Dom in M > * * • ♦ ♦ ♦ Štev. 12. .....'H'H^sm i uii]riii.iiuiiuCrj>irrjrmm:i n u ixrrrmmi fiiriiiTiiin 1111.1 11 n ll'lllllll^- V Ljubljani, 20. decembra 1888. ...................................................................... Leto I. ....."■..........iilllf-^— :rT v.: ^ i Ji t :; ^: .T.:r.: : r.;;; r. 1 .v:;i 1;m r* 1 rrrziir»«r, t n 1 r> 1 r« 1 r* 1 r.i^T,-; ■ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • r m f i ..fiLAT. O Miri desetletnici vladanja Nj. Veličanstva. prostore sinjega neba, i^V domovja solnčnega višavo Ponosno dvigaš sivo glavo, Triglav, slovenskih kralj zemlja! Čemu pač vspenjaš nad gorovjem, Nad bornim, ljubljenim domovjem Vrhove tri, oj krone tri? Po čem srce ti hrepeni? Na nebu širnem solnee sije In žarke siplje na zemljo, Ob žarkih bujno cvetje klije, In gorke v srcih želje vro. In ti, Triglav, v neba višavo Kipiš s častito sivo glavo. Ko v dolu še leže temine, Se tebi solnce že smehlja, In ko zapušča že doline, S teboj ljubo še pokramlja. Čim bolj so mu sahnele moči, tem bolj mu je rastel strah, a tudi vera v Boga. Spoznaval je pač tudi on, da je v nesreči in o smrtni uri vera jedina rešilna veja. Zasmehljivih opazek o spovedi, peklu, Bogu, ni bilo več čuti iz njegovih ust. Nekega dne je naročil usmiljeni sestri, naj mu pozove duhovnika in sicer J . . . Slovenca, ki je prav tedaj bival tukaj in delal izpit za doktorja bogoslovja. Prihajal je več dnij k njemu. Pripravljal ga je za vsprejetje sv. zakramentov. Menim, da jih ni prejel, odkar je gimnazijo zapustil. Ko so mu prinesli sveto popotnico, bil sem tudi jaz pri njem. Hotel je vstati, da bi kleče prejel zakrament, a ni mogel več. Privzdignili smo mu blazino od zadaj in podprli jo s podglavjem, da bi mogel sedeti. O da bi bil videl, s kako skesanostjo je s suhimi, belimi rokami trkal ob svoja prša in ihteč za duhovnikom izgovarjal besede: »O Gospod, jaz nisem vreden . . .« Veruj mi, prijatelj, nebesa morajo res veliko veselje imeti nad spo-korjenim grešnikom. Potem smo ga zopet položili. Mir mu je sijal iz očij. »Sedaj mi je dobro«, šepetala so mu ustna. Od tega dne je bil zelo miren. Bil je kakor prerojen. Smrti se ni bal. Le tožil je, daje tako brezplodno preživel mlado življenje. Obžaloval je posebno, da mladina, stopivši iz gimnazije, nima nikakih pojmov, ali celö napačne misli o resnicah, od kojih je odvisna vsa njena časna in večna sreča. Kesal se je posebno, da je na gimnaziji toliko mladostnega časa, najbolj dovzetnega za večne resnice in ohrabrujoče ideje, porabil — rekel bi potratil — za učenje in čitanje takih stvarij, ki mu niso nič koristile. Kesal se je, da seje bil tako slepo udal vplivu novejšega našega slovstva, ki ga je vodilo prav po tej žalostni poti, ki je budilo njegove strasti, a vest — čuječo njegovo vest je mamilo: o kako je vzdihoval pomilovaje svojo slepoto! — 0 da bi jaz mogel sedaj povedati, kar vem, kar čutim! O da bi mogel svojim vrstnikom razkriti! — Tako je tožil. Kasneje je bil še enkrat previden. Prosil me je tudi, naj tebi pišem in drugim prijateljem njegovim, da bi molili za njegovo dušo. Kratko pred smrtjo je rekel svojim drugovom, ki so ga bili prišli obiskat, da bi bil rad pokopan v svoji domovini. — Moje kosti bodo ležale v tujih tleh, — vi se pa vrnete v domovino in tukaj zapustite moj grob. Tu se je zjokal kot otrok. — Spomnite se vsaj v duhu, kadar bodete v svoji domovini, svojega prijatelja . . . Bog ve, kaj dela . . . Nisem vreden, da bi počival v domači zemlji. Naročil mi je tudi, naj tolažimo mater njegovo in jej rečemo, da je umrl spravljen z Bogom, naj se ne joče, saj se vsi srečno zopet vidimo v boljšem življenju. Potem pa je umrl . . . Bog bodi njegovi duši milostljiv! K večnemu počitku ga je spremljalo celo naše društvo. Tudi iz drugih društev in fakultet je bilo precej dijakov. Deževen mrzel dan je bil. Sneg je na-letaval. Henrik počiva na pokopališču X. na desni vhoda. Burno je imel srce — sedaj pa upam, da mirno počiva v Bogu. Z Bogom! Tvoj Andrej. Iz pisma urednikovega gospodu Vaziljevu. », . . Da bodete našli zanimive črtice o prijatelju Henriku v onem delu lista, v katerem se nahaja poezija, to naj Vas ne moti. V tem življenju se nahaja, da-si je istinito, toliko tragike, da mora pre-tresti srce čitatelju, kakor je pretreslo moje — toliko bolj, ker mi je živo pred očmi osoda, a še žalostnejša, mojega jed-nakega, morda nadarjenejšega prijatelja M., katerega je dohitela po jednakem življenju smrt v »Bingtheatru« ob znanem groznem požaru. O da bi naši mladeniči hoteli spoznati, kaj jim je v prid, kaj v škodo! Ne nehajte, dragi g. Va-ziljev. delovati za tako blag namen! . . .« (9?^ 183 Ke> Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. XII. Le pogumno! Biio je tistega leta, ko so na Gorenjskem delali težko pričakovano železnico. Nekega jutra se je rajna Ragljica iz cerkve počasi domov grede parkrat prav radovedno ozrla nazaj, kakor bi nekoga prav željno pričakovala. Nekaj časa se noče nihče prikazati. Ko se pa tretjič ozre, zagleda v svoje največje veselje, kako se peha za-njo najboljša njena prijateljica, Urša Ropo-talja, hoteča jo na vsak način dohiteti. Prijazna Ragljica seveda kar postoji klicaje proti stari prijateljici, naj vendar malo urniše vzdiguje svojega rojstva suhe kosti. Ko sta bili še sedem moških korakov narazen, vpraša že Ragljica Ropotuljo: »Ali kaj veš, ali jih že imajo?« »»Koga pa?«« odvrne Urša, kateri še ni bilo nič znano, kaj se je zgodilo preteklo noč v domači vasi. »Nazamansko«, tako se je Ragljica po svoji navadi začudila, »ali še nič ne veš, da so nocoj tatje poskušali vlomiti v Kajžarjevo prodajal-nico?« Urša na vsa usta zazija in še-le za nekaj trenotkov more spregovoriti: »Kaj, tatje?« »»Da, tatje, pa so jih srečno odpodili««, zatrjuje Ragljica, vesela, da je vendar spet enkrat ona mogla Ropo-tulji povedati nekaj novega, »»nočni čuvaj je je zapazil in brž sklical nekaj ljudij, ki so tatove prepodili že s samim vriščem.«« Ko se prvi vaški klepetulji tako živahno in z rokami mahaje pomenkujeta, pristopi k njima rajni imoviti Šimen, kateri jima pove, da je tudi on slišal po noči, kako so trije ali štirje urno tekli mimo njegovega stanovanja, pa do sedaj le ni vedel, kaj naj bi bilo dalo temu povod. »K meni naj se poskusi kdo vtihotapiti, k meni!« pristavi pogumno Šimen, »jaz bi mu pa sam dobro posvetil; ne bi prišel zdrav z mesta, ako bi ga jaz pograbil.