje zo lovske roke veselo vihtele lopato, doprineiene žrtve, tam, kjer bo na7j sekiro, kladivo, samo tam bo vsak , ro* mogel ob pravični kazni zlo- ■ opravljal sim je delo brez nadzor- _ Prr*,HfVi a». Ljudstvo Oti«, Pincrv dati duška o težkih /of4h j stva iz samega občutita domozM. FeZS* *nkn’ knt M | "°tee nakopičenemu gnevu. Tam} še več, tam bo ljudstvo oelo prte ,’feprt^r. kJ*r bo ljudstvo izgubilo občutek} pravijeno tekmovati za cim večtj U G>ABlft>VSEK ■■■M j 'h-^honstranti napise: Basil> V, KriV te- da to 630 do- ^ .Si tekilo življenje. »000 de. 4^* " dk.^beijanih v Nem,Hj0. ga a des “Wlorton«ffa je dobil teo-1 Jhje . '*n< *«>*"*• Poroč-ilo na- J *'*' m}*'* ** *•“ P« ,1 v* '*u*J‘t>*0*r'i ”aPt» <1* oa- J 'j p°iov*H na/risi »f.a tekar«J*m'Wo‘ Večina pa Se da risi nad njim zlobna roka, la i storMev. •»oje položaje In, ščiti dobičkarje, narodne zatiralce1 novimo vse, kar Je bilo uničeno, t«r popravimo škodo, ki so Jih druge države trpel« v vojni*. Poslanica ae končuje takole: »Delavci ln delodajalci! Konec fašizma. Sedaj je naša naloga, da začnemo graditi novo zgradbo kljub vsem težavam. Dokazati moramo vsemu svatu, da se naš delavski razred, ki s« je naučil lz izkušenj preteklosti in ki sl je »vest svojih najboljših sindikalnih tradloij, tru. dl, da bi ustvaril protifašistično trdnjavo. Delavski razred je trdno odločen, da začne z vso energijo graditi demokratično Nemčijo in živeti v miru z vsemi drugimi na-fodi*. Zborovalci »o 1 aplavzom 0-dobriii poslanico. bo Daneka lepa dežela. Preteklo leto je »vet preplavila novica o splošni stavki na Danskem kot izrazu protesta proti brutalni sili, katero smo sedaj uspešno premagali. Nikoli več ne bomo dovolili, da bi se neodvisno od na« odločal« naša lastna usoda!* Ljudstvo je njegove zaključne besede sprejelo z navdušenimi ovaoijaml. Množica, ki Je obdajala Nexoja, ga je na svojih rokah odnesla skozi ves park do njegovega avtomobil«. Demonstracije v Kodanju London, 4. Reuter. ‘ — Švedski miting v največjem kodanjskem parku. Tam se je zbralo nad 100.000 ljudi, ki so navdušeno pozdravljali pisatelja in ga obsipali s cvet-j včeraj v Kodanju na trgu pred jem. Kodanjski župan Serensen,' mestno hišo do spopadov policije član soclalno-demokratske stranke i in demonstrantov. Bil je to prvi »čenec poljske izseljeniške vlade je nocoj Izjavil: »V očeh britanske vlade morajo postati člani poljske vlade sedaj zasebni državljani, ne pa tako v očeh Poljske.* Družba BBC bo opustila oddaje v poljščini. Tudi posojila, ki jih je Velika Britanija dala za vzdrževanje londonske poljske vlade, bodo Ukinjena. Radijska postaja, ki je oddajala navodila tajnemu gibanju v Poljski in matični armadi, bo u-tlhnila. Več poljskih časnikov v Veliki Britaniji bo prenehalo isha-Jati. Poljska brzojavna agencija aa bo verjetno preselil« v ZdruJiene države. Avstrijska vlada bo tudi priznana London, 8. Reuter. — Angleška lu. Tozadevno uradno izjavo pri-»edanjo začasno avstrijsko vlado na Dunaju z dr. Rennerjem nji če-( lu. Tozaduevno tuadoo izjavo pričakujejo v’kratkem iz Londona 1 tf Wa»hingtona. Po vesteh iz dobro informiranih krogov se to pričakuje še pred potsdamsko konferenco. Priznanje avstrijske vlade bo, kakor napovedujejo, sovpadlo z odhodom Rusov Iz južne Štajerske, radio je danes objavil da je prišlo vštev»i Graz in Bruck na Muri. To področje bo nato prešlo pod ari- sovjetsko prijateljstvo. Toda morem priznati, da Je tudi name do gotove mere delovalo otalno zagotavljanje teh propagandistov. Srečen šerp zato, da bom pri,svojem povratku domov lahko povedal, kaj sem nasprotno vae sam doživel* je v svojem govoru dejal: »Nismo pristaši Nexdjeve stranke in večkrat smo imeli hude razprtij« z njo. Tod« ml vsi občudujemo neupogljivo voljo, ki Jo je Nexo pokazal v teku zadnjih težkih let.* Axel Lar »el j« v svojem govoru dejal: «Nexo izraža to, kar misli in čuti danski delavec. On Je simbol danskega delavskega rnsrsda.* Po končanih govorih a« je Jubi-lont zahvalil in dejal: »Mo.amo bi- ipcldent te vrste p« nemški okupaciji. Radio ni podal podrobnosti o vzrokih demonstracije. Dodal je, da je policija poskušala razgnati demonstrante in da »o Jo sprejeli s klkd »hlpo* »ljudsko im« sa organizacijo danskih iodajaloev, ki so Jo »tvorili Nemoi). Aretirali so več ljudi, toda ko »e J« policija pripravila, da očisti trg. je v«č demonstrantov »grabilo »a orokje I« zagrozilo s streljanjem. Policija »e ti enotni in budni, če hočemo, d« je tedaj raja umaknila. glešk vojaško upravo. Istočasno bo tudi avstrijska kontrolna komisija začela delovati na Dunaju, nakar bodo angleške in francoske čete zasedle odgovarjajoče dele glavnega mesta. Od vsepovsod London, 0. — Radio Proga poteča, do