POSLOVALNICA DOMŽALE
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Slovenska 54a.	ljubljanska 80.
1000 Ljubljana	1230 Domžale. p.p. 137
Tel 01/433 71 73	Tel : 01/721 96 80
Fax 01/ 433 62 05	Fax 01/721 15 87
E-poâta:	E-pošta
info@gollturisl si	Oomzale@golttunsl si
Vaš svetovalec za potovanja po narociiu: • -oialsKe vozovnice • hotelske rezerv. • počitnice, potovanja in izleti • sejmi in strokovna potovanja - jeztkovnl ieca|i v tujm
TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel. 01.433 71 73. faks. 01433 62 05 E-poSta mlo@golllunst.si
ije • izposoja aviomo zavarovanja za poto\
ďeveíletne osnovne BERILA JE POTRDIL STROKOVNI SVET RS
"O O k H O
Avtorici: Marija Grginič, Vilma Snoj KO PRAVUICE OŽIVIJO - berilo
Zlata ladja k nam prihaja ... Kdo se vozi na domiJIjijski zlati barki? Cepecepetavček, Anča Pomaranča, Piko Dinozaver in Župančičev Turek, mala miJka in babica Zima, medved, Videk in Mojca Pokrajculja, Pa muca Copalarica, Sneguljčica in Rdeča kapica ...
Berilo ie namenjeno učiteljem in starSem za glasno branje. Otrok v prvem razredu namreč književnost predvsem posluJa, v svoj delovni zvezek pa nariJe junaka, pripoveduje ob slikah, pove pesmico, ki jo zna na pamet ... Berilo in delovni zvezek v skladu z uínim načrtom povezujeta doživljanje besedil v Joli z družinskim branjem.
Avtorici: Marija Grginič, Vilma Snoj
KO PRAVUICE OŽIVIJO - delovni zvezek
Delovni zvezek Ko pravljice oživijo avtoric Marije Grginič in Vilmě Snoj je kolaž ali spominska knjiga umetnostnih besedil, s katerimi se bo srečal prvošolec. Skupaj z berilom predstavljala smiselno celoto obravnave umetnostnih besedil v 1. razredu devetletne osnovne šole, tako da se predlagana didaktična komunikacija v berilu lahko začne ali zaključi z otrokovim ustvarjanjem v delovnem zvezku. Kot didaktični komplet sta težko ločljiva, pri čemer je Berilo namenjeno odraslim, delovni zvezek pa učenců in njegovemu poustvarjanju izbranih besedil.
Polona Legvart, prof.
Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
NA MAVRICO PO PRAVUICO
'U
NA MAVRICO
PO PRAVUICO
Berilo želi že z naslovom povedati, da je branje čudežno potovanje v dežele, ki so vsenaokrog nas, le V'^Razdeljeno'je na tematske razdelke v skladu s prevladu,očimi .emami mladinske kn,iževnosti na te, "mXuMAVRlČNEČRKE se otrokom
rhrssb^
• ÍCSř.SSùK se otrok zazre v poetizirano -^^^večinoma že pozna. Zadnji sklop PRAVUICE, PRAVL|ICE zajema na,bol, znane pravi,-ce, Uta^k. |.h
leposlovja vodi otroke njihov prijatelj, Švigazajček.
"2 H
ci
Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
MOJE BRANJE - SVET IN SANJE
bralcem tega benla, Bina Štampe Žmavc.	nORRA VOLIA IE NA|BOLJA, prikazuje vedro otroštvo Kekca
Berilo tvorijo trije tematski razdelki. Prvi DOBRA VOL A JI^ W	q mami jn
in Pavčkovega Pepeta, prve zaljubljen« v dveh ^^	JedHi so pri povedi o
očku. Dve pesmici sta „tabu", ena ,e Kakec za omaro druga P^JJJ P	bra|cd se sreća,0 tako
nenavadnih deželah: Smejalki. Klobučar,otoku raka-Tuka_ V domaji	9 z ^^ je njeni/njegovi vrstnice/vrstniki (Pika Nogavicka) ko tud. stare,si. dedeK, pogovarjamo o smešnih, a tudi o žalostnih plateh *vlen.a ,
P 9 'Drugi razdelek ,e enačba: ČAROVN,,- ^^^	, ,ovenši|ni dovolj prostora
Okoli nas ni samo svet, k, ,e stvaren realen - tudi za dom,S.)i|SKo g h	tjja pravljice
......-J
otrok, ki se pogovarjajo o sporočilu besedila.
Založba IZOUT, d.o.o, špruha 32,1236TRZIN, tel: (0!) 562-35-40, faks: (0!) 162-21-80, izoli^siol.
DELA, NAČRTOV IN POTŘEB VEČ KOT DOVOLJ
ilo je težko, a preživeli smo! Zadnji dnevi, za nekatere celo tedni prejšnjega leta so marsikonui dokazali, da je tudi od vsega lepega člověku lahko težko. Ja, saj se ne moreš nepretrgoma zabavati, basati z dobrotami in zalivati z vrhunskimi vini in mehurčki! Zabave so si sledile iz dneva v dan, iz ure v uro, in niso bili redki tisti, ki so si zaželeli, da bi doma v kakšnem skřitem kotu imeli čarobno sliko, kakršno je iinel Dorian Grey. Dorian se je lahko do onemoglosti zahaval, posledice - utruje-nosi, skrokanost in starost pa je nosila slika. Podoba se je starala in spreminjala v odurno pošast, Dorian pa je bil ves čas svež in lep in vedno pripravljen na nove preizkušnje slasti in ugodja. Pa saj to zgod-bo verjetno poznate.
Ker takšnih slik nimamo, smo si morali je-mati, po košarkarsko Time out - čas za počitek, zato smo verjetno nazaduje vsi kar hvaležno čakali umirjeni, mačkasti čas po silvestrovanju. Zdaj smo spet vsi v »stari formi« in z novim zagonom hitimo preiz-kušnjam vsakdanjika naproti. V času, ko so se izlekale zadnje urice leta
ODSEV glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik:
Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika:
Jože Štih
Tehnični urednik:
Emil Pevec
Urednica fotografije: Mojca Trček
Trženje:
Tone Ipavec. Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Uria Mandeljc. Nuša Matan. Viktorija Pečnikar - Oblak, Tanja Prelovšek Marolt. Jože Seljak
Tisk:
Marko Ravnikar s.p., Domžale
Naklada:
1500 izvodov
Glosilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. februarja 2001. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. februarja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov (s pripisom "za ODSEV) odsev_96@hotmail.com
ISSN 1408-4902
2000, pa si je vsak verjetno vseeno vzel vsaj malo časa za razmislek 0 svojem življenju v preteklem letu in 0 načrtih za naprej. Ob vseh izrečenih željah prijateljev in znancev pred koncem leta in ob naši pripravljenosti, da se z všemi silami spoprimcmo z nalogami, ni vrag, da ne bo leto 2001 za vse še lepše in prijaznejše, kot je bilo lánsko. Tudi 11a Občini so přejeli številne čestitke in voščila z lepimi željami, če pa se zamislimo nad potřebami, željami in nacrti, ki jih imajo občani in tudi vodilni v občini, pa je že zdaj jasno, da bo leto 2001 prekratko, da bo občinska malha, pa čeprav sodimo med bogate občine, preplitva. Če pogledamo samo nekaj najbolj perečih potreb:
Prebivalci Jemčeve ceste so se skoraj že vdali v usodo in samo še potrpežljivo čakajo, kdaj se bo začelo celovito posodabljanje njihove ceste, saj so to nalogo uvrščali med prednostne še za časa rajnke skupne občine Domžale. Če bo vse po sreči, se jim bo Ietos želja Ie izpolnila.