« Na voglu Makovčeve hiše se razide zgovorna družbica. Ragljica gre kar po stranski ulici domov, Ropotulja se obrne naravnost proti Kajžarju, da pozve iz prvega vira, kako je bilo prav za prav, Šimen pa hiti k Mihi naznanjat oplaš-ljivo novico. Proti Mihi se dela še po-gumnejšega in odločnejšega, kakor se je grozil poprej. Pove tudi naravnost, da ima on zmiraj dosti orožja pripravljenega za slučaj, ako bi se kdo drznil lotiti tiste skrinje v njegovi spalnici. S to izjavo je Šimen podnetil Miho, proti kateremu je že poprej večkrat na-glašal svojo pog umnost in neustrašeno srčnost. Miha sklene bahaškega Šimna dobro izplačati. Najpred se Miha zmeni s Šimnovo ženo Mino, da na tihem odstrani in poskrije vse nevarno orodje in orožje iz spalnice. Potem naznani vsem sostanovalcem, da pride drugo noč sam p o-skušat Šimnovo pogumnost. Miha zagotovljen, da je smrtna nevarnost zanj skrbno odvrnena, zleze v temni noči okoli jednajste ure, ko je Šimen že spal, skozi okno prav tiho v Šimnovo spalnico. Vse je mirno. Miha, priplazivši se k zakladnici, poskusi pokrov pridvigniti. Pokrov malo zaškriplje, Šimen se zbudi in popraša bolj mirno: »Mina, ali si ti?« Vse mirno, vse tiho, ničesar se ne gane, nihče se mu ne odzove. Kmalu se Miha vnovič upre v pokrov, kateri sedaj zaškriplje nekoliko glasneje. Spet se Šimen oglasi, pa že bolj plašno: »Za božji čas! Mina, ali si ti?« Še je-denkrat zaškriplje in zaropota skrinja, toda Šimen se ne more več ohrabriti, ne upa se več oglasiti, sapa mu zastaja, kakor bi se bila vsedla nanj mora! Ker je bila Šimnova postelja prav tik okna, misli Miha, da je Šimen zbežal skozi priprto okno. Da bi se pa vendar prepričal, ali ga slutnja vara ali ne, stopi k postelji in potipa rahlo z roko po odeji. Pri tej priči Šimen obupno za-kriči pod odejo, skoči iz postelje, obrne se proti oknu in puhne skozenj na veliko cesto. Zunaj pa se na ves glas zadere: »Tatje . . ., roparji; pomagajte, pomagajte!« Grozni krik privabi vse one, s katerimi je bil Miha sporazumljen, iz njihovega zatišja. Odprö vežna vrata, in Šimen vstopi v beli obleki v vežo. Tu stoji na okrogli mizi prižgana svetilnica, toda vkljub temu zavpije Šimen, in sicer obrnen proti stopnjicam v globoko klet: »Mina luč, Mina luč!« Med tem pa zbeži Miha po drugih stopnjicah pod streho. Vsi začno siliti v Šimna, naj gre naj pred pod streho pogledat, morda je preplašeni tat pobegnil gori. Toda Šimen pravi, da ne gre, če ga ne spremijo vsi. V to privolijo. A do- spevši blizo vrhne stopnjice, ne upa si Šimen več naprej. »Levi pojdite, levi! Jaz ne grem, pa ne grem. Ta pošast tatinska!« — In tiščal je druge pred sebe. Kar nekaj zašumi pod vrhom, in vsi zbeže po širocih stopnjicah v vežo. Šimen se gre obleč, vzame dve sekiri, vsede se tako oborožen na težki pokrov svojega zaklada, kjer tudi presedi vso noč. Drugim pa prepove zaspati. Miha čuteč, daje veža izpraznena, odide tiho domov spat. Zjutraj pa se poda proti Šimnovemu stanovanju. Šimen, ki je že vsem sosedom naznanil nocojšnji dogodek, pride Mihi nasproti rekoč: »Slišite! Nocoj je bila grozna reč. Tatje so nocoj k meni vdrli. Jednega sem že skoraj imel, pa te presnete ženske mi nisopustile, da bi ga bil zagrabil!«1) *) Da ni bilo treba pogrešati v listu mnogovrstnosti, nismo priobčevali teb dogodbic nepretrgoma. Mogli bomo torej še v prihodnjem letniku podati jih nekaj blagovoljnim čitateljem v zabavo, kar bode lahko, ker je vsaka do-godbica celota sama zase. Oblak — sreča. ^Spod nebom plaval je oblak, ?Kot perje zdel se je leliak. Vetriček se je ž njim igral, Ga dalje proti jugu gnal. Zaman za njim se je okö Na svitlo vpiralo nebo: Vetriček ga je dalje gnal, Ni gledati ga meni dal. — Tako i srečo le kratko Nam daje gledati nebo, Oj naglo, naglo proč od nas Odžene nam jo veter — čas. f Jos. Kobal.1) x) Jako nadarjen in vrl mladenič, dijak v Gorici, umrl 23. julija t. 1. Naj hranijo te vrstice njegov spomin. » (9^ 185 ^e) Cesarjevo geslo. MJVTItr t y^ladäi' besneč divja v naravi Vihar grozan, vihar strašan: ^ Stoletna krepka bukev stoka, In stoka in hrešči in poka, In silni hrast se mu zaman Trdo upira na planjavi. Pri bilki bilka pa stoji, Pri klasu klas rumen zlati se, ln bilka nežna mi šibi se — Stoter jo sad na tla teži. A, naj divja viharja sila Nad vsem, kar zemlja je rodila, Vrši naj in bobni in ruje, In naj besni, hrumi, buči: Na bilki bilka tu sloni, Pri bilki bilka mu kljubuje. Vladar, glej, Avstrije narode Pestila že je huda sila, A roka Tvoja odvrnila Nesrečo trde je usode: Zastavo sloge si prijel, Viharjem divjim nas otel. Oj z Bogom, ti domača vas! z Bogom, ti domača vas! Oj z Bogom! kličem ti na glas, Oj z Bogom, moje sreče dom! Bog ve, te li še videl bom? Slovo od tebe mi budi, Spomin nekdanjih srečnih dni, Spomin na žitje mladih let, Ko trgal sem pomladni cvet. B. P. Kako neskrbnih, jasnih lic Sem slušal petje drobnih ptic! Neznane bile so skrbi, Neznane srčne rane mi. Zato medleva mi srce, Zato mi tečejo solze, Ko tebe, moj mladostni raj In draga vas, zapuščam zdaj. A. K.1) ffrihrula je zima, Narava zdaj spi', * Počitnice ima, Spet zbira moči. Od nas, glej, odplul je Roj radostnih ptic, In cvet se osul je Prekrasnih cvetlic. Zima. Krasoto zgubila, Sta gora in dol, In srce zalila Nam grenka je bol. Zdaj zdi se narava Pobeljen mi grob, Ki vran preletava Kričečih ga trop . . A srce ti moje, Preveč ne žaldj, B ritko sti pa svoje Bogü posvečuj! Svet Sneg krije nam hiše In polja, ceste, A burija piše Od snežne gore. Saj pomlad se vrne, Ž njo spev se in cvet, A nama odgrne Veselje se spet! ____Janko Leban. !) Ta pesmica nain je (los J a izmed priprostega naroda, od priprostega „kmečkega mladeniča", kateremu vzbuja „Dom in kakor mnogim drugim, ljubezen do prave omike, do „domovinske ljubezni." £ Pisma vojaškega kapeiana. VII. Velečastiti gospod župnik! Dolgo je že, odkar sem vam zadnjič pisal. Upam, da zaradi lega niste hudi name, ampak da ste si mislili: »Mora se mu pač dobro goditi, ker nič ne piše.« In tako je tudi res. Ni kake sile mi ni tukaj. Marsikomu bi na mojem mestu celo jako ugajalo. Meni je tudi nekaj časa, — dokler so bile počitnice. Zdaj pa so te minule, in to je vzrok, da mi zadnji čas misli vedno bolj pogosto uhajajo proti domu. Srednje šole so se že davno zopet pričele, in tudi na višjih šolah se te dni zbirajo dijaki, ali so že večinoma zbrani. Znano Vam je, da so mene z vseučilišča poklicali k vojakom, in da sem moral v najboljšem teku pretrgati svoje študije. Rad bi je nadaljeval in dokončal; zato mi sedaj nič več ni ugodno tukaj. Upam sicer, da dobim kmalu odpust, vsaj tako mi zatrjujejo, vendar bodem več ali manj zamudil. Naša bolnica je zdaj stalno vmeščena v vojašnici ob Vrbasu. Zdravi vojaki so vsi v mestu. Ob drugi mobilizaciji je prišla v Banjoluko cela divizija vojakov in ž njo tudi še dva vojaška duhovnika. Vojaštva nam torej ne manjka več, zato se čutimo bolj varne, ter smemo prosto hoditi po mestu in po okolici. Jaz imam svoje stanovanje v mestu, a po dnevu bivam večinoma v bolnici, v kateri imamo navadno okrog tri sto, pa tudi več bolnikov. Vsega skupaj smo jih pa že sprejeli