je Češkoslovaška vlada soglasno odobrila vse politične til gospodarske sporazume ki Jih J« pred kratkim v Moskvi sklenil ministrski predsednik Fierllnger. Razpust XV. armadne skupine Poveljništvo zavezniških »il, 6. — General Clark je y če raj objavil, da bo XV* armadna skupina, ki jo sestavljata slavna, V. .ameriška in VIII. britanska armada, 6. julija ob 1 uri zjutraj razpuščena. General Clark je dejal, da bo prevzel po-veljsivo ameriških sil v. Avstriji in je dodal, da bo ameriško vojaško osebje poveljništva armadnih skupin prestavljeno pod poveljstvo ameriških sil v Avstriji. Generalu Clarku je žal, da ne poveljuje več britanskim in drugim zavezniškim četam, ki jih je zelo pohvalit spričo njihovega velikega doprinosa, ki so ga dale zavezniški stvari v Italiji. Nov razvoj na Da linam vzhodu London, 8. Reuter. — John Kln-ohan pide: Sodijo da je prihod mongolskega ministrskega predsednika maršala Cojbatoana v Moskvo v tesni zvezi s sovjetsko-kitajskimi razgovori, ki se »daj vrše y Moskvi. Ce bi SZ smatrala za prlmernOj da Japonski napove voj-no, bi bila Zunanja Mongolija, zdaj znana kot publika, ena izmed •ajvgjKicjsin atfttešljt lALij. i N j »ha ,v»hodna meja se oblikuje T globok klin v središč« Mandžurije in ogroša ■'boke tartkajsr^ega japonskega o-brembnoga sistem«. Bila Je prizorišče resnih spopadov med sovjetskimi ln japonskimi četami v letu 19B9. Mongolska armada j« tudi faktor, ki ga ni sanemarjati. Nekaj oklopnttt edinic sovjetske armade ima mongolsko moštvo, toda armada Mtongolske republik* j« neodvisna od Rdeče armada ha zato pomeni nov porast moči. Nenaden prihod mongolskega ministrskega predsednika v Moskvo pomeni torej, kot Sodij«* do-bro poučeni londonski' krog*, «** rusko-kitajski resgOVori iHsd omejeni na diplomatske lh gospodarske probleme. Zdaj je jasno, da }« motnost sovjetskega nastopa v boju na Daljnem vzhodu ano izmed prvih vprašanj. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 7. julija Zrela zavest našita žena V duhu sklepov prestolmikih kongresov se še z vse večjo vnemo posvečajo delu za našo stvar Ni fce dolgo, odkar ata bila Ljubljana in nato Beograd v zastavah in crvetju, da proslavita slovenski in jugoslovanski kongres naših še. na. In že polagajo naše žene račun o svojem kongresnem delu ter M z vso vnemo posvečajo novim akcijam na političnem področju, sa obnovo, aa kulturni napredek naše dežele. Prežete silnih dojmov svojih množestvenih manifestacij v slovenski in Jugoslovanski pre-stolici se zavedajo prav posebnih nalog v naših krajih, ki jim jih določa nastali položaj. Ta jih prepričuje, da je treba zastaviti vse sile v borbi za uspeh z vse večjo resnostjo kot kjer koli drugod. Zato so na svojih krajevnih zborovanjih tudi obnovile in ojačile svoje organe. V naslednjem podajamo poročila o sestankih krajevnih organizacij naše protifašistične ženske zveze, Id kažejo vso osnovno težnjo vsega našega ljudstva po dokončni rešitvi našega glavnega, življenjskega vprašanja. V Tolminu Tudi v našem okraju se Je vršila okrajna konferenca AFZ, na kateri Je bilo old-og *00 žena. Pozdravni govor je imel tov. Milan iz UL brigade, VIL udarne divizije. Politični referat pa je podal tov. Savo. PO njegovem govoru se je razvila dolgotrajna debata. Diskutirali so o bratstvu jugoslovanskih narodov, ki as v teb krajih kaže predvsem v razumevanju med hrvatskimi e-dinicami in slovenskim prebivalstvom. Sledila so Vprašanja o delu Prtmorske, ki je sedaj pod angfo-ameriško okupacijo, o razorožitvi Narodne zaščite v tem delu ter o delovanju ljudske oblasti. Nato je bHo izvoljeno v okrajno delovno tajništvo 7 žena. Tovarišice^ ki je Mia kot delegatka na kongresu v Beogradu, Je pripovedovala med drugim: Na kongresu so govorile žene vseh narodov. Vse pa so soglasno zahtevale, da se vsi vojni zločinci izročijo ljudstvu. Zene iz Primorske in Kocoške so še posebej poudarjale trpljenje, ki so ga prenašale SO let pod fašisti in Nemci tar zahtevale, da se ta krivica takoj popravi in to na edino možen način, da se naša dežela priključi k Titovi Jugoslaviji. Izredno je Mio navdušenje, ko so prišle v dvorano ruske šene s predsednico moskovskega mestnega odbora na čelu. Ko so naše žen« to slišale, so govorile: «Kaj bi dale, da bi se nam Izpolnila nase največja želja. Ti at srečna, ker si videla našega Tita. Toda kdaj ga bomo videle me?» Ob zaključku konference so žene priredile kratek miting. Nastopale so same s .petjem In deklamacijami. V Skednju V sredo je imela SPZZ v Skednju sestanek, na katerem so dele-gatkinje na ženskem kongresu v Ljubljani In Beogradu poročale o obeh kongresih. Da je vladalo veliko zanimanje za ta sestanek, kaže okoliščina da aa ga je udeležilo okoli 