•zhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: • 4I0U Trst. Ulica Valdirivo 36. lelefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Postni čekovni račun Trst, 11/6164 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOVI LIST
Posamezna številka 500 lir
NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir
10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
St. 1451
TRST, ČETRTEK 15. MARCA 1984
LET. XXXIV.
Ne omahovanj ne napačnih tolmačenj
Medtem ko pišemo, se mudi na uradnem obisku v Avstriji predsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Mika Spiljak. V avstrijski prestolnici je gost zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlaegerja. Na obisku na Dunaju spremljata predsednika Špiljaka zunanji minister Mojsov in finančni minister Klemenčič.
V	pričakovanju obiska najvišjega predstavnika Jugoslavije v sosedni Avstriji je v Ljubljani pred dnevi zasedala komisija za mednarodne odnose pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije in po daljši razpravi poudarila veljavnost stališč, ki sta jih glede odnosov s sosednimi državami in v zvezi z narodnimi manjšinami, ki živijo v teh državah, bila izoblikovala Vred leti Tito in Kardelj. Pri tem velja zlasti opozoriti, kako je bilo vedno rečeno, da ]e skrb za narodne manjšine izven meja Jugoslavije zadeva, ki se tiče vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, ter da sta sodelovanje in odpiranje ob meji eno temeljnih načel jugoslovanske politike v odnosih do sosedov. Pristojna komisija pri vodstvu slovenskih komunistov je smatrala za potrebno opozoriti na že omenjena Titova in Kardeljeva stališča prav tik pred uradnim obiskom predsednika Špiljaka na Dunaju, da ne bi bilo kakih omahovanj, o-ziroma napačnih tolmačenj v tujini, kar zadeva nadaljnjo jugoslovansko politiko do manjšin v sosednih državah in do sosednih držav kot takšnih. Razprava v že omenjeni komisiji pa je očitno tudi v zvezi z ukrepi, ki se tičejo blagovne izmenjave po avtonomnih računih, kar predstavlja v našem tržaškem oziroma goriškem konkretnem Primeru znatno zmanjšanje vrednosti blagovne izmenjave in torej precejšnjo gmotno škodo, kar nikakor ni v skladu s črko ln duhom osimskih sporazumov.
Jugoslovanski predsednik Spiljak je med obiskom v avstrijski prestolnici sprejel tudi predstavnike koroških Slovencev ln gradiščanskih Hrvatov. Predmet razprave je bilo vprašanje pravične izvedbe sedmega člena avstrijske državne pogodbe, ki predvideva zaščito za slovensko in hr-vatsko manjšino v Avstriji. Znano je, kako koroški Slovenci odločno odklanjajo takšno za.ščito, kakršno si je zamislil koroški Hei-matdienst, pred katerim so klonili tudi avstrijski socialisti, ki so vodilna stranka tako na Koroškem kot na zvezni ravni. V zadnjih časih pa se koroški Slovenci zlasti nadaljevanje na 2. strani ■
Kakšno je resnično ozadje sporov med PSI in KPI
Čim bolj se bližamo 24. marcu, dnevu, ko bo v Rimu množična manifestacija proti vladni gospodarski politiki, tem bolj prihaja do izraza dejstvo, da je spor med socialisti in komunisti oziroma med socialistično in komunistično strujo v sindikalni zvezi CGIL nastal predvsem iz prestižnih razlogov. Socialisti menijo, kako ne morejo dovoliti, da bi kdo osenčil ugled prve italijanske vlade s socialističnim predsednikom, komunisti pa se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi kdo postavil v dvom njihovo že dolgoletno trditev, češ da se v Italiji ne more »vladati proti njim ali brez njih«. Komunistična večinska struja v sindikatu CGIL pa hoče poleg tega s podporo komunistične partije dokazati, kako je med sindikalno organiziranimi delavci daleč najmočnejša. Zato so komunisti in njihovi tovariši iz sindikalnih vrst napeli vse sile, da bi rimsko zborovanje izzvenelo tudi in predvsem kot jasen odgovor socialistom.
V	italijansko prestolnico se bodo demonstranti pripeljali s kar 37 posebnimi vlaki, z 2.350 avtobusi in z mnogimi osebnimi vozili. Kar prireditelje v zadnjih dneh nekoliko le skrbi, so vesti, da utegnejo skrajneži povzročiti med manifestacijo nerede, o čemer se lahko sklepa po tajnih sestankih, ki so jih baje že imeli ponekod po državi in zlasti v Rimu.
Povsem jasno je, pravijo politični opazovalci, da komunisti ne nasprotujejo vladnemu protinflacijskemu odloku zaradi odprave tistih treh točk na premični lestvici. Znano je namreč, da bodo s tem delavci le na papirju izgubili letno 250 tisoč lir, ker bodo zaradi manjše stopnje inflacije dejansko nekaj pridobili, saj se bo okrepila kupna moč njihovih dohodkov. Vzrok tako odločnega nasprotovanja je torej izrazito politične (ali bolje prestižne) narave, ker skuša ta vlada (katere predsednik je socialist)
nekaj stvarnega doseči v boju zoper gospodarske težave brez posrednega ali neposrednega soglasja italijanske komunistične partije.
Zavezniki socialistične stranke v vladni in parlamentarni večini sicer hitijo zatrjevati, da lojalno podpirajo vladno stabilizacijsko politiko, v resnici pa se tudi v krogih teh strank začenja javljati zaskrbljenost, kam utegnejo privesti tako hudi spori v sindikalnem gibanju in v italijanski levici na splošno. Prvi je še kar jasno besedo spregovoril tajnik republikanske stranke Spadolini, ki je prav v Trstu dejal, da »šibak sindikat, ki je razcepljen in ga pretresajo hudi spori, ne more zagotoviti nobene podpore politiki dohodkov«. V tej zvezi je Spadolini tudi obrazložil predlog republikanskih sindikalistov, z uresničitvijo katerega bi se utegnil odpraviti spor zaradi premične lestvice in obnoviti dialog med vlado in družbenimi silami, in sicer na drugačnih osnovah, kot jih predvideva znani vladni odlok. Tudi minister Granelli, ki je demokristjan, je izjavil, da bi morala vlada temeljito proučiti nastali položaj in si prizadevati za vzpostavitev konstruktivnih odnosov z opozicijo, pri čemer po mnenju ministra ne bi prav nič utrpel ugled vlade.
V	teku so torej prizadevanja, da bi se v državi odpravili predvsem napeti odnosi. Jasno pa je, da mnogim silam pri tem ne gre toliko za skrb za splošno blaginjo, temveč predvsem za koristi lastne stranke ali organizacije oziroma sindikata. Italija se namreč bistveno razlikuje od ostalih držav Evropske skupnosti tako po velikem številu političnih strank kot tudi in predvsem po silno »pluralističnem« sindikalnem gibanju, kar praviloma ne more biti v skladu z interesi, za katere se zavzema ali bi se moral zavzemati sindikat delavcev.
Omenjena tudi manjšinska zaščita
V	miramarskem gradu je v petek, 9. t.m., bilo plenarno zasedanje predsednikov delovne skupnosti dežel, regij in republik vzhodnoalpskega območja. Tokrat se je odvijalo pod predsedstvom Furlanije-Julij-ske krajine, prisotni pa so bili predsedniki ali njihovi namestniki z Zgornjeavstrij-skega, iz Koroške, Štajerske, Hrvaške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Veneta
in Tridentinsko-Južne Tirolske. V vzhodnoalpski delovni skupnosti sta kot dejavni o-pazovalki še Bavarska in Salzburško, ki sta bili na miramarskem vrhu zastopani s predsednikom deželnih odborov. Razpravljali so o sodelovanju članic na raznih področjih od ozemeljskega, preko prevozniškega in gospodarskega do kulturnega. S tega nadaljevanje na 2. strani ■
RADIO TRST A
Omenjena tudi manjšinska zaščita
■	nadaljevanje s 1. strani
sestanka izhaja skupna politična volja po poglobitvi in okrepitvi medsebojnih stikov in prizadevanj. Ta skupna politična volja je po petih letih postala že stvarnost, je poudaril predsednik deželnega odbora Antonio Comelli.
Čeprav zunanja politika ne spada v pristojnosti dežel, so posamezne vlade namreč potrdile prizadevanja za skupno reševanje specifičnih problemov v okviru vzhodnoalpske delovne skupnosti. Volja po reševanju tudi tistih problemov, ki ne spadajo izrecno v pristojnost dežel, regij in republik, je prišla na zasedanju jasno do izraza. Tako je predsednik slovenske vlade Ja-
nez Zemljarič zastavil tudi vprašanje manjšinske zaščite in dosegel izjavo o načelnem soglasju, da je treba k reševanju manjšinskega vprašanja pristopiti z odprtostjo.
Predstavnike nemškega jezikovnega območja pa je zanimalo predvsem prevozniško vprašanje po hudih krizah preteklih tednov. Plenarno zasedanje je s tem v zvezi izglasovalo resolucijo, v kateri izraža pripravljenost, da bo podpiralo vse pobude, ki bodo skušale preprečevati zagate tovornega prometa ob mejah. V prvi vrsti pa bo skušalo vplivati na osrednje vlade, da bi upoštevale hotenje skupnosti Alpe-Jadran. Ustanovili bodo tudi tehnično skupino izvedencev, ki naj bi izdelali konkretne predloge.