nekaj nad tri tisoč. Skoraj dan za dnevom nam pripeljejo več ali manj novih, mi pa je, ko se pri nas nekoliko odpočijejo in okrepčajo, pošiljamo dalje proti domu. Mnogo nam jih pa tudi umrje, tako, da imam povprečno na vsak drugi dan pogreb. Ker je katoliško pokopališče precej oddaljeno in že za domačine komaj zadosti veliko, napravili smo si lastno vojaško pokopališče med mestom in sedanjo bolnico ter je blagoslovili. Ker že govorim o pokopališču, naj Vam še nekoliko popišem, kako senaka- V Banjiluki, dne 10. oktobra 1878. toliškem mestnem pokopališču, — ki je, kakor sem omenil, od vojašnice precej oddaljeno, na zahodni strani mesta ležeče, — ob nedeljah in praznikih vrši katoliška služba božja. Katoličani nimajo cerkve. V frančiškanski hiši je mala sobica z altarjem. Tam se ob delavnikih opravlja daritev sv. maše, pri kateri pa zaradi tesnega prostora le malo ljudi j more biLi pričujočih. Zato se vsako nedeljo in praznik ob deseti uri obhaja služba božja za ljudstvo na pokopališču. Tu stoji mala lesena lopa in v njej po-dolgasta miza. Ko se bliža v nedeljo ali praznik deseta ura, začne se tam ljudstvo zbirali. Nekako žalostno in otožno se mi zdi to prihajanje. Kako tu človek pogreša vabečega glasu veličastno do-nečih zvonov! V vsem mestu Banjiluki ni slišati ne enega zvona. Katoličani in razkolni Grki nimajo ne cerkve ne zvonika, z visokih turških minaretov pa se sliši le pevajoči glas Mohamedovega služabnika, ki vsak dan ob določenem času vabi Turke k molitvi. — Zanimivo je opazovati narodno nošo od blizu in daleč prihajajočega ljudstva. Možki so obuti v opanke, ki so pri premožnejših prav lepe, narejene iz rudečega usnja. Hlače imajo široke, kakor Turki. Višnjevkasti telovnik se života tesno oklepa in je pri premožnejših z zlatom obšit. Pokrivalo je rudeč fez; turbanov katoličani ne nosijo, ampak le Turki. Ženska obleka pa se ne more nikakor lepa imenovati. Široko krilo je namreč spodaj ob členih ovito okoli nog; in tako je tudi ženska oprava podobna nekakim hlačam, le da so veliko širše od moških. Pokrivajo se tudi ženske s fezom, zlasti mlajše, starejše pa nosijo rute, ki so večkrat s srebrnim denarjem okrašene: tako sem videl žensko, ki je bila ogrnena z belo platneno ruto, okrog in okrog obšito z našimi starimi dvajseticami, ki so bile prevrtane in prišite ob rutinem robu. — Na pokopališču posedejo možki in ženske po tleh, ako je vreme suho; J 87 ako pa dežuje, stoje na dežju, in se ne zmenijo dosti, ako jili tudi dobro namoči. Ko je že mnogo ljudstva zbranega, pride duhovnik, mlad Frančiškan, in ž njim strežnik, v vreči noseč vso pripravo za altar, mašno knjigo in vso mašno opravo. Ko vse to v leseni kolibi izloži, napravi najprej na mizi altar, potem pa mašnika obleče v mašno obleko. Dva Bošnjaka pa sedeta s podkrižanimi nogami vsak na eno stran altarja; v rokah imata voščeni sveči. To sta živa svečnika; drugih svečnikov ni na altarju. Strežnik jima sveči prižge in služba božja se začne. Mašnik se najprej obrne proti ljudstvu ter naznani, kaj naj vsakdo moli do propovedi: »Očitno spoved, ke-sanje, apostolsko vero, pet očenašev za spreobrnenje grešnikov, tri za sv. cerkev, tri za cara Frana Josipa.« Zdaj mašnik moli nastopno molitev in nadaljuje tiho sv. mašo do vere. Med tem, ko on bere list v latinskem jeziku, poje ga strežnik v slovanskem jeziku. Ljudstvo pa moli naložene molitve, in vsakdo šteje na molek, koliko očenašev je že odmolil. Kadar kdo dokonča, kar je bilo naloženo, potem pa mirno gleda in čaka, dokler mašnik ne naznani nove naloge. Po končani veri bere mašnik sv. evangelij v slovanskem jeziku ter ga potem v propovedi razlaga. Potem se nadaljuje sv. maša; a ljudstvo dobi novo molitveno nalogo do povzdigovanja in po povzdigovanju zopet novo do konca sv. maše. Vsikdar se med drugim veleva moliti tudi nekoliko očenašev za cara »Frana Josipa«. Po sv. maši se altar razaere. Frančiškanski strežnik pobere vse v svojo vrečo, in v lopi ostane zopet samo lesena miza. — Ob ugodnem vremenu se na ta način lahko opravlja služba božja, a velika težava bo, ko nastane trajno de-ževanje in mraz. Upajmo, da bode kmalu mogoče v Banjiluki postaviti dostojno katoliško cerkev. Za leseno zgradbo za silo se že delajo priprave, in jo mislijo še to jesen dogotoviti. Minuli teden sva bila s tovarišem, no-vodošlim vojaškim kapelanom, pri oo. Trapistih v Mariji-zvezdi. Samostan Ma-rija-zvezda je dobro uro oddaljen ocl Banjeluke. Tu imajo Trapisti obširno posestvo, posebno veliko gozdov. Naloga teh redovnikov je poleg drugega tudi umno obdelovanje zemlje, zlasti v divjih in pustih krajih; zato tudi večinoma niso duhovniki. Red ima jako ostra pravila, posebno molčanje je strogo zapovedano. Naju s tovarišem je v samostanu sprejel o. Bonaventura V., rodom Slovenec. Prijazno nama je razkazal vse. V takem slučaju, ko ima opraviti s kakim tujcem, dovoljeno mu je — seveda — tudi govoriti. Vsi drugi redovniki pa, ki sva je videla, pozdravljali so naju molče. Ko vstopimo n. pr. v delalnico, kjer tkalci izdelujejo sukno za domačo potrebo, vstali so vsi delalci in se uklonili, potem pa so molče nadaljevali svoje delo. Tudi lastno pivarno imajo v samostanu ; vendar ne kuhajo piva za kupčijo, ampak samo za domačo rabo. Vinogradov drugod nisem videl v Bosni; Trapisti pa so zadnji čas precej velik breg zasadili z vinsko trto, ki je letos že nekoliko obrodila. Ko smo vse ogledali, in nazadnje tudi v kapelici nekoliko pomolili, pelje naju prijazni spremljevalec še v obednico in nama postreže s kruhom, sirom in pivom. Dasiravno je bilo še zgodaj in je še solnce sijalo, bila je vendar za redovnike že večerja pripravljena na mizi : kuhano mrzlo sadje, nekaj sočivja v stročju in kruh. »To je naša navadna večerja«, pravi najin spremljevalec; »najboljše, kar imamo, je kruh in tega imamo, hvala Bogu! dosti.« Res je bil kruh sicer črn, a jako dober in tečen. Čudno se mi je zdelo, da ob dolgi mizi za redovnike ni bilo nikakih stolov. Ko vprašam o. Bonaventura, kako je to, pokaže mi pod mizo nekako obešene stolčke z eno nogo, prav take, kakor jih imajo pri Vas tisti, ki v onih meleh v rebru napravljajo in tolčejo kamenje za na cesto. »Na takih stoleh« — pravi — »sedimo pri jedi.« Zahvalivši se za prijazni sprejem, ho-čeva se s tovarišem odpraviti proti Banji-luki peš, kakor sva prišla. A pred samostanskimi vrati naju že čaka zaprežen voz; brat redovnik drži dva čila konjiča. Zastonj sva se branila tolike postrežlji-vosti zatrjujoč, da lahko in rada hodiva peš. »Zakaj bi vaju ne peljali», pravi nama o. Bonaventura, »ko imamo mnogo konj ?