$ioĄ€ii§t$a Kraflna. SHOD MINISTRA DR. MIHA KREKA V LENDAVI. Zadnjo nedeljo se je zbralo 3000 Prekmurcev na shodu v Lendavi. Ministru dr. M. Kreku so priredili prebivalci Lendave ob 10. uri predpoldne prisrčen sprejem. Pod slavolokom ga je pozdravil banski svetnik Bačič, šolski upravitelj in župan. Po sv. maši se je vršil na velikem prostoru pred cerkvijo shod, katerega je otvoril ob navzočnosti 3000 ljudi g. banski svetnik Bačič, ki je pozdravil vse odličnike iii udeležence shoda. Prvi je govoril gospod minister dr. Krek o političnem položaju, o razmerju do Hrvatov in o razdolžitvi kmeta. Zborovalci so govorniku navduše- no pritrjevali. Za dr. Krekom so govorili še: g. Ivan Vesenjak, poslanec g. dr. Klar o potrebah Slovenske Krajine, g. banski svetnik Bajlec in tajnik JRZ g. M. Kranjc. — V nedeljo popoldne se je udeležil g. minister dr. Krek blagoslovitve novega transformatorja v Rakičanu, katerega je postavila tamkajšnja zadruga. Črensovci. Občinske volitve. Pri nas se že daIje časa prlpravljajo kandidati za volitve z resnim namenom doseči zaželjeni cilj, za katerega žrtvujejo vae svoje duševne in telesne sile. Hoteč pokazati svoje zmožnosti in vrline, ao poBkušali na vse mogoče načine delovati in se truditi, kako bi si priobjli čimveč zaslug za svoja dela pri ljudstvu. Odkar so razpisane obCinake volitve, ima volilna akcija čedalje večji razmah. Od dneva do dneva ae od strani nekaterih kandidatov dogajajo kaki zanimivi dogodljaji. Kandidati namreč med seboj tekmujejo, kateri bi si pridobil l-"r največ zaslug in bi se izkazal za najbolj apoaobnega bodočega občinBkega predaednika. Toda to njihovo tekmovanje, s katerim ai poskušajo priboriti zmago 25. oktobra, nas je osvedočilo, da niso sposobni in vredni zaupanja za tako hieato, kakor ga zavzema občinaki predsednik. Valed tega bomo temeljito pretehtali, kateri od kandidatov bode pokazal največ sposobnosti in smisla za vodstvo občine. Po naključju ušla smrti. Popoldanski vlak, ki vozi iz Ljutomera v Soboto, je zadel 24. aept. tik poataje Dokležovje ob kmečki voz, ki je bil prazen in sta bili vanj vpreženi dve kravi. Voznik je bil gluhonemi moški in je imel poleg sebe petletnega fanteka. Ko je bil vlak že tik postajališča, je peljal preko ceate, po kateri je pripeljal gluhonemi voz za seno in hotel z vozom v zadnjem trenutku preko tira. Kravi sta se pri ropotu vlaka tako uatrašili, da sta potrgali vprego in ata ušli smrti. Lokomotiva je zagrabila zadnji del voza in ga zdrobila. Sunek je vrgel fanteka kake 4 m proč od železnice. Otrok je padel pod prednji del voza, ki ga je precej poškodoval. Muteca je tudi vrglo precej daleč proč, a se mu ni zgodilo nič hudega. Družinska žaloigra pred sodniki. V Mariboru je bil 23. sept. obsojen na 2 letno ječo 4Sletni bivši delavec Ludvik Matuš iz Adrijancev. Dne 30. maja je ubil v prepiru svojo mačeho, 69letno poaeatnico Ano Matuš. Ozadje krvavega dejanja je takole: Obtoženi se je mudil več let v Ameriki, kjer ai je prištedil več tiaoč dolarjev. Leta 1929 je ohromel na obe nogi in je postal za delo nespoaoben. Med boleznijo je porabil vse prihranke in zaradi tega se je vrnil pred tremi leti v rojstni kraj. Njegov brat ter avakinja ata se strinjala z vrnitvijo, mačeha pa mu je nepreatano očitala, da taisti, ki ne dela, naj tudi ne je v njeni hiši. Prepiri so bili na dnevnem redu. Omenjenega dne ata bila Ludvik in mačeha sama doma. Med obema se je izcimil prepir, ki je končal z ubojem. Ubijalec se je skraja izgovarjal, kakor da bi bila mačeha sama povzročila smrt a priletom na kljuko, a raztelesenje ubite je dokazalo, da ji je bila prebita lobanja z udarci s palico. Požar povzročil nad pol niilijona Din ftkode. V Kuštanovclh je izbruhnil ogenj v hiši posestnika Aleksandra Novaka, ki je zajel tudi goapodarsko poslopje. Novaku je zgorel vea prldelek, krma, hišna oprcma, 10 avinj in 20 kokoSi. Radi vetra se je razširil ogenj na poalopje Janeza Novaka, kateremu je uniCena cela domaCija in je rešil samo še živino. Od J. Novaka je preakočil ogenj na hišo poseatnika Janeza Bihor in na hišo Ane Novakove. Skupna požarna škoda anaša 530.000 Din. Največja neareča je še dejatvo, da ni bil nobeden od pogorelcev zavarovan. Mlinarju zgorelo gospodarsko poslopje. V Tešanovcih pri Soboti je zgorelo mlinarju Kolomanu Erniš 10.000 Din vredno gospodarsko poalopje.