Manifestacija za mir v Ljubljani
■ NEDELJA, 18. marca, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Vike Viking«, RO; 11.00 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 19. marca, ob: 7.00 dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Bedrich Smetana: Prodana nevesta; 11.30 Literarni listi; 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Roman v nadaljevanjih: Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«;
15.00 »Ko trkam na nebesna vrata...«; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Violinist Črtomir Šiškovič in pianist Janko Šetinc; 18.00 Pod Matajur-jan, posebnosti in omika Nediških dolin; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 20. marca, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Bedrich Smetana: Prodana nevesta; 11.25 Literarni listi; 12.00 Alenka Goljevšček: Mit in slovenska ljudska pesem; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 poročila; 14.10 »Naš pravljični telefon«; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 16.45 Postni govo ;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Deželni avtor ji: Furio Bordon: »Onkraj pekla so živi ljudje«; 19.0' Radijski dnevnik.
■ SREDA, 21. marca, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Literarni listi; 12.00 Iz noči življenje se poraja; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Oktet »Javor«, oktet »Škofije« in »Tržaški oktet«; 13.40 Glasbene raznolikosti;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Aleksander Marodič: »Ljubezen na meji«; 15.00 Di-skorama; 17.00 Kratka poročila in kutlurna kronika; 17.10 Baritonist Edvard Sršen, letošnji Prešernov nagrajenec; 18.00 Okostnjak v omari; 19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 22. marca, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Trim za vsakogar; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 16 00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor »Bela Bartok iz Miskolca na Madžarskem; 18.00 Četrtkova srečanja: Dosje Koprivišče; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 23. marca, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo;
11.30 Beležka; 12.00 Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Dogodki in problemi; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Aleksander Marodič: »Dirka«; 14.45 Od ekrana do ekrana; 16.30 Tja in nazaj; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianistka Jelka Klemenčič v Gallusovi dvorani v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 24. marca, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Zbor »Consortium mu-sicum« iz Ljubljane; 11.30 Beležka; 12.00 »Glas od Rezije«; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«; 14.30 Naš dobri stari radio;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Portreti naših igralcev: Stojan Colja; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Okrog 1200 delavcev iz dežele Furlanije-Julijske krajine se je v nedeljo, ll.t.m., na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani udeležilo mednarodne manifestacije za mir, razorožitev in miroljubno sožitje. Zborovanje so priredili sindikati Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Glavni govorniki so bili vsedržavni tajnik sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Luciano Lama, predsednik sindikatov Slovenije Marjan Orožen in predsednik sindikatov Koroške Erwin Friihbauer. V zvezi s to ljubljansko prireditvijo je teritorialna organizacija CISL iz tržaške pokrajine pojasnila, da je pristopila
Predsedstvo jugoslovanske federacije je objavilo poročilo o stanju države. Na široko obravnava stabilizacijsko politiko, da bi se Jugoslavija rešila iz gospodarske krize.
Poročilo graja razna negativna dejstva. Tako pravi, da se samoupravna družba še ni rešila državnih intervencij, ni še izginila avtarktična politika ter še ni prišlo do integracije na osnovi popolne enakosti vseh jugoslovanskih narodov.
Poročilo zagotavlja, da je plačilna bilanca prvič po mnogih letih postala aktivna in da se dobro razvija industrijska proizvodnja. Kljub temu pa dolgovi v tujini še vedno znašajo nad 20 milijard dolarjev ter bodo še nekaj let za njihovo odplačevanje porabili vsaj osem odstotkov narodnega dohodka.
Glede vojaških izdatkov poročilo trdi,
k ljubljanski manifestaciji. Podobno sporočilo je posredoval tudi »Odbor za kulturo sožitja«.
Glavni tajnik sindikalne zveze CGIL Luciano Lama je odpotoval v Ljubljano iz Tržiča, kjer se je v soboto udeležil splošne razprave, ki jo je pripravila večinska, komunistična struja te sindikalne organizacije v zvezi s sedanjim položajem po vladnih protiinflacijskih ukrepih. Lama je poudaril med drugim, da je treba odpraviti sedanje težave, ki so nastale zaradi nesoglasij v sindikalnih vrstah. Zelo ostro pa je nastopil proti vladnim ukrepom.
da so bili znižani od 5,8 na 4,79 odstotka narodnega dohodka.
Nato poročilo govori o notranjih in zunanjih sovražnikih. Disidente imenuje politične kriminalce ter navaja podatke tudi o delovanju sovražne emigracije.
—o----
NE OMAHOVANJ
■	nadaljevanje s 1. strani
odločno protivijo predlogu, naj hi se odpravilo dvojezično šolstvo na Koroškem, za kar se seveda zavzema Heimatdienst. Naši bratje na Koroškem menijo, da bi odprava dvojezičnega šolstva pomenila dejansko zapiranje manjšine v geto in torej postopno, a gotovo narodno smrt. Tudi o tem aktualnem vprašanju je tekel pogovor med predstavniki koroških Slovencev in jugoslovanskim predsednikom Spiljakom.
Belcijeva politična zvezda v zatonu?
Na prvi seji novoizvoljenega vsedržavnega sveta Krščanse demokracije je bil za strankinega predsednika potrjen poslanec Piccoli, ki je doma iz Tridenta. Za upravnega tajnika (bavil se bo predvsem s finančnimi zadevami) je bil izvoljen furlanski senator Giuseppe Tonutti. Iz Furlanije - Julijske krajine bo v novem strankinem vodstvu sedel le še deželni tajnik Biasutti,
medtem ko ni bil potrjen bivši tržaški poslanec Corrado Belci. Senator Tonutti je bil več let deželni tajnik Krščanske demokracije v Furlaniji - Julijski krajini ter nekaj let tudi predsednik Tržaške pristaniške ustanove. Bivši poslanec Belci je trenutno predsednik upravnega sveta Zavoda združenega sveta, ki ima svoj sedež v Devinu. Je njegova politična zvezda v zatonu?
Še vedno nad 20 milijard dolarjev dolga
Po mladinskem seminarju SSk v Gorici
Pogovor z Ivom levnikorjem
Mladinski sekciji Slovenske skupnosti s Tržaškega in z Goriškega sta priredili v soboto in nedeljo, 10. in 11. t.m., seminar v goriškem Alojzijevišču za svoje člane. Med predavatelji je bil tudi časnikar Ivo Jev-nikar, deželni podpredsednik Slovenske skupnosti. Znano je, da je Ivo Jevnikar bil še do pred kratkim zelo aktiven med mladimi člani in somišljeniki Slovenske skupnosti in ima skupno z drugimi zaslugo, da so se mladi pristaši slovenske politične stranke bolje organizirali. Naprosili smo za pogovor, ki se mu je rad odzval.
Kakšni so bili glavni razlogi, zaradi katerih so mladi v Slovenski skupnosti smatrali za potrebno prirediti ta seminar?
V	mladinski sekciji smo v preteklih letih poskušali z različnimi pobudami, da bi mlade vrstnike seznanjali s politično problematiko in da ki njihove poglede posredovali Slovenski skupnosti. Veliko je bilo čisto praktičnega dela — na Primer veliki prispevek mladih pri zadnjih voliv-n'h kampanjah, veliko srečanj in sodelovanja pri drugje organiziranih srečanjih in seminarjih, tako v slovenskem kot v mednarodnem okolju.
Jasno pa je, da je od časa do časa potrebno tudi idejno poglabljanje, ko si je treba vzeti čas, Poslušati predavanja in o njih razpravljati. Ne-
kaj takih pobud smo v Trstu že imeli, tokrat pa smo bolj velikopotezno pripravili seminar v Gorici, saj je zelo pomembno, da pri takem delu skupno raste politično zavedna mladina iz obeh pokrajin. Zal nam raztegnitev dela na videmsko pokrajino še ni uspela.
Razlog je tudi v tem, da smo nekateri v mladinski sekciji aktivni že lepo obdobje in je prav, da nas nadomestijo mlajši. Seminar je priložnost, da se nekoliko širši krog zave pomembnosti političnega dela in si postavi vprašanje: ali ne bi tudi sam pristopil k temu delu?
Znano je, da mladina veliko raje dela na področju petja, športa, prosvete kot pa politike. Razloge za to lahko tudi razumemo, vendar bi bilo za manjšino usodno, če bi zanemarili organizirano delo za skupno dobro in če bi spregledali dejstvo, da je v tej ureditvi tudi strankarsko politično delo dolžnost in pravica aktivnih članov družbe. V mladinski sekciji smo prepričani, da je za razvoj in samo ohranitev manjšinske skupnosti izredno pomembna politična zavest. Če hočemo biti skupnost in del slovenskega naroda, ne pa osamljeni posamezniki, mora imeti naša skupnost tudi skupno zavest, iskati mora svojo pot, razmišljati o svojem položaju in čim več sama
upravljati svojo usodo. To je tudi bistvo ideje o samostojnem političnem nastopanju, ki ga ne o-pravičujemo le s kritiko vsedržavnih strank ali iz kake ideološke zadrege.