200 žena, čeprav ja bil delavnik. Zmaga Pipanova je izčrpno in Jedrnato prikazala delo žena j ljubljanskem kakor tudi na beograjskem kongresu, ter svoje uttse s poti. Posebno Je poudarila enodušnost In tesno povezanost šena vse Jugoslavije brez razlike v narodnosti ali veri kakor tudi popolno razumevanje za vse Javne probleme. Vse žene sodelujejo pri gradnji in utrjevanju narodne oblasti, ki je bila priborjena s tolikimi žrtvami in lsrvjo. V boriti zanjo Je žena igrala tako pomembno vlogo kot že nikoli nobena generacija žena. Vse žene Jugoslavije so ob tej priliki potrdile voljo da bodo vztrajale na tem, da se bodo do konca izpolnile težnje jugoslovanskih žena za priključitev Slovenskega primorja, Trsta in Istre k Jugoela V1JL Na poti od Ljubljane preko Zagreba, Osijeka, Zemuna do samega Beograda so naše žene občutile enotnost misli in dejanj in teženj kakor tudi enotni napor pri izg rajanju svoje narodne, s svojim trotom in žrtvami priborjene narodne oblasti O sprejemu v Beogradu, i>ravi tovarišica Zmaga, se sploh ne more opisati, kako je bil pri- k___ •TOtali, Zvečer pred kongresom je bk ve- ličasten miting. Ze na samem mitingu sta prišla do izraza bratstvo in solidarnost žena vseh narodnosti Tembolj se je pa to občutilo na samem kongresu. Višek navdušenja vseh prisotnih deiegatinj je nastopilo ob obisku maršala Tita, ki se je pojavil med njimi in jim v kratkih črtah prikazen program njihovega delovanja. Prav tako »o bile z velikim navdušenjem sprejete deiegatinj e drugih balkanskih narodov, posebno pa sovjetske de-legatinje. Na kraju je tudi angleška delegatinja pozdravila jugoslovanske žene m jim izrazila svoje občudovanje spričo herojske borbe proti fašizmu ter izjavila, da bo angleškim ženam sporočila voljo in težnje vseh jugoslovanskih žena, da se priključijo Primorje, Trst, Koroška in Istra k federativni Jugoslaviji, aa katero so »e jugoslovanske žene tako odločno borile in bile pripravljene vse žrtvovati za ta svoj veliki ideal. Po zaključenem referatu tov. Zmage je podala svoj referat tudi tov. Spela, ki je poljudno opisala svoje vtise z obeh kongresov in se je posebno zadržala ob prisrčnem sprejemu pri maršalu Titu. Maršalova neposrednost, prisrčnost ki skromnost je ganila vse, pa so se zato počutile pri njem kakor pri svojem najboljšem prijatelju in Starem znancu. Zene so mn izročile pozdrave in darila, tako tudi žene Primorja, Trsta in Istre, ki jih je zastopala tov. Spela. Kraški kamen, zemlja napojena s krvjo ustreljenih talcev-antifašistov, )a-vorov venec in dva prstana ki simbolično predstavljata bratstvo italijanskega in slovenskega naroda v Trstu, so predstavljali poklon naših žena maršalu. Maršalu Titu. ki je bil ganjen spričo tolike privrženosti vseh žena Jugoslavije, je najbolj ugajal ta simbolični dar naših žena. Po referatu so žene obravnavale j svoja organizacijska vprašanja ih izvolile nov odbor. nasilje fašistov in ki se tudi danes bore kot žene Iz Primorske za dokončno rešitev iz suženjstva in za priključitev k novi napredni Titovi Jugoslaviji. Po končanih razgovorih so žene izvolile nov krajevni odbor SPZZ. ker dosedanji ni bil dovolj aktiven. To je lep dokaz ljudskih organizacij, ki se ne ustavijo samo pri tem, da si ustanovijo odbore, temveč hočejo tudi vedeti, kaj ti odbori delajo in kako delajo. Ca nieo sposobni za svoje delo, jih nadomestijo a novimi. Zahvala Tov. Tonti Alberto je daroval odseku za sooialno skrbstvo pri PNOO za Slovoncko Primorje* 500 lir za prizadete družine na Krasu, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Požitniika kolonija v Portorožu Pokrajinski 'odsek za mladinsko socialno skrbstvo je organiziral tritedensko počitniško kolonijo v pomorskem letovišču Portorožu, ki je eno najlepefh istrskih letovišč. Semkaj bodo v najkrajšem času, kakor se računa do 10. *. m., poslani sa okrevanje bolni ki slabotni otroci revnih družin ter otroci padlih borcev. V kolonijo bo sprejetih 100 otrok iz Goriškega in 80 Otrok is Tntttfkega okrožja. Sveian pogreb dveh gar«i»aldlncev 38. oktobra 1944 so ubili HS-ovci na desnem bregu Soče v bližini gra-dialeega mostu 4 partizane, ki so jih nekaj dni prej ujeli v Kostanjevici na Kresu. Trupla so pustHt na mestu umora. Umorjeni so bili nato pokopani na pokopališču v Gradiški in »o jih skrivaj tudi fotografirali. Na dan vernih duš je prebivalstvo Gradiške romalo na njih grob |n ga o-krasilo s cvetlicami. Do sedaj so bili od omenjenih identificirani: Kneipp Renato — »Comiofo in Co-sott Bruno — cVallamdBS*. Oba sta mlade Tržačana, ki sta stopila v brigado Garibaldi cTrieste* in »e borila proti nacizmu in fašizmu. Danes popoldne bo v Trstu njun pogreb. Pokažimo prizadetim dru- žinam, da