115. številka.
Trst, v torek 21. maja 1901.
Tečaj XXV!
..Bitnost ..
z eairal i* <i.tn. rum ciedeii i"
r*xaik.iv .»r» 4. ari zvečer ^ar^-.ln« mažu :
za eio leto........H tron
w» »ol leta.........12 _
rm >t rt leta ........ 5
za !-3 meser........ 2 kroni
i 6':ic-j <e	naore-	h-
Mktniah * Trstu se prod^AjO pt»-ezne Sifviifcp po <? stotin k .ivč !: -ti Irpu pa po H atotink (*
Edinost
rhi*ilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&at
»e računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oelasi itd. se računajo po poeo«ibe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase spre* jema npravništvo. Naročnino in ourlasC je plačevati loco Trst.
V	je s»o5
IniStvo tu tiskarna se nahajati* \ cii<*j Carintia *tv. 12. V pravuifitvo. \t ■»prejemanje i»serutov v ulici Molit piccolo štv. 3. II. umi-tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik Iconsorcij lista „Edinost*
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Prava Ma o pravem času.
m.
K lor ima torej zmisla za potrel»e naše slovenske politike, kdor u meje, kako si m<> remo ustvarit1 zanesljivo operacijsko podstavo, kd-r ne prezira večno veljavne re-n w( da le v družbi s parlamentarnimi skupinami, ki imajo interen, sorodne z našimi, moremo izvojevan pogoje svojemu ostanku in razvoju : ta ie gotovo, z nami vred. z največim zadoščenVin vsprejel pomirljivo za gotovi lof «ia raznter;e m''«! »Hrvatsko-slovenskira klubom« in ndadočeško delegacijo je ostalo neskaljeno. »ntaktno, in da členi našega kluba slej ko pre'< vidijo v Cehih svoje »najl»ol|e prijatelje in {»odpira tel je«.
Kompromis, doseženi me<i Cehi in njih smleželani nemške narodnosti, se ne dotika narodnih, 'ezikovnih in političnih vprašanj, zato tudi ne more motiti dosedanjega narod-netra :n političnega zavezništva med Cehi in Juijiti-lovaiii. Sodimo torej, da ni nastopilo ničesar, kar hi hilo Cehom v povod, da hi spremenili svoje razmerje do nas ozirom na u m rod na in politični;, in še |>osel»ej na jezikovna vprašanja. Ker torej nimamo mi nikakega, n i n 1 j ina ri jeka vzroka za domnevanje, da so < 'ehi na našo škodo zatajili ali izdali za nas najvažneje načelo — načelo ravnopravnosti vseh narodov —smemo tudi pričakovati, da nam IhhIo i.n slej kakor prej stali oh strani v l>orhi /a ravnopravnost nase narodnosti in našega jezika ter da nam ostanejo tudi v bodoče. kar so iiam bili — }m> slovesni izjavi našega zaupnika iz Hrvatsko - slovenskega kluba« — v- kdar dosedaj : najbolji pod pira -telji in prijatelji !
Iz v-*-h enuncijaei iz vrst Jugoslovanov in tudi iz p« -jasni! našega zaupnika pa morejo Cehi jMi-met:, da Jugoslovani tudi njih go-h}k» iarskim stremljenjem ne bodo nasprotovali, kar zoftet opravičuje nado. dr bo<]o tudi oni (»odpirali prizadevanja nabili f*>~lan-eev za povzdigo gos;>odarskega stanja na tem ii - m. sk<-z' deset- in stoletja toli zanemarjenem jugu monarhije.
Slovenska javnost pa je gotovo vsprejela z zadoščenjem tudi zatrdilo našega zaupnika v »Hrvatsko-sl«»venskem klubu« za oni naj-neiig"dn< !i slučaj, da bi prišlo do tega, česar si g .tov« u k 1 > n<* želi in česar se \*r-ak<lw bitji : da bi *** ločila naša in češka jsita!
A z nema nji m zadoščenjem moremo pozdravljati ves oni de] pojasnil, ki se tiče naših '!■ »ma!i mejselM»jnih jugoslovanskih razmer, ali l>olje rečeno : domačega boja, ki vihra
v Slov eneih. Zlasti mi pri tem listu smo dobili lef>o zadoščenje. Po zatrdilu našega zaupnika stoji »H rvatsko-slo venski klub« na istem stališču, katero zavzemljemo mi od prvega začetka, odkar se je pojavil domači vihar med Slovenci. Nepremično stojimo mi na stališču in zahtevamo dosledno in s tisto odločnostjo, ki jo daje edino-le prepričanje, da je stvar, ki jo zahtevamo, dobra : do m a č i prepir ne sme razdvajati naše delegacije na D u n a j u. To zahtevamo, ker občutimo naj intenzivneje, kako naši poslanci, ako so razdvojeni, zgubljajo na ugledu pred neprijatelji in na veljavi pred prijatelji ! To mora u meti vendar vsakdo, ako le umeje najprimitivneje zahteve dobre taktike v parlamentarnem in politiškem boju.
Kdor v sedanjem stadiju našega boja in truda za narodno bodočnost ne more umeti potrebe takega skupnega in kompaktnega nastopanja Jugoslovanov na Dunaju, da bomo uvaževani kakor nasprotniki in cenjeni kakor zavezniki ; ali kdor noče umeti te potrebe, ker sebe in svojo strast stavlja nad to potrebo : ta jednostavno ne sodi na mesto narodovega zastopnika in bi domovini storil največo uslugo in bi z a v e d n o slovensko javnost kolikor toliko sprijaznil s svojo osebo, ako bi — zginil z mesta, na katerem ne more zadoščati zahtevam, narekovanim od razmer. Po slovesni izjavi našega zaupnika je odločna zahteva * Hrvatsko-sloveuskega kluba* ta, da v naraerjani parlamentarni komisiji bodo zastopan; vsi poslanci, torej tudi oni, ki ne pripadajo nijednemu obeh jugoslovanskih klubov ! S tem ie povedano, da 'Hrvatsko-slovenski klub* odločno zahteva, da bodo v»i jugoslovanski (»oslanci pritegneni v sporazumno postopanje!
«Hrvatsko-slovenski klub* noče nika-keira izključanja. Ta slovesna objava more pomiriti one, ki so se bali, da znani dogodki v tem klubu pomenjajo kapitulacijo pred jedno stranjo. Oni pa, ki je hotel nekako uveljaviti postopanje izključanja, :nore videti sedaj, kake usodne kon«ekvence nastajajo za njega samega iz te nezmiselne, za obrambo koristi naroda pogubne in vsako vspešno borbo one-mogočujoče zahteve! On, ki je toli visoko letal se svojimi ambicijami, on, ki je na vsaki način hotel igrati ugledno tilogo v naši jugoslovanski delegaciji : on stoji sedaj, vsprieo decidir.:ne izjave.Hrvatsko-siovenskega kluba4, kakor pred visokim zidom, ki mu zdgraja daljno pot.
Sedaj mu je odprta jedna in jedina pot, ki vodi — nazaj ! Tu stoji pred alternativo :
ali ustreči imperativu, neizogibni potrebi in zahtevi, ter pripoznati storjeno zmoto in škodo, ali pa ostati — pod zidom v brezpomemb-nosti in v luči človeka, ki misli le na svoje pretenzije in ne na dobro skupnosti. Urae-jemo, da politik z velikimi ambicijami in z veliko sodbo o samem sebi mora občutiti takov pater peceavi kakor sila neprijeten po-j litiški echec, ali vendar ostaja zanj samega manje zlo, ako ima toliko moralnega poguma, da mož k i prenaša konsekvenee svojega lastnega, nepremišljenega nastopa. Tu ne pomagajo nič tudi cele skladnice več ali manje — nespontannih, brzojavljanih ali pisanih zaupnic; tu more pomoči le pametno spoznanje. To hodi v lekcijo vsem onim politikom, ki se dajejo zavajati v to, da hočejo slediti ambiciji, segajoči visoko nad — pomembnost lastne j osebe!
Ta lekcija od strani »Hrvatsko-sloveuskega kluba« je bila velepotrebna aktuvelna ; pojasnila in zatrdila, ki jih je dal naš zaupnik v tem listu ozirom na stališče klubovo na-1 sproti kranjskemu prepiru, moremo torej tudi na to stran pozdravljati kakor: pravo b e-s e d o o p r a v e m času!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 21. maja 1901.