Kakšen je bil uspeh tega srečanja glede na udeležbo in glede na potek ter vsebino razprave?
Na srečanju v Gorici je manjkal marsikateri znan obraz, tudi mlajših kandidatov, vendar se moramo pač zavedati, da je eden izmed večjih problemov naše aktivne mladine ta, da je preveč zaposlena na vseh koncih in krajih. Lepo število udeležencev je nekatere presenetilo, saj sem že rekel, da je veliko predsodkov do politike. No, pri nas je tudi ta bistvena razlika, da Slovenska skupnost sicer hoče biti stranka, je pa istočasno zelo različna od ostalih strank v Italiji in od italijanskega strankarskega sistema na splošno. Zavest o tem je zelo jasna in opravičuje tudi marsikatero pomanjkljivost naše organizacije.
Potek srečanja je pokazal na veliko pozornost udeležencev. Ker smo izdelali program nekakšnega »začetnega seminarja«, je bil spored precej natrpan na škodo časa za diskusijo. Nujno bi bilo, da se v obeh pokrajinah tako delo nadaljuje. Pomembno pa se mi zdi poudariti, da smo vključili med predavatelje tudi znanstvenika ekologa, ki je marsikomu odkril resnico o tem, kako so razvoj, gospodarstvo in politika ter interesi močno povezani in kako mora sodobno politično de-
lo	tesno sodelovati ne le z »bazo«, temveč tudi s strokovnjaki.
Ali meniš, da je v zadnjih letih več zanimanja za politično delo med mladimi kot v letih, ko si bil Ti ... mlajši?
Vsekakor je položaj danes boljši kot pred leti, čeprav je treba povedati, da je bil v še starejšem obdobju še boljši. Saj si drugače ne moremo razlagati generacijske povezanosti sedanjega goričkega in delno tržaškega vodstva Slovenske skupnosti.
Na seminarju je več posegov opozorilo na potrebnost večje pozornosti do političnih in družbenih vprašanj. Ni še povsem razčiščeno vprašanje
dalje na 5. strani ■
časovno in prostorsko pogojene kot v preteklosti. Zaradi tega ni pravilno vsevprek obsojati asimilacije, še posebej pa ni v skladu s sklicevanjem na politični (in drugačni) pluralizem.
Politični pluralizem je namreč v globokem nasprotju z vsakršnim malikovanjem in še prej fe-tišizacijo političnih tvorb, kot so večstrankarski politični sistemi, brezrazredne družbe,... in končno tudi narodi. Z vidika političnega pluralizma je zato npr. treba takorekoč »prevrniti« že omenjeni Heglov nauk, po katerem je država »Bog na svetu« in zunaj katere nima človek »nobene vrednosti, nobene duhovne obstojnosti«. Kot smo na začetku omenili, je namreč za politični pluralizem politična svoboda vseh posameznih, konkretnih ljudi najosnovnejši temelj in najvišje sodilo za kakršnokoli njih politično omejevanje ali obvezovanje. In to tudi v časovnem smislu. Če in kolikor poudarjamo politični pomen narodnosti, je (ali hoče biti) to izključno zato, ker je narodnost v sedanjem zgodovinskem trenutku ena najvažnejših pojavnih oblik politične svobode in nesvobode konkretnih ljudi, v vseh vmesnih stopnjah.
Tudi pri procesu asimilacije ali »prenarajanja« (Vinko Brumen) je zatorej treba gledati predvsem na to, koliko je v njej resničnega svobodnega udejanjanja ljudi. In to je prvo vprašanje, na katero moramo Slovenci v Italiji odgovoriti, ko govorimo o političnem pluralizmu pri nas.
n j
(Bo še)
odmevi - odmevi - odmevi - odmevi - odmevi
Slovenci v Italiji in politični plnralizem
v.
Z uveljavljanjem političnega pluralizma v prodorih, ki jih zamejujejo narodnosti, se praviloma Pojavljajo politična gibanja, ki se z določenega vidika tudi hudo razlikujejo od drugih političnih Gibanj pri istem narodu, medtem ko so zelo podobna nekaterim političnim gibanjem pri drugih narodih. Pojavljajo se skratka mednarodna politična gibanja.
Povsem naravno je, da se pristaši podobnih Političnih stališč povezujejo med sabo na vseh ravneh. Vendar pa to povezovanje v sedanjem zQodovinskem trenutku ne more iti mimo in pre-k° narodnosti. Pravilno razumljen internaciona-Hzem mora rasti iz narodov in v narodih ter po sebi ni nič drugega kot uveljavljanje političnega 'in drugačnega) pluralizma na mednarodni ravni. Ko pa v imenu internacionalizma prihaja do omalovaževanja narodnosti, gre navadno za krinke, za katerimi se nekateri narodi uveljavljajo na račun drugih. Tako, na primer, omalovaževanje narodnih kultur marsikje na Zahodu (recimo v televizijskih sporedih) pomeni danes prevladovanje ameriške kulture. Podobno omalovaževanje narodnih politik marsikje na Vzhodu pomeni da-
nes prevladovanje ruske politike. In podobno pomeni tudi »jugoslovanstvo« v današnji Jugoslaviji često prevladovanje nekaterih južnoslovanskih narodov nad drugimi (tudi neslovanskimi), kot je med drugim ugotovljeno v eni diplomskih nalog, ki so bile deležne posebnega priznanja na ljubljanski filozofski fakulteti ob letošnjem Prešernovem dnevu.
ASIMILACIJA
V	sedanjem zgodovinskem trenutku je torej na splošno prava anacionalnost politično in tudi drugače neobstojna. Za njo se dejansko praviloma skriva taka ali drugačna narodnost in še če-šče taka ali drugačna asimilacija. Vendar asimilacija ni nujno nasilen ali vsekakor obsodbe vreden proces.
Kot vse, kar ni zgolj naravna danost, je narodna pripadnost tudi stvar svobodnega odločanja in torej kulturne, politične in še prej etične izbire, kot je nedavno na nek način podčrtal Anton Trstenjak v svoji spremni besedi k »Tihi asimilaciji« Emidija Susiča in Danila Sedmaka. To velja danes bolj kot včeraj, ker so med drugim današnje možnosti povezovanja veliko manj
»Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«
V	pojem kulture ne spadajo samo knji-| ževnost, poezija in proza, slavnostni govor na kulturni prireditvi, nastop pevskega zbora. Kultura obsega tudi vse ljudsko iz-' ročilo, ki ga naši ljudje hranijo ustno po vaseh in v številnih domovih. To je bilo sporočilo nedeljske prireditve, ki jo je organiziralo Kulturno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine v društveni dvorani. Skoraj 20 igralcev je uprizorilo lepljenko ljudskih a-nekdot, vraž in pripovedk ter verovanj, ki jih je zbral po raznih vaseh devinsko-na-brežinske občine in nato pripravil za oder prof. Zvonko Legiša.
Lepljenko so v nedeljo uprizorili dvakrat, najprej ob 17. in nato ob 20. uri. Obakrat je bila sicer majhna in neprimerna dvorana nabito polna, kar pomeni, da imajo ljudje radi takšne prireditve, oziroma takšno vsebino. Lepljenko sestavljajo štirje vsebinsko ločeni prizori. V prvem nastopa nadarjen fant, ki so mu bili vaščani nevoščljivi in so mu hoteli škodovati, a se mu je vedno posrečilo, da jih je povlekel za nos. »Pobožne zgodbice« pripovedujejo štiri anekdote, v katerih nastopajo farani, cerkovnik in župnik. Tretji prizor je posvečen čarovnicam ali »štrigam«. Te so se zbirale na murvi, ki je stala na devinskem »placu«. Prizor vsebuie tudi nekaj primerov ljudskega zdravilstva.
Občni zbor SPK »Sirena«
V	Barkovljahje bil 10. t.m. redni občni zbor Slovenskega pomorskega kluba Sirena, na katerem je odbor podal poročilo o delovanju v preteklem letu, ki je bilo sila plodno, saj je klub dokončal na barkovljan-skem nasipu svoj montažni objekt. Tudi na tem obalnem področju so bili Sirenini jadralci zelo uspešni in dosegli vrsto priznanj. Odbornik dr. Miran Dolhar je nato razdelil priznanja jadralcem, višek večera pa je predstavljal nastop barkovljanskega pevskega zbora, ki je prvič javno izvedel Sirenino himno. Besedilo je napisal Atilij Kralj, glasbo pa Aleksander Vodopivec.
Zadnji prizor je povezan z navado, da se po vsakem pogrebu zbere skupina sorodnikov in prijateljev ter znancev in razpravlja o rajnem. V ta okvir pa so nabrežinski igralci postavili še celo vrsto drugih ljudskih zgodbic in pripovedk, ki so navdušile številne poslušalce. Gre vsekakor za izvirno in zanimivo lepljenko, ki poslušalca povede v bogato in pestro zakladnico domačega ljudskega blaga. Želeti je, da bi Na-brežinci to lepljenko, ki so ji dali naslov »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«, po-
li	AI - Radio Trst A
DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS
Z namenom, da bi odkrili nove in ovrednotili že znane kantavtorje in vokalno - instrumentalne skupine, razpisuje Radio Trst A v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi organizacijami natečaj, ki se ga lahko udeležijo amaterji Furlanije - Julijske krajine. Natečaj obsega tri kategorije:
a) kantavtorje
b) vokalno - instrumentalne skupine lahke glasbe
c) vokalno - instrumentalne skupine narodnozabavne glasbe.