je njih bol tudi bol vseh, ki so se borild za svobodo. Pogrebni sprevod bo danes ob 17. iz mrtvašnice v ulici Pleta čez Piazza Ospe-dale, via Tarabocchla, via Carduc-<4, piazza Garibaldi in via del Bo sco na pokopališče. IZ .TUGOSLAVlj Dobiček v trgovini Sv. ivanski roditelji n sestanejo v nedeljo popoldne ob 18. uri v Narodnem domu. Pridite vsi! Prehrana Delitev mesa v Lorici Prehranjevalni urad v Gorici objavlja, da se bo delilo v soboto, dne 7. t. m. konzervirano meso in sicer po 100 na osebo. Omenjeni obrok se dvigne pri mesarjih z odrezkom 4. živilskih nakaznic za razno blago za štiri mesec« julij - oktober 1945. Oema je 119 lir za kg. V Murskem Z vseh strani so prihajate žene j v Mursko na sestanek okrajne AFZ. Tam so podate poročila o svojem dosedanjem delu, nato pa jim je tov. iz okrajnega odbora SPZZ dala navodila in naloge za delo. Po dalj časa trajajoči diskusiji so tovarišice, ki so bile na IL kongresu v Ljubljani pripovedovale. kaj so doživete. Pripovedovale so o lepem sprejemu, o srečanju z mladino, pionirji ter žedami iz drugih naših dežel. Predvsem jim je ostalo v spominu srečanj« z ženami iz Koroške, ki so kot žene Primorske dolga desetletja trpele Im SIP IS „Sveti Ciril In Metod učita stare Slovane" Freska v župni cerkvi v Gradnu pri Kojskem v Brdih. Našitka! Jo je t**sški akademski slikar Lojze Spacal L 1943 v velikosti 5 m x J m. MIREN Problemi naše živinoreje Prvi zbor volilcev v Idriji V ponedeljek s« je vršil pivi zbor volBoev, odkar smo osvobojeni is-pod fašistične tiranij«. Zavedajoč se značaja ljudske oblasti, ko vse ljudstvo samo odloča in nadzira delovanje le svoje srede izvoljenih izvršnih organov, se je tega prvič v naši zgodovini svobodnega zborovanja udeležilo veliko števili ljudi. Navzoči so bili tudi predstavniki nase vojske in antifašističnih organizacij. Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika je podal politični pregled politkomisar tov. kap. Rupnik. Poudaril je, da bomo morali pri izgradnji v vseh panogah skupno sodelovati ter podpreti naš, od ljudstva izvoljeni mestni INOO. Sledilo je izčrpno poročilo tov. tajnika o delovanju posameznih referentov. Poročal Je, da se Je od 7. do 30. junija rešilo 280 dopisov ter vršile tri seje. Oskrba mestnega prebivalstva se je za mesec junij precej zboljšala. V tekočem mesecu so predvidevani tudi poviški hrane vsemu težkemu delavstvu in internirancem. Največje težave so nastale zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev za prevoz hrane, pa tudi te težave bomo znali s časoma premostiti. Tqv. sekretar okrajnega odbora OF je v svojem govoru posebno poudaril, da bomo te v skupnem sodelovanju z našimi oblastmi žeti tudi skupne uspehe. Na predlog tov. tajnika INOO je zbor volilcev sklenil organizirati pomoč prt odvažanju ruševin, pri obnovi mesta ter pri napravljanju GOSPODARSTVO Rdeči Krji v mirenskemu okraju j ima po vseh vaseh odbore RKS. Ze pod okupacijo je imel RKS v < mire nekemu okraju precej uspeha. Do osvoboditve so ti odbori delo-j y ^ ^ ^ 8vetovTm voj- i plar čistokrvne pasme. Da s« odvali po vseh vaseh razen v neka- j no ^ ^ločili živinorejski strokov- ! pomore kmetom, se je dovažala j njaki po več ali manj uspelih po- I zadnje teto vojne živina iz rasnih skusih z nekaterimi pasmami go- i delov avstrijske monarhije, tako veje živine, področja, v katerih naj j da je enotaost rase popolnoma iz- viti tudi nobenega drugega odfbo ra. Po osvoboditvi pa so bili postav ?jeni tudi tam in so ae tudi takoj ^ j,j0 pa8me odgovarjajoče te- ; gtaila. Po končani vojni so se kom- lotili dela. Vaški odbori RKS imajo . „ ... i , .. K , renskim, kllmatičnim in ekonom- | petentne oblasti spet z vnemo lo- svoje ambulance, katere po potre- j skim prilikam teh krajev. V glav- j <*» živinorejskega problema z uva- KI S-, i-lm-jn _J __ ..— It, TVi uho jVjl rvo i lUHaill V e,u,T | * O* r „ „ Z,'*. kninii- —i,„ ; nem ste bili za naše ozemlje dolo- ! žanjem čistokrvnih bikov in pleme- so v njflh domače bolničarke. . „ ... 