Delegaoije. Včeraj sti se sestali na Dunaju delegacij i. Predsednikom avstrijski delegaciji je bil izovoljen knez L o b-k o v i c, pedpredsednikom vitez J a w o rs ki. Knez Lobkovic se je zahvalil na izvolitvi ter je povdarjal v svojem govoru, da se v Evropi, kljub bojem, ki se bijejo v drugih delih sveta, mir ni kalil; omenjal je, kako da se je avstrijska mornarica častno udeležila operacij v pečilskem zalivu na Kitajskem. Na to je sledila volitev v različne odseke. Prečital se je potem dopis, ki naznanja, da cesar naslednjega dne t. j. danes sprejme delegacijo. Minister za vnanje posle, grof Go-lueho\vski, je predložil več zakonskih načrtov. Za tem so se prečitale interpelacije, mej temi jedna poslanca Ira in drugov, ki poživljajo vlado, naj posreduje med Anglijo in južno-afriškima republikama. Nemški radikalci so predložili interpelacijo glede priključenja Bosne in Hercegovine k ogerski državi. Nekatere interpelacije zahtevajo olajšave povodom vojaških vaj za rezerviste ter spremembo zakona o vajaški službi.
Sejo so zaključili 40 minut popoludne. Po plenarni seji se je sestal v sejo proračun-
ski odsek, kije izvolil Baernreitherja predsednikom in C h 1 u m e c k e g a podpredsednikom. Prihodnja seja proračunskega odseka bo v petek. O vnanjih poslih bo poročal marki B a c q u e h e m o mornarici pa dr. P e r g e 11.
Ogerska delegacija je izvolila predsednikom Julija Szapary-ja, podpredsednikom S z i 1 a g v - j a. Szaparv se je zahvalil na časti in se dotaknil na kratko važnejših političnih dogodkov v inozemstvu ter je prečital potem dopis, ki naznanja, da vsprejme cesar delegacijo naslednjega dne. Skupni finančni minister je predložil bilanco, ki se je takoj odkazala odseku.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Včerajšnja seja, v kateri se je razprav-jalo o <1 r u g i železniški zvezi s Trstom se je vršila zelo gladko in mirno. Da pa ne bi vendar pozabili popolnoma, tla je to — avstrijska zbornica, je zopet vse-nemška Sch5nererjeva stranka poskrbela za razvedrilo z interpelacijo, odločno nemško-irredentistično pobarvano. Avstrijski parlament pa si je zadnje čase preveč utrdil svojo kožo, da bi ga take otročje interpelacije spravljale iz ravnotežja.
Vsenemci so stavili namreč interpelacijo, v kateri povprašujejo o zveznem razmerju med avstrijskimi deželami (razun Galicije, Bukovine in Dalmacije — katera bi oni hoteli nekako izključiti iz Avstrije) in nemško državo.
Med došlimi spisi je bil tudi zakonski načrt, o gradnji bosanskih železn;c in sicer od Sarajeva do meje Sandžaka po dolini reke Lim tlo Uvaea s postransko progo preko Više-grada do srbske meje po dolini Rzave do Vardišta.
Finančni minister Bohm-Bawerk je predložil zakonski načrt o u vedenj u davka na že lezniške vozne listke. Novi davek naj bi znašal 12°/0 cene voznih listkov in bi se znižal pri lokalnih železnicah na b°/0 ter pri vici-nalnih na 3°/0. Istočasno pa bi se odpravil sedanji 2°/0 davek na vozne listke.
Minister je utemeljeval potrebo novega davka z ozirom na obteženje državnih financ radi odprave državnih mitnic, radi novele k pristojbinskemu zakonu, radi regulacije pokojnim dijurnistom ter udovam in sirotam državnih uslužbencev. Vse to povišuje državne izdatke za kakih 11 milijonov kron na leto.
Na to je zbornica prešla na dnevni red t. j. k drugemu čitanju zakonskega načrta o investicijah. Poročevalec dr. Sv 1 veste rje
p o r> l i s
r> i\
Na razpotju življenja.
Va-ka - .ka: «V-ki »a t" rt al I. L. Hrdlna : posl. Podravski
IV.
M -"an nima časaT da bi dolgo razmišljal o kakem d>-g«xiku; on sliši vsaki hip drugo novico; poulično gibanje n;u pomaga, da kmalu (h zabija.
Toda drugače je ..a deželi. - () jednem dogodku pripovedujejo ljudje tako dolgo, dokler ne pride druga novica. A kmetje okr<>g Toužetina bili ,bi ^e še čez dva meseca pomenkovali o smrti mlade Zameeke, ako bi se med tem ne bila razglasila druga novica.
Zamecki se Ik> baje ženil!
»Ženil? Tako kmalu je pozabil na pokojno ženo?«
Kdo pa se eedaj dolgo spominja na koga? Se -e ni vlegla prst na grobu pokojnice, a mladi vdovec se že ozira po dekletih. Seveda, Zaineckemu se ni treba ogledovati, saj do Kamenice ni daleč —«
»Njegova nevesta je iz Kamenice?«
Nu, n;ari Klarica iz župnišča ni zalo dekle ?«
»Klarica — to vendar ni mogoče?«
»Mogoče je. — Meni boste vendar verjeli. ak > vam povem, da je svatba že gotova. V nedeljo sta biia prvič oklicana I«
»Tako sem poizvedel na poti iz Libovic od nekega starčeka, ki sem ga dohitel na poti v Toožetin.c
»Kaj pa Ciril? — Saj je bilo že dogovorjeno, da se Ciril in Klarica iz župnišča vzameta ?«
»Ciril ? Uprav danes zarano sem ga pospremil v Libohovice; vente, danes je ondi novačenje.«
»Dil, to vem.«
»Ali ste bili tudi poti mero?«
»Ne, obiskal sem svojega brata.«
»Ali ste videli one razjarjene junake v dvorani ?«
» V s: so potrj e n i.«
»Ciril je tudi med njimi. Od Toužetin-skih mladeničev so vzeli jedinega Cirila. Bedni tant! Ze sem prestar, da bi mogel go-jiri upanje na njegovo vrnitev od vojakov. Sam Bog vć, kam ga odvedejo!«
»Vi ste nemara njegov oče?«
»Ne, marveč ded. Nima nikogar razun mene, kakor jaz nimam nikogar razun njega. Sedaj bova zapuščena oba. Jaz sem mu zmerom trdil, da bo vojak ; raven je kakor sveča, krepak kakor oklopnik in vzraščen kakor jelka. Tudi to sem mu že napovedal, kako otožno se zvrši njegova ljubezen... Ko sem mu govoril, naj bi ne gojil v srcu tega bodičja nezadovoljnosti, katero sicer iz početka izgleda kakor rožnat popek ljubezni ; ko sem mu pravil, da ga bo Klarica imela rada le dotlej, dokler se ne ozre po drugih, ki imajo mehkejše roke ter slajše obljube, nego on — se je nasmehal.«
»Ne sodite Klarico tako strogo, ded«,
i je odgovarjal. »Ona si tega ne zaslužuje. Nihče drugi, nego samo ljubimec zamore soditi srce svojega dekleta! Vem, da bo ona moja ; ako bi imel nebesa tako zagotovljena, kakor njeno roko, še tlanes bi me morali postaviti med svetnike v pratiki. Sreča, ded,
da vas Klarica ne sliši, — kar razjokala bi
se od žalosti. Oemu naj bi me sovražila, ko
jo pa imam tako rad ? Sicer pa je ni Ma-rijeta, ni gospod župnik ne puščata nikamor,
kjer bi se mogla ozirati po drugih in ako bi se tudi Klarica zmotila, sta vendar mati in stric pametna, ki ne popustita tega, marveč jo spomnita na njeno dolžnost. Ako ine pa vzamejo — nu, ako mi je Klarica ohranila prijateljstvo od mladih nog, se za tri leta tudi ne bojim za njo!«
Tako je govoril Ciril. — Hm, Častiti gospod je baje ne pušča nikamor! A vendar jo je pustil!
Komaj je bila Zamecka pokopana, jel se je kmet ozirati po kaki pestunji za zapuščeno siroto. Ciril se mu je takoj ponudil, da mu privede župnikovo sestro Marijeto. Ta je bila seveda že nekoliko prestara za oskrbo dojenca, toda kjer ni zadoščevala njena slaba roka, je prihajala Klarica materi na pomoč. Da, tudi v kuhinji si je našla opravka in Ciril se je začutil srečnega, ko se je opo-ludne vračal s polja ter mu je Klarica s smehljajočim licem prinašala obed. Niti pe-ruskemu grofu nemara ni dišal obed tako, kakor njemu, a to samo radi tega, ker ga je kuhala Klarica. Na večer pa je Ciril po-spremljal Klarico v Kamenico, kajti čez noč so že Marijetine roke zadoščevale pri otroku.
pojasnjeval jMisainične točke ter je priporočal ztiornid, n:ij glasuje za zakonski načrt. Proti predlogi je govoril posl. dr. Strauelier.