« (9^ 188 ^e) Prav živo sem se pri tem spominjal Vas, velečastiti gospod župnik! ki mi tudi, kadar bivam pri Vas na počitnicah, skoraj nobene daljše poti ne pustite peš storiti, češ, čemu pa tri konje redim? Da bi se mogla kmalu zopet skupno kam peljati! Do tačas pa se Vam lepo priporočam ter bivam z odličnim spoštovanjem Vaš hvaležni Ivan. VIII. V Gradcu, dne 15. nov. 1878. Velečastiti gospod župnik! Hvala Bogu! zopet sem v svoji prijazni sobici v Gradcu. Ne veste, kako človeku po tako različnih skušnjah dobro de ta lepi red, ta snažnost, ta skrbna in prijazna postrežba, ki sem jo tukaj v družini blagega gospoda profesorja Z. že tri leta užival, in se mi zdaj po zopetnem po-vratku še podvojena zdi. Kmalu se zopet popolnoma zarijem v svoje knjige. In tedaj tudi prenehajo moja pisma. Danes le še za slovo en sam spomin na Bosno. Kako sem se poslovil v Bosni od svojih tovarišev, in kako sem potoval iz Banje-luke domu, o tem sem Vam ustmeno pripovedoval. Škoda, da nisem mogel malo dalje ostati pri Vas! Jeden prizor pa sem Vam pozabil naslikati, kar naj sedaj storim; hočem Vam namreč povedati, kako sem izvedel, da grem na odpust. Bilo je na vernih duš dan. Pusto megleno vreme je bilo, in dež je malo rosil. Po kosilu pridirja do mene ves v sapi moj strežnik. Prišel je iz bolnice. Tako veselega nisem videl dobrega Toneta še nikoli. »Gospod!« — pravi — »domu greva. V vojašnici imajo pisanje, ravno kar je prišlo.« Napravim se v bolnico. Tone me spremlja, ali bolj prav, skoraj kar tekel je še pred menoj; sicer ni bil vajen tako hitro hoditi. Res je bil v pisarni moj odpust. A pisano je bilo, da me strežnik sicer sme sprem-Ijevati do doma, a da se mora potem nemudoma vrniti, da bode stregel mojemu nasledniku. Ubogi Tone, mislil sem si, prezgodaj si se veselil! Če tudi nerad, vendar sem mu moral to razložiti. In tedaj bi bili, velečastiti gospod župnik! morali videti to žalostno podobo, ko mu povem, kaj pravi pisanje. Kar sapa mu je zastajala; usta so mu bila na pol odprta, in nepremakljivo je zrl v me, tako da niti trenil ni, dokler se mu ni solza posvetila v očesu in se mu ulila po licu. Smilil se mi je revež, pa nisem mu mogel pomagati. Dal sem mu na izbiro, naj me spremlja do doma, ali pa naj kar ostane, ker na poti tudi brez njega opravim. Izvolil je pa poslednje rekoč, da bi mu bilo potem še bolj hudo, ko bi od doma moral zopet nazaj v Bosno. No, menim, da se mu pri mojem nasledniku ravno tako dobro godi, kakor se mu je pri meni. Tukaj v Gradcu moram večkrat kaj pripovedovati o dogodkih iz Bosne, ko sena večer stari znanci snidemo v »Harmoniji«. Na univerzi sem se lahko vpisal brez zaprek, dasiravno sem precej prepozno prišel. Drugi profesorji so svoja predavanja že davno začeli, pri profesorju F. sem pa le eno uro zamudil. Ta se je namreč še le pred nekaterimi clnevi vrnil s popotovanja, ker se je v letošnjih počitnicah oženil. Ker tudi Vi ljubite gore, Vas bode morda zanimalo, ako Vam povem, kar tukaj pripovedujejo o njem, da je svojo gospo precej po poroki najprej peljal na Triglav; potem sta šla menda na Laško. Ker je s tem nekoliko zamudil, zato pa zdaj toliko bolj hiti. Po trikrat v eni uri popiše vso desko s svojimi integrali, tako da mu je težko slediti. Naj torej sklenem to svoje pisanje, potem pa precej vzamem v roko njegovo poslednje predavanje, da si je uredim in prepišem. To je pri njem potrebno ; potem ima človek kaj dobrega v rokah. Mož namreč svojo reč zna, dasiravno je v svojih predavanjih včasih nekoliko zmeden. Lepo Vas pozdravljam in se Vam priporočam: ne več vojaški kapelan, ampak zopet le priprosti učenec, a Vam, pre-častiti gospod župnik, s spoštovanjem udani in hvaležni Ivan. Lepota in nravnost. (Nadaljev. Povdarjam pa še jedenkrat, kar sem rekel: O konju iz ilovice bi dejali: loje lepa podoba; kajti nikdo ne bi v resnici imel takega stvora za pravega konja. Vendar priznavali bi stvoru lepoto zaradi oblike. Iz tega se vidi, da je zunanja oblika v našem vprašanju pre-važna. Kakšna pa mora vendar biti oblika, da je lepa? Veliko modroslovcev pravi, da se mora oblika kake stvari vjemati z njenim bistvom, to je, taka mora biti oblika, kakoršno zahteva bistvo dotične stvari. Seveda tega povedati z malo besedami ni mogoče; o tem, kakšna naj bode bistvu primerna oblika, poučuje nas skušnja. Prav tisto misel moremo z drugimi besedami tako le izreči: Oblika mora biti popolna in mora nam ugajati zaradi popolnosti. Radi popolnosti imamo nad njo veselje, prijetno in dobro se nam zdi, ko gledamo ali »uživamo« tak predmet. Zato pravi kratko neki slavni rao-droslovec: Pulchra sunt, quae visa pla-cent — ako je pogledaš, ugaja ti lepo. Iz tega vidimo, kako navadno opisujejo lepo modroslovci. Vendar naj povem svojo pravo misel: čisto določno in primerno se ne da povedati, kaj je lepo, tistemu, ki tega ne ve iz skušnje. Razložiti v razne dele ne moremo tega pojma, ker je jednovit. Kako naj slepcu razložim, kaj je rudeče, kaj svetlo, kaj temno, ako ni tega videl nikdar? Kaj mu pomaga, ako mu govorim o gibanju eterskih delcev, ako pa nikdar ni občutilo njegovo oko onega gibanja? Zato smemo priznati (in ni se nam treba sramovati te nevednosti), da ne moremo popolnoma dognati, kaj je lepo. Opazujoči razne stvari naredimo si kar sami ob sebi nekako merilo, in tisto rabimo pri raznih predmetih; jeden predmet imenujemo lep, drugega ne, tretji nam je le nekoliko lep itd. Akoravno ne moremo kar kratko določiti, kaj je lepo, moremo pa vendar najti in dovolj jasno izraziti pogoje, da je kak predmet lep. Saj tudi ne vemo, kaj je življenje, a poznamo dobro po- in konec.) goje, vsled katerih živo bitje nastane in svoje življenje ohrani. Za naš namen je dovolj, da poznamo pogoje lepote. Lepo je to, kar po svoji popolni, čutni obliki ugaja, in za naš namen nam bode ta resnica zadostovala. Ko pravim: lepo je to, kar nam po svoji popolni, čutni obliki ugaja, — kar je gotovo in resnično — naznanjam že pogoje za lepoto. Oziram se namreč, govoreč o lepem, na dvojno stran. Gotovo se godi nekaj v nas ali v našem srcu takrat, ko občutimo, da je lepota prijetna. Ako govorimo o lepih predmetih in o lepoti, moramo se torej gotovo ozirati na to — notranjo (subjektivno) stran; tako izvemo, kakö lepoto o b-čutirno. A to pa še ni vse. Vsakega predmeta ne imenujemo lepega, torej je glede lepote gotovo med raznimi stvarmi razloček. Prav tako gotovo je tudi, da ne narejamo mi s svojim čutenjem kake stvari lepe, ampak da ima stvar tisto lastnost sama ob sebi (objektivno). Kajti, ako zapremo, ogledavši si kako podobo, svoje oči, prepričani smo, daje podoba še vedno lepa, kakor je bila preje, ko smo jo gledali. Torej prepričani smo trdno, da je kaka stvar lepa sama na sebi, da pa mi s čutenjem lepoto le spoznamo. Ko prevdarjamo, v kaki razmeri sta lepota in nravnost, moramo se ozirati na obe strani, kakor smo ji prav sedaj razložili. Izvedeti moramo, kako hoče vladati nravnost nad lepimi