Stanovalci ob Mengeški cesti so vsebolj obu-pani nad prometnimi razmerami na »njihovi« cesti. Varnost pešcev, kolesarjev, še zlasti pa otrok, ki morajo ceslo prečkati ali hoditi ob njej, je zelo slaba. Vse skupaj je že skoraj podobno ruleti. Bo leto, v katerega smo vsto-pili, přineslo kaj olajšav? Potrpljenje prebivalcev, ki živijo pod t.i. ob-močjem T-5 - 11a hribu nad naseljem, je v resni preizkušnji. Investitorji, ki so v želji za lahkim, hitrim dobičkom zagrizli v pobočje in uničili eno najlepših razglednih točk v Trzinu - Zibretov vrt, so bili prehitri, in niso dobro preučili terena, na katerem naj bi zrasel novi zaselek. Z gradnjo hiš bi morali po načrtih projektantov in investitorjev že davno končali, nad Zarcbrjo pa še zija razkopana rana z vse višjimi kamnitimi okopi, ki kazijo podobo našega kraja. Prebivalci pod gradbiščem se iz dneva v dan ubadajo z blatom, hrupom, prahom in drugimi težavami, šolska pešpot čez Žale je še vedno zaprta, tisto razkopano pobočje pa vse težje gledajo tudi drugi Trzinci. Bo leto 2001 přineslo kaj izboljšanja? Ulica Pod gozdom je, kot še nekatere druge trzinske ulice, vse bolj razrita in že kliče po obnovi. Bo kmalu prišla na vrsto? Ljubljanska cesta je zaradi obvoznice sicer razbre-menjena, vendar je na njej vse več prometa, tako da je jasno, da bo tudi ob tej cesti kmalu treba urediti pločnik, ki bo zagotavljal varnost pešcev.
Steviini krajani sprašujejo, kdaj bo zgrajena povezovalna cesta med obrtno cono in osta-
Prvi sneg na neprednostnoprednostni Jemčevi cesti.
(foto: Mojca Trček)
lim delom Trzina. To cesto obljubljajo iz leta v leto, vendar povezave še ni. Steviini Trzinci, predvsem pa podjetniki, ki imajo svoje obrate v poslovni coni, menijo, da bo cona s povezovalno cesto dobila nov zagon in da jo je nujno tesneje povezati s preostalim delom naselja. Res je, da nekateri, še zlasti prebivalci Kidričeve ceste, menijo, da bi morali na tistem delu zgraditi Ie pešpot in kolesarsko stezo, vendar že sama obvoz-nica Trzina, kot hitra cesta, terja servisno cesto za počasnejši promel. V obrtni coni je še več cest, ki čakajo na fino plast asfalta, treba je urediti še celo vrsto pločnikov, da 0 zelenicah ne govorimo. Vsebolj problematično pa postaja vprašanje mirujočega prometa, to je parkirnih mest za avtomobile. Ta potrebujemo tudi v drugih delih naselja, tisti, ki gledajo vnaprej, pa opozarjajo, da bo ta problem kmalu postal aktualen tudi na območju bodočega centra Trzina. Že zdaj so tam parkirišča kar pol-na, ko pa bodo v blokih oživěli lokali, v katerih bo zaposlenih precej ljudi, pa bo is-kanje parkirnih mest tudi tam vprašljivo. Če se s področja cesi ozreino še na druga področja: zagotavljanje večjega števila mest za varstvo otrok v vrtcu, gradnjo prizidka k osnovni šoli, gradnjo doma za ostarele občane, mladinskega kluba, plinifikacijo Trzina, posodobitev vodovoda, še zlasti zamen-javo starih salonitnih cevi in povećanje njegove zmogljivosti, ureditev kabelskega omrežja za televizijo in sodobnejšo telefonijo, internetne povezave, 11a ureditev pokopališ-ča, povećanje župnišča, ureditev športno-rekreacijskega območja in zagotovitev us-treznih objektov za tekmovalni šport in rekreacijo, potem vidimo, da bo leto, ki ga začenjamo, res prekratko in da za vse res ne bo denarja. Pa nismo našteli še vseh potreb in želja! V Trzinu je kakih 4000 prebivalcev in vsak bi k seznamu želja lahko dodal še kakšno svojo. Če se ne bomo znali dogovarjali, če ne bomo usklajevali delà in načrtov, predvsem pa če ne bomo znali sestaviti prednostnega seznama želja in potreb, potem bomo ob koncu leta slišali precej kritik. Gledali se bomo postrani, še največ opazk pa bo lete-lo na dežurnega krivca - župana in njegove pomoćnike. Ob tem se bodo Ie redki vpra-šali, koliko krivde nosijo listi posamezniki, ki mečejo polena pod noge in trmoglavijo po svoje.
UrednÍk
Vsaka pot pelje v Rim, le da je ena daljša od druge.
(Italijanski)
ŽUPANOV KOTICEK
N/
c
\^as po novem letu je za občino ne-kakšno vmesno obdobje, ko uprava, župan in ludi občinski svetniki zajemamo sapo po napornih tednih v decembru, ko smo morali uredili vse potrebno za zaključek tekoče-ga proračunskega leta in hkrati dokončno pripraviti predlog novega proračuna, da bi lahko začeli že s prvim januarjem normalno delovati, kot predvidevajo zakoni, ki urejajo financiranje občin oziroma javne finance v celoti. Občina Trzin je ena redkih slovenskih občin, ki je dejansko uspela vse to opraviti. Občinski svet je sprejel rebalans proračuna za leto 2000, usklajeni predlog proračuna za leto 2001 in vse potrebne sklepe in druge akte, ki zadevajo financiranje občine. To se najbrž večini bralcev zdi povsem logično in edino normalno, vendar v naših razmerah žal ni tako. Država pravzaprav že vsa leta, odkar obstoja, ne uspe ravnati v skladu z zakoni, s katerimi si je sama predpisala sprejem proračuna za naslednje lelo do zaključka tekočega proračunskega leta; to pa pomeni, da tudi ob-činam nikoli niso pravočasnoin v celoti znani pogoji, v okviru katerih načrtujejo svoje proračunske prihodke in odhodke. In ravno zato je naposled celo nenavadno, če občine prehilijo državo in sprejmejo lastne proračune v roku, ki ga předpisuje zakon. V Občini Trzin in v še nekaterih občinah smo se, kot rečeno, potrudili in to naredili, ker smo si želeli omogočiti normalno financiranje vseli potreb in načrtov od prvega dne v letu. V nasprotnem primeru bi bile te možnosti precej manjše oziroma omejene. Priznati pa moram, da Občina Trzin to laž-je stori kot mnoge druge občine, ker je od države dejansko odvisna samo glede ocen posameznih prihodkov in višine primerne porabe, o teh ocenah pa je na podlagi več-letne primerjave vendarle mogoče vsaj pri-
bližno sklepati. Izravnave iz državnega proračuna, ki za mnoge občine pomeni ključni del prihodkov, pa Občina Trzin, kot je znano, ne dobi.