Tržaški poslane«* Base vi seje zahvalil zbornici, da slednjič vendar reši tako dolgo časa. posebno od Triačanov, pričakovano vprašanje drug»? železniške zveze m Trstom. Ta druga zveza j<* postala neohodno |H>trebna, ker južna žel»*zni«*a nikakor ne more več odgovarjati potrebam tržaške trgovine. Govornik upa. da se nova proga čira prej mogoče
ki je I »i I pred leti u bežal na Črnogoro, obojen na 20 let ječe, ker da je on naročil ultojstvo nekega učitelja, ki je bil po naročilu Milanovem napisal tendenčno brošuro naperjeno proti knezu Nikolu Črnogorskemu. Raj ko Taj šič je bil najljuteji sovražnik pokojnega Milana in ni težko uineti, <la so ga v njegovi nenavzočnosti zapleli tudi v proces radi tiste komedije, ki so jo nazvali ateutat na kralja Milana in so ga tudi res obsodili na — smrt. Ker je Taj šič člen radikalne stranke, (»omenja to pomiloščenje nadaljen
začne gra<liti. Dokazoval je, kako približa nova pri »ga za celih .»—4<>0 km. južno Nem- korak kralja do te stranke, čijo in Prago k Adriji, kar bo Trstu omogočalo vsaj deloma konkurenco s Hamburgom.
Zaključuje svoj govor je {»osi. Jf'tseri jtor-
naše države, je »Atnico« popolnoma po- naj vzame blagohotno na znanje, da mi ne zabil na svoja ožja patrijotična čuvstva ter odnehamo, da bomo branili svoje in svojega nima prav nič proti temu, da se je kip na- jezika pravo tudi v cerkvi In da v slučaju
ročil v — partlon — hoteli smo reči: v ino zemstvu ! To bi se nam smejali pri »Amicu»,
potrebe se ne bomo plašili tudi — najradi-kalnejih sredstev ! Taki smo j »ostali, prevzvi-
ako bi rekli, da je Florenca inozemstvo ! Češka šeni, v trdi šoli trdih skušenj!!
je pač — po njih zemljepisju — inozemstvo.
Iz e. kr. javnih skladišč. V nedeljo
ali, kaj ne gospoda pri «Amicu», Florenca pa <lne 19, t. m. je bilo — vsled reorganizacije — Bog ne daj ! To je «naša domovina* ! Da, delalskega zavoda c. kr. carinskega urada in da, v ničemer se gospoda pri «Amieu» ne kr. javnih skladišč — poklicanih 54 delo-razl i kujejo od svojih bratcev okoli «Piceola» , voditeljev in 20 delavcev, da polože službeno in «Indipendentija», niti v — iskanju svoje prisego in obljubijo službeno tajnost. Zbrali
so se y palači javnih skladišč. Gospod viši
domovine !
Waldersee. »Slava« nemškega maršala \\ alderseea se bliža menda svojemu koncu. Zgodovina postavi lahko »velikega« \Val-j obletnico tistih prežalostnih dogodkov, ki nam 8ta nagovorila ude generalnega akorda in sta
trlasov! od sv. Jakoba. Pišejo nam od vodja carinskega urada, baron Kober in tam: Bliža se leto: skoro bomo praznovali j vodja c. kr. javnih skladišč, gospod Mi nas,
dnr\(i. Ja h<-n Avstrija >hsfati h)kor rt lrstla derseea v kontrast rimskemu vojskovodji ostanejo v neizbrisnem spominu. Bilo je mnogo povdarjala, da se jim je po novem načrtu // - j.■,»(•>■ i" Hii-r/n nt Trato: Trst pa /nora Cezarju. Ta je nekoč o neki bitki, ki jo je pohujšanja, mnogo kletvine ; ljudje so morali stanje izdatno zboljšalo in pričakujeta, da se
ol*ratno cspecati in Siriji.
jtroci itafi /' fto Ar- izvojeval, sporočil samo s tremi besedami : I v zapore, žene in nedolžni otročici dotičnikov j delavci s pridnostjo in zvestobo skažejo tega
Veni, vidi, vici. (Prišel sem, videl in zmagal.) j v nesreči in solzah, pevce naše bratovščine so ; vredne, kajti pomisliti jim je, da v vsej Av-
P - M a z <> r a n :i se :e tudi zahvalil	^ aldersee pa 1 >i lahko o svojem vojskovanju	vrgli s kora, pevovodju so neusmiljeno prov-	striji ni zavoda, kjer bi bili delavci za raz-
zborni«*i i!«-si _ po njegovem men'nju _ z	na Kitajskem poročal: »Non veni, non vidi,	/.ročili kazensko pieiskavo in — to pa je	merno ne težko <lelo tako dobro plačani in
izvedenjem proge m p >polnoina zadovoljeno ;	non vinoei.« Prišel je prepozno, ko so že	peklo najbolj — v znani »zakristiji« je vla-	za starost tako dobro preskrljeni, kakor ravno
sicer pa mu je umevno, da se iz političnih in	,,rn8' I)re<i nJ'm opravili. kar je	«1»™"	dalo kanibalsko veselje.
pl. \\*ittek je izreke! zbornici svoje Sedaj Pa |»<>»»čajo iz Berolina, da je ofici- zdi »e, da seje gospod župnik vendar malce j sko pIa6llo za delavce je 20 kron, srednja 22 čenje na naklonjenosti, ki jo je izkazala >ino določeno, da odpozovejo Walderseea. ustrašil odgovornosti, ki je padala nanj z vso .q najyeda o4 kron K(jor (|{,,;| v nedeljo, do-
Kakor je prišel na Kitajsko, tako odide :	svojo težo. Da bi vsaj navidezno malce po-
Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Vsa	ravna! vnebovpijočo krivico, provzročeno slo-
upanja, ki so jih nemški megalomani stavili	venskim župljauom, jedinim pravim vernikom,
v njegovo osebo, so uničena. \Valdersee ni	je zbobnal skupaj nekaj »pevcev« otročajev,
proslavil niti sebe niti slavohlepnega nem-	ki niti vešči niso našemu jeziku; tem je po-
skega naroda. Žalostno odhaja iz — pogorele	veril petje pri »slovenski« maši, ali bolje re-
mu rezidence.
strategi čni h obzirov ni m..glo popolnoma za- vit'» vi,,el ni niti sovražnika, niti vojne in i Slovensko petje naj bi bilo dovolj iti trgovskim interesom. Železniški mi- seveda zmagal pa tudi ni, ker ni imel koga.; župni cerkvi pri sv. Jakobu . .
zadošče
napram investicijski predlogi. Na to so zaključili sejo.
Potovanje cesarjevo v Prago. «Xa-
r »dni li-iy» so že priobčili program tega (Milovanja. Ce-^ar dos|»e v Prago s |»osebnim viakoiu dne 13. junija ob 7. uri zjutraj. V Pragi ostane do vštetega 16. junija. Dne 17. junija se od|»elje v Litomeriee. Blagoslov-ljenje novega Fran Josifiovega mostu — te glavne točke »cesarskih dni» v Pragi — se
Imi vršilo dne 11. junija.	Kdo je govoril resnieo?! Ako vza-
Dogodki v Belemgradu. Poročila iz meš, cenjeni čitatelj, v svojo roko današnji Belegagrada zatrjajo, da tam vlada {»o po len »Piccolo« in današnji »Triester Tagblatt«, mir n da >e ljuje ni malo ne zanimajo za to, najdeš v obeli listih poročilo o včerajšnji seji kar -«• dodaja na dvoru in o čemer govori zbornice poslancev, oziroma o govoru poveš -vet. Dogodek s kraljico Drago da sina- slanca Basevija o drugi železniški zvezi s trajo le kakor dina-tiško stvar, torej kakor Trstom. Ali kolika je divergenca mej obema stvar, ki briira le kralja Aleksandra in nje- poročiloma! Prosimo, čitajte in gledali boste govo hišo. Seveda je tudi možno, da je ta debelo, kakor smo mi ! mir le dozdeven, le tišina pred viharjem.	»Triester Tagblatt« poroča :
utihnilo v . . . . Ali
v e. kr. javnih skladišč.
Vsled reorganizacije so stalni udje tega zavoda razdeljeni v tri vrste : .najniže teden-
Tržaške vesti.