predmeti samimi, kako hoče določevati in uravnavati lepoto, potem pa moramo spoznati, kaj nam veleva nravnost glede čutenja ali uživanja lepote, kako hoče nravnost vladati tudi nad nami, ko nam ugaja kak lep predmet. Premišljujmo najprej o lepem predmetu samem (objektivno) in o pogojih, da more biti lep. To je za naš namen najvažnejše. Potem še-le si bomo ogledali drugo — subjektivno — stran. Pogoji, da je kak predmet sam na sebi lep, so trije, ki se pa dajo umevati tudi kot jeden sam pogoj. Ta pogoj je vsestransko vje-manje raznih delov ali ozirov, ki pridejo v poštev pri lepem predmetu. Vjemanje imenujemo tudi soglasje ali harmonijo. Vsi estetiki priznavajo, da ni lepote brez vsestranske harmonije. Katere so tiste strani? Kaj se mora neki vjemati med seboj? Brez obotavljanja smemo reči: Vjemati se mora 1. vnanja oblika z bistvom tiste stvari, to se pravi, stvar mora biti po zunanje taka, kakor zahteva njeno bistvo ali njena narava. Ako pravim »po zunanje«, mislim sicer najpo-prej na zunanjo obliko, toda h krati umevam s tem vse drugo, kar morem spoznati s svojimi čutili. Ko bi n. pr. gledal pred seboj jabelko, ki ima na videz lepo rudečo kožo, a bi po gnjilobi že hudo smrdelo, takega jabelka ne bi imenoval: lepo jabelko, kajti spoznal sem iz smradu, da to že ni več pravo jabelko, ampak smradljiva, torej ostudna stvar, dasi tudi ima lično kožo. Vjemati se morajo 2. vsi posamezni deli zunanje oblike, to je: vsi deli, katere opazujemo na zunanji, čutni obliki; imeti morajo določno, naravno razmero med seboj. Dokazati tega ni težko. Vendar pa priznam rad, da ni lahko razložiti, v čem obstoji tisto vjemanje posameznih delov. A nekoliko vsakdo ve, vsakdo čuti. Naj pojasnim z zgledi: Naslikaj drevo s tankim deblom, dolgimi in močnimi, debelimi vejami, z velikimi listi rudeče barve: ne vem, kako bi ugajalo tako naslikano drevo. Sicer je pa to davno izrekel pesnik: Humano capiti cervicem pictor equinam Jüngere si velit et varias inducere plumas Undique collatis membris, ut turpiter atrum Uesinat in piscem mulier formosa superne: Speetatum admissi risum teneatis amici? (.Horat. de art. poet. v. 1—5.) Pesnik vpraša Pisone, ali ne bi se smejali, ko bi videli tako-le sliko : Lepi človeški glavi je dodan konjski vrat, truplo je pokrito z raznim perjem, udje so nanošeni od raznih stranij in ozadje je črno — ribje. Tudi mi bi se smejali takemu stvoru razbrzdane domišljije in s tem pripoznali, da v lepoti mora biti soglasje ali vjemanje med deli. — Vjemati se mora predmet 3. z našo naravo, da je lep. Naj bi nahajali kje tudi oba prva pogoja, ako se tisti predmet z naravo našo ne vjema, ni estetično lep. Nasli- kaj še tako popolno krastačo, ali »pošten« kup gnoja: ni lepote, ker se kaj takega ne vjema z našo naravo. Pa tudi na čutenje svoje, na notranjo stran moram gledati, ko razkazujem lepoto. Pa o tem sem že govoril in pokazal, da čutimo neko prijetnost v sebi: zato govorimo o uživanju lepote, govorimo o »ukusu« i. t. d. To čutenje je vse-kako treba deti v ono vrsto, kamor štejemo veselje sploh, žalost, strah, upanje in druga čustva. Zato tudi veljajo za »lepočutje« isti zakoni, kakor za druga čustva. Ko smo za silo ogledali si vse, kar vidimo na pojmu »lepota«, moramo se ozreti tudi na drug pojem, s katerim imamo opraviti: nravnost. Pa ta pojem nam ne bode delal preglavice, kajti deloma je ta pojem znan, deloma pa so pojavi navadni, vsakdanji in jako lahki, ob katerih opazujemo lahko nravnost. Tudi v nravnosti govorimo o soglasju ali vjemanju. Poglavitna stran pa, s katero mora biti soglasje, je n ravni zakon. Nravni zakon je zapisan v naša srca in nam veleva, kaj naj storimo, prepoveduje, kaj naj opustimo. Spoznavamo pa nravni zakon s svojo pametjo in to spoznavanje, to vedenje imenujemo vest. Celo človeštvo priča, da je v istini v naši naravi, v naši pameti tak zakon. Tudi ve vsakdo in mora sam pričati, cla je nravni zakon nespremenljiv in ima najvišjo veljavo. Nikdo se mu ne sme ustavljati, nikdo mu ne sme ugovarjati. Nravni zakon določuje vsa naša dejanja; vedno in povsodi nam kaže in veleva, kaj naj storimo. Ne samo nad našimi dejanji vlada ta zakon, ampak tudi nad mislimi našimi, nad čustvi, nad željami in nad voljo. Vse to je pod oblastjo nravnega zakona. Kaj pa je na tem? Kakšna pa je ta oblast? Ta oblast je najvišja izmed vseh, kar si jih moremo misliti. Kar veleva zakon, to je treba storiti; vest človeku mogočno zapoveduje in se mu kar nič ne dobrika. Ali pa ni kaj izvzeto iz oblasti tega zakona? Prav nobena stvar, niti najmanjša misel ni izvzeta, ni prosta. Torej tudi lepočutje ne? Tudi ne, nikakor ne, kakor tudi ne druga čustva. In lepi predmeti? Niso izvzeti; biti mo- rajo poc! nravnim zakonom, ako človek hoče ali neče. Ideja lepote: ali ta izvzema kako stvar iz oblasti nravnega zakona? Ne; ni ga višjega zakona nad nravnim in ni je višje ideje nad nravnostjo. — Teh stavkov ne more nihče tajiti, pa jih tudi naravnost neče: kdo bi hotel biti ne n rave 11? Kar se vjema s tem zakonom, imenuje se nravno dobro; kar se ne vjema, je nravno slabo. Vse bi se moralo vje-mati, tako zahteva zakon. A volja naša, akoravno jo veže nravni zakon, vendar je prosta in more ta zakon tudi prestopiti. Tak prestopek je gotovo nered, je nekaj slabega, da, je najslabše. Kakor je namreč nravni zakon najvišji zakon, tako je tudi dejanje proti temu zakonu najvišje zlo. Zaradi tega se vsi sramujemo, ako smo kaj storili proti nravnemu zakonu, in tudi nihče ne prizna rad takega dejanja. Kdor prestopi nravni zakon, greši; tak prestopek se imenuje greh. Iz tega, kar smo closedaj prevdarjali, moremo spoznati, kar nam je potrebno za naše vprašanje o lepoti in nravnosti. Da začnemo z zadnjimi resnicami: glede greha je gotovo, da ne more biti lep. Greh je namreč gotovo nered; greh se ne vjema niti s človeško naravo niti z nravnim večnim redom — z Bogom; torej ni lep, ker ni v njem ni kakega soglasja. Greh je prav zato najgrša stvar, najgrše dejanje. Eno in isto dejanje potemtakem nikakor ne more biti nravno slabo ali grešno in h krati lepo. Zato je gotovo, da laž sama na sebi ni lepa, tudi ne tatvina in drugi pregreški. Tako tudi niso lepe grešne strasti: jeza, maščevalnost, pohotnost i. t. d. Bodisi, da kaj napeljuje k pregrehi, bodisi, da izvira iz nje, tudi ni lepo, kajti vse to je proti nravnemu zakonu. Za to resnico ni treba daljšega dokaza. Spoznavši to resnico smo kaj mnogo pridobili. Izvestno je, da ne more biti predmet nenraven in h krati lep. V nenravnem delu ali dejanju ni onega soglasja, ki je glavni pogoj lepoti. Pa še jasneje nam to mora biti, ako se oziramo na subjektivno stran, na sebe. Lepoto čutimo, in da jo čutimo, mora biti vtis prijeten ali ugoden; tudi v duši naši se mora javili soglasje, sami