1 jeni dve in sicer za gornja Konce šohkega leta. V mirenskem i 3og^ doliQ8 mo]ta,8ka ^ Kras, Vi-okraju se je pred dnevi zaključil : pov„ko iT1 Trnov#ke planot« p« 8i-solaki pouk. Za zaključek šolskega vft p^na. leta so se vršile po vseh vaseh šol- j ske maše, katerih so se udeležili Ponek«d so vpeljali tudi eimodol-vsi učenci in učenke. Ravno tako sko ali nji slično govedo. Odredbe so se v vsem okraju vršili šolski j za uvajanje teh pasem so se stro- mltingi. Po šolah so bile ustanovljeni podmladki RK in stenski časopisi, za katere bodo pionirji skrbeli v času počita io. KOBARID V Livški vasi smo pričeli napeljevati elektriko. Sedaj se pričenja napeljava po hišah. Delo bo do jeseni končano. go izvrševale in v kratkih letih so bili doseženi lepi uspehi. V zadnji 30 letih so bili vsi napori in trudi dvakrat skorajda qp-pohioma uničeni. V prvi svetovni vojni so bili Soška dolina in zapad-rri deli Kraške planote ter Vipavske doline popolnoma uničeni. Le tu in tam je oetal še kak exsem- Mladina na delu nie iz Švice, Gornje imjje in Koroške. Uspehi so bili zadovoljivi, tako da se je tik pred drugo svetovno vojno jjpet pojavila enotnost rase v njej nfljcazanih krajih. Nekaj let pred vojno so bile upeljane tudi genealoeke knjige, kar je pripomoglo k selekciji doma uzgojen« Sivine in zmanjšanju stroškov za uvoz tujih plemenjakov. Opla akcija pa ni nikdar prišla do popolnega izraza ne privedla do umovanja med atvinarejoi, ker so jo večinoma šablonsko voditi ljudje iz južne Italije, se niso nikdar mogli užlveti v tukajšnje razmere In prilike ter niso uživali popolnega zaupanja našega kmeta. E hitro povzdigo živinoreje je tesno povezan gospodarski podvig io blagostanje kmečkega prebivalstva. Momentano še ni mogoče točno določati smernic naši živinoreji. Na svak načTn pa mora iti v smeri produkcije mleka in mesa. Trst m ostala večja mesta Slovenskega Primorja konsumirajo take množi, ne mleka, mlečnih produktov in mesa, da jih samo njihovo bližnje zaledje ne bo moglo še dolgo časa kriti. Pri določanju prodajnih cen zs blago, za katero ni oblastveno predpisanih oen, je treba strogo vposte-vati navodil«, za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno, ki jih je izdal zvezni minister za trgovino in oskrbo inž. Nikola Petrovič 11. maja t. 1. in so sedaj objavljena tudi v prilogi Uradnega iista z dne 30. junija. V tej zvezi je treba tudi opozoriti, da se po 1. členu zakona o nedopustni špekulaciji kaznuje vsako terjanje višje cene, kakor je cena, s katero mu je zagotovljen primer en dobiček, kot nedopustna špekulacija Kazni pa so po tem zakonu zelo stroga (denarne kazni, prisilno delo do K) tet, zaplemba podjetja odns. tmovine). Navodila zveznega ministra za trgovino, ki veljajo za vso državo, točno določajo, kako se zračuna dejanska nabavna cena, Id se ji sme pribiti dopustni kosmati dobiček. Obenem določa mejo kosmatega zaslužka za posamezne vrste blaga. Iz odsežzrega seznama dopustnih odstotnih pribitkov k dejanski nabavni ceni navajamo nekaj najvažnejših (prva številka označuje dopustni pribitek v trgovini na drobno, druga v oklepajih pa pribitek v trgovini na debelo): kolonialno špecerijsko blago: predmeti za prehrano všteval sočivje, konzerve in marmelado 30% (10%), ostali predmeti 25% (13%); proizvoda indu- strije vrenja: špirit in kis 10 (7%), kvas vštevši kalo 35% (12%), pivo 10% (—’); nunnberško blago: navadno 25% (12%), luksuznemu davku zavezano 30% (1®%)> steklo to porcelan: vštevai lom: 30% (35%), luksuzno 35% (3.7%); drva zb kurjavo 5% (12%); tehnični les: hlodi jamski les, tesalo! trami In rezan stavbni los 20% (15%). ** stavbni les plemenitih vrst, "ar vezane plošče, furnir 25% premog vštevsi raztros: čiri tijn 18% (5%), lignit 25% (6%)i 4 vštevši raztros 22% (15%)i fjl iz usnja 26% (—), s podpis11* lesa, pletenin itd. 15% fakturno, galanterijsko iri cijsko izdelano blago: nav% 25%. (12%), luksuzno 35% H" stavbni material vštevši rast« roma lom: apno 25% (12%) , material 25% (10%); milo 1” prašek 10% (6%); maža za0** in parkete, sveče 26% (15%);!* ir izdelki iz papirja 25% (1WW'J * T samički material 30% (15%)!'| nična olja 18% (12%,); Ir. kovinsko blago 25% (16%)' j Cbračun z madiar^ sklmi fašisti Beogiad, 5. Tanjug. — Voj#0! d išče mariborskega področji J obsodilo sedem narodnih :zds)% in sicer: 3 na smrt na veš«1* na smrt z ustrelitvijo, 2 na 'v odnosno na prisilno delo. j sojenči na smrt so: Kerčmar' vodja madžarske fašistične v Murski Soboti, ki je deportacijo Slovencev v koncentracijska taborišča.; ciant Turk Josip, Strokaj madžarski policijski agen, aktivno sodeloval v borbi prod* tizanom, in Ivan Peterka, zator fašistične strank*. VŠ smrt obsojeni »o bili hkrati* ni na izgubo državljanskih K je*»* tetei r«J ; »eri •cer. »•i rito toje 8 ar **w X( •• j *«!», « * »riti ^ * ri«; fr* in zaplembo imovine, Anton vat, bivSi poštni upravnik E , a>) džaraki denunciant, je bil ob»°r , 20 let robije. Stefan Ernest 1* leto dni prisilnega dela A>VWW%WW^WVh Nasi internirane Prvi uspehi solkanske mladine na prosvetnem polju Odkar je naša vojska osvobodila Solkan, se je začelo novo življenje v tej vasi, pionirji so začeli pridno napredovati v šoli, petju in prireditvah. Mladina je poklonila svoji vojski osvoboditeljici lepo zastavo, priredila mnogo uspelih mitingov ter nudila razvedrilo veem vasča- bolj čemijo partizanske knjižnice, revije in vse časopise, saj najde v njih vso veličino naše borbe, tako težko pričakano zmago to nalog«, ks nas čakajo. Med nailml borci Preteklo nedeljo so borci IV. ar- nom. Ze prv« dni junija se Je pri-1 made v Opatjem selu povabiti v čela šola, večaami tečaj za slovenščino, ki ga obiskuje okrog petdeset mladincev m mladink. Mladina je skupno z SPZZ otvo-:ila čitalnice Infcpjlinice, V knjižnici je 236 slovenskih knjig, 66 italijanskih, 60 otročkih, 38 igrio, « pesmaric. Ljudstvo pogosto obiskuje knjt-drv za našo vojsko in za nase vpo- j Hioo in čvtalntos. 