čeno: tem je prepustil, da so na koru — profanirali naš jezik. Oh, kako je to peklo, kako je to grizlo! N» dosti, tla naš jezik ž lijo po uradih, da nas psujejo s ščavi po ulicah in trgih, da nas mečejo iz javnih prostorov, da nas proganjajo preko pragov naših družin, da nam rušijo ekzistence, kamor le segata vpliv in moč ljutega sovražnika —
ne, vsega še ni bilo dosti : mera krivice, ki .)re8krbljen je
biva posebno plačilo za to, torej so gori navedena plačila le za <J dni. Da se je stvar tako ugodno rešila, na tem ima v prvi vrsti zaslugo g. dvorni svetnik Zimraermann, gg. baron Kober in Minas. Vse trndapolno delo je izvršil g. viši kontrolor Kosovel s pripo-močjo g. nadzornika Havasinija in načelnika generalnega akorda g. Perazzota. Veliko je bilo pretresati in premišljati, kajti vsa leta, ki so jih delavci odslužili v vojakih in v c. kr. javnih skladiščih, so jim šteta za odmer-jenje penzije.
Kje sploh ima delavec take beneficije, kakor jih ima sedaj ravno v tem zavodu,
jo mora — tako je menda usojeno — tržaški slovenski trpin izpiti notri do dna, še ni bila polna: tudi v cerkvi stno morali občutiti vse to gorje !
Udeležba na službah božjih v cerkvi pri
m ne
sb
a bo — za stara
leta, ko mu moči ne dovoljuje več delati. Mirno gre lahko v pokoj, ne bo mu treba stradati — preskrbljen je !
Objektivno mislečemu in objektivno de-
in političnih persekucij «no videli že v Sr- drugo železniško zvezo s Trstom in je izrazil (,ru^e cerkve..... °n'l> ki	odgovor"
biji n. pr. le radi čisto — ne, niti dinastič-	nado, da se skoro zgradi ta črta. Kekel je,
nih vprašanj, ampak radi zgolj osebnih zah-	<1 a A v s t r i j a more le po morju in
tev {»okojnega Milana! Kolikokrat se je do-	Trstu ostati velesila; na drugi
godilo, da je kralju Mianu ]»ošel denar, in	s t ra ni pa in o r e Trst fl o r i r a t i 1 « po
je i7. tega na v stalo velevažno j h »liti eno vpra-	Avstriji! (Pohvala.)
nost, so menda zapazili to in siia jih je primorala, da so priznali storjeni greh s tem, da so za letošnje velikonočne praznike zopet pozvali pevce naše bratovščine. Ljudstvo se je potolažilo zopet nekoliko in vračati se je
šan.e, ki je imelo potem velikiL nepredvidjenih Tako »Triester Tagblatt«. »Piccolo« pa Jel° v cerkev> kJer s l>ravo Prožnostjo sluša
„	lujočemu gospodu dvornemu svetniku Zim-
Saj smo v Srbiji doživeli že neštevilo pre-	»Tekoin debate o investicijski predlogi 8V; Jakobu je jela pojemati; kajti oni, ki so mHrm:inm| ter g03p0doma baronu Koberju in
aenečenj. Koliko prevratov, pretresljajev, kriz se je posl. Jianevi zahvalil v imenu Trsta za ™lk,iiir polnili to cerkev, so začeli^ iskati ; Minasu ka^or tudi neutrudnemu g<»sp. višemu kontrolorju Kosovelu, nadzorniku Iia-vasiniju in načelniku Perazzota gre vsa čast, da se je to zamotano vprašanje tako srečno rešilo delavcem v prid.
(rosp. Kosovel je preČital pravila v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku ter je še osebno priporočal delavcem, naj dobro pomislijo, koliko se je storilo zanje ! Našim ljudem pa polagamo na srce — kakor smo že storili tmli nedavno temu — naj vestno in zvesto opravljajo svojo službo, da ne bo danes ali jutri slabo kronan ves trud, ki ga je imel odbor za rešenje tega vprašanja. Delavci, bodite zadovoljni, da se je stvar tako ugodno rešila.
Italijanska trikolora v Trstu. Pišejo nam : Da ste videli kako ponosno je plapolala v zraku! Pomlidnji vetrič se je kaj ljubko poigraval ž njo. Kar divili bi se bili ! velel i ®e lmate aree onkraj velike luže, v obljubljeni deželi naših iredentarjev in v domo-• vini velike — lakote, bi vam bilo srce vstre-pečalo radosti, kajti italijanska trikolora je nosila tudi grb Savojske hiše. S tem je bila men«la dovolj razločno simbolizirana bodočnost Trsta, kakor si jo mislijo gospodovalna
po-ledic. Z istem i so -e morali umikati, mini-	poroča: »Avstrija, ako hoče izvažati, mora
-tr • i«.t<'pati, -kup^čina se je razpuščala, vo-	vršiti to prek<» pristanišča tržaškega. V Av-
lili - » vnovič, najhuji terorizem je praznoval	striji so vedno sle<lili zgrešeni železniški po-
najtrr-«* orgije -amo da je bilo slednjič ustre-	litiki; vse železnice so se zidale v smereh od
ženo čisto osebni zahtevi razkralja. Istotako	Trsta, namesto v smereh proti Trstu! bi bilo nevarno, ako bi po sedanjem, v res- Divergenca ti pada v oči, ali ne, ce-
snici malce čudnem miru v Kelemgradu ho-	njeni čitatelj?! Doc« m je—po »Tagblattu« —
tei; delati dalekosežne sklepe. Kavno Srbija	Basevi govoril o tem, kako sta država in Zbrali smo se bili pred cerkvijo v velikem
je dežela, v kateri se ne more vedeti, da-li	Trst navezana eden na druzega in da moreta številu, da ga vsprejmemo, kakor se spodobi,
m kje lak: nepolitiški dogodki najdejo svoj	vspevati le tako, da ostaneta združena, pa Na vratih ga je čakala duhovščina z gosp.
politiški konec.	pripoveduje »Piccolo« le o tem, kako je Ba- župnikom Hrovatinom na čelu. Čim so vla-
petje — svojih pevcev! In kako je to ljud stvo hvaležno pevcem in njemu ki jih — vodi z nenavadno požrtvovalnostjo in trudo-Ijubivostjo !
S posebnim zanimanjem smo vsprejeli v Vašem listu od minole sobote vest, da nas v nedeljo obišče prevzvišeni vladika.
»Neue Freie Pres-se^ |>iše, da jedna sevi govoril le o zamudah, ki jih je zagrešila jedrna t> <"-ka vznemirja !-rl>-k<» vlado: kako država Trstu na škodo. »Piccolo« ne ve torej o nikaki izjavi Basevijevi, da bi Trst mogel »Horirati« le v Avstriji !
s o d i o s t v a ri K u s i j a, zlasti pa car sam, ki je bil prevzel kumstvo.
Kuska vlada da je bila prva. ki je vedela o	Kako naj si tolmačimo to divergenco?
re-ničnem stanju stvari. O razpi.ru med kra-	Kafcero poročilo je pravo ? Tu je le dvojno ljem m kraljii-o ni niti govora. Kralj da je mogoče. Ali je » Triester Tagblatt« podtaknil
nazvestejsi branitelj svoje soproge. Kraljica	Baseviju nekoliko avstrijskega patrijotizma, je b<4elina, a ne bolna. Tudi javno menenje katerega v resnici ni bilo; ali pa se »P i c-
da jH»staja ugodneje za kraljic*, odkar je bil razglašen parere zdravnikov.
Kralj je torej potnilostil Rajka Tajšica,
Knkrat nekega večera je jel škropiti dež in Zametki je naročil za preči konja, da go-sp;<-<( Klarico «Ml|»eljeta v župnišče. Ciril se je urno pripravil na fM>t. Toda Zaiueeki je
col u« ni videlo umestno in p r i -merno, da je tržaški poslanec g <>-v o r i 1 o avstrijski bodočnosti Trsta in je raje potajil dotično izjavo!!
Aut — aut! Katero domnevanje je pravo? Bržkone poslednje. In zopet smo tu v lepi deželi neverjetnosti, v kateri je isti >Piccolo«, ki potajuje avstrijsko-patrijotične izjave, glasilo tiste gospodovalne stranke, ki
dejal, da sam po|»elje gospico. Ciril mu je
izročil vajeti, voščil Klarici »lahk<» uoč« ter ,,živa vso l>odjM»ro in vso zaslombo od strani
odšel v sobano k Alarijeti
iste avstrijske vlade! Isti »Piccolo«, o kate-
Od tega časa, naj ?i je že pršalo ali bilo j rein govore zlobni jeziki, da uživa celo subvencijo od iste avstrijske države, ne da bi hi bilo še zaškripalo nijedno oficijozno j»ero
lepo vreme, vozila se je Klarira vsaki večer v kočiji domov in Zamecki je vodil konja.