je moramo čutiti. Toda, kako naj čutimo soglasje, ako ga ni? Kako naj je vtis ugoden in prijeten, ko nenravnost kaže prav nasprotje med dejanjem in nravnim zakonom, upor proti najvažnejši zadevi človekovi: nravnosti. Tu ni pravega le-počutja, ni estetičnega uživanja in tudi to nam priča, da ne moreta biti združena lepota in nenravnost na jednem in istem predmetu. Dasi je to popolnoma jasno in se ne da ovreči, vendar pa ne smemo prezreti neke težave ali pomisleka. Takö prevdarjaje smo se ozirali samo na uzor-nega človeka in na popolno človeško naravo. Nravno popoln človek pač ne more občutiti nikakega veselja nad predmetom nravno slabim. Ali, kakor je mnogokrat naše delovanje nasprotno nravnemu zakonu in je torej nravno-slabo, tako utegne tudi naše lepočutje imeti to napako, da mu ugajajo včasih nravno-slabe stvari. In tako je v istini. Skušnja uči, da nam ugaja včasih tudi, kar je nravno slabo, da ima le »lepo obliko«. Prav na to skušnjo se opirajo oni, katerim ni nravnost pri srcu. Ker nam ugaja — pravijo — lepo, ako tudi ni popolnoma nravno, zato je nravnost pri lepoti le postranska, nikakor pa ne bistvena ali potrebna stvar. Da ima nravnost povsod in vselej prvo besedo, da je nravni zakon najvišji zakon, o tem smo se prepričali. Da pa žali bog naša narava tako rada prezre nravni zakon, da ne čuti takoj onega najnesrečnejšega razpora, ki je med dejanjem in nravnim zakonom, to ne more spremeniti našega nazora. Je-dino merilo za lepoto ni naše čustvo. Saj tudi slabo dejanje, slab namen, slab dobiček, pregrešno uživanje sprijeni naravi mnogokrat bolj ugaja, nego dobro: ali naj radi tega dobro neha biti dobro? Ali merimo nravno dobroto po ravnanju grešnikov ? Prav to, kar se ne vjema niti z idejo dobrega, niti z idejo lepega ali pravega, ugaja nam gostokrat. Ako govorimo o pogojih in zakonih lepote, ne moremo se ozirati j edino na želje in mnenje naše spremenljive narave, marveč gledati je treba tudi na vzvišeni človekov namen. Kdo mi ne pritrjuje, ako pravim, da je naš ukus spačen, da nas greh vleče, da nas to draži in mika, kar je slabo? Saj ni mogoče človeške narave razkosati. Ako bi torej človek bil popolnoma v redu in dovolj občutljiv za nravnost, takoj bi ga zbodlo, takoj bi ga zabolelo, ko bi spoznal kje kaj slabega. Torej bi mu nikakor ne ugajalo nravno slabo, akoravno bi imelo navidezno lepo obliko. Prav tukaj je glavna točka, za katero nam je. Kakor vidi čitatelj, priznavamo nravnosti absolutno veljavo in jej hočemo podvreči do cela naravo človeško. Potem pa sodimo o naravi človeški v našem vprašanju tako, kakor sodi vsakdo v drugih vprašanjih. Da, sprijena ali slabotna naša narava se mnogokrat tako upira pravi lepoti in jo kazi, kakor se ustavlja nravnosti. Kar smo zgorej rekli o lepoti in nravnosti, velja tudi tedaj, ako bi navidezna lepota z nenravnostjo nam ugajala: taka lepota bi ne bila prava lepota. A v raznih slučajih utegne razmera med lepoto in nravnostjo tudi drugačna biti, nego smo sedaj prevdarjali. Naše prevdarjanje se je oziralo na dejanje ali predmet, ki bi h krati bil nenraven in lep. A možno je tudi, da se nravnost le deloma pokaže poleg lepote, n. pr. ako se pokaže pregreha poleg kreposti, ako pisatelj slabo dejanje samo pripoveduje in h krati graja, ako je kak slab čin v celoti le nekaka temna stran, ob kateri se dobra stran tem lepše javi, ako rabi čitatelj slab značaj za to, da pojasni kako važno resnico, ako oni značaj sramotno pogine . . .: v takih slučajih ima nravno slabo v umetnosti popolno pravico in svoje pravo mesto. V teh slučajih ni dejanje ali predmet slab, ki ga nam kaže umetnik, marveč predmet kot celota more biti dober, dasi tudi je en del slab. Da to bolje pojasnim, naj navedem zgled. Ako umetnik slikar napravi sicer pravilen in ličen obraz, a na njem se dovolj izraža pohotnost in čutnost —razbrzdanost: ni mogoče imenovati take slike lepe, ker pohotnost kazi lepoto. Ako pa slikar to sliko tako napravi, da vidimo sicer isto postavo, isto osebo, toda vzbuja se nam stud nad slabim njenim značajem, in vidi se, da umetnik sam obsoja pregreho, tedaj je slika lepa, ker je h krati nravno dobra, ima v sebi nravno idejo. Tako sem si razlagal Gu. Renijevo sliko: »Samoumor Kleopatre«, ki je v »Galleria Pitti« v Flo-renci. Kleopatra, znana egipčanska kraljica in lepotica, je naslikana z vso žensko mikavnostjo; na razgaljena prsa pritiska malo kačo, ki jej bode zadala smrt. Ali je to nenraven ali nravno dovoljen — torej lep — predmet? Pohotna Kleopatra sicer ne more izražati kake »nebeške ideje«, torej bi jo moralist skoro obsodil. Toda umetnik pač kaže tukaj, kako pregreha sama sebe kaznuje in kako zvršuje nad seboj božjo pravičnost. Ogledovalec ne pomiluje te osebe, ne hvali njenega dejanja, ampak kmalu premaga nekoliko sočutja in hvali umetnika, da kaže večno pravico ali kazen osode, ki jo je doletela. Vse drugače bi bilo, ko bi jo bil naslikal kot zapeljivko v njenem zmagoslavju, njej pred nogami zaslepljenega Antonija. V taki meri in na takem mestu se torej sme nahajati nravno slabo ali pregrešno v umotvoru, ne da bi umotvor zaradi tega ne bil lep. Razlog za to je dvojen. Prvič je vsak umotvor bolj ali manj povzet iz narave in iz človeškega življenja. V umetniji se mnogokrat zrcali naše življenje in delovanje, naše prednosti, pa tudi naše slabosti. Zato je lahko umeti, zakaj ima tudi v umetnosti nekoliko pravice nravno zlo, saj si prisvaja pravico tudi v življenju. Drugič pa moramo pomisliti, daje vse, kar je vstvarjeno, nepopolno. Zato ima nravna popolnost neločljivo spremljevalko: slabost, nepopolnost, grešnost. Mnogokrat se kaže značajnost in nravna krepost lepše in boljše, ako jej stoji ob strani pregreha, kakor se tudi svetloba kaže jasnejše, ako je ozadje v sliki temno, ali, ako je poleg svetle podobe kaka temnejša. Kdo ne ve, da se tudi lep obraz bolj odlikuje poleg grdega, nego poleg enako lepega. Enako je tudi v nravni popolnosti. Vidimo torej, da more umetnik rabiti tudi nravno zlo za svoje namene, samo da prav rabi, da ni umotvor sam v celoti nravno slab. To bi se zgodilo, ako bi se zlo kazalo v mični in mamljivi obliki, (5^ 193 ako bi se priporočalo, ako bi se zaničevala nravnost in nravna postava. Sploh veljajo tudi za slovstvo povsem ista nravna načela, katera veljajo za naše življenje. Kako važno je, da se na pravi način kaže v umotvoru hudobija, to se vidi iz tega, da more celö glavna oseba v kaki povesti ali drami popolnoma hudobna biti, ne da bi umotvor sam bil nenraven. To vidimo v Shakespearovem Rihardu III., ki je hudobnež prve vrste, a pesnik ne poveličuje hudobije, marveč večno božjo pravico in višjo- oblast, ki zmaga vsako hudobijo. Lahko povzamemo iz dosedanjega pre-vdarjanja splošno pravilo, ako se oziramo na dvojno