Obvezni program
Seveda pa čas po novem letu ni tudi čas po-čitka, kot bi morda kdo mislil. Zajemanje sape, ki sem ga omenil v začetku, je pravzaprav neke vrste ogrevanje pred startom v teku na dolgi in zelo razgibani progi, katerega finiš bo v naslednjem decembru. Vsak tekač pa ve, kako važno je ogrevanje, če ne želi zaostati za vodilno skupino že v začetnem delu teka. Med tem ogrevanjem je treba opraviti celo vrsto nekakšnih obveznih likov ali vaj, med katere sodijo razna obvezna poročila o delu v preteklem letu in programi delà za te-koče leto, ki jih bomo, kot vsako leto, tudi letos obravnavali januarja in februarja. To je čas, ko je potrebno opraviti čim več pripravljanih postopkov v zvezi z načrtovanimi na-ložbami. Mislim na iskanje primernih možnih izvajalcev in pripravo sklepov o zbiranju po-nudb za posamezna delà oziroma pripravo razpisnih dokumentacij v primerih, ko so potrebni razpisi. V mnogih primerih gre tudi iskanje izvajalcev za pripravo projektov, izvedbenih prostorskih aktov ipd. Vse to delo letos zahteva še psebej poglobljen pristop. Pred koncem leta 2000 je začel veljati novi zakon o javnih naročilih, ki v marsičem drugače ureja postopke javnega naročanja, kot so bili to urejeni doslej, in vsi, ki se s tem ukvarjamo, se moramo hkrati pravzaprav tudi učiti, kako je potrebno kaj izpeljati.
Veliko delà za občinski svet
Tudi občinski svet bo imel v tem letu zelo veliko delà. Poleg tega, da bo obravnaval in sprejemal odločitve, ki zadevajo njegove pristojnosti pri sprotnem urejanju razmer v občini, mislim zlasti na področji občinskih financ (zaključni račun, proračun in rebalans proračuna in razni sklepi, povezani s financami in gospodarjenjem z občinskim premoženjem) in urejanja prostora, bo moral obravnavati še vrsto aktov, s katerimi Občina Trzin posto-poma nadomešča akte, ki so bili sprejeti še v bivši skupni občini. Mnogi izmed teh predpi-sov tudi niso več povsem usklajeni z novo za-konodajo.
Skratka, delà nam na občini še ne bo zmanj-kalo in upam, da ga bomo opravili v zadovoljstvo občanov; vsaj većine občanov, če si lahko privoščim ta dodatni poudarek. Saj vsi vemo, da zadovoljstva vseh preprosto ni mogoče pričakovati. Vsaj deloma tudi zato, ker
tu in tam kdo misli, da je s t.i. oblastjo preprosto treba biti nezadovoljen in jo napadati, ne glede na to, kaj počne, kako to počne in ali sploh kaj počne. Moram pa poudariti, da smo Trzinci tudi tokrat vsaj ob novem letu pokazali, da se znamo zaba-vati in biti prijatelji. Silvestrovanje je bilo znova nadvse uspešno in prav tako decem-brske prireditve pred tem. Zahvala in priznanje za to pa gresta predvsem neutrudnim članom komisije občinskega sveta za ob-činska priznanja, proslave in promocijo občine, trzinskim gasilcem in drugim društvom ter posameznim, še posebej delavnim aktivistom. To pa so Trzinci!
Župan Tone Peršak
Sporočilo
Obveščam občane in občanke občin Domžale. Mengeš in Trzin, da sem 1.januarja 2001 v pros-torih Občine Domžale (Domžale, Ljubljanska 69.1, nadstropje. 1230 Domžale) odprla
POSLANSKO PISARNO
Uradne ure imam vsak ponedeljek od 15- do 17. ure.
Informacije lahko dobite po tel. 722 01 00 int. 130 oz. 724 13 21. kjer lahko tudi najavite svoj obisk poslanske pisarne.
Cveta ZALOKAR ORAŽEM poslanka v Državnem zboru RS
Telefonske številke Občine Trzin sos
72	- 26 -	IO©
72	- 2«B -	11©
	li-	060
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si
OBČINSKI SVET SPREJEL SVOJ LETOŠNJI DELOVNI PROGRAM
P
A- rva Ietošnja seja Občinskega sveta občine Trzin je minila mirneje, kot so neka-teri pričakovali, saj so bili na sejo vabljeni tudi predstavniki Četrtnega odbora OIC Trzin, vendar so ti delovali dokaj spravljivo in so se zavzeinali za boljše in tesnejše so-delovanje med odborom in občinskimi organi.
Prva in verjetno najpomembnejša točka 24. redne seje Občinskega sveta pa je bil sprejem l.etnega delovnega programa Občinskega sveta občine Trzin. Svet bo imel letos enajst rednih sej. Na njih bo, kot kaže, še zlasti dosti razprav o finanční problematic občine. Predvidenih je več spreje-mov še manjkajočih občinskih odlokov, med zanimivejšimi temami pa je problematika urejanja športno- rekreacijskega območja na severozahodnem robu Trzina ter program razvoja športa, v nacrtu je tudi sprejem programa razvoja kmetijstva na območju občine, odlok o ustanovitvi spo-minske sobe ali muzeja v Trzinu, program pridobivanja in gradnje socialnih, kadrovskih in najemniških stanovanj ter spremem-be dolgoročnega plana občine in dolgoroč-ni plan občine za obdobje 2002 - 2012. Ob tem je jasno, da bodo na dnevni red sej občinskega sveta prišle še številne druge žgoče teme, ki jih bo treba obravnavati v občinskem vodstvu.
Župan Anton Peršak je, ko je pojasnjeval predlagani delovni program sveta, povedal,
da je bilo v lanskem delovnem programu predvidenih 65 točk dnevnih redov sej občinskega svela, čez leto pa so na seje uvrstili še dodatnih 85 točk.
Med obravnavo poročila o delovanju našega časopisa Odsev v lanskem letu ter o načrtih za naprej, je imel najbolj kritičen pristop svetnik Romeo Podlogar, ki je glavnemu uredniku spet očital samovoljo, napačno vođenje uredniške politike in še druge napake. Svetnica Lilijana Smrekar pa je na račun časopisa izrekla nekaj pohvalnih besed in tako relativizirala očitke g. Podlogarja, nato pa so svetniki z izjemo g. Podlogarja soglasno po-trdili poročilo o lanskem delu Odseva in le-tošnje nacrte.