Dokler je sedela na zadnjem sedežu, je Ciril proti takim govoricam, ki bi bile neverjetne
molčal; ko je pa vstrezala povabilu Zamec-kega, ter sedala poleg njega, postajal je tant nemiren in otožen. Ako je voščil Klarici »lahko noč«, se mu je le nekako prisiljeno zahvalila: ako je dospel s |>olja, postavila je ol»ed predenj kaj hladno, brez nasmeha, brez l>esede. Kako je sedaj obžaloval Ciril, da je šel sam po noči v farovž |>o Marijeto ter jo prej»eljal v Toužetin. Brez Marijete Klarica ne bi bila prišla tjakaj.
(Pride še.)
po vseh drugih državah stare Evrope in jim morejo ljudje verjeti le pri nas v tej Čudni deželi najkolosalnejih — neverjetnosti.
Irredentizem Amicovcev*. Tukajšnji «Amico», glasilo italijanskih reformatorskih duhovnikov, se je te dni zaganjal kaj ojstro v mestni magistrat tržaški, ker je isti pri neki tvrdki na Češkem, torej c iz ven domovine*, naročil šolske klopi. Poročujć pa o Rossetti-jevem spomeniku, katerega je izdelal neki italijanski kipar v Florenci, torej izven
diko sproveli tlo altarja in so bili izvršeni običajni obredi, je škof stopil na lečo in je v svojem govoru izvajal, kako je Krist svojim apostolom : P o j t e po vsem svetu in o z n a n j u j t e vsem narodom besedo božjo!
In takrat se nismo mogli obraniti mučne misli : kako naša italijanska duhovščina —
ne izpolnjuje tega povelja Ivristovega !	....
i i	. .	, . ,	, stranka v trstu: bodočnost v okviru kra-
baj jih je menda bilo nekaj v cerkvi ! Bog ..	t
; ljestva Italije .
Vihral pa je ta simbol — obljubljene
vedi, da-li jih je kaj — pekla vest?!
Ob 9. in pol uri se je začela sv. maša, katero je daroval prevrišeni vladika ob azi- Š bodočnosti Trsta na novi hiši na «»glu ulice
stenci več duhovnikov. Pevci bratovščine so peli izborno in cerkev je bila natlačeno polna. '1
Giuliani in ulice Industria pri sv. Jakobu, katero hišo so pokrili minolo soboto. Seveda
Kaj si je mislil prevzišeni — vide in poslu- Je l>il° razobešenih — po stari navadi — tudi šaje Vfe u> —, ak(» se je spomnil, kako ni u je ™n<>go druzih zastav, ali na sredi, na častnem
»zakristija« — s pomočjo svojega <jrgana na
mestu, je bila italijanska trikolora z grbom
lesnem trgu — hotela sugerirati prepričanje,	Savojske.
da ravno ta maša ni potrebna ! Ravno ta maša
Policijskemu komisarijatu pri sv. Jakobu
ki je j e ti i n a pri sv. Jakobu, ki se more pa se je morda dozdevalo, da bi pametni
ponašati z množico vernikov.
ljudje mogli na tisti zastavi videti kaj več
Ob 10. in pol uri je imel prevzvišeni	nego samo simbolizirano bodočnost Trsta po
laško prepoved in videl je nasprotno — ža-	»idejalu« gospodovalne klike tržaške, da bi
lostno stran medalje. In naravnost je dal iz-	mogli videti namreč v tej zastavi tudi sim-
raza svoji žalosti. He, lahonČiei, ki hočete za-	bolizirano vso nezmiselnost in slepoto glaso-
povedovati, in ki naš jezik mečete iz cerkve,	vite avstrijske politike v Primorju in v tej
češ, da ni potreben, ker L» župnija da je povsem	bojazni najbrže je dal odstraniti italijansko
italijanska; kje ste bili ?! Kje so bili tisti	zastavo z grbom Sovojske hiše na novi hiši
italijanski verniki, he — slavna »zakristija«?!	v avstrijskem Trstu.
Ni jih bilo, ker — jih ni ! Kdo pa je gospodar te nove hiše, tega O da, prevzvišeni gospod vladika jemo-	nisem mogel izvedeti! Sicer pa je to tudi brez gel minolo nedeljo videti marsikaj in prepri-	pomena. Jeden več je v tisti družbi, ki se-čati se o marsičem ! Da-li bo pa hotel izva-	stavljaj o podstavo — vladni politiki v Prijati posledice — to je njegova stvar! Ali to	morju.
OUćiii zbor zavoda nr. Nikolaja v
Trstu. (Dalje.) Konećno so se zhorovalke izrekle /.a <la se pt^pej Skrinjarjevi pusti popolnoma slobodna roka t> sprejemanju deklet in f »ostopa nj u i. njiini. Ona naj vselej ravna tako, kakor jej narekuje človekoljubno prepričanje in bogata izkušnja.
Na to je ga. predsednica predlagala, naj ol»čni zbor, da se izključi vsaki nadaljni konflikt v notranji upravi, vsprejrne resoluciji : 1. Dekleta je sprejemati v zavod tolikokrat, kolikorkrati se vračajo.
'J. Družinam, ki notorično ra^e menjajo služkinje in ne znajo ž njimi postopati, naj se ne dajejo služkinje iz zavoda.
Ti resoluciji sta bili soglasno sprejeti.
sled razširjevalcu ter doznala, da mora biti to najbrž zgoraj omenjeni Maver. Policijski agent Decolle je bil večkrat na njegovem stanovanju ter je zaplenil več fotografičnih priprav in negativ, Maverja pa ni mogel najti n«>benkrat ter je njegova soproga vedno pripovedovala, da je zunaj na potovanju. Slednjič pa se je policiji vendar posrečilo uloviti tička. Na njegovem stanovanju niso sicer našli več ničesar, pač pa na star.ovanju hišne gospodinje, kjer so našli kakih 600 fotografi enih negativ. Dotično stanovanje je bilo namreč zaprti), ker se gospodinja nahaja izven Trsta. Maver si je dal napraviti krive ključe in je tako v to stanovanje skril svoje stvari. Maver se je zaklinjal, da je dobival
Ga. predsednica je predlagala nadalje,	fotografije iz Budimpešte ter da jih ni izde-
da r»«j izreče go-j»ej Skrinjarjevi popolno za-	loval sam.
upanje, da umakne svoj odstop. Oboje se je	Knjige »Matice Slovenske za Rojan
zgodilo. Istotako je predlagala, da se izreče	iII Barkovlje se nahajajo pri g. Vekoslavu
zahvala tajnici, <rej. Klemenčičevi, ki je v	Griistinu, pravniku v Roj and, ulica Montor-
«Slo\*enki» mnogo pisala o «zavodu Sv. Ni-	sino 4. fem potom se naznanja gg. udom,
ko laj a» ter ga pri|»oročala.	kateri še niso plačali teh knjig, da bi blago-
Zborovalke -o se o tej priliki, kakor o	hotno storili to, ter so naprošeni, da v krat-
izreku zaupnice gej. Skrinjarjevi, vzdignile se	kem pridejo po nje, da ne bodo ležale tam
sedežev.	po cele mesece.
Potem -e je vršila volitev odbora ter so	Morski som. Naznanja se, da so dne
bile izvoljene soglasno gosj»e in gospice:	18. t. m. v naši luki zapazili veliko morsko
Skrinjar Marija, Ponikvar Karla, Grom Maša,	žival in je bit to bržkone morski som.
Kiemenčič Ivanka, Blatnik Kunigunda, Epple	Iz pred liašili sodišč. Pred tukajšnjim
Ivanka, Pegan Netka, l rdih Zorica, Krže	deželnim sodiščem je stal včeraj 49-letni Be-
Ivanka, Godina Vekoslava, Carga Tončka,	niamim Battistin, poštar v Lovrani, ki je bil
Gulič Lizika, Vinšek Marija, Zadnik Karo-	obdolžen, da je dne 2U. januvarja t. 1. nago-
lina. Ivančič Ivanka. Košir Terezina, Poš	varjal nekega Nikolaja Mikuličiča h krivemu
M c , Pirjevec Marija, Carga Marija, Doles	pričanju. Ker ni bit dokazan zli namen, je
Ivanka, Sever Alojzija, Žitnik Marija, Godina	sodni dvor rešit obtoženca od obtožbe.
