Z opiranjem na lastne sile bomo premostili težave v OZD
Usmeritve vseh aktivnosti zveze komunistov so naravnane na to, da bistveno zožimo fronto odprtih problemov, predvsem na področju uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Pn tem ostajata še naproj vsebinska osnova idejno-politične aktivnosti komunistov v občini, njegovo ure-sničevanje pa merilo preudarnosti in učinkovitosti posameznih članov osnovnih organizac;j in organov ZKS. Zato je potrebno angažirati celotno članstvo ter delovne Ijudi in občane ter jih mobilizirati za bi-stveno hitrejše spreminjanje razmer.
Pri tem moramo bolj spodbujati opiranje na lastne sile v organizacijah združenega dela, da se bodo delavci aktivno vključili v vse procese in pn tem samoiniciativno izkoristili možnosti uspešnega go spodarjenja v čim večji meri. To zahtevajo tudi ugo-tovitve analiz, ki kažejo na to, da ob približno enakih pogojih gospodarjenja delovni kolektivi dosegajo zelo različne rezultate. Zato pa moramo temeijiteje proučiti, kateri elementi spodbudno vplivajo na uspešno delovanje kolektivov in kje so omejitve in blokade za aktiviranje lastnih moči v temeljnih orga-nizacijah združenega dela.
Izhajajoč a teh ocen je naloga komunistov predv-sem v tem, da usmerijo pozornost na nekaj ključnih temeljnih vprašanj aktiviranja lastnih moči v OZD, kot na primer:
—  preveč je prisoten problem zanemarjanja ne-nehnega strokovnega spremljanja in analiziranja poslovnih rezultatov in uspešnosti organizacij zdru-ženega dela, ki se mnogokrat nadomešča s pojas-njevanjem zunanjih razlogov za slabšo uspešnost ter ustvarjanjem »klime nemoči« v OZD. Spre-membe tega prepričanja bodo težke in možne le s politično akcijo za iskanje novih možnosti razvoja;
—  učinkovito delovanje temeljne organizacije in njena povezanost v produkcijskem procesu delovne organizacije kot posledica neustrezne organizirano-sti še vedno povzroča to, da se velik del energije troši za razreševanje teh konfliktov. Ustrezna orga-niziranost OZD bi bistveno prispevala k večji pro-duktivnosti dela in uspešnosti gospodarjenja, kjerse bodo kolektivi in vodstva predvsem posvečali izboljše-vanju tehnologije in organizacije dela. Zato je nujno narediti več v procesu reorganiziranja OZD za ure-sničevanje zamisli o TOZD kot temeljni celici druž-bene reprodukcije in druibenoekonomskih odno sov;
—  kadri v organizacijah združenega dela so tisti, ki opredeljujejo in rešujejo probleme, s katerimi se delavci konkretno srečujejo. Zato moramo ustvarjati možnosti, da se ti kadri nenehno izobražujejo in do-polnjujejaznanje in s tem tudi bolj iniciativno rešujejo probleme. Ob tem moramo podpirati spodbudne oblike nagrajevanja in druge motivacijske dejavnike. To je pomembno še toliko bolj, ker hitra izboljšava kvalifikacijske sestave zaposlenih ni realna. Torej je izhod v zagotovitvi boljše izkoriščenosti znanja, ki ga kadri imajo in zadostni motiviranosti s spodbuja-njem različnih sistemov napredovanja v OZD, ruše-njem skoraj neprebojnih ovir za prehajanje kadrov iz ene organizacije v drugo itd.
—  V naši družbi bi morali v večji meri uveljaviti koncepcijo »socialne produktivnosti«, ki jo uvajajo v razvitih državah. Analize namreč kažejo, da so uspešnejše v ekonomskih vidikih gospodarjenja or-ganizacije, kjer je prisotna visoka stopnja identifika-cije delavcev s svojim kolektivom, množično zasno-vana inovativna dejavnost, prisotni relativno dobri medsebojni odnosi, zlasti med nadrejenimi m podre-jenimi ter kultiviran način vodenja. Prav samou-pravni sistem je po svoji socialistični in samoupravm usmeritvi že izrazito naklonjen razvijanju te vrste produktivnosti.
—  Bistvena oblika, ki izčrpava mnogo ustvar-jalne energije in hkrati predstavlja veliko zavoro v uveljavljanju notranjih dejavnikov v našem sistemu samoupravljanja, je pretirani normativizem. Zanema-rili smo namreč logično etapo v razvojil samouprav-Ijanja, to je tako racionalizacijo postopkov, ki zago-tavljajo ohranjanje ideje in vsebine samoupravljanja, ki prav gotovo ni bilo nikoli mišljeno v obliki nepro-duktivnega trošenja velikega dela delovnega časa za sestankovanje, kar je danes njegova značilnost;
—  Vedno odprto vprašanje je sistem  delitve sredstev za osebne dohodke. Studije kažejo, da se-danji način delitve po delu, ki preveč poudarja indivi-dualno merjenje rezultatov, vnaša tudi nekatere ne-spodbudne učinke, tako za razvoj organizacije kot
odnose med delavci. Zato bi izrazitejše nagrajeva-nje skupinskih učinkov spodbudneje vplivalo na oblikovanje kolektiva in njegovega poslovnega usmerjanja;
— Prestrukturiranje gospodarstva terja stalno iskanje novih programov in metod, ne pa 16 trenutnih prizadevanj za izvoz ter še preveč prisotnih pojavov rutinerstva in zavarovanja vase, neinventivnosti itd.
Cela vrsta ješe področij in vprašanj, ki terjajo akti-viranje lastnih sil, na katere bodo morali delavci dati v svojih okoljih odgovore ter zagotoviti uspešhejše re-zultate gospodarjenja. Naloga komunistov pa je predvsem, da spodbudimo ta razmišljanja in mobi-iiziramo veliko pripravljenost delavcev z jasnimi opredelitvami ciljev in akcij za doseganje teh ciljev.