Pesmi in nastopajoče bo ocenjevala strokovna komisija. Preferenčni glas bodo kandidati prejeli tudi od poslušavcev v Avditoriju deželnega sedeža RAI in od tistih, ki bodo oddajo poslušali doma.
Zainteresirani kandidati lahko dvignejo kopije pravilnika na deželnem sedežu RAI v Trstu, na Zvezi slovenskih kulturnih društev in v Katoliški knjigarni v Gorici, v društvu »I. Trinko« v Čedadu; po želji lahko pošljemo pravilnik po pošti, prcšnjo pa pošljite na naslov: Radio Trst A - ul. F. Severo, 7 - 34100 — s pripisom »Dober glas gre v deveto vas«.
novili, po možnosti tudi po drugih vaseh v občini, saj zares zasluži, da bi si jo ljudje ogledali v čimvečjem številu.
M.T.
Nagradno žrebanje revije »Galeb«
Na slovenski osnovni šoli »Mara Samsa« pri Domju je bilo v ponedeljek, 12. t.m., tradicionalno nagradno žrebanje z bogatimi nagradami, ki ga vsako leto prireja Mladinska revija Galeb za svoje zveste naročnike. Na šoli, kjer so se zbrali vsi učenci in prišli tudi njihovi sovrstniki iz Ric-manj, je vladalo veliko pričakovanje. Najbolj je bilo napeto proti koncu žrebanja, ko je šlo za najlepšo nagrado, lepo kolo.
Izžreban je bil Riccardo Esina, učenec četrtega razreda slovenske osnovne šole »Karel Širok« v Ulici Donadoni. Prisotni so bili seveda nekoliko razočarani, ker je še vsakdo upal, da bo izžreban in da se bo zadovoljen popeljal domov s kolesom. Drugo nagrado je dobil Kristjan Mesar iz šole v Bazovici, tretja in četrta nagrada pa sta šli v Pevmo: dobila sta ju Simon Levpušček in Erika Valentinčič. Ostale nagrade so šle na razne šole na Tržaškem in Goriškem. Ob koncu žrebanja se je vsem prisotnim šolarjem za vneto sodelovanje zahvalil glavni urednik Galeba Alojz Abram.
OPENSKI TRAMVAJ
Po enoletnem prisilnem počitku bo a-prila začel ponovno voziti openski tramvaj. Prenovitev je terjala skoraj eno milijardo lir in enajst mesecev skoraj neprekinjenega dela. Poleg popravil na progi in na tirih velja omeniti še prenovitev samega tramvaja. Novosti so napovedane predvsem za voznika, ki bo zdaj na televizijskih zaslonih lahko nadzoroval vožnjo. Pred dnevi so položili na tire na Trgu Skor-klja prvi in popolnoma prenovlejni vlačilec. Proti koncu meseca bodo začeli s poskusnimi vožnjami, v aprilu pa bo tramvaj spet redno vozil.
»Afganistan prej in po«
Na pobudo tržaške pokrajinske uprave so v ponedeljek, 12. t.m., v palači Costanzi v Trstu odprli razstavo »Afganistan: prej in po«. Mišljen je seveda položaj v tej azijski državi pred in po vdoru sovjetskih okupacijskih čet za božič leta 1979. Kot napoveduje geslo razstave, so eksponati ločeni v dva dela, kar je takoj vidno, saj so panoji razdobja pred sovjetskim vdorom barvni, panoji, ki ponazarjajo zadnja štiri leta pa črno-beli. Podan je tudi zgodovinsko-zemljepisni oris Afganistana, ki nam je kljub štiriletnemu boju islamskih borcev in partizanov še vedno vse premalo znan. Nadalje zvemo, da sta uradna jezika Dari in Paštu, slednji je večinski, saj ga govori približno 9 milijonov, kar je dobra polovica celotnega prebivalstva.
Otvoritev je privabila sicer precejšnje število obiskovalcev, ki so se ustavljali predvsem pred slikami, ki dokazujejo grozovitosti sovjetskih zavojevalcev nad domačim prebivalstvom, uporabljanje napalma in drugega kemičnega orožja. Nasilje nad narodom, ki se s puškami, noži in celo puščicami bori proti najmoderneje oboroženim sovjetskim oddelkom že polna štiri leta. Čeprav razstava ne more prikazati v celoti grozodejstev, ki jih počenjajo okupatorji, nudi priložnost, da se spomnimo na afganistanske borce, da povabimo na razmislek vse tiste, ki so upravičeno manifestirali za Vietnam, vendar so zdaj, ko gre za enako ali morda še hujše nasilje, neopravičljivo odsotni.
Za večji promet skozi Trst
Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Fioret je imel konec prejšnjega tedna na Dunaju pogovore z avstrijskimi ministri za zunanje zadeve, za prevoze, industrijo in trgovino ter javna dela. Fioret in njegovi gostitelji so poglobili vprašanja, ki so že bila predmet razprave med obiskom, ki sta ga v avstrijski prestolnici pred kratkim bila opravila ministrski predsednik Craxi in zunanji minister Andreotti.
Fioret in predstavniki avstrijske zvezne vlade so posvetili največjo pozornost zlasti možnosti, da bi Avstrija še bolj koristila naprave v tržaškem pristanišču, kar pomeni, da bi Avstrija čimveč svojega blaga u-važala oziroma izvažala skozi tržaško pristanišče. Predstavniki Italije so opozorili, da bo do leta 1986 končana avtocesta Vi-
dem - Trbiž in da bo hkrati zgrajen drugi tir na trbiški železnici, kar kaže, kako si Italija prizadeva, da bi Trst postal glavno pristanišče za srednjeevropske države. Fioret in njegovi gostitelji so proučili tudi težave, ki jih imajo avstrijski avtoprevozniki na mejnih prehodih z Italijo. Italijanski predstavniki so izjavili, da bo njihova vlada proučila možnost, da se avstrijskim avtoprevoznikom zagotovi enako ravnanje kot prevoznikom iz držav Evropske skupnosti.
Zastopniki obeh vlad so proučili tudi problem gradnje predora Monte Croce Car-nico. V tej zvezi je bilo sklenjeno, da bo treba pojasniti še nekatera vprašanja, vendar so vsi soglašali, da je treba pogajanja čimprej zaključiti.
Razpis 14. Zamejskega festivala domače glasbe
S.K.P.D. »F.B. Sedej« in Ansambel »L. Hlede« Pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Stever-jana
razpisujeta
14.	Zamejski festival domače glasbe, ki bo v Ste-verjanu, 7. in 8. julija 1984.
a)	Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje nagrade:
1.	Nagrada	za najboljšo melodijo in		trofej
	ansambla	»L. Hlede«	L.	300.000
2.	Nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta			
			L.	200.000
3.	Nagrada	za najboljšo izvedbo	tria L.	200.000
4.	Najboljši zamejski ansambel		L.	160.000
5.	Nagrada občinstva		L.	80.000
6.	Nagrada za najboljše besedilo		L.	60.000
b) Komisiji bosta tako sestavljeni:
— komisija za ocenjevanje	besedil
— komisija za ocenjevanje	glasbo
c)	Organizator si prevzame stroške za kosilo,	ve-
čerjo in prenočišče nastopajočih.
Za ansamble veljajo naslednji pogoji:
1. Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski ansambli, ki gojijo slovensko narodno zabavno glasbo.
2.	Skladbi, ki ju bodo izvajali	ansambli,	morata
biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu.
3. V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki:
Ime, priimek, datum rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla. V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga v treh izvodih, pa morajo biti navedeni naslednji podatki:
Ime in priimek, kraj rojstva, datum rojstva ter sedanje bivališče članov ansambla. Podatki morajo biti točni in čitljivi.
4. Ansambli so dolžni poslati:
a) notno gradivo v enem izvodu;
b) tekst besedil;
c) izpopolnjeno priloženo tiskovino »prijava«;
d) fotografijo ansambla;
e) dvojezično tiskovino.
5. Ansambli so dolžni sporočiti organizatorjem vsako spremembo v ansamblu (bivališče, sprememba članov v ansamblu, i.p.).
6- Prijave se sprejemajo najkasneje do 31. maja 1984 na sledeči naslov:
S.K.P.D. »F.B. SEDEJ« - Ans. »L. HLEDE« Trg Svobode, 6
34070 STEVERJAN - San Floriano del Collio Gorizia - ITALIA
Dr. Damijan Paulin nc
Na 22. rednem občnem zboru Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, ki je bil v ponedeljek, 12. t. m., so za novega predsednika izvolili dr. Damjana Paulina. Namesto dosedanjega predsednika Emila Valentinčiča, ki je bil odsoten iz zdravstvenih razlogov, je prebral predsedniško poročilo Podpredsednik Simon Komjanc. Tajniško poročilo je podala dr. Marilka Koršič Co-tar, blagajniško poročilo Viktor Prašnik, v imenu nadzornega odbora pa je ob koncu razprave predlagal razrešnico Ciril Koršič.