Milka. Zorzut liezika, Guštin Vekoslava,	Orožna nesreča. Sinoči ob 10. uri
Prelec Marija in Vidmar Marija.	je 6-letna dekliea Ivanka Bonaca, hči An-
G--pa predse<lnica je razložila dekletam,	dreja. iz ulice Rivo št. 10, na svojem stanova-
da se vkratkem pr;čno v zavodu predavanja	nju prevrnila petrolejevo svetilko. Svetilka je
0	leposlovju. gospodinjstvu td., kakor tudi	padla na tla in se razbila, vsled česar se je nadaljevalni pouk v pisanju, računstvu itd.	petrolej takoj vnel. Plamen se je na to pri-Ma rs j katero dekle, je rekla, je komaj toliko	je! dekličine obleke ter jo vso objel. Na hodilo v šolo, da se je za silo naučilo čitati	brezupno vpitje pritekli so bližnji stanovalci in pi-ati, a pozneje je mnogo pozabila tudi	ter pogasili gorečo obleko s tem, da so de-
1 tega malega, kar se je bila naučila. Prav	klico ovili z rjuhami. Deklici je zgorela vsa
bo torei. ako si zopet osveži in spopolni svoje	obleka in je grozno opečena : prenesli so jo
znanje. Na predavanjih pa bodo imela de-	v bolnišnico, kjer so jo položili v trajno ko-
kleta priliko seznanjati se tudi s slov. knji-	}»elj. Malo je upanja, da ozdravi,
ževnostjo, da se ne bodo več Čutila osramo-	Nasledki vina. Red-irji so našli sinoči
•en h po svojem slovenskem imenu; ako se	1"» polunoč: v ulici Cavana na tleh ležečega
bo od stran; italijanskih gospodarjev za-	mladeniča v dobi kakih 20 let. Ker ni dal
ganjala v obraz osovka «ščava», kar se tako	uikakega znamenja življenja od sebe, pokli-
čest.. dogaja, bodo lahko odgovarjala s samo-	cal i so zdravnika z zdravniške postaje, kateri
zavestjo in |M»no- »m : Ne, mi nismo sužnji ;	je dal mladeniča v nosilnici prenesti v bol-
tudi mi imamo -voje velike može. Govora ca	nišnico. V bolnišnici se je zavel za nekaj
je pozvala dekleta, naj se v čim večem šte-	hipov in začel bruhati kri. Sodijo, da je mo-
vilu udeležujejo prihodnjih predavanj in po-	ral biti grozno pijan.
uka, ter jih je ■ »j»oruinjala k eednostuemu in	I>ruga deklica v plaineiiu. Štiriletni
p- -lenemu življenju. Zatrdila jim je. tla so	deklici Marija Fait v ulici Bachi še. 4, za-
jim vrata zavoda odprta o vsaki }>otrebi in	žgala se je včeraj v roki škatljica užrgalk
- : tudi sredi noči se bo jih rado spreje-	ter se jej je vsled tega vnela obleka. Vsled
malo, kedar bi v službi pretila nevarnost	»pitja je pritekla mati deklice, katera jo je
"asti njihovi.	ovila v svojo obleko in tako pogasila plamen.
i Zvrsetek pride.)	Prenesla jo je na zdravniško postajo, kjer so
Izlet v Dalmacijo. Za hiukoštae pra-	ji dali prvo pomoč. Deklica si je opekla levo
zn Ke priredi Llovdov parn k »Thaliac izlet	stegno.
v Dalmacijo. < Mliod v j»etek, dne 24. t. m.	Najdena prstana. Na inspektoratu v
t"t»no cb 11. uri zjutraj in povratek v sredo,	slobodni lukt je shranjen mal prstan, s tremi
tiue *js. t. in. oi» uri zjutraj. Pristajal bo	kamni, najden blizu hangarja štev. 17; na
v Koiui-u, Spljetu, Kotoru, Gružu, Lakromi,	'nspektoratu pri sv. .Jakobu pa prstan z ma-
Sil<eniku in Zadru. Vožnja s hrano (brez	lim briljantom.
pijač l<x> kr n, v čemer s-» obsežene tudi	^ reiucnski »estnlk. Včeraj: toplomer
razne ekskurzije. Vozne li-te je možno kupiti	'b 7. uri zjutrai 21.8 ob 2. uri poooludr.e
:■» četrtka do ♦ >. ure pop. v Llovdovi palači	22.5 C'0. — Tlakom«»r oi> 7. uri zjutraj 763.9.
oddelek za Dalmacijo«.	— Danes piima ob 0.44 predp. in ol» 10.15
Zahvala. Zopet prihajam tudi letos, ka-	> ,>h ln predpoludne m ob 5.36
kor že več let, t»dkar me je zadela kruta ne-	P0!*01"«*14«-sreča, da dam izraza čutiiom globoke hvalež- ,
1	-t do svoj h dragih tovarišev in dobrotni-1	Darovi za možko p »drnžnieo družbe
glavna ovira so — diletantje sami. Oni nam se svojo brezbrižnostjo in netočnostjo delajo stališče tako težko, takt) nemogoče, da bi pustili vse, če ne bi bila angažirana ravno ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki je za to že toliko potrosila.
Apelujemo torej zadnjič na častno besedo, ki so jo dali vsi gg. diletantje, tla pridejo v sredo dne 22. t. m. ob 9. uri (ne ob 10. uri) na vaje v prostore na Corsia Stadion. Prosimo Vas, pridite v s i, naj že imate male ali velike uloge!
Ce pa v svoji brezbrižnc«sti ne pridete, pustimo igro in stroške bo morala trpeti Ci-ril-Metodova družba, ki ima vendar tako silno potreb ) podpore, ne pa da bi jej še provzročali stroški !
Ce pojmite, kaj je častna beseda : pridete gotovo !
Vesti iz ostale Primorske.
X Znamenje javne vzgoje. Si -nočnjemu «Piccolu« pišejo iz Gorice : Nadloga procesov radi razžaljenja Veličanstva narašča vedno bolj po naši Furlaniji. Ti procesi se ne vrše več posamično; toliko jih je, da se vrše po dva na en dan.
• Piccolo* se vprašuje, po vzrokih temu pojavu. Ti nedožno dete — ti ! Da bi mu ne trebalo govoriti resnice, se k: če vito oklepa sicer naravnega dejstva, da se mnogokateri teh procesov zaključuje z oproščenjem obtoženca ter lepo to dejstvo generalizuje in sugerira domnevanje, da so vsi ti procesi brez izjeme posledica denuncijautstva. « Piccolo* pa je toliko previden, tla ne imenuje nobene adrese. O saj se poznamo: »Piccolo* je grozen moralist ob vsakem dogodku, ako ga je zakrivil kdo drugi; če pa je prišel kakov somišljenik ali celo reguicolo vmes, potem pa temu poštenjaku stvar cambia ti ' aspetto, dobiva drugo lice, kakor je lepo povedal nedavno temu, ko je izvedel, tla so tisti, ki so na sumu požiganja gozdov po naši okolici — dragi gostje regnicoli ! Je pač svoje posebne vrste, ta «Piecolova» moralu!
48, v Glasgo\vu. Citv, 13 Dundas-Street samostojne filijalke, kjer se vrši prodaja zelo živahno. Ti preparati izdelujejo se pa edino le v Pregradi na Hrvatskem.
Brzojavna poročila.
Delegacije. DUNAJ 21. (B) Na udanostni nagovor predsednika povodom slovesnega vspreje-raanja delegacij, je cesar blagoizvolil odgovoriti sledeče : Z odkritosrč »itn zadoščenjem sem čul po vašem predsedniku izražena mi zagotovila o vaši zvesti udanosti in vam izrekam toplo zahvalo na istih. Smrt mojega dragega zaveznika, njegovega veličanstva kralja italijanskega, in smrt njenega veličanstva kraljice angležke, dogodivši se od zadnjega zasedanja delegacij, sta me globoko užalila. S posebnim zadoščenjem morem tudi takrat kazati na nespremenjeno prisrčno razmerje »1 > z nami zvezanih držav, kakor tudi na zaupljive in povsem prijateljske odnošaje do družili vlasti ter morem iz tega razveseljivega političnega položenja izvajati opravičeno nado, da se mir še nadalje ohrani.
Zmešnjave, navstale v Kitaju od lanskega leta sem, so zahtevale sporazumen nastop vlastij v obrambo tamošnjim zastopstvom in pripadnikom njihovim, kakor ne manje tudi v ta namen, tla se v rečeni državi vspo-stavijo redni odnošaji. Naša soudeležba na kolektivni akciji se je že od prvega začetka gibala v onih mejah, ki so dane na jedni strani po velevlastnem položenju monarhije, na drugi strani pa po razmerno malem obsegu naših tam t) š n j i h interes o v. Moja vojna uprava je za prihodnje leto, kakor kažejo predloge, omejila izdatke do skrajnega. Poskusi radi nabave novega topniškega materijala se nadaljujejo. Bosna in Hercegovina bosti, kakor doslej, z lastnimi dohodki pokrivali upravne stroške. V zaupanju v po-litiško previdnost, s katero se lotite svojih nalog, voščim vašim posvetovanjem dobrega vspeha in vam kličem od dna srca dobro došli.