Tudi poročilo Nadzornega odbora o delnem nadzoru porabe proračunskih sredstev občine v lanskem letu ni sprožilo kritičnih pri-pomb in pomislekov, na pobudo Nadzornega odbora pa so člani sveta sprejeli popravek zaključnega računa proračuna za leto 1999. Tudi v poročilu o preverjanju gospodarjenja z denarjem v Športnem društvu Trzin, ki ga je opravil Nadzorni odbor, ni bilo nič pret-resljivega. Športniki so s proračunskim denarjem lani dobro gospodarili in uresničili vse nacrte, ki so jih zadali. Nadzorni odbor meni, da je pristop Občine, ki je s Športnim društvom podpisala pogodbo o sofinanciran-ju športnih programov, pravilen. Več razprave je vzbudila pobuda g. Toneta Ipavca, ki je na predlog Turističnega društva predlagal, da bi v Trzinu hiše označili s stari-mi hišnimi imeni. V ta namen bosta Odbor
za gospodarstvo in Turistično društvo Trzin ustanovila tudi posebno komisijo, v ka-teri bodo tudi starejši Trzinci, ki se še spo-mnijo, kako se je posameznim hišam reklo po domače. V komisijo pa naj bi vključili tudi slavista in oblikovalca. V sklopu sedme točke, Volitve in imenovanja, so v Odboru za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev go. Marijo Grginič zamenjali z g. Alešem Kosma-čem, pri imenovanju kandidata za predstavnika občin ustanoviteljic v Svet glasbe-ne šole Domžale pa so sklenili, da naj bi kandidata tokrat predlagala Občina Mengeš, saj imajo v Mengšu izpostavo glasbe-ne šole Domžale.
Ko so govorili o poteku del pri pripravi na odprtje dodatnih oddelkov za trzinski vrtec v prostorih stare osnovne šole, so svetniki izvedeli, da se pravzaprav ne dogaja nič, saj čakajo na mnenje Ministrstva za okolje in prostor o pritožbi soseda nekdanje osnovne šole, češ da bo zaradi ureditve vrtca v stari šoli sosednja parcela izgubila na tržni vrednosti. Pritožba soseda je že zelo přivlečena za lase, saj je bila še předen so na sosednji parceli postavili stanovanjsko hišo, v prostorih stare šole šola in so že takrat pristajali na razmere, kakršne so bile. Zdaj se bodo razmere, če bodo v stari Šoli uredili vrtec, pravzaprav vrnile v prvol-no stanje. Očitno gre res samo še za naga-janje, ne glede na stisko več kot 50 trzin-skih malčkov in njihovih družin.
Miro Šlebe
DROBTINICE Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
V LETU 2000
23. redna seja Občinskega sveta Občine Trzin, ki je bila v četrlek, 21 .decembra 2000, je bila zadnja v tistem magičnem letu, od katerega smo vsi toliko pričakovali, pa se je na koncu izkazalo za čisto navadno leto. Pa vendar, kot vedno, ne za vse. Za krajane iz Loga pod Mangartom, prizadete v plazu, bo to zagotovo najhujše leto. Prav zato so se občinski svetniki dogovorili, da bo Občina Trzin poskušala po svoje pomagati prizadeti občini. Měnili so, da bi bilo najustrezneje, če bi v dogovoru s predstav-
niki prizadete krajevne skupnosti ustrezno pomoč zagotovili tamkajšnji najbolj ogroženi družini, Občina Trzin pa je po predhodnem posvetovanju s predstavniki političnih slrank, zaslopanih v občinskem svetu, že nakazala tudi 350.000 SIT denarne ponioči občini Solčava, ki jo je prizadel Macesnikov plaz, ki drsi z enega tamkajšnjih vrhov. Osrednja točka je bil sprejem proračuna za leto 2001. Kot ste verjetno že prebrali v Uradnem vestniku, je letošnji proračun težak 499.062.000 SIT. Odhodki naj bi skupaj
znesli 587.547.000 SIT, od tega naj bi za naložbe namenili 361.620.000 SIT. V sklopu proračunske obravnave je svel spre-jel tudi načrt razvojnih programov Občine za leto 2001 in program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja. Po sprejemu odloka o izvrševanju letošnjega proračuna so občinske svetnice in svetniki sprejeli tudi rebalans proračuna za leto 2000.
Veliko prahu pa je že po prvi obravnavi dvignil odlok o merilih in pogojih za določi-
tev obralovalnega časa gostinskih obratov. Predstavnik občanov Janez Martinec je na sejo Občinskega sveta přišel s podpisi, ki zahtevajo, da lokali na Kidričevi ulici obra-tujejo samo do 22. ure. Po nekaj predlaga-nih amandmajih so na seji sprejeli dodaten sklep, ki pravi: Občinski svet nalaga Upravi občine Trzin, da ob odločanju o vlogah za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov ob Kidričevi ulici upošleva že znana stališča občanov, ki stanujejo v in ob tej ulici. Na 23. seji je bilo sprejeto še več drugih sklepov, katere pa lahko přeberete v Uradnem vestniku Občine Trzin. Zadnja ločka vseh sej občinskega sveta
Vprašanja in pobude članov občinskega sveta je bila tudi zadnja točka lanskega delà Občinskega sveta. Na njej je bilo govora o pot-rebnem skupnem sestanku občinskega sveta in četrtnega odbora OIC Trzin. Več svetnikov je zastavilo vprašanja, ki so se nanašala na šolsko igrišče in na okolico šole same, kjer so razmere zmeraj slabše. Župan je povedal, da je glede dogajanj na tistem območju obveščena Policijska postaja Domžale, po novoletnih praznikih pa bodo sklicali sestanek sosveta za varnost, na katerem bo ena od tem tudi ta problematika. Zadnji sklop vprašanj pa se je nanašal na izgradnjo povezovalne ceste med IOC in naseljem Trzin-Mlake.
Župan je pojasnil, da ima podjetje Biring, ki se dogovarja in odkupuje potrebna zemljišča, v večji meri odkupe že izpeljane. Ko bo podjetje doseglo več kot 50 % delež lastništva nad določenimi zemljišči, bo lahko na podlagi zahteve, vložene na sodišču, dobilo skrbništvo nad tištim zemljiščem in Občini prodalo koridor za cesto, s čimer omenjeno podjetje soglaša. Zadnja seja lanskega leta je imela kar 14 točk dnevnega reda. In ker je bila to zadnja seja v lánském letu, se je pod točko razno nadalje-vala v gostilni pri Narobetu.
J.š.
TAKO HUDIH NAPETOSTI V ODNOSIH NI
/ a pobudo občinskega svetnika Toneta Ipavca so k de--L. » veti točki dnevnega reda prve letošnje seje Občinskega sveta povabili tudi predstavnike Četrtnega odbora OIC Trzin. Povod za sklic skupnega sestanka je bil intervju s predsednikom Četrtnega odbora OIC Trzin Zdravkom Orginičem in županov odgovor na njegove izjave že v isti, novembrski številki našega glasila. Na sestanek so prišli trije člani četrtnega odbora: Iztok Kadunc, Brane Lap in Vinko Turk. Uvodoma so poudarili, da izjave, ki jih je za Odsev dal g. Grginič, niso tudi uradno mnenje Četrtnega odbora. Dejali so, da ne čutijo tako hudih napetosti in da se zavzemajo za dobro sodelovanje med četrtnim odborom in občinskim svetom. Po njihovem so bile nekatere reakcije prehude. Poudarili so, da če-trtni odbor deluje, čeprav so ob tem samokritično priznali, da ne v tisti meri, kot bi lahko. Opozorili so, da je nedelavnost tudi posle-dica slabe obveščenosli. Zavzeli so se, da bi gradiva za seje občinskega sveta prejemali tudi vsi člani četrtnega odbora in to po možnosti še v času, ko so posamezne teme še v fazi zamisli in ne šele takrat, ko se o njih že odloča. Zatrdili so tudi, da so veseli, ker sta na sestanke njihovega odbora prihajala tudi župan Anton Peršak in podžupan Valentin Kolene, ki sta nekatere njihove pobude přenesla tudi naprej na Občinski svet.