Predstavniki včlanjenih društev so po-
Pogovor z Ivo
■	nadaljevanje s 3. strani
o »delitvi dela« med mladinskimi organizacijami na tem področju. Najti je treba tudi privlačno obliko »izoblikovanja kadrov«.
Vtis imamo, da je sedanja generacija mladih stvarnejša, kar zadeva njena zanimanja, predvsem na političnem področju. Hočemo reči, da se mladi danes bolj zanimajo za reševanje stvarnih vsakodnevnih problemov in da so stopila nekoliko v ozadje »načelna vprašanja«. S tem seveda nočemo trditi, da so mladi danes nenačelni, temveč le, da imajo več smisla za dejanskost. Nekoč so bili bolj abstraktni, kar je predstavljalo pogosto tudi alibi, da se niso angažirali pri reševanju vsakdanjih problemov. Kako sam sodiš o tem?
Delno sem na to že odgovoril, ponovil pa bi, da je število angažiranih mladih sicer razveseljivo, vendar še vedno predstavlja majhen odstotek, recimo, višješolske in vseučiliške populacije. Iskanje načel in idejne jasnosti je živo in potrebno, rekel pa bi, da je manj ostrin zaradi večjega pluralističnega razpoloženja, a tudi zaradi razširjene skepse in zmanjšane sposobnosti za navdušenje.
Dejali smo, da si tudi sam predaval v Gorici. O čem si govoril?
Sam sem pripravil pregled povojnega samostojnega političnega nastopanja med Slovenci, ki danes živimo kot manjšina v Italiji. Poskusil sem
Obvestilo za slovensk
Sindikat slovenske šolo — Tajništvo Gorica — ponovno obvešča goriške šolnike, da bo tudi letos Seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, in sicer od 2. do 14. julija. Goriškim šolnikom sta na razpolago dve štipendirani mesti. Interesenti naj se oglasijo pri kateremkoli odborniku, najkasneje do 18. marca 1984.
Sindikat prav tako obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1984/85 na Pedagoško akademijo v Ljubljani in hkrati razpis za sprejem študentov v domove Študentskega centra v Ljubljani. Obvestilo velja predvsem za absolvente našega Učiteljišča. Sindikat bo čimprej dobil prijavnice. Interesenti naj se torej obrnejo na Odbor Sindikata. Pa še to: s prihodnjim šolskim letom bo na oddelku Pedagoške akademije v Novi Gorici deloval dvoletni tečaj, posebej prilagojen našim učiteljicam in učiteljem, pa navsezadnje tudi tistim, ki se za
vi predsednik ZSKP
drobno poročali o delu katoliških prosvetnih društev na Goriškem, dotaknili pa so se tudi splošnejših vprašanj. Poudarjene so bile nove oblike sodelovanja s sorodnimi društvi, potreba po še krepkejši organizaciji, nezadovoljstvo s sedanjo obliko sodelovanja Zveze pri gledališkem abonmaju na Goriškem, ker repertoar slovenskega gledališča vzbuja marsikatero kritiko.
Zborovalce sta pozdravila nova predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič in pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan.
m Jevnikarjem
povedati, kateri so bili ideološki in kateri načelni razlogi (ideja o samostojnem nastopanju) za ločitev duhov po vojni, kakšna pa je tudi današnja podoba Slovenske skupnosti, ki na temelju nekaterih nekoliko splošnih, a dovolj jasnih načel demokracije, pluralizma, narodne samobitnosti in boja za socialno pravičnost želi biti odprta vsem Slovencem na podlagi načela enotnosti v raznolikosti, združevanja na narodni podlagi in razreševanja sprotnih splošnih problemov v obliki nekake samouprave naše skupnosti. Problemi naj se rešujejo po razpravi, strokovni obdelavi in širokih posvetih, saj pred novimi vprašanji tudi stari ideološki sistemi nimajo pravih receptov.
Katera je po Tvojem ena glavnih nalog mladih v sedanjem trenutku zgodovine Slovencev v Italiji?
Vprašanje je zelo zahtevno. Kratko bi lahko odgovoril le to, da pač kot celotna skupnost živimo v pomembnem trenutku zgodovine. Problemi na svetu in pri nas so tolikšni, da se človek čuti pred njimi nemočen, družba pa mu ponuja lažne rešitve. Mlad človek bi moral najprej čimbolj e spoznati ta položaj, pogledati tudi za kulise in za fasade. Značajsko in strokovno se mora pripravljati za to, da prispeva svoj delež k bolj-šanju sveta. Samo politično nastopanje seveda tu ni dovolj, saj so potrebni vera, ideali, optimizem, čut dolžnosti, a tudi žarišča, kjer mladina lahko oblikuje svoje poglede, izmenjuje misli in išče.
e šolnike na Goriškem
to zanimajo in ki se želijo izpopolniti v slovenskem jeziku, v pedagogiki in psihologiji. Glede urnika se bodo sami udeleženci domenili z organizatorji tečaja. Vsekakor bo tečaj v popoldanskih urah, tako da ga bodo lahko obiskovali tudi že zaposleni učitelji in učiteljice in drugi zainteresirani. Obsegal bo letno predvidoma 90 dni. Glede na koristnost pobude, na nobeno oviro zaradi geografske razdalje in domeno pri sestavi urnika, pa tudi glede na predmetnik, Sindikat priporoča udeležbo. Tečajniki bodo ob koncu opravili skušnjo in nato dobili spričevalo. Kdor je zainteresiran, naj se prijavi odboru Sindikata.
—O—
Slovensko pastoralno središče - Gorica s skupino izobražencev in študentov
vabi na predavanja o aktualnih temah pod skupnim naslovom:
VEČERI PRIČEVANJA IN ISKANJA
Predavanja bodo v štirih zaporednih četrtkih zvečer v Katoliškem domu v Gorici. Začetek ob 20.30.
Spored predavanj:
15.	marca: dr. France M. DOLINAR, »Vloga koncilov v zgodovini Cerkve«.
22. marca: dr. Jurij BIZJAK, »Božje razodetje in leposlovna spretnost piscev«.
29. marca: dr. Lojze MILHARČIČ, »Novi premiki v cerkvenem pravu (zakonik, konkordat)«.
5.	aprila: Taras KERMAUNER, »Kako me opredeljuje Bog Oče«.
Po predavanju razgovor s predavateljem.
Iz vabila na »3. ricmanjski teden«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Liki »starcev« med maskami jugovzhodne in srednje Evrope
Italijanska večerna televizijska poročila po italijanski 1. televizijski mreži so med številnimi pustnimi prireditvami prikazala tudi reportažo o starodavni pustni navadi v neki sardinjski vasi. V tem kraju živi navada, da v pustnem času hodi po vasi skupina mož, ki je preoblečena v kožuhovinasta oblačila, na obrazih pa ima lesene maske. S seboj vodijo drugo masko, ki predstavlja kozla ali vola in nad njim opravljajo razne starodavne obrede, k tej družbi pa navadno spada že podobno oblečena maska, ki predstavlja starko, ki vso pot prede na vreteno. Časnikar je ob koncu pripomnil, da gre za starodavno navado sardinjskih pastirjev, da pa se je zgubila smiselna razlaga obreda, ki se je ohranil kot pustni mimohod.
Pri tem smo se spomnili na slovenskega strokovnjaka, tržaškega rojaka, etnografa Nika Kureta in njegovo razpravo »Liki starcev med maskami jugovzhodne in srednje Evrope«, ki jo ob javlja Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones, ki ga izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Publikacija je izšla pred kratkim, uredil pa jo je Milko Matičetov.
V tej razpravi Niko Kuret, ki je evropsko znan strokovnjak za maske, analizira ta zanimivi lik. Najprej predstavi najznačilnejše primere geografskega prostora, ki si ga je izbral za študijo. Prvi primer je grški, z otoka Skyrosa. Tako opisuje njegovo podobo: »Na glavi nosi kapuco iz volčje ali lisičje kože s prišitim repom; srnina ali kozlova koža, pritrjena na kapuco, mu pokriva prsi in ramena. Za oči sta v kapuci izrezani luknji. Za pasom mu škreblja veliko število majhnih, a tudi neznansko velikih kozjih zvoncev; vsak zvonec visi na prožni šibici, da pri vsakem koraku ali skoku neovirano zarožlja.« Potem Kuret preskoči na celino in predstavi razne nianse te maske v Grčiji in Bolgariji. O maski »starca« imamo veliko podatkov tudi iz Romunije, kjer se je baje do nedavnega ohranilo najstarejše pričevanje o prvobitni manistični vlogi teh mask.
V	Moldaviji namreč so starci prihajali k mrliču
Šolska komisija Slovenske skupnosti se zavzema, da bi v višjo šolo za tolmače in prevajalce modernih jezikov v Trstu, ki ima značaj prave univerzitetne fakultete, uvedli slovenščino kot polnopravni učni predmet. Po sedanji ureditvi spada slovenščina skupno s španščino, srbohrvaščino, ruščino, nizozemščino, nemščino, angleščino in francoščino med drugotne jezike, za katere ne zahtevajo popolnega poznanja kot za tako-imenovani »prvi tuj jezik«, med katere spadajo francoščina, angleščina, nemščina in (za tuje študente) italijanščina.