(Dalje na četrti strani.)
Vesti iz Kranjske. XXUHHXHHHHHHHHHK
kov v »Delalskern podpornem društvu«, ki -o mi na zadnjem cbčuem zboru vnovič do volili redno mesečno milost n o podporo. Hvaležnost moja in moje siromašne rodbine.
sv. Cirila in Metoda: gč. Ivanka Gei k je nabrala v veseli družbi na izletu v Izoli 3 K 7 o sr. V pušici gostilne »pri Francu« 3 K. Za žensko podružnico družbe sv.
}»o nesreči, ki meje zadela roki, ki Cirila JII Metoda je darovala rodbina tir. soje pridobivali vsakdanji kruh :je neskončna! Pertotova 1(1 kron mesto venca na krsto pok.
Vsprejmite torej, dragi »ovariši-delavei in tlo-t Ernesta Pertot.
bro n k. moji. i/reiv g boke hvaležnost., ki	Podružnici sv. Cirila in Metoda na
-a Pijana - solzami v očeh. Bog poplačaj iireti je izročilo Rojansko poaoj. in konsumno j
društvo preostanek dveh deležev v znesku 5 j K 'Jfi st., podarjenih po društveniku N. N. Bog ga šivi ter naj ga drugi posnemajo!
RokovnjaČi SO delali že za časa Napoleona veliko preglavico tedanjim oblastim. A nič manje preglavice ne delajo sedaj svojim prirediteljem na našem tržaškem odru.
Pa ne mislite radi slov. občinstva ! A ne, to se živo zanima za igro. Tudi prostore smo vredili, kolikor se je le dalo in ne raenč se za velikanske stroške, kajti do sedaj že smo potrosili okoli 200 K za scenerije.
Vojaško godbo smo tudi dobili kljub vsem zaprekam. Za vse je preskrbljeno, a
z obilim blagoslovom Varu in Vašim rodfoi nam za to delo krščanskega usmiljenja.
Ivan Z a ti n i k.
Aretirali raisirjevalee brezsrainnih fotografij. V noči med soboto in nedeljo
so redarji obstopili hišo štev. 132 v Rojanu aa Skali santi). Jeden njih jHnlal seje nato v h io. kjer je «1»»bil v jm»stelji nekega 36-1. Konrada Maverja z Bavarskega. Ukazal mu je, naj takoj vstane iu se obleče ter ga je od vedel [totem v r.aj»or.
Policija je bila namreč doznala, da se po mestu prodajajo uesramne fotografije. Po daljših poizvedovanjih je prišla |»olicija na
*	Glavo o ti t r g a 1 je vlak te dni na železniški progi pod Radovljico železniškemu delavcu Matevžu Koželju s Srednje Dobrave pri Kropi. Kakor kažejo vse okoliščine, se je sam vlegel pod vlak in je bilo baje temu vzrok žganje, vsled katerega je neredno in zapravljivo živel; nazadnje mu je pa tudi ljubica, neka dekla v Radovljici, odpovedala svojo ljubezen. V nedeljo popoludne jo je še jedenkrat obiskal ter jo izkušal zopet pridobiti za-se ; ker se mu pa menda to ni posrečilo, dal je njej in svetu slovo: »nazaj ga nikdar več ne bo«.
*	U lt) m v ž u pn išče. V ž upu išče pri Št. Lenartu pri Vel- Nedelji je ulomil mej službo božjo tat in ukral S3 letnemu župniku č. gospodu Toplak u srebrno uro in ves denar.
*	Uboj. V Mojstra hi je dne 12. t. m. ponoči hlapec Anton Kuralt z Dovjega s kolom pobil na tla hlapca Jož. Berčana, ko je vasoval. Dobil je tako rano na glavo, da je tekom ti veh tlnij umrl. Kuralta so že prejeli.
Razne vesti.
Visoka starost. Na Kosovu severno od Ferizoviča, uro daljave, je selo Kosin. V tem selu živi starka Stana Dajić, ki ima sedaj 123 let. Ona zn« pričati o dogodkih v letu 1804. Rodila je 4. sine in 3 hčere. Od teb se jej je rodilo 46 unukov, od katerih je še 23 živih. Otl unukov se je rodilo 88 pra-tmukov, živih sedaj še 44. Celo prapravnukov ima že. Do pred 6 meseci je mogla še delati, a setlaj jo je premogla starost, tla ne more več tlela ti.
Kraljica Jelena. Porod italijanske kraljice Jelene pričakujejo v najbližjem času. — Kraljici se je ponudilo dosedaj 4772 babic in nič manje dojilk. Dvorni zdravnik je izbral neko krasno 23-letno ženo, Magdalena Conti, ki pa je sicer le začasuo na dvoru, ker kraljica ostaje pri tem, da bo svoje dete sama dojila.
Thierrvjev balzam in stolistno mazilo je smeti na temelju zeio ugodnega spričevala »Ecole supčrieure de Pharraacie« v Parizu z tlne 21. maja 1897. razpošiljati naravnost zasebnikom. V Parizu se nahaja glavna zaloga v »Pharmacie Normale«. Raz-pečavanje teh preparatov se pa zamore vršiti v vseh deželah sveta in je ustanovil lastnik tudi v Londonu S. \V. Brixton-Road
X
x x x x n n u n n x
Prya slov. zaloga pUištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
4na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
IX
X X X X X X X X M X X X
Prva i u največja tovarna pohištva vseli vrst
—•2 T R S T S«
xxxxxxxxxxxxxxxx
iMsaniler Levi Miuzi i P
m
I g
1 1 i 1 1 €
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
MOH
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuj« naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTR0VA1J CENIK ZASTONJ IN FBAN KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.

OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri certvi s?. Peira (Piazza Rosario pod Unosio folo)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe »e izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnoatjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
k talim
DUNAJ 21. <]>.) SI<>ve«»o vsprejcmanje avstrijskih tlelepaeij pred cesarjem se je vršilo ob 11. uri. V svojem nap« t< rn je pred-re< nik knez I,obl<V'e »me njal delovanje naše mornarice v Kitaju in je izrazi! željo, <la bi tyiii«'šu;e operacije kmalu zaključile in da bi se (»hranil mir.
Povdarjal je. da vzli<- različnosti v }>o litiških nazorih narodov A v s* ro-ogerske navdaja vseh i-to čutstvo liu^ezni do cesarske hiše, pripadnosti do skujm« domovine in pa sklep za ohramlni iste z imetjem in krvjo v slučaju [H'trel^. T<» čuv-tvo navdaja Judi de- i letr:ici;o, ki je v«*ikdar dovoljevala potrebna j sredstva v obrambo <lrž;ive.
Kn»z I.ohki.v> i<* zaključil 7. voščili za i monarha. Na to je in el cesar že pri"l»čeni presto I ni pnvor, ki je In! vsprejet z v harno j pohvalo.
Štrajk 11a Spaiijnkem.
BAKCKLONA 21. <B) T11 se hoje, da i
r<a stane nov štrn k. Mej delujočimi in štra;- ' kujoč'ni i delavci v ojn-kamah ie prišlo do spo f a da, v kaierem je hiio več oseh ranjen h.
Volitve 11 a S pa iij«ke 111.
M A 1 »lil D 21. (J5.I Po\od<m volitev je prišlo do izgredov zlasti v J i rezu in tvii»ale-rosu ((M»kra ina I>.i<lai«rz). Množica je sežgala sp s^ davčnega u nt da. < rožništvo, ki ic po- j segl - vmes, je rabilo orožje o čemer jc bila jedna oseba ubita, več pa ranjenih, l udi v j |m>krajini S-villa s^ je na več krajih kalil mir. Na izgredih v pokrajini madridski je bila jedna om-K« ubita ili dve ranjeni.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah, /a enkrutno insercijo se plača jm> 1 nvč. za besedo: za večkratno insereiio pa se cena primerno zniža. C'p lami za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gid. ter se plačujejo v četrtletnih antieipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Ta stadna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatorej
naj se zahteva povsod le :
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
vijite «a košček bombaža nekoliko h	rržaška posojilnica in hranilnica
A. ThierryJevega balzama ■	sp,ejme
in stavite ga v votel zob, da umirite in odpravite zobohol. ja
Pristno se zeleno varnostno znamko „nuna~ in na k o- (9	T>1..X.. i . - . , .
vinski kapici (zamaškn) vtisnjeno t vrdko : Edino pristno. B'	1 UiA 1° rtogovoru ^ prošnje je vlo/.ltl
Posamezne stekleničice se prodajo v mnogih lekarnah po M	(lo konc;l iuiliia t. 1. pri imenovanem
stotnik, t-teklenico na poskušnjo z navodilom upo- £5	j j l
:;<> in 00
rabe in izkazom zalog celcga svetil pošilja po predplačilu f^ . 1 K -JO stot. A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (RoMtsch-Sauerbrunn).