Očitali pa so, da so izjave, češ da je cona breme občine in da občina od cone ne dobi kaj dosti, neupravičene in tudi žaljive žanje. Meni-
jo, da še zdaleč niso breme občine in da bi lahko njihova beseda tudi več veljala. Povedali so tudi, da v coni marsikaj, predvsem na področju infrastrukture, deluje še brez gradbenega dovoljenja in da je treba še marsikaj dokončati in postoriti. Poudarili so, da so OIC postavili pravzaprav tisti, ki so v njej kupovali parcele in gradili svoje obrate. Vložili so precej denarja, stvari pa so še vedno nedokon-čane. Brane Lap je tako zatrdil, daje Občina Domžale dajala napač-ne podatke o tem, koliko naj bi vlagala v cono. Iz nje so Domžale predvsem molzle denar, kar je bilo narejeno, pa je bilo narejeno z denarjem tistih, ki so prihajali v cono.
Občinski svetniki so po drugi strani zagotavljali, da žanje cona nikakor ni nepomemben privesek ali celo breme Trzina. Pravzaprav so na cono ponosni in je pogosto tudi paradni konj Trzina - tisto območje, po kalerem naj bi bil Trzin vse bolj prepoznaven. Prav zaradi tega, ker se zavedajo, da je v coni še precej stvari dokončanih in da je v njej treba še marsikaj storiti, so na občinskem svetu skle-nili, da v svojo pomoč v coni ustanovijo Četrtni odbor, ki naj bi de-loval predvsem kot posvetovalno telo, ki bi občini posredovalo svoje predloge in pobude. Ker je Trzin en kraj in sorazmerno majhna občina, ustanovitev četrtnega odbora niti ne bi bila potrebna, odbor pa so ustanovili prav zato, ker želijo, da bi težave, povezane z delo-vanjem in urejanjem cone, kar najbolje reševali. Opozarjali pa so, da povezava s Četrtnim odborom le ne deluje dobro, čeprav so prav v ta namen imenovali celo posrednika med občinskim svetom in četrtnim odborom - svetnika Romea Podlogarja. G. Podlogar v svoj zagovor ni povedal nič oprijem-Ijivega, pogovor pa je skušal preusmeriti na problematiko vrtca. Spet je spomnil, da je že ob nakupu stare osnovne šole trdil, da bi bilo smotrneje razši-rili obstoječi vrtec, kot pa urejati dodatne prostore vrtca v stari osnovni šoli.
Drugi razpravljavci so raje razpravljali o možnostih za izboljšanje sodelovanja med Četrtnim odborom in Občino, nazadnje pa so sprejeli oceno, da ne ob-stajajo nikakršni dejanski razlogi za nesoglasja med Četrtnim odborom in organi Občine Trzin. Izrazili so tudi upanje, da bo odbor deloval v skladu z odlo-kom o ustanovitvi odbora in v dobrobit prebivalcev, lastnikov podjetij in obratovalnic ter vseh zaposlenih v OIC Trzin.
POBUDA ZA SKUPNI SESTANEK OBČINSKEGA SVETA IN ČETRTNEGA ODBORA IOC
Pogovor s predsednikom Četrtnega odbora industrijsko - obrtne cone Trzin g. Zdravkom Grginičem je spodbudil različne reakcije. Slišali smo pohvale in tudi graje na račun izjav g. Grginiča in županovega pojasnila. Med tistimi, ki ob tem niso ostali neprizadeti, je tudi občinski svetnik g. Tone Ipavec, ki je hkrati član uredniškega odbora Odseva. Občinskemu svetu je dal pisno pobudo za skupni sestanek Občinskega sveta in Četrtnega odbora IOC Trzin. Svojo pobudo je představil tudi drugim članom uredniškega odbora in nam dejal, da naj z njegovim pisanjem naredimo, kakor se nam zdi najbolje. Odločili smo se, da pobudo v celoti objavimo, hkrati pa že v tej številki damo možnost tudi g. Grginiču, da o zapisanem pove svoje mnenje. Takšna rešitev se nain je zdela še najbolj pravična, saj smo tudi v novembrski številki dali g. županu možnost, da seje že v isti številki odzval na kritike g. Grginiča.
Pisni predlog g. Toneta Ipavca
OS je na pobudo župana sprejel Odlok (št. 4/99) o ustanovitvi Četrtnega odbora IOC, in sicer na podlagi Statuta (pogl. XI.) in na splošno željo krajanov za lepšo ureditev kraja, v katerem je IOC izstopala po neu-rejenosti. Imenovan je bil 7- članski Četrtni odbor, za še boljše sodelovanje pa je bil naknadno imenovan tudi občinski svetnik g. Romeo Podlogar, ki naj bi imel povezo-valno vlogo in prenašal pobude in predloge Četrtnega odbora.
Žal se to ni zgodilo, Četrtni odbor ni podal ne ustnega ne pisnega poročila o svojem delu, prav tako tudi imenovani svetnik OS ni smatral to za potrebno. Tako je OS izvedel o težavah Četrtnega odbora le iz intervjuja g. Orginiča - predsednika tega odbora.
Na članek gledam popolnoma neobremen-jeno in brez kakršnekoli negativne reakcije, zato bi skušal biti čimbolj objektiven. Iz pisanja je razvidno, da sta se g. Grginič in g. Podlogar zasebno sicer pogovarjala, vendar bolj o »crnih ovcah«, vrtcu in podobnih travmah g. Podlogarja, manj pa o proble-mih samega Četrtnega odbora. Na tem městu sem dolžan dati pripombo, da je občinski svetnik po etičnih in pravnih merilih dolžan zagovarjati sklepe, sprejete na OS, ne glede na to, če je bil osebno drugačne-ga mnenja, v kolikor so bili ti sklepi spreje-ti s potrebno večino glasov. Nisem prepričan, da je na vsebino članka sploh vredno odgovarjati, saj se skoraj polovico članka nanaša na količke, ki so ob-robnega pomena, glede na to, kakšne po-manjkljivosti in nerealizirane obveze nam je zapustila Občina Domžale. Potrebno pa je razjasniti nekatere zadeve, ki očitno Četrt-nemu odboru niso bile posredovane ali pa jih posameznik razlaga po svoje.