stran v umotvoru: na predmet ali na stvar, ki se nahaja v umotvoru in na idejo ali misel, katero je umetnik izrazil v njem. Po ideji se ravna največ nravnost umotvorova. Ako je ideja nravna in dobra, nraven je umotvor: ako je pa ideja slaba, ne more biti umotvor nraven ali dovoljen po nravnih zakonih. Da je torej umotvor res lep, mora tudi ideja njegova biti n ravna. Kdor se ozira v dejanjsko življenje in na vsakovrstne umotvore, ve, kako težko je v posameznih slučajih soditi, ali je umotvor nravno dober, ali ni. Vsekako je pa to že slabo znamenje za umotvor, ako moramo o njegovi nravnosti dvomiti. Priznano je tudi dovolj, da se prava umetnost nikdar ne dobrika človeškim slabostim, da ne draži človeških strastij. Ako se pa to godi, kaže nam to, da umetnost propada. Kadar pravi umetnik: Ich wünsche sehr, der Menge zu behagen, Besonders weil sie lebt und leben lässt, Faust tedaj se je že prodal množici in ne bode se ustrašil nenravnosti, ako ž njo draži čutnost spridene narave. Tako smo določili razmero med lepoto in nravnostjo in vemo, kako moramo soditi o umotvorih. Za praktično porabo je to naše premišljevanje zelo imenitno. 'Ni torej po nravnem zakonu dovoljeno, zavijati slabih predmetov v navidezno lepo obliko, češ, »lepota je sama na sebi popolnoma neodvisna in ima vse pravice, kakor jih ima tudi nravnost; ni se jej torej treba brigati za nič druzega«. Nenravnost ali nravna slabost uničuje lepoto, pokončava njeno jedro in bistvo, kakor mori črv lepe sadove. Napačno je izgovarjati se tako: »Ne tajimo, da bi kak predmet utegnil biti nravno slab in nedovoljen, a lep je h krati vendar le lahko. Lepota in nravnost spadata na razne strani in nimata nič seboj opraviti.« Tako se sliši in čita po-gostoma. A resnično ni, kajti vse ideje sezajo druga v drugo in se prešinjajo. Zlasti pa je treba pomisliti, da ne govorim o raznih straneh kakega predmeta, marveč o jednem in istem oziru. Ne velja namreč reči: Snov je slaba, oblika je lepa. Prav s tem namreč je priznano, da ni lep celotni predmet, ki obstoji iz snovi in oblike. Vsaka dishar monija razdira lepoto, tudi disharmonija med snovjo in obliko. Ako spravi pesnik spodtakljivo vsebino v lepe verze in krasne izraze, ni pesnija lepa, ker ni soglasja med tvarino in obliko, ker ne more slaba tvarina postati nikdar lepa, kakor tudi ne gobovo telo lepo in zdravo, ako je oblečeš tudi v svilnato in zlato obleko. To so spoznavali že stari, n. pr. Platon, kateremu izmed pesnikov celo Homer ni povsem ugajal, to spoznava umetnost sama na najvišji stopinji. Le propadajoča umetnost in pokvarjeni ukus, nravna slabost ali celö spridenost zahteva, naj se lepota ne ozira na nravnost. A tudi tukaj velja pravilo, da naj človek ne loči, kar je Bog združil. Dobro se zavedam, da s temi kratkimi črticaminisem vsestransko razkazal svojega predmeta. A načela so jasna in trdna. Sedaj bi bilo treba še natančneje seči v djanjske razmere in pokazati, kako delajo umetniki. A o tem predmetu — v bodočem letu. Slovničarjem morebiti ni všeč, da sem rabil priloge: lepo, dobro — v samostalniškem pomenu: das Schöne i. dr. A povem naj jim naravnost: potreba velja tudi nekaj, — drugače modroslovec ne more pisati. Trstenjak, ravnatelj više djev. učione u Karlove u. I. Sv. 8°. Str. 78. — Naš rojak ni bil sicer povsem srečen s svojimi črticami »Rane i melem«, katere je letos izdala »Matica Hrvatska«, ali »Ptice« so knjižica, katere bode vsakdo vesel. V njej opisuje največ domače ptice, a delo bode nadaljeval. Posebno zanimiv je uvod, v katerem opisuje ptičje življenje v obče. Sam priznava, da se je mnogo učil od neumrlega Erjavca, veleč: »Fr. Erjavec posta mojim učiteljem, uzorom i nema čovjeka, kojega bih ja u mladosti svojoj toliko ljubio i štovao, kao njega i. t. d.« — Ptice je opisal pisec vrlo zabavno, jezik mu je izboren. IV. Četrta knjiga je navadna: „Danica", koledar i ljetopis društva sv. jeronimskoga za g. 1889. 8°. Str. 192. — Danica je tiskana v 29.000 iztisih in je jedina knjiga, katera se med narodom lepo širi. Zabavna in poučna priloga je tudi letos dokaj zanimiva in obsega tudi jedno večjo povest ruskega pisca S. Sjemenova: »Dva brata«, katera je zaradi svoje zabavno-poučne vsebine dobro došla. Sv. jeronimsko društvo je štelo konec 1887. 1. 7853 čienov, za 453 več od 1886. 1. Prihodnje leto si bode zidalo tudi društveno hišo in na-djamo se, da se bode skoraj lepo povzdignilo na blagor in prosveto svojega naroda. Raznoterosti. Vodnikovo pismo. V podstrešju župnijske hiše v Križah pri Tržiču je našel tamošnji g. kapelan Alojzij Žužek med drugimi papirji lastnoročno pismo Val. Vodnika, katero do pičice natančno brez opazek priobčimo. Tako-le slove: Freünd! Hiermit erhalten Sie die Zeitung Nr. 5; ich errinerte wohl den Verleger, allein er muß geirret haben. — Secundum Kumerdei kann y nicht für das lange i gebrauchet werden; 1) weil y im grie-chifchen abfolute kurz ift; 2) auch im deütfchen ; wo es zugleich für einheimifchen Gebrauch aus-gemuftert ift, 3) Dalmater brauchen es anftatt jota 4) ift es litiera aliena, i. e. grseca, 5) flavifche Alphabethe haben es nur als ifhiza pro grsecis voeibus feribendis. 6) alle Slavifchen Schreibarten haben fimpliciter das h, und S das ift ische für alle ausdrücklichen i. — Daher find wir einverftanden, dem y Urlaub zu geben, und nur 5 einfache Vocales zu ftatuiren; übrigens pro libris grammaticis, und in casu Amphibo-logiae die accente zu Hilfe zu nehmen. Das deiitfehe k. k. — und fo auch einige Ethiket Worte müffen fich die Leüte abbreviert zu empfangen gewöhnen — folglich z. k. id eft k. k. — zu lefen wiffen — usus plura do- cebit.--Mein lieber! würden Sie Glagolizam, und Cyrillicam lesen, da fänden Sie abbrevia-turen, welche mir zwar leflich, und doch einem Z. Kummerdei, Linhart etc: unleflich waren, und find — Coram plura! — Per zefarfkimo dvoru ift wirklich ein Druk-fehler, und muß fein: per zefarfkim dvoru, oder auch dvori. — Ich bitte mich bei Ihrer Änher-kunft darauf zu erinneren, und mir die Zeile im Zeitungs-Rlatte, wo diefer Fehler fteckt, zu zeigen; vt exhaurire queamus rem in quaaftione positam. In Retref des f und s in der Mitte der Worte, müßten Sie nur kein gebobrner Slave fein, wenn Sie felbe nicht unterfcheiden. Klingt nicht verfchieden posneti verfpätten, von posmm, ich verfpätte mich, undpofneti, abraumen, von pofnamem; und fo weiter. Das groffe ,S, und S, muß diftinguirt werden; nur Ruchdrukker find oft unachtfam, und Correc- tors auch; das heiffet, auch ich vergeffe oft; allein künftig will ich behutsamer fein; obwohl darüber noch kein Endurtheil gefaffet ift. Nie werden Sie mich mit Kritik beleidigen, und ich bitte Sie hiermit, nicht mehr darüber Reforgniß zu aüffern; sondern kommen Sie, und kommen Sie