Nekateri teh jezikov so na seznamu obeh skupin, medtem ko je slovenščina le eden izmed drugotnih, dopolnilnih jezikov. Šolska komisija Slovenske skupnosti ugotavlja, da takšno stanje zapostavlja enega izmed krajevnih jezikov in je nerazumljivo, ker ne upošteva tukajšnje stvarnosti
in pri njem čuli. Predstavljali pa so rajne vaščane, ali člane družine, ki mrliča sprejemajo medse. Ta vloga, če je kdaj bila splošna, se je s časom vsebinsko spremenila. Postala je pastirsko-agrarno plodnostno obredje, ki se nam danes zdi orgijastično, v svoji prvi podobi pa, ugotavlja Kuret, je šlo zgolj za simpatetično magijo, ki naj bi s posnemanjem prinesla zaželjeni učinek.«
Kuret v nadaljevanju predstavi še jugoslovanske like starcev. Tudi na jugoslovanskem ozemlju »starci« in »starke«, čeprav nastopajo okoli Novega leta ali pa okoli pusta, prinašajo obilje. »Ta strega« in »ta staro«, pravi Kuret, srečujemo tudi na Slovenskem. Tako pravi: »Dokaj demi-tologizirana nastopata med cerkljanskimi laufar-ji, on kot ta star dic (= dedec) in ona kot ta stara baba, v goriški domači noši z znanim lesenim naličjem, on s širokokrajnim klobukom na glavi, ona z ruto na glavi in metlo v rokah. Arhaične poteze sta ohranila v zgornji Bohinjski dolini med novoletnimi otepovci uača (= oče) in njegova družica mat. Ta star in ta stara hodita po Vipavski dolini (Ajdovščina, Šempas, Vipava), po Banjščicah in drugod po Goriškem (Kobarid: no-no in nona, Drežnica, Srpenica), po Gorenjskem (Bled, Podkoren), po Selški (Bukovica, Železniki) in Savinjski dolini (Marija Reka, stari ded in stara ženska), po Dravski dolini (Ožbolt, Brezno), srečamo ju pri Novi Štifti, v Dobrepoljah, na Ižanskem (Ig, Iška vas, Preserje). Zanimivo je, da Prekmurje starcev ne pozna, pač pa imajo v Porabju (Gornji Senik) starega moškega in staro žensko.
Mnogokje hodi stari sam: v Brdih (Vipolže in drugod) kot nono na Goriškem (Srpenica) kot ta star mož, v Beli Krajini (Semič) kot ta star, v Rogoznici kot ded, v Selnici kot stari ded, v Volčini tudi kot ded.«
V	nadaljevanju Kuret analizira to etnografsko gradivo z antropološkega, etnografskega in zgodovinsko-družbenega stališča. Pokaže na zanimivo podobo, ki nas z znanstveno utemeljitvijo
dalje na 7. strani ■
in stvarnih potreb po gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Zato se Slovenska skupnost zavzema, da bi v spremenjenem statutu te študijske ustanove, ki ga sedaj pripravljajo, vključili slovenščino na raven »prvega jezika«. To še tembolj, ker vsi doslej predloženi zakonski osnutki za zaščito slovenske manjšine predvidevajo uporabo slovenskega jezika v odnosih z upravnimi, sodnimi in drugimi javnimi uradi in organi. Šolska komisija Slovenske skupnosti meni, da je problem zelo aktualen in da bi bilo zato treba dati čimprej vodstvu šole ustrezne predloge za vključitev slovenščine med takoimenovane glavne jezike. Uresničitev teh zahtev bi pomenila konkreten doprinos k uveljavljanju manjšinskega jezika tako v duhu medsebojnega spoznavanja kot tudi priprave ustreznih strokovnih moči za delo na tem področju.
Korenine ricmanjskega kulturno-prosvetnega društva SLAVEC segajo daleč nazaj, v konec prejšnjega stoletja. Društvo je bilo ustanovljeno dne 5. maja 1894. leta na pobudo vaščanov samih, zlasti pa pod odločilnim vplivom domačina Jožeta Kureta, sorodnika znanega šolnika in skladatelja Ivana Kureta ter takrat komaj nameščenega kaplana Josefa Welhartickyja, po rodu Čeha iz Blovic pri Plznu, ki je postal tudi predsednik BRALNEGA IN PEVSKEGA DRUŠTVA SLAVEC. Izjemna narodno-napredna čustva, ki sta jih moža gojila, so kmalu vzklila na plodnih tleh male brežanske vasice in prepojila društvo, ki je vzorno delovalo tudi potem, ko je bil Wel-harticky službeno premeščen drugam in ko ro predsedniško mesto iz leta v leto zasedali domačini.
Tik ob izteku stoletja je društveno krmilo prevzel Josip Valentič, učitelj, pevovodja in skl tel j, pozneje tudi istrski deželni poslanec, ner-trudni borec za pravice slovanstva v Istri. Valentič, ki je bil obenem predsednik in pevovodja, je mnogo prispeval k temu, da je v tisti dobi zbor Slavec zaslovel in si pridobil mnogo laskavih priznanj. Se pred Valentičevim odhodom iz Ricmanj pa je predsedniško mesto v društvu (začetek tega stoletja) zasedla znana oseba iz časov »Ricmanj-ske afere«, domačin Ivan Berdon, »žrtev in junak nasilja in preganjanja, neuklonljivega duha in železne volje, kot viharnik v divji nevihti cerkveno - političnih spletkarjenj in goljufij, nesebičen do skrajnosti za osnovne pravice ljudstva« — kot je o njem zapisala Edinost. Prav gotovo je bil Berdon najbolj markantna osebnost v zgodovini društva.
Po prisilnem odmoru, ki ga je terjala 1. sve tovna vojna, je društvo spet zaživelo. Ernest Svr ra, nato učitelj Silvester Cerut, za njima pa še Vinko in Vlado Švara iz znane družine glasbenikov, med katerimi je najbolj zaslovel glasbeni kritik, dirigent in komponist Danilo Švara, so bili vodje in animatorji vaške družbene dejavnosti, in to vse do nasilnega razpusta društva (1929) s strani fašističnih oblasti. Domačini in predvsem društveni delavci so teror novih gospodarjev okusili že pred tem, 5. februarja 1923, ko je skupina škvadristov napadla društveni sedež in uničila ves inventar; to je bil vsekakor najhujši udarec, ki ga je društvo utrpelo v svoji pisani zgodovini.
Cas molka se je spet začel z 2. svetovno vojno, dobe preganjanja in ponižanja, upora in končne zmage nad izkoriščevalci in sovražniki našega ljudstva. Ze v prvih dneh svobode so domači pro-svetarji spet prijeli za delo in v oktobru leta 1945 obnovili društvo z imenom PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC. Od tiste dobe dalje je društvena dejavnost pomembna in živa sled napredne kulturne misli, po kateri stopajo pripadniki vaške skupnosti proti tistim ciljem, ki so si j?h žc v davnem letu 1894 zastavili društveni odborniki in člani.
Leta 1968 je društvo razvilo svoj prapor, leta 1978 pa pridobilo nov kulturni dom, v katerem je urejena razstavna galerija BABNA HlSA, ki je morda najlepši objekt daleč naokrog.
Novi kulturni dom je nedvomno velika prido bitev pa tudi velika obveza in skrb za sedanje odbornike in člane SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA SLAVEC, da plodno nadaljujejo že davno pričeto delo, v katerega so veliko truda vložili naši predniki, revni kmetje, vendar preprosti in pogumni ljudje, kot to izpričujejo zanosni verzi, ki jih je društvu Slavec namenila priložnostna obiskovalka leta 1909:
Vi ste junaki, dasi siromaki, vsakega naroda cvet.
Boris Kuret
—O----
MLADINSKO SREČANJE
Predstavniki italijanske narodne skupnosti v Kopru so sklenili, da bo 23. in 24. junija v Kopru zasedanje zastopnikov narodnosti v Sloveniji in sosednjih krajih Italije, Avstrije in Madžarske. S tem zasedanjem se bodo tudi začela peta koprska srečanja.
Slovenska skupnost o uvedbi slovenščine v šole za tolmače
Spored ricmanjskega tedna
ČUDEŽ KLOROFILA
Uživajmo svežo zelenjavo
Petek, 16.3. ob 20. uri v prireditveni dvorani
nastopa dramska skupina KUD FRANC ŽIBERNA iz Povirja pri Sežani z Molierovo komedijo »Zdravnik za zaljubljene in zdrave«, režija Aleksij PREGARC.
sobota, 17.3. ob 20. uri v prireditveni dvorani
jazzovski večer, nastopa ansambel DIXIE-LAND iz Izole.
nedelja, 18.3. ob 14. uri na vaškem trgu
promenadni koncert GODBE NA PIHALA iz RICMANJ, ki jo vodi Enij KRIZ ANO WSKY.
nedelja, 18.3. ob 20. uri v prireditveni dvorani
nastopa ansambel lahke zabavne glasbe VETER iz Maribora s pevcem Otom PESTNERJEM.
ponedeljek, 19.3. ob 20. uri v prireditveni dvorani
zaključni večer RICMANJSKEGA TEDNA z nastopom domačih skupin: mešanega pevskega zbora SLAVEC pod vodstvom Draga PE-TAROSA, gojencev glasbene šole ter učencev osnovnih šol M. Samsa od Domja in I. Trinko iz Ricmanj.