2aveda ae, a kojence, da jim bo na ta način i kakšnim trudom je bila pripravlje-omogočena cenejša nabava. |na literatura in ohranjena, zato tem goste mladino )z Rupe. Z veseljem »e j« mladina odzvala povabilu, to posebno zato, ker v Rup! več naše vojske. Naši borat so mladšpo z navdušenjem sprejeli, btii so zelo veseli, kec so jim mladinke iz Rupe pripravite lepo prireditev. Čeprav jc- vojska zapustila naše kraje, se je naša mladina ae tesneje oklenil* tistih boroev, ki so ostali. Ob vsaki priliki jih obiskuje In tako potrjuj«, da ima v našo vojsko vedno večje zaupanje. V qedaj končani vojni so govedorejo doleteli rudi udarci. Ostala je iic«r enotnost pasme v poedinih krajih, števtllčno pa se je zelo raz-radčlte. Z ene strani so bili oskrbovani naši partizanski odredi, s druge pa so okupatorji in njih pomagači ropali to klali, kar se je te dalo. f*ri tem nieo utrpeli vsi kraji enake izgube. V prvi vrati so popolnoma Izgubili živino kraji, ki ao bili požgani od koder so bili ljudje odpeljani v Nemčijo. Nekaj manj izgub so imeli kraji, kjer so s« vršile le hajke. Se precej dobre pa so jo odrezali kraji, kjer nteo prišle do izraza vojne operacije Točnih statističnih podatkov ni na razpolago, iz ustnih poročil .pa se da sklepati, da ao zapadnl Kras, Vipavska dolina, Trnovska planota in nekateri deli Soške ln Idrijske doltae izgubili nad 70% goveje živine. V manjši meri je bil prizadet sežanski okraj. Najmanj so občutili bi tim J« gorička ln tržaška okolica, kjer so izgube računajo lahko samo na 30% ali še manj. KULTURNI ZAPISKI ij misli o kulturnem delu T leka Naš« oaemlj« Je bilo dve polni desetletji puščava, Id jo J« preraščaš plevel: Vse kulturno delo o« Js sistematično uničevalo do poslednjih kali, ki so poganjale is-pod sovražnih naplavin. Zdravo same zadnjih tet pa j« sproti zasipaš* strašna vojna vihra. Prad fašističnim razdobjem naših krajev smo sicer razvili vsestransko kulturno prizadevanj«, vendar al Mio nikdar enotno. Is istih vzrokov, ki niso marali enotnega gospodarstva, se tudi kulturna site nteo povešala Liberalno svobodaštvo Jim nd zaupalo in globokega kulturnega snovanj« med ljudstvom prav sa prav tudi nikdar Zdaj so ovire odstranjen*, pri-šri Ja Čas, da popravimo zamujeno ln globoko morjemo v ledino prave ljudske prosvete. Kako? Prosvetni delavci se morajo zbližati, združiti v istih namenih, da dejo ljudstvu najboljše, kar Kak„r Vma 1Jud*tvo pra- ri-J. . in da njihovo prosvetno delo, v)co do doatojnega fflovelta vred. oluj.-.a in olepša trdo vsakdanjt «... , ...... . oega zivi.icnja, tako mu gre kul- ^ivljenje. Umetnost to znanost ne s ® bodita več izključna pravica sreč sredstev je, koliko je mogoče de-1 misliti io poiskati način, kako vrhovnim množicam resnično nuditi, ; niti umetnost ljudstvu, kako jo posbeno daleč od ljudskih središč.! prepojiti z ljudskim iivljenjem, da Vendar je danes, v dobi radia, mar- j bo najbolje dovršila svojo nalogo, stkaj mogoče, kar Je bilo včasih! Bno je nedvomno: C« hoče umet nedosežno. In še več J« dosegljive- j nost nazaj k ljudstvu, se sme saga, če imamo resne namene, da j mesebe zatajiti. A zato Je potrebno, ljudstvu, glavnemu nosllou nov«, I da se ne oddalji od ljudstva, da boljše družbe, damo delež, dosto-i S* n« zataji, da tenko prisluhne jen delež, do katerega Ima veo 1 ljudskim potrebam, gre * njimi vzporedno in spremlja delovnega človeka na vseh njegovih potih. Torej nikakršnega plehkega zabavanja, le tako. kd prinaša veselo vedrino v dnevne tegobe to poee- U'ni delež, ki lepša življenje, člo- .. . . ■ k» 'ivigs n osrečuj«. V tem J« nih izbrancev, ampak sklonita »e, po8langtvo znanoatl in umet-i** tud1 ™JtežJa vprašanja k ljudstvu, ki ustvarja vse pogoje, r ' •“----“---------------- i- ^-------“ da znanost in umetnost sploh ži- vita in procvitata. 