< u vaj te se ponarejanj in pazite na zeleno znamko »nuna«, ki je registrovana v vseh naprednih državah. $ Ne-tevi!no priznalnih pisem ie na razpolago in dohajajo izdelovalcu vsaki dan.	{§]
7.11 V<
rodu.
Ivan Semullč
IZ
po
kakor t h < h
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
\ zalogi ima vsakovrstno pohištvo naifineie in drnoe vrste,I
e	l	. .	.	>	Mate Kovačević.
iz trdega in belega lesa. \ olnene postelje in prodaja volne V j NB. Xa veči množine po posebnih cenah, vsaki množini. Cene >o zmerne in postrežba točna in poštena	ja000?ch
Podpisani si časti naznanjati slavnemu p/občinstvu da je otvoril v Via Soussa 1,
pstili „AH' antica citta flaliata"
s prodajo d a 1 m a t. i n s k e ir a v i n a samega grozdja po 3(> nvč. za družine 32 nvč. liter.
Naj me slavno občinstvo blagovoli obiskati a.i pa poslati po katerosikoli množino in prepričalo se bode, da je vse to res, kar zatrjuje podpisani t, j. da je njegovo v i n o p r i s t n o.
Kdor pije to vino, se mu ni treba bati glavobola iu tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, zadobi moč in tudi slast do jedi.
Spoštovanjem
V Trstu.
Zaloga likerjev v MMlčih in buteljkah.
Perhauc Jakob g^JSZŠ
vin in buteljk. Postrežba točna. cene zmerne.
Pekarne i u siadčiearTie.
HQf;h- I Pi a/.zet t a S. Giacomo <1. 3 <Cor*o . Olllil"! nlijalka ulica Kiborgo 15 inia vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sla«ićić v kosili in v >katljicah, finih bi>kotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden krnh se razpošilja po po-godbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc	y*-
m> • m >_■	turna in sladcn*aroa.
evez kruh večkrat na dan. prodaja moke. VsprejemE tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
trgovec z jedilnim
___^	^^^	____m	g	blagom v Trstu,
'Slf^A i	tirOSlrillEs^	j Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-A&.'. O i &Jk ■	nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-,, , „	_ ""IS^fc	stenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po iako 1 .upisana priporoča iz svoje trgovine	"ISnfflgnnf H 3 U S) S I T to nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deli kerji in sladčičarno	W U IE» I SIS h i E CS ¥	O, D i U U želo na debelo in drobno. Ceniki franko.
v ulici Belvedere št. 31	TRST. — Ulica Glie^a st. 7. — TKST.
MARŠALA I znamka Aula iS: Vergilio, V'elik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, od profesorjev priporočena. RUM I. in II. Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v bu-vrste I Jamajka) v izvirnih buteljkah, Ciper;	teljkah, pivo prvega reda.
j prastari. Sprejemajo se raznovrstne naročbe o! Domaća kuhj||ja jedj gotoye ysak() urQ
Assicurazioni generali
V TRSTU.
priliki birme: za likerje, torte itd. S spoštovanjem
Jo sipina G u lič
lastnica.
5?
Nepretrorljive uirežice.
UJi--	v Tr*tu, Piazza Ncgozianti ^t 1
i-f. priporoča slavnemu občinstu Bv<>je neprejrorljive mrž.ic 'rettine) „Meteor" iu v^e ilrupe priprave za plinovo luč ..Auer."
Kavarne.
Anton Sorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in >Tede«co« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so v-i slo-venHki in mnogi drugi časniki.
Ojrlje i u drva.
Muha Josin v u!i<i ,iei Torm ^tev-
■■■MIIC* ^Uvip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in rajnega kuriva kakor premoga. kok:*. trdegu lesa itd. Svoji k svojim 1
Pohištvo.
Prva slovenska lega zaznovr.^tnega
poL -t\a lasuiega izdelka. Sprejemam naročbe po narrtu. Delo fino ic trpežno, cene brez konkurence Z« mnogobrojne naroči** se toplo priporoča svojim ro akoin v m«-stu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. l.ucia 12 »zauej c. kr. deželne sodriije.)
-m
Proti malokrvnosti, zn rekonvalescente ili v obče za vse šibke osebe kakor tudi biede deklice
se pri jw>ro<"ii
Ravasinijev
tCltlliti lillili.
Sestavljen je iz rac-jonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin k in na.
Vdobiva se saino v
LEKARNI EAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3.
Postne pošiijatve s povzetjem.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo. To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje
tudi se Sprejemajo naročbe na dom S točno zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po-
_	zaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
postrežbo.	blaga in zavarovanje na življenie.
Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 18i>:».....gld. 58,071.673*84
Premije za poterjati v naslednjih
letih..................30,541.70064
Glavnica za zavarovanje živeii ja
do 31. decembra 1804....., 1 «9,020.625-03
Plačana povračila:
a)	v letu 1804......... 9,737.614 48
b)	od začetka društva do 31. decembra 1804........ 202,401.70651
izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj . . 1 , ,	r/ tarite in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanč-
na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via
Pozor „Secession".
Kuhinjska posoda od sivega emaj-liranega železa, prekaša vse druge enake
je zelo po ceni in brez konkurence. Za-! loga popolne kuhinjske oprave. No-I vost te vrste je patentovani stroj za kuhanje kave ali čaja, ki deluje sam j od sebe, ne da bi bilo ga treba nad-I zorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga žeiezja, kovin in kuhinjskih potrebščin i TKST — ulica Barriera veceliia 5 — TRST
della Stazione št. S8S, 1 v lastuej hiši.
►	> -erfSH^^ A -j
n
Trst. — Via Kiborgo 27. — Trst.
Zaloga mebljevT, kovčekov, potnih
torb po cenah, da se renče.
ni bati knnku-
trsovee z jedilnim hladom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4.
Priporoča svojo zah)^.. jestvin kohmijalij,	fli^^riS
vsakovrstnega olja, navadnega in najlincjega.	Vc x sl1«^Cv
Najfineie testenine. ,»o jako nizkih cenah,	flprejme 8 lm jlItjijem t. L otlvetnik dr. Matej Najbolja prevlaka za podove ter moke, žita, ovsa, otroln. — Kazp .nlja na- pretRer v TrstlI? Via Cassa di Risparnio
je Fernolendtov	r:^no	t,,dl ua ,1M>.ua <iebe,t>_ in	številka 7.
bliščeči lak 4. ^
za podobe
priporoča svojo vpIiko prodajlnioo i	•
in izdelovalnieo vsakovrstnega p<»- v	četero nijausah za mehak les, ki pokrije vsako hištva in jK>pravljenje istena po cenah bi zadovojel prevlako ^ne prilepi, se ga lahko opere '
gotovo v,:ikega gorta Za obilne ob.ske se pripori* 6	trP™- ^ 101 kg. po 2 kr
ročeno !>lago tu<li na deželo na debelo tn drobno.—Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri uajsolidnejšem delil in ! z zmernimi fenamil
Slovenec
van Cink. uiiea S. 1'aniele št. 2
m kroni
v pleha sti ^katlji. Ces. in kralj, fe^ priviligirana
Pnznr'
■	"	tovarna kemičnih izdelkov
< a>T;m -i naznajati slav. «'»>einPtvu, da je moja	QT FPPMOI CNHT
prodaja! niea vetlno preskrl»jena man i fakturni m	' LIlIlULtllU I
l»lap>m \>ake vrste in cenah, da se ne
l*)jim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo biago.
V na>ieji, da rne lw» slavno ol>čin8tvo po-česalo z obilnimi obiski. l»eleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vechia 27 v Trstu-
-j	>e govori Slovenski !	v
Jakob Kosmerlj
»s T R S T a«
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T R G 0 V I > A
Zaloga:	jestvin in kolonijalncira bla^a, delikates
Dunaj, I Scbulerstrasse štv. 21	in konserv
Ustanovljena 1832.	j Izbor raznih vin in likerjev.
Razpošilja se tudi go poštnem povzetju. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2,
nasproti ženskemu liceju.
Nadaljue specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „ Vandol". Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
leščilo (biks)
Cenik poiljem brezplačno poitnine prosto
Prij>oročam se n. občinstvu in sem najudanejsi
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
o
© Ugodsia prilika-
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in |>e-riskopičniini lečami od *2i) nove. više.
Naočniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlic o, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave.
r