—O—
LIKI »STARCEV« MED MASKAMI JUGOVZHODNE IN SREDNJE EVROPE
B nadaljevanje s 6. strani
Pelje k prvim človeškim družbenim ureditvam mogoče še predzgodovinske dobe. Ta prastara verovanja so se ohranila, seveda večkrat močno Prepojena s poznejšimi vplivi, recimo vere, do današnjih dni, čeprav se ie zgubila njihova prvotna kulturna, obredna vloga. Pričarati rodovitnost in plod iost je za današnjega človeka nepojmljivo, ni pa bilo tako za ljudi, ki so živeli še kako stoletje pred nami.
Če smo zato na pustni torek srečali »starca« , ali »starko«, smo lahko pomislili, da ti dve maski spadata med najstarejšo, kulturno dediščino, ki jo Slovenci, podobno kot drugi narodi, hranijo in obnavljamo iz leta v leto, od davnine do danes.
M.T.
Nočna sapa je potegnila preko vinogradov. Zašumelo je med listi po policah. Rezilo je zacvililo ob debelem steblu. »Rdečina, rdečina — to je prva trta z rdečino ... Prvo trupelce ...«
»Kaj ?«
Vzravnal se je, prisluhnil, iskal z očmi med trtami in se zopet upognil: »Drugo trupelce, tretje, četrto ...«
»Kdo je?«
Zastrmel se je po vinogradu. Zazdelo se mu je, da ga je nekdo poklical, a ni zagledal nikogar. »Iz teh trt sem ji natočil prvega vina in je rekla: ,Vidiš, pa je le rodil vinograd. Jagode so črne, a vino je kot kri, kot kri!’ Kdo je?«
Sklonil se je naprej in se zastrmel med zelenje. Veke so se mu na široko razprle. Žena Marija je stala med trtami in se mu smehljala. Skozi njeno telo so se videle trte na drugi strani. Kot nepremična, prozorna podoba je stala prikazen pred njim.
»Ivan!«
Ljudje onstran Egejskega morja so v starih časih zmerjali Grke z listojedci, stari Grki in Rimljani pa so dobro vedeli, kakšne zaklade skriva zeleno listje. To namreč vsebuje zeleno kri, klorofil, ki se pretaka po temnozelenih listih, izpostavljenih soncu in zraku, medtem ko ga ni v podzemnem delu sočivja. Po kemični formuli je klorofil podoben hemoglobinu v krvi, le da se he-mopirol, ki je skupen obema, v klorofilu spaja z magnezijem, v hemoglobinu pa z železom, a razen tega zeleni list vsebuje rudnine oligoelemente, vrtanine, encime in ksasovke.
Danes uživamo zelenjavo le kot stransko jed, prikuho ali solato in nam bi lahko bila za vzor kitajska kuhinja, ki vsestransko izrablja v klorofilu nakopičeno energijo sončnih žarkov. Z zelenjavo, posredno pa tudi z mesom živali, ki se hranijo z rastlinami, namreč zaužijemo z energijo nabite atome, ki se v organizmu sproščajo v protoplazmo. Silno pomembno žarčenje, ki ob tem nastaia, daje organizmu kemijsko energijo in hkrati ustvarja elektrotokove v človekovem električnem krogotoku, to je v živčnem sistemu. Organizem, čutila, mišice in možgani so skupek takih atomov.
Znanstveniki opozarjajo, naj vsak dan uživamo zeleno solato, predvsem temnozeleno; beli srček je mehak, a ni videl sonca in nima velike vrednosti, kar pomeni, da je beljenje zelenjave z zakopavanjem in pokrivanjem nesmiselno, saj tako zgubi zeleni ava vso listno zelenilo in tudi sestavino, ki vzpodbuja delovanje ščitnice in daje ce-, licam življenjsko silo.
Zelenjavo pred uporabo hitro operimo, ker z dolgim namakanjem odplaknemo vitamin C in vse v vodi topljive vitamine.
Zelenjave ne kuhamo predolgo, vsekakor jo rajši jejmo surovo. Zdrava prehrana naj vsebuje predjed iz sveže zelenjave;
Pomaknil se je nekaj korakov naprej in strmci. Veter se je poigraval z njenimi lasmi kot nekoč. Stala je na visoki škarpi tik nad grobljo. Nož mu je zdrknil iz roke, a tega ni zapazil. Pomaknil se je zopet nekoliko korakov naprej in obstal.
»Ivan!«
»Tisto obleko ima kot ob poroki in veter se igra z njenimi lasmi.« Mesec je jadral visoko po nebu. Ves vinograd je bil poln zlata. Polna zlata je bila čarobna podoba pred njim.
»Ivan!«
»Marija!«
Opotekel se je proti njej, dvignil roke, da bi jo vzel v naročje, stopil tik do nje — pa stopil v prazno, telo mu je omahnilo čez visoko škarpo in treščilo z glavoi v grobljo. Potem se je skotalilo navzdol in obležalo ob njenem vznožju. Nekaj drobnih'-'sivih kamnov se je zakotalilo za njim in obležalo na njegovih prsih.
•k it -k
tako bodo naši obroki hrane lažje prebavljivi, kar bo opazno pri zdravju, videzu in postavi. Bledica, ki je značilna za obraze meščanov, bo z rednim uživanjem temnozelenih listov, korenja in rumenih povrtnin izginila, saj tako klorofil kot karotin daje zdravo barvo in pospešuje naravno porjavelost kože.
Sveža zelenjava spodbuja tek in izločuje želodčne sokove ter pospešuje prebavo. Zelenjava, ki jo pojemo na začetku obroka, sestradana želodec in črevesje takoj vsrkata, predelata in izkoristita. Ce bi jo pojedli na koncu, bi ostala dolgo neizkoriščena, ker že nasičena prebavila nimajo več moči, da bi izkoristila življenjsko pomembne snovi.
Surova zelenjava ob začetku obroka o-mejuje in ustavlja naraščanje belih krvničk. Kadar se v organizmu dogaja nekaj nevarnega, se v krvi poveča število belih krvničk levkocitov, ki nas branijo pred raznimi boleznimi. Veliko levkocitov od 6 do 18 tisoč na kubični milimeter krvi, to je 300 odstotkov, pa nastane tudi, kadar jemo kuhano ali kako drugače razvrednoteno hrano. Nenavadno je, da se organizem kuhani hrani protivi, ta boj pa organizem utrudi in poruši ravnovesje med belimi in rdečimi krvničkami, torej sestavo krvi. Če pa jemo pred in med obrokom več surove zelene hrane, se število belih krvničk ne poveča v tolikšni meri.	Z.	T.
—o—
SLOVENŠČINA NA SODIŠČIH
Skupina parlamentarcev, med njimi senatorka Gerbčeva, je pravosodnemu ministru poslala interpelacijo, po kateri bi lahko vključili v natečaj za 750 tajnikov tudi izbiro osebja z znanjem slovenščine za sodna tainištva pri prizivnem sodišču v Trstu.
Minister je odgovoril, da natečaj ne predvideva izbire takšnega osebja, vendar > pa bo za bodoče to vprašanje proučil.
Ob dveh po polnoči je vstal Ivan od mize v gostilni. »Zelo si pijan in težko boš prišel domov. Lahko ostaneš tukaj in se prespiš na klopi,« mu je rekel gostilničar.
Ivan je zamahnil z roko in se opotekel skozi vrata na cesto. Hotel je zavriskati, a trudna omotičnost mu je udušila glas v grlu. Lovil se je nekaj časa po cesti skoraj na enem mestu, potem se ga je hipoma polastila želja, da bi videl Mašo. Z opotekajočimi se koraki je dospel na Martinčevo dvorišče, zavil okrog ogla pod njeno okno in tam ujel ravnotežje s tem, da se je z vso težo naslonil na zid. »Če me dekle res mara, bo že šla z menoj v Argentino, če ne, naj jo vrag vzame!« Močno je udaril nekoliko-krat s pestjo po šipi in prisluhnil.
Maša je slišala. Planila je z ležišča in se stisnila v kot. Roke je naslonila na staro skrinjo, v katero je že več let spravljala balo za poroko, in strmela proti oknu. Dolgi lasje so ji padali na rame in na prsi, a se ni spomnila, da bi jih vrgla nazaj na hrbet.
»Maša!«
Eno roko si je pritisnila na prsi, drugo je zakopala v lase in upognila telo naprej.
»Maša!
Bogomir Magajna
VINOGRAD
Papež o človekovih pravicah
Papež Janez Pavel II. je v soboto, 10. t.m., v Vatikanu sprejel udeležence petega mednarodnega pravnega simpozija, ki ga prireja lateranska univerza ob 20-letnici enciklike papeža Janeza XXIII. »Pacem in terris«. V nagovoru na udeležence je dejal, da je dostojanstvo človeške osebe neposreden vir človekovih pravic, se pravi merilo, po katerem lahko sodimo, v kolikšni meri so človekove pravice zaščitene. Med temi je verska svoboda ena temeljnih pravic.