0* sprejmemo to načeto — to kateri umetnik to znanstvenik, ki j« ra* izšel i« ljudstva to čuti zanj, Ste n« bi sprejel? — potem vemo, da aa ljudstvo nteo te drobtine, marceč vse, kar ustvarja umetniški ln znanstveni genij. Vprašanje Večina današnjih um»tn*»v Je to spoznala. Marsikdo starejših te prelomil z meščansko preteklostjo, mladina s« je mnogokrat ie v prvem začetku s zanosom napotila v novo »TV-r. Vzllc vssj dobri vo4Jl to živemu prepričanju pa bo troha še marsikaj ra»iistiti, marsikaj pre- dtoveMcega snovanja, dejavnosti, do globin človekovega notranjega življenja. Umetnost naj torej ostane resnična umetnost, na višku, brez popuščanja, brez koncesij. Le Nova pota so “tu. Kako hoditi po njih, bo kazal razvoj sam. Kdor čuti, kako j* propadajoča liberalna doba šla mimo problemov ljudske umetnosti, ve, da opva pota niso lahka, da so vprašanja, ki Jih bo treba premagati. Morda bo ljudski umetnostni qagon sam ločil zdravo zrn j« od praznega plevela. Naša prva nalog* bi bila da govedorejo števiHčno hitro povzdignemo, pri tem pa ohranimo obstoječe pasme. Kar začasno ni mogoče niti misliti oa kak uvoz ne .preostane nič drugega, kakor da pričnemo graditi na tem, kar nam j« ostalo. Do sedaj so bite izdane nekatere odredbe, katere se pa še pomanjkljivo izvajajo. Okraji so navezani sami nase in nimajo še točnega pregleda, kakršno je stanje v bližnjih okrajih. Mora se torej pri PNOO-ju urediti urad, kateri bo vsak čas vedel za potrebe in stanje poedinih okrajev ln po potrebi odločal od kod to kam naj se žl-vto* prepejje. Klanje telet je prepovedano, a se menda dovolj strogo iška* ne izvršuje. Tudi tole, staro 50 dni, ni sposobno, da se brez mleka ali aurogatov pravilno in hitro razvije. Teleta bi se morala oddajati v rejo najmanj 70 dni stara, ker drugače zfite*tenojo v rasti to razvitku ter so pordvržena raznim črevesnim motnjam. Cena aa živo kakor tudi zaklano govedo bi morala biti v oell pokrajini enotna pa bi Se na ta način preprečila vsak kršna špekulacija Starejša ln razvitejša teleta bi morala bttt odgovarjajoče boljše plačana, da s« rejcu nadoknadi uporaba mleka, katero je izgubil za rejo mladiča. V vsakem okraju bi se morala urediti gene*loška knjiga, v kateri M bile popisane vse čistokrvne živali Pregledati bi jih moral izvedenec, ki bi imel celo področje pod seboj in bi stvar enotno uredil. Ljudje bi polagoma pridobili tudi čut za ocenjevanja čistokrvnega goveda. Vsem tem in podobni ukrepom se mora pridružiti dobra veterinarska oolenh«. fttevilo poslujočih živino-zdravnlkov bi momentano zadostovalo za nejpotrebneje. Dogodilo pa se j«, da so ravno podeželski veterinarji z velikimi delokrogi in pomanjkljivimi javnimi prevoznimi sredstvi ostali navezani le na svoje noge. Belo številne so neplodne ple-mentee. Pojavil« ao se kužne bolezni, (tiftnovka, rdečica itd.), katera so le delno pod stalno kontrolo to M odločujoče zavirajo živinoreje. Splošno so razširjene avitaminoze V naslednjem objavljamo nadaljnje podatke o naših internirancih, ki so biti v nacističnih koncentracijskih tabpriSčth v Nemčiji. V naslednjem se avorščajo imena iz Mo-najtova. Curič Geco, 1906, Oortv Marija, 1930. Cerlot Rmia, 1924, Crrouski Ivan, 1925, Ceiio' Vašo, 1922, Cel*č Stojan, 1922. CeHoa Rajko, 1917, Celica Perm, l>, Čirič Dragntin, »16, Črtk Sofija, 1922, CoHd Miha, 1898, Cernelo Karl, 1924. Draksler Ciril, 1928, Davidovtč Sana. 1913. Davidovi6 Mara, 1888. Gorič Marija, 1908, OcdLlar Ferdinand, 1920. Hozjan Martin, 1906, Hrtdarim Rudolf, 1928, Hitnor Karl, 19K8, Hlebec Josip, 1923. Jer e trna Ana, 1903, Jaremid Suzana, 1921, JovorSek Stanko, 1914. Konač Josip, 1920, Krompai Frana, 1916, Končan Pavel, 1914, Košir Alojz, 1921, Kolander Ivan, 1923, Kodrič Jože, 1893, Kodru! Ana, 1898, Kodrič Maks, 1922, Kodrič Terezija, 1931, Kodrič Zofka, 1934, Kodrič Julijana, 1936, Kodrič Ljud, mila, 1940, Kodrič Jože, 1944, Kova-oiu Ivan, 1921, Kolača Ivan, 1934, Kakič Jole, 1897, Kirin Ivana, 1921. Ljubibšek Marija, 1931, Logar Peter, 1890, Lordon Genija, 1920, Lovrič Mate, 1926. Markovič Peter, 1920, Marušič | Rado, 1895, Mirkel Milan, 1929 I Molj Franc, 1932, Mikač Martin, I 1925, Menart Janko, 1929, Miklič Dominik, 1927, Meseo Alojz, 1906, Mohor Jvan, 191«, Mrlek Matija, 1902. Nečimer Bert, 1984, Nap**! mistik, 1924, Nagode Ivana ■ Nedeljko Filip, 1895. Oven Vincenc, 1927. ‘i Palfi Anton, 1921, Plestljdt i na, 1909, Prosen Ignac, stoimik Ivan, 1877, Planino T 1926, Pavšič Ivan, 1896. Becker Franjo, 1924, Franc, 1924, Knez Frančiško, Knez Roza, 1899. TRŽAŠKI RADI* v soboto 7. junija. 6.58 jutranja glasba, 7.10 iteffd sporeda, 7.16 poročila v KsltJFSj k hvi ten M« *» »to ta* št 5 H % *k ten 'šl S •tat to 7.30 poročile v slovenščina, "'J tranja glasba. 8. aekstet P°“.* stvom dirigenta Oozzianija, 8r . ključek. 12.28 otvoritev, 15.30 lahka nična glasba, 18. napoved ročila v italijanščini, 13.15 P°*j| v slovenščini, 13.30 radijski tj orkester pod vodstvom čiri«^: Erlacha, M.10 obvestila *v0) • 14.30 zaključek. 