1. Občina Domžale je pobrala vse prispev-ke za ureditev cone, ni pa uspela realizirati po pogodbi nujnih infrastrukturnih del. Dolgotrajna pogajanja z Občino Domžale bi imela po ocenah pogajalcev in OS negativne rezultate, saj več, kot smo iztržili, nismo mogli pričakovati, ker je bilo razpoloženje v Domžalah izrazito nenaklonjeno osamosvojitvi Trzina. Zato je bilo smotrneje zadevo čim-prej zaključili in obremeniti proračune naslednjih let za ureditev in lepši izgled IOC.
2.	Svetniki OS in velik del prebivalcev Trzina se zaveda, da je lep izgled kraja zelo pomemben, zato je tudi bilo ustanovljeno Turistično društvo in so občinski svetniki brez pripomb podprli postavke v proračunu, namenjene ureditvi IOC.
3.	Trenutno je res, da občina nima neposredne materialne koristi od IOC, saj se občinski proračun v glavnem napaja iz dohodnine prebivalcev s stalnim prebi-vališčem v Trzinu, teh pa je v IOC malo glede na ostale predele kraja, kljub temu pa OS namenja iz proračuna soraz-merno velika sredstva za ureditev IOC in mislim, da bo tudi v prihodnje tako.
4.	Trditev g. Grginiča, da je bil razočaran nad delom svetnikov OS, ker naj bi bili samo glasovalni stroj, je seveda nepo-polna, saj bi mu lahko vsak svetnik pojasni!, da je glasovanje o točkah vsake seje za člane OS že tretja stopnja raz-prav. Najprej gradivo temeljito obdelajo na odborih, na katerih tudi predlagajo dopolnila, spremembe in podobno, na-kar gradivo obravnava še kolegij župana, sestavljen iz strank, zastopanih v OS, šele na to gradivo obravnava OS na redni seji, kjer upošteva vse pozitivne
predloge iz predhodne razprave.
5.	Ko smo imenovali četrtni odbor, smo svetniki pričakovali več predlogov in pobud s strani odbora, vendar smo tudi na poročilo o delu odbora in svet-nika za sodelovanje med OS in odborom zaman čakali.
6.	Sam sem krajan Trzina že skoraj 40 let. Živim na Jemčevi cesti, ki je v ka-tastrofalnem stanju. Vsa leta smo zbi-rali samoprispevke in gradili s sredstvi krajanov in bolj malo pričakovali od drugih. Naj v ilustracijo povem, da sem ob prihodu v Trzin zajemal vodo iz vodnjaka, hodil po makadamu in smo potem z velikim odrekanjem in ob tem, da smo gradili svoje domove, zgradili tudi ceste, vodovod, vrtec, šolo in še kaj. Tudi sedaj smo se pripravljeni odrekati in namenjati sredstva za lepši izgled kraja in IOC, ki naj bi bil sestavni del in naj bi čutil z osla-limi krajani. Zato takšen odnos do kraja, ki ga kaže g. Grginič, še zdaleč ni korekten do drugih, ki so navajeni sodelovati in se včasih ludi osebno odrekati za skupno dobro. Kako veseli bi bili na Jemčevi cesti, če bi imeli vsaj en pločnik, četudi brez količkov. Pa tudi veliko otrok, ki hodijo po Jemčevi cesti v šolo, bi bili bolj varni. Pa za svoje tegobe ne krivimo Občino in župana, pač pa potrpimo in čakamo, da bomo doživeli standard, ki ga stanovalci OlCže imajo.
Mnogo bi še lahko napisal v odgovor, vendar menim, da polemika okrog izre-čenega in napisanega ne bi dosegla tiste-ga, kar vsi želimo, zato dajem
POBUDO: V čim krajšem možném času naj se organizira skupni sestanek Četrtnega odbora in članov OS, morda tudi predstavnikov delovnih teles. Na sestanku naj se ugotovi stanje in doreče, kako naprej.
Občinski svetnik Tone Ipavec
CEPIVO PROTI GLUHOSTI JE NA SREČO PŘIJELO
Je že lako v našem prelepem kraju in deželi, da je Ireba kdaj pa kdaj povz-dignili glas ali celo udariti po mizi, da te sogovornik sliši. Prav zato sem tudi objavil intervju v Odsevu - naj župan in občinski svet slišita ludi glas nezadovoljstva, ne le pohvale in odobravanja. In čudno: prej se ni bilo mogoče pogovarjati in dogovarjati, zdaj je pogovor nenadoma stekel. Še več: svetnik g. Ipavec je dal celo pobudo za ta-kojšen sestanek našega četrtnega odbora in svetnikov. Hvalevredno in vzgojno, prav zares. Saj vendar nima smisla, da bi se vsi, ki se po najboljših močeh trudimo za nap-redek kraja, šli, kot pravijo, "na nož". Gospodu županu přiznávám, da je naredil kar nekaj stvari, vendar menim, da je treba tudi opozarjati na napake, ki jih pri tem delà. Naš župan pa kritik ne želi slišati. Občinski funkcionarji, predvsem pa župan, morajo prisluhniti željam in drugačnim pogledom, poslušati glas ljudstva - za lo smo jih izvo-lili! Ce pa kdo misli, da moramo krajani zgolj ubogati navodila od zgoraj, polem nam Trzin ne bo prijetno domovanje, am-pak skorajda zapor.
Se posebej moramo bili na pogovor pripravljeni vsi, ki smo prevzeli odgovornosl dajanja pobud - in pobude morajo prihajati zlasli od četrlnega odbora. Teh pobud pa je bilo v preteklosti veliko - ni res, da je bil naš odbor neakliven. Prepričan sem, da bralcev papirnata besedičenja o zapisnikih in sestankih ne zanimajo, vendar pa sem dolžan nekaj pojasnil.