Papež Janez Pavel II. je ta dan v Vatikanu sprejel tudi skupino vernikov iz Emilije. Ob tej priložnosti je udeležence sprejema pozval, naj brez strahu izpovedujejo svoje versko prepričanje, ker to prepričanje ustreza človeškim potrebam in ga ideologije in nesmiselno češčenje gmotnega blagostanja zaman skušajo udušiti. Udeležen-
25. MARCA LEGALNA URA
Cez dobrih 10 dni bo v Italiji in v mnogih drugih evropskih državah začela veljati legalna ura. V nedeljo, 25. marca, bo treba ob drugi uri po polnoči premakniti kazalec za eno uro naprej. Predstavniki evropskih držav so se sporazumeli, da bo legalna ura veljala do 30. septembra. To pomeni, da bo veljavnost legalne ure nekoliko daljša kot lani, ko je postala veljavna 27. maja in je trajala do 25. septembra.
Spadolini v Trstu
Republikanska stranka je v Trstu v nedeljo, 11. t.m., zaključila dvodnevno zborovanje, na katerem je imel zaključni govor obrambni minister Spadolini, ki je tudi strankin tajnik.
Republikanci so razpravljali o vladnih ukrepih za pobijanje inflacije in za zmanjšanje javnih izdatkov, o sindikalnih vprašanjih, o politiki dohodkov ter o socialnih vprašanjih v moderni družbi.
Okenski okvir jc zaropotal. Ivan ga je stresel in potem zopet udaril s pestjo po šipi. Ni se oglasila. Slišala je, kako je zaklel in se potem oddaljeval od okna. Zajokala je.
S ceste je zavil v breg proti vinogradu. Ni mislil na vinograd, ampak na vrh hriba, da bi od tam strmel na morje in gledal razsvetljeno pristanišče v globini pod seboj. A moral je mimo vinograda. Zidovi so se lesketali kovinsko srebrno in kot kovinske kepe so ležali poleg steze raztreseni kamni. Po daljnih rebrih so se črnili četverokotniki borovih gozdičev. Vreščave ujede so se podile med njihovimi mračnimi vejami in veje so se pozibavale, kot bi hotele nekaj šepetati. Spotaknil se je ob brinjevi korenini in se opotekel naprej. Zazibala se je vsa pokrajina, zakrilil je z rokami, se opotekel zopet in se ujel za zid ograde. Veter je nosil vonj brinja, robidovja in divjih šipkov mimo njega. Globogo je zadihal, kalne oči so mu iskale po okolici in se ustavile na Mašinem oknu. Vse je bilo ožarjeno od mesečine. Spomnil se je, da se ni oglasila in se je razjokal od jeze, zagrenjenosti in u-žaljenega ponosa: »Ko pošljem prvi denar domov, se boste vsi na mah spremenili. Se-dr.j lajate vame, takrat pa boste že videli,
ce sprejema je hkrati pozval, naj si na osnovi zdravega pluralizma in ob polnem spoštovanju resnične svobode prizadevajo, da bi se v družbi uveljavila krščanska in ljudska kultura, ki naj čedalje bolj uresniči omiko resnice in ljubezni.
KAJ OVIRA TURIZEM
V	zahodnem Berlinu je bilo zborovanje, na katerem so razpravljali o mednarodnem turizmu. V tej zvezi je bilo tudi objavljeno poročilo, katero je izdelala OCSE, organizacija glavnih zahodnih industrijskih držav.
Organizacija trdi, da se bo največ turistov letos usmerilo na Japonsko. Drugi pa govorijo o Karibskem morju ter o Sejšel-skih otokih v Indijskem oceanu.
Turizem še vedno ovirajo birokracija, valutne omejitve, na primer v Italiji in Franciji, ter cena bencina. Italija je sporočila, da bo ohranila bencinske bone za tujce.
Nekatere države oziroma dežele dajejo posebne popuste za privabitev turistov.
POLITIKA GORICA-RIM
Rimski listi poročajo, da je ekscelenca Mussolini sprejel v torek v avdijenci novega tržaškega škofa msgr. Fogarja. Raz-govarjala sta se o cerkvenih in gotovo tudi o splošnih razmerah v novih pokrajinah. Kakor znano so zadnji čas metali tržaškemu škofu razni ,,prijatelji” polena pod noge, da bi ne mogel v Trst. Danes je dejstvo: 1) da je imel ekscelenca Fogar ,,exsequatur” — to je vse pravice tudi od strani vlade — veljaven od prvih dnij meseca decembra 1923 naprej, že pretekli mesec v rokah in da zasede začetkom posta svojo škofijo, 2) da je bil tržaški škof še pred kratkim za gotove kroge tako črn,
kdo sem jaz. In Maša bo pritekla k meni, če ji bom le s prstom pomignil čez ocean.«
Poskušal je zopet zavriskati. Sedaj se mu je posrečilo, a ustrašil se je sam svojega glasu, ki je bil bolj podoben žalostnemu kriku kot vrisku. Potem se je s težavo vzpenjal po stezi in se hipoma znašel poleg lipe v vinogradu. Oklenil se je njenega debla. Police vinograda so se zibale pred njim, silile visoko v zrak in se potem odsekano pogreznile nekam globoko. Med vejami lipe je vel veter in stresal že ovenelo cvetje nanj. Zopet je zajel sapo, prepojeno z lipovim vonjem, globoko v pljuča. In zajemal jo je znova in znova. Vrtoglavica ga je začela zapuščati, misel mu je postala jasnejša, divji, topi pogled se mu je izpremenil v žalostno temino.
»Vsi me zdaj mrzijo in ko bom šel, mi nihče niti roke ne bo ponudil. Drugim pa, ki so šli, so dajali za pijačo in se objemali z njimi.«
Zastrmel se je med trte in si pomencal oči. Nato je hipoma planil od lipe mednje, se sklonil, zagrabil odrezano trto in si jo dvignil prav pred oči: »Prekleto! Stari reže trte! Sedaj pa se je skril, ko me je zagledal.« Planil je naprej mimo dolge vrste po-
»Primorska poje 1984«
S koncertom v Postojni se bo v petek, 16. t.m., začela že tradicionalna pevska revija »Primorska poje 1984«. Pevska revija, ki je že 15. po vrstnem redu, bo letos združila 127 pevskih sestojev z nad tri tisoč pevci in pevkami. Prirejata jo Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza primorskih pevskih zborov. Zanimivo in pomembno je, da bo letos v okviru revije Primorska poje koncert tudi v Tržiču, in sicer že prihodnjo soboto, 17. marca, v kinodvorani Excelsior. Za koncert v tem industrijskem mestu se je zavzel zlasti večnamenski kulturni center, ki ima svoj sedež v Ronkah. Poleg Postojne in Tržiča bodo letošnji koncerti v
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega
STANISLAVA KOŠUTE
se ga ganjeni spominjajo svojci. Trst, Rim, Caracas, 10.3.1984
Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Trstu, Idriji, Tolminu, Gorici, Braniku, na Opčinah, v Divači in v Šmarjah, kjer se bo revija »Primorska poje 1984« 8. aprila tudi končala.
da so se križali pred njim, danes se tudi križajo, a radi rešpekta. — Včeraj doma polena, danes v Rimu brez druzega ,,exse-quatur” in sprejem pri ministerskem predsedniku.
Iz tega slučaja vidimo zopet, kot v zadevi dvojezičnotsi naših časopisov, da velja ena politika doma, druga v Rimu in da so v Rimu še pošteni in trezni možje. Zato smo tudi prepričani, da bo osrednja vlada, ko bo prišla do resničnih informacij, rešila pravično tudi važno vprašanje naših šol, društev itd. ne oziraje se na namenoma potvorjena poročila gotovih lokalnih faktorjev.
Goriška straža, 18.2.1924
rezanih trt in se znašel na koncu škarpe. »Staremu se je zmešalo!«
»Oče!«
Zavpil je in se zastrmel v zgornje police. Tih, komaj slišel odmev se je odbil od njih, kakor bi nekdo zaječal. Ivan je prebledel in se ozrl podse. Pod grobljo je zagledal njega, očeta. Z enim skokom se je pognal čez škar-po in se ujel, da ni padel. Vsa pijanost ga jc v hipu minila, pokleknil je k truplu, k očetu, ki je ležal z obrazom k zemlji. Bolj bled kot oče ga je Ivan okrenil. Vanj se je zastrmelo dvoje svetlih, belih oči. Dvignil ga je in stresel za rame. Glava je staremu omahnila in se povesila na prsi.
»Oče!«
Stisnil ga je v naročje, kakor bi ga hotel s srcem priklicati nazaj v življenje. Iz oči so mu silile solze.
»Oče, saj ne pojdem, ne pojdem, ne pojdem!«
Visoko na nebu je jadral mesec proti morju. Ko je zašel, se je delalo jutro. Do takrat je sin ležal poleg očeta in ječal. Ko pa se je sonce začelo kazati izza Vremščice, se je dvignil, si naložil očeta na ramo ter ga nesel navzdol po policah skozi vinograd domov.	Konec
Iz naše preteklosti