nur recht oft mit Briefen, und perfönlich; zugleich jederzeit mit litterarifchen Einwürfen. Sie find bereits ein alter Litterator, und qua talis find Sie mir gewiß jederzeit willkommen. Wir find uralte Bekannte; wir kennen uns; und fo fürchten Sie ja nicht, daß Sie bei mir unrecht ankommen. Jetzt noch was neues; Kehl ift mit Kapitulation an uns übergangen; aus Italien hofen wir bald glückliche Eraügniffe. Künftigen Mittwoch wird hier Pinhek als Pfarrer inftallirt; deütfcher Domprediger wird Zhadesh, oder Kagnus. — Der Freimann ift vorgeftern hier geftorben. — Ich erwarte Sie mit Freüden am 25ten oder den Tag, als Sie kommen können. Ich bleibe hiermit in Eile Ihr Vodnik, m. p. 20. Jäner 1797. Dunajska umetnijska razstava povodom cesarjeve štiridesetletnice se je obnesla vsestransko ugodno. Nameravali smo sicer več o njej poročati, a prostor ni dopuščal in zavirala je težava, katero ima popisovanje slik brez illustracij. Opomnimo naj tu, da so se razstave vdeležile: Nemčija, Italija, Španija, Hollandija, Relgija, Šve-dija in Norvegija in Anglija. Bila je pod pokroviteljstvom nadvojvode Karola Ludovika, ki jo je otvoril dne 3. marca in dne 2. junija umetnikom razstavljalcem razdelil darila: 20 zlatih, 30 srebrnih svetinj, tri pa svetinje Karola Ludovika. Pisalnica. Američani so izumili stroj, ki vam napiše vsak list v razločnih, čistih in lepih črkah. Piše se brez truda in prihrani mnogo časa, ker je moči 10—16 enakih pisem naenkrat napisati. Rabi se lahko v vseh jezikih. — Poskusimo ga opisati! — Mislite si mostiček ali male sani. Za ograjo tega mostička sta dva železna, zobčasta droga. Med tema drogoma leži na beli podlagi ves »abc« in številke in ločila. Pod mostičem je skrinjica, v kateri je počrnjeni papir. -(9^ 196 K®) ■ : i Ta papir pride pri pisanju med mostiček, črke in številke, jn med papir pripravljen za pisanje, je, premakljivo in gibljivo. Mostiček ima rotrebnim tipkom za pritiskanje črk in za ravnanje papirja. Vse to je priprosto in trdno izdelano. Velja okrog 40 gold. J. J. „Kranjske muhe so pa hude!" S tako strašno novico so 1. 1528 Turki iz Kranjskega domu v Bosno prihlačali. To grozno vest so širili po širnem turškem cesarstvu, in kmalu je vedela vsa Turčija od Save do Grškega morja, da so bosniški Turki pred kranjskimi muhami bežali. Poletu 1. 1528 je prišla četa Turkov čez Kolpo na Dolenjsko. Bazdelili so se na več čet. katere so se na vse strani razlile. Jedna teh je ropala okrog Turjaka. Ko je todi vse opustošila, obrne se čez Dobrepolje in Struge proti Krki. Ljudstvo je bežalo v tabore in gradove, kamor je odvedlo tudi svoje imetje. Struški kmetje so se zaprli v majhen, a dobro utrjen gradič pod Tabrom. Spravili so v grad vse, kar so mogli. Neki kmetic je pripeljal tudi svoje čebele v grad, ker se je bal, da bi mu Turki panjev ne sežgali. Zamašili so panje in so je zložili v skla-dalnico za grajskim obzidjem. Turki more in požigaje privihrajo v Struge. Urno poropajo, kar so bili Stružanci še pustili po hišah, vasi pa požgo. Nato jamejo oblegati grad. Hrabro so odbijali struški kmetje vse napade, saj so branili sebe, svoje žene in otroke in imetje. Vendar bi se bili morali prej ali slej podati, kajti Turkov bilo je le preveč. Peti dan je že trajalo obleganje. Turki poskušajo poslednji napad, kajti morali so hiteti, da bi ne prišli Dobrepoljci Stružancem na pomoč. Stružanci se bore s poslednjimi močmi. Metali so debelo kamenje in hlode čez obzidje, a ko jim je tega zmanjkalo, prišle so na vrsto če- bele. Panje so pometali čez obzidje v najgostejše gruče Turkov. Vspeh je bil sijajen in nepričakovan. Panji so se ob trdih turških bučah razbili, in sedaj so se čebele razdražene vsipale Turkom v obraz ter so je grozno pikale. Turki se novega sovražnika niso mogli ubraniti z mečem, niti s čim drugim. Zaradi tega obrnejo hrbet in popustivši ves plen, spuste se v beg, rešeni Stružanci pa za njimi. Tem so se pridružili Dobrepoljci in združeni so podili Turke skozi Hinje proti Krki. Tako so premagale male čebelice Turke ter rešile Stružance. Turki so se še dolgo pozneje spominjali hudih kranjskih muh. Priobčil Fr. Jaklič. Narodni pregovori. Vsako selo ima svojo šego, vsaka hiša svojo čud. — Kakov panj, takova mladika. — Pod kupljenikom (mernikom) ni moč plesati. — Zrelih hrušek ni treba otresati. — Lahko je z drugo roko kače loviti. — Ki kupi, ta lupi. — Kdor hoče psa tepsti, lahko mu je palico dobiti. — Sem sam kakor lilek. — Hiša je jama, če še toliko notri vržeš, nikdar ni zadosti. — Kdor trn na potu pobere, ima en greh manj. — Dok kolo teče, repa raste. — Kdor ne da sitemu, i ne bo dal potrebnemu. — Kar je rano, to je zdravo. — Ki se ima ü kaj, se brzo preobleče. — Mal pir, velika usta. — Žaba ni za lešnike. V Adlešičih nabral Iv. Sašelj. Popravek. Sotrudnik naš, g. Janko Leb an , učitelj v Avberu, prosi nas, da bi popravili sledeče: V pesmi »V bolezni« v 10. listu »Dom in Svet«-a čitaj drugi stik četrte kitice: »Bešenja (ne rešenje). V pesmi »Pri mrtvaškem odru brata Avgusta« čitaj blaga (ne draga). Tema listič smo prideli četrt, pole priloge, naslov in kazalo, zavitek in „Vabilo na naročbo Stf Ker je vabilo na naročbo tiskano posebej, ni nam treba tukaj reci nič druzega, nego: Srčna lnala vsem pisateljem in naročnikom! IsTa svidanje v novem letu! Za bodoče leto je uredništvo dovolj preskrbljeno, da ne bode treba nejevoljnim biti čitateljem. List bode pisan poljudno; ni pa namenjea otrokom, ampak odrasli učeči se mladini, ki spoznava življenje in hrepeni po omiki. Kaj lepo prosimo one naročnike, ki niso še plačali naročnine, naj se nas spomnijo. Tako tudi prosimo dosedanje naročnike, da bi blagovolili kmalu naročiti se tudi za bodoče leto, ker je treba o pravem času določiti število iztisov, kakor tudi napraviti natančen zapisnik in oskrbeti naslove. Prosimo, da bi nam natančno naznanili naročniki zadnjo pošto, ker sicer nam prizadenejo mnogo truda in tudi nered pri pošiljanju. Skrbeli bomo, da bo vladala v razpošiljavauju točnost in rednost. Prosimo, da bi se naročniki, kadar ne dobijo lista pravočasno, poprej na pošto obrnili, potem na upravništvo, ki bode vsak nedostatek poravnalo. Štev. 1. in 2. sta se poslali mnogim na ogled, nekateri so tudi po dva izvoda jedne številke dobili: prosimo prav lepo, da bi nam dotične 'preostale številke, zlasti pa 2. štev. vrnili. Ako nam kdo odstopi 2. štev. 1. 1., radi jo kupimo. Posebnih platnic za vezanje nismo dali napraviti, ker je letnik predroben, pač pa bomo to oskrbeli prihodnje leto. "S2K Uredništvo in upravništvo. Cena: Za celo leto 1 gld. (iO kr.; za pol leta SO kr. Uredništvo in upravništvo je v Marijanišču. Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe. Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.