Nikjer ne piše, da moram kot predsednik odbora v vsakem trenutku, kadar se kdo spomni in komaj caka, da me kot kakega pobalinčka zasliši, posredovati poročilo o delu odbora. Odbor vodim nepoklicno ob vsem svojem delu - s člani se pogosto dobivamo (do sedaj pětkrát), ne zdi pa se mi potrebno, da bi prav vsako besedo sproti beležil. Treba je dejanj, ne besed. Kljub drugemu delu i t ./ poročila sproti pripravljam -	• ' '
tudi v njem boni jasno opozo-ril na težave in morebilne možnosti za njihovo reševan-je. Po drugi strani pa je res, da so bile seje odbora pogosto na meji sklepčnosti. Razlog za to ni v nezanimanju članov odbora za teme sestanka, am-pak v njihovem občutku, da župan pobud odbora ne upoš-leva. Naših mnenj ni upošte-val in tudi ni odgovarjal na
naša vprašanja in pobude. Odgovor smo dobili le enkrat, ko je šio za to, koliko ekoloških otokov bo v coni. Člani so se torej čutili odrezane od poti odločanja, nepotrebne, zato so razprave in sklepe občutili le kot prazno besedičenje. Prav zato sem župana večkrat zaprosil za razgovor - članom, poslovnežem, ki ob svojem delu skrbijo tudi za dobrobit občine, bi kot odgovorna oseba moral pokazati, da ga delo odbora zanima, da ga upoš-leva, o pobudah premišlja in se nanje odziva. Pa žal - do sedaj, do mojega javnega negodovanja - nič! Pričakoval bi, da nam bodo z občine voščili novo leto. Vse tiho. Morda vsaj povabilo na kavico? Kje pa - za župana nas ni bilo. Ni šio drugače: da smo še živi, smo morali opozoriti z intervjujem za naš časopis in s člankom v Delu. Upajmo, da se bodo stvari sedaj odvijale drugače, da se bomo torej pogovarjali in skupaj reševali probleme. Problemov pa je v občini kar nekaj. Najprej vrtcc. Župan je zagovarjal odkup slare šole, izdelali so celo elaborat in ugotovili, da je odkup stare šole res najboljša možnost. Zagolavljali so, da bodo s tem vse ostale po-goje pozitivno rešili in da bodo dodatne prostore vrtca odprli v najkrajšem možnem času - v dveh, treh mesecih, če me spomin ne vara - zapisnikov s sestankov namreč ne dobivam. Trdili so, da je odkup in adaptacija slare šole celo cenejša kot montažna gradnja dodatnih prostorov vrtca. Ker se tudi sam spoznam na gradbeništvo, sem se začudil, saj veni, da je nemogoče, da bi bila kakšna druga gradnja cenejša od montažne. Kljub (elitnim pomislekom so zadevo izpeljali po svoje, danes vidimo, da dodatnih prostorov še ni in da takrat še zdaleč niso bili řešeni vsi problemi, kot je zagotavljal župan. Kako torej naprej? Z ignoriranjem pripomb našega odbora ali z dogovorom o najboljši rešitvi problema? Sam podpiram slednje. Drugič: ureditev naše cone. Po trinajstih letili podpi-sov investicijskih pogodb se š vedno vozimo po nedokončanih cestah ter živimo v razme-roma neurejenem okolju. Tu mislim predvsem na zeleniće, od katerih so jih sicer nekaj uredili, a to je zgolj kaplja v morje. Zdaj smo odvisni od občinskega proračuna, čeprav smo uredilev cone enkrat že plačali. Mislim, da se je župan dolžan potegniti za naš denar in poskrbe-ti, da okolje končno ure-dijo. Samo lepa cona bo lahko v okras starému Trzinu. In potrebno je
ugotoviti, kam je poniknil denar, ki smo ga že pred desetletjem namenili za ta delà. In ti nesrečni količki, te žalostné zelene "prek-le". Ni res, da govorimo na odboru le o těm. Preko težav s količki smo javnosti želeli povedati, da občina Trzin deluje mimo želja ljudi, ki živijo in delajo v coni. Občina samovoljno, morda bo kdo rekel celo sa-mopašno, naroča nekaj, česar si mi ne želi- i mo. Že zdavnaj sem se zavzemal za celost- ■ no podobo cone in ludi drugi člani četrtnega odbora so predlagali to in ono, a rezul-tatov ni bilo.
Nenazadnje moram odgovoriti tudi na pog- j led g. Ipavca v "stare čase", ko so se, kot piše, vozili po makadamu in zajemali vodo iz vodnjaka. Čudno bi bilo, da se v tem ča- i su Trzin ne bi razvil in da bi ostal tak, kot je bil pred pol stoletja. Tudi si ne kaže pri-penjati medalj, če je občina iz samopris-pevka gradila ceste in pločnike - gradilo se je ludi drugje, samoprispevke smo plačeva- : li vsi. Rad pa bi opozoril še na nekaj. V Tr- : zin smo pred leti prišli poslovneži in zgradiii industrijsko cono. Vsi Trzinci vedo, da je bilo na mestu, kjer sedaj stojijo proizvodne hale, poslovne zgradbe in banke, nekoć - močvirje. Novi prebivalci Trzina smo kupili parcele in s svojim delom in denar-jem zgradiii cono. Po pogodbah, ki smo jih podpisali, smo morali za ureditev plačali kar lepe denarce, nazadnje pa smo dobili polovično narejene stvari. Ti dolgovi so še neporavnani, plaćane stvari so nedokonča-ne - a g. Ipavec o tem ne govori. Zanima ga lejemčeva cesta, ki je, kot piše, še zdaj v katastrofalnem stanju in brez pločnikov. Obžalujem, da g. Ipavec kot član občinskega sveta doslej ni uspel narediti kaj več, da bi bila njegova Jemčeva cesta bolj urejena. Jaz bi se, če bi tam živel, malo bolj potrudil. Ne bi čakal na boljše čase in opozarjal na to, da je bilo nekoć še slabše. To je tako, kot bi lačnému člověku rekel, naj bo srečen, ker ni še žejen.
Po gospodarskih kazalcih naj bi bil Trzin tretja najbolj razvila občina. Župan pa nam reče, da od obrtne cone nima nič. Lepo

vas prosim! Kar nekaj ljudi, ki so slalno prijavljeni v coni, prejema tu svoje osebne do-hodke, iz česar se (preko do-hodnine) napaja tudi naša občinska blagajna. A župan tega ne pove. In potem: kje so vsa sponzorstva, kje so vsi stiki, ki jih Trzin preko poslovnih tokov navezuje s Slovenijo in širšo regijo? Je vse to - nič? Srno res tako zelo nepotrebni? Moramo
res pod drugo streho? No - mislim, da le ni tako hudo. Radi bi ostali del Trzina, prispevali k njegovemu razvoju in urejenos-ti, saj je to lep in zanimiv kraj. Župan pravi, da je graditi težko, rušiti pa lahko. Bolje bi dogajanja, ki so se spletla okrog našega nesodelovanja, povzel pregovor: V mlinu se dvakrat pove. Mi smo povedali - trikrat. Zdaj sta na potezi občinska uprava in g. župan.
Zdravko Cirginič
NEKATERI STATISTIČNI PODATKI O TRZINU
Pred koncem lanskega in na začetku tega leta so sta-tistiki objavili kar precej podatkov o razmerah v Sloveniji. Med temi podatki je bilo dostikrat mogoče za-slediti tudi podatke o naši občini. Zbrali smo vsaj nekatere zanimivejše podatke.
Podatki o prebivalstvu se nanašajo na 30. junij 2000. Občina Trzin je imela takrat uradno 3083 prebivalcev, od tega je bilo 1537 moških in 1546 žensk. Od omenjenega števila prebivalcev je bilo 3055 državlja-nov Slovenije (brez tistih Trzincev, ki začasno prebi-vajo v tujini). Tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 12, od tega 7 moških in 5 žensk. V tem času so v Občini Trzin registrirali 16 tujcev z začas-nim prebivališčem v Sloveniji (9 moških in 7 žensk). Po starostnih skupinah je bilo v tem času v Trzinu največ tistih, ki so stari od 20 do 24 let - bilo jih je 308. Po 300 je bilo tistih, ki so bili takrat stari od 25 do 29 let in od 45 do 49 let. Dokaj dobro so bili zasto-pani tudi tisti, ki so bili stari od 50 do 54 let. Bilo jih je 292, več kot 200 pa je bilo starih od 55 do 59 let (229) in od 15 do 19 let (226). Otrok do 4. leta starosti je bilo 149, od 5. do 9. leta pa 130, od 10 do 14 let starih otrok je bilo 171. Med najstarejšimi, od 90 do 94 let so bili registrirani trije prebivalci, od 85 do 89 pa jih je bilo 7. V skupini starih od 80 do 84 let je bilo 19 oseb, od 75 do 79 pa 46.