19. obvestila svojcem, 19-2*) LJ nična glasba na ploščah, 20 ^ časa, poročila v italijanščini. J s, on M) ' u porodila v slovenščini, 20.30 's slovenska ura, 21.15 vesela f!j| na ploščah, 21.30 rDobrodein*. reditev*, enodejanka Dori j® dem ja, 22 večerni koncert, veliki radijski orkester P<** J KS\ vanjem sopranistke Rine stvom dirigenta Ciplja in s 1 ni j ene in tenorista Marija 23. zadnje vesti v Italijanščini ^ zadnje vesti v slovenščini, 23“ sna glasba, 24. zaključek. j »< % ie i »i«i ob to* % »o te* S H to to to to to to to to POIZVEDBE Toda brez umetnostne vzgoje ljud- (koatoIomnk,a rabitično*t, neplodnost). K temu »e pridružuje gi moment, ki stopa v ospredje pri novem snovanju, da se umetnost. končno vrn* k ljudstvu, čigar last J« in mora biti. Kako podajati umetnost, da jo bo mogel tudi preprost, od trdega dela utrujeni človek v-io sprejeti, tudi to je vprašanje, ki ga bo merala rešiti organizacij* -kulturnega udejstvovanja naših umetnikov In ljudskih od zemlje, od ta* ne sme v e terske prosvetnih delavcerv. višine, ki nimajo več veal z resnlč Glavni korak pa Je, da se vse u-no stvarnostjo. Dolžnost umetni- onetnontno delo poveže v enotni kov Je, da budno čuvajo svoje po- I organizaciji, ki bo prešla k rešitvi slanatvo in ometa osti ne skrunijo.] jepth In važnih nalog. JT. F, še pomanjkanje najpotrebnejših zdravil. Za braniti se mora delovanje raznih mazačev; kateri le lost-žlvtnorejcev. Dogodili so se prtme-ne koristi izkorlščujejo nevednost d* so taki mazači vbrizgali prašičem nekaj kub. cm. seruma In s tem uverlll ljudi, da ao cepljeni proti rdečici. FERHAN1 JANEZ, Gemrin-schaftslager 16, Erfurt, Mlttelhau-.seratraese 77-76. — Perhan, Trno-vo 350, Ilirska Bisfcrtoa. KAVCIČ MARJAN, roj. 11. 10. 1925, »el v Kosovelovo brigado, pozneje baje v Beograd. — Kavčič Karli, Trst, Via Pagllortcoi 78. LEFffGER JDCEVAGO, roj. 1926, v XXXI. diviziji Gradnikovi brigadi, na zadnje v Lokvah. —■ Lipicer I-von, Šmartno pri Voj »kem, Gorica. KOREN SLAVKO, 'jeni* 3 ujet od domobrancev, nato ra v Ljubljani. MURKO K0^ LČDO, komisar zaščitne Čete/ div., januarja 1945. odšel grad na vojno akademijo. 1 KOREN, letnik 1906, in«^| r Nemčiji. — Koren Morijo, ‘ 14, posta Kobarid. VBRSA ALOJZ, roj. 1911 na Proseku, partizan od julija 1944. — Danica Regent, Via Glardtno 49, Trst. COLJA HAVLA, RASTJA, poročena Mužina, roj. 1907, ujeta od četnikov 36. aprila 1946 v Lukovei na Krasu ter 23. aprila ponoči odvedena v neznano. — Uredništvo »Primorskega dnevnika*.___________ ALFONZ GREGORIČ, roj. 8. 2. 1909. odpeljan od Sfkoroev iz Peči pri Mirnu. — Stefan ja Gregorič, Volč jod rega 60, Gorira___ SOAGGTANTE ERMINIO, bil v karabinjerski sluibt v Gorici, odpotoval je službeno v Ajdovščino »kupno 4 novemlb«* 1943. — Soag-giante Flori na, vi* detla Croce 10, Gorica. STANIČ ALBERT 1« Kamniškega, ob odhodu partizanov iz Trata odšel iz vojašnice via dellTSremo 82, bi' v zaščitni četi H Br. N. O. — Stanič Jožefa, Kamniško 189, Kanal. MUHEC FRANC, zadnja vest iz Rusije z dne 13. 12. 1942. — Mihec Ana, via Oastelogo 474, Izole. PREPROST MLARIO, v clji v Nemčiji- — Preprošto J Via Giulla it. 6, tel. 6083 aJIJV VALENO«! IVAN, roj. ujetnik, prepeljan v Slovec&J nje vesti Iz Dalmacije. — vfr Valenčič, Javorje prt Podgr®”l! Reka ah Via Mollno a VaP^ pri Bizet. Trst. J. ANTONIO MILOVIČ, roj J, dec. 1944 v 8. bat v OaH**",) brig. — Družina Milovič, Tri*’ Donadont 32. OLBaC DANILO, roj. lM^ l/ goelovanskl armadi kot - kapetan, zadnje poročilo to maju 1944. CIBIC RAJiK^j/1 to 1914, ocLsel u avgustu 193fl Pjt I ljane preko Italije v f* f to (Marseille), odtsm v Tunis i*^F h, roko. Zadnje sporčllo oktobri^ — Clbk: Ivan, uprava »Prlri® ^ ^ ga dnevnika*. MAL.) C KIL. -J MARŠALA nova pošiljka. C4*** nizke. Via Tarboohl 7. J* Ventilirajo prodam ZNEBELJ ANTON, bolničar, roj 1918, partizan od 20. 9. 1943. — Zne-belj Stana Markovščlna 3, Materija. Istra. FABIAN 0X0 VLADIMIR, rojen 1906. — Fabiančlč, Tst, Via Mollno a Vento 112. Dobro IzvaJODi ukrepi, bi nedvomno takoj in ugodno uplivall a* caavoj naše primorske govedo- rgjs- Dr. Logiša, iivi nosdravnik PODGORNIK ALOJZ, Iz Praprotna, roj. 12. 6. 1926, bH komandant v Capov&nu. — Uprav* «Pr4-morskega Dnevnika*. KLAVORA FHRIDO, roj. 38. H. 1912, v Čezsoči prt Bovcu, Oorioa, stanujoč v Llpoah na Jesenicah. — Klavora Ivanka, Čezsoča 60 Bo. v ec, Gorico. via Tarabocchia 7, vogal iTo N A J D K bila "»'VI Dne 5. junljr, i. J, je bila na poti Dlvaoa - Sežana kaj tisoč Rr gotovine lzkaenlca. glaseča se na Ih1 ,y cullč Vladimir meesr i* s41" sloa (Bakar). Lastnik dobiV; llstnino pri Izv. okr. N.O.O. V odsek za soc. »krbrtvo. Ca*lT‘ Reki odnosno Sušami »e P°y de posnamejo ta-le oglas. Odgovorni arodnifc JOŽE KOREN r