Povprečna starost moških v Trzinu jc bila junija lani 37,3 leta, povprečna starost žensk pa 38 let. Med moškimi je bilo največ - 156 - starih od 20 do 24 let, 153 jih je bilo starih od 25 do 29 let, močnejši pa sta tudi skupini moških starih od 50 do 54 let
(143) in od 45 do 49 let (130). Dva najstarejša moška sta bila v skupini starostnikov od 85 do 89 let, med otroki starimi do štirih let pa je bilo 70 fantkov. Med ženskami pa je bilo največ tistih, ki so bile stare od 45 do 49 let, saj jih je bilo kar 170. Druga najmoč-nejša skupina je v letih od 20 do 24 (152), le malo pa zaostajata skupini od 50 do 54 let (149) in od 25 do 29 let (147). Tri najstarejše prebivalke Trzina so bile v skupini od 90 do 94 let, deklic starih do četrtega leta je bilo 79.
Od januarja do junija so na območju naše občine zabeležili 8,3 % brezposelnost, kar je boljše od držav-nega povprečja, kjer seje ta stopnja gibala okrog 11 %. V obdobju od leta 1991 do 1999 je prebivalstvo v Trzinu izredno hitro naraščalo, o čemer govori tudi indeks rasti, ki je znašal 112,1. Od sosednjih občin sta nam bili najbližji Lukovica z indeksom 109 in Domžale z indeksom 108,2. Bruto osnova za dohod-nino na prebivalca je v Trzinu visoko izstopala iz slovenskoga povprečja, indeks 100, ki naj bi veljal za idealno inerilo razvitosti, je naša občina presegla kar za 50,8 točke, tako daje imela indeks 150,8. Za primerjavo povejmo, da so imele bogate občine Domžale indeks 113,6, Mengeš 111, Kamnik pa 96,1. Občina Trzin je slovensko povprečje bruto osnove za dohodnino lani presegla za 39 odstotkov. Bolje seje odrezala le Mestna občina Ljubljana, ki jc povprečje presegla za 51 %. Za več kot 10 % so povprečje presegli še v občinah Domžale, Mengeš, Vrhnika, Medvode, Skofljica in Borovnica.
Miro Štcbc
Ljubljanska urbana regija
NOVICE IZ OBČINSKEGA URADA
Pogovor z županom Antonom Peršakom
s sprejemanjem prostorsko-izvedbenih ak-tov. Zdaj čakamo na soglasje vlade za naš predlog proslorskih sprememb, ko bomo soglasje za spremembo dobili, bomo takoj sprožili postopek za pridobitev ureditvene-ga načrta. Še enkrat moram reči, da se postopki za spreminjanje doigoročnih pla-nov zdaj zelo dolgo vlečejo po vseh obči-
Telekom je takrat prosil in tudi dobil soglasje Občine, zdaj pa tudi gradbeno dovol-jenje za překope občinske zemlje za modernizacijo telefonskega omrežja. Takrat so sicer rekli, da bi bili v příhodnosti, ne takoj zdaj, pripravljeni nuditi tudi servis kabelske televizije. Do zapleta pa je prišlo takrat, ko smo mi, kot Občina, od Telekoma in Tele-macha zahtevali, da se nekako uskladita, da ne bodo dvakrat razkopavali trzinskih zemljišč zaradi napeljave njihovih kablov. Približno pol lela smo vztrajali pri takšnem sporazumu, vendar do tega ni prišlo, saj Telekom ni bil pripravljen na takšen part-nerski odnos. V bistvu so želeli, da naj bi Telemach odstopil od pogodbe, ki jo je imel s Trzinom, in da bi Trzin přepustil njim. Kasneje pa naj bi bili Telemachu pri delovanju kabelske televizije pripravljeni po možnosti dopustiti, da bi deloval kot operater. Na zboru občanov smo pravzaprav razpravljali, ali naj Telekomu kljub temu, da ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje, damo soglasje za modernizacijo telefonskega omežja.
Predstavniki Telekoma so tudi na tistem seslanku povedali, da ne nameravajo takoj napeljevati kabelske televizije, čeprav je Telekom takrat, ko je lastnike zemljišč naproša! za prekope, govoril tudi o kabelski televiziji. Kabelsko so v Telekomu pripravljeni ponuditi šele čez dve ali tri leta. Tudi predstavniki Telekoma so sklep obč-nega zbora razumeli tako, da so prišli k nam le po dovoljenje za namestitev telefonskih kablov. Kot sem že dejal, imajo zdaj za to že tudi gradbeno dovoljenje. Kable, ki jih bodo polagali, pa bodo v prihodnje lahko uporabljali tudi za druge servise. Pričakujemo, da bodo že v prihodnjih dneh začeli z delom.
Telemach pa ima zdaj že narejen projekt za ureditev kabelske TV na območju industrijske cone, za kar ima tudi že naše soglasje. Pokazali so nam projekt za območje Mlak, v prihodnjih dneh pa naj bi začeli de-lati projekt še za stari del Trzina. Potrebu-jejo še gradbeno dovoljenje, potem pa pri-
V zadnji številki našega časopisa smo objavili pojasnilo Občine, da družbi Telekom ni dala soglasja za napeljavo televizijskega kabelskega omrežja. To pogodbo naj bi skle-nili le s Telemachom. Občani so se obraćali na nas in nas spraševali, ali ni bilo na sep-tembrskem zboru občanov sklenjeno, da Občina sklene podobno pogodbo kot s Telemachom tudi s Telekomom. Ker nas naši bralci tudi nenehno prosijo, da napišemo kaj več o tem, kaj se zdaj dogaja z nacrti za ureditev kabelske televizije v Trzinu, smo župana g. Antona Peršaka tokrat najprej prosili, da nam pojasni zadeve s tega
nah. Kar trikrat je Ireba dobivati soglasje različnih vladnih služb.
Lani ste na sejah govorili o mladinski problematiki, o mladinskem klubu in tudi o potrebi po gradnji doma za osta-rele. Za letos v delovnem programu te teme niso predvidene? Lani smo se s tem ukvarjali, ker smo delali strategijo dolgoročnega razvoja Trzina. Želeli smo priti do nekaterih rešitev za posa-mezne skupine prebivalstva in takrat smo pač izpostavili potrebe po mladinskem klubu in domu za ostarele. Zdaj bomo te predloge obravnavali po potrebi. Še janu-arja bomo imeli sestanek sosveta za varnost, na katerem se bomo ukvarjali predvsem s temami, ki so povezane z mládími -to je problematiko mladinskega prestop-ništva, mamili in tako naprej. Če se bo na tej seji pokazalo, da so problemi tako zaoštreni, da je treba sprejeti ukrepe na ravni občine, bo ta problematika prišla tudi na sejo občinskega sveta. Pri programu delà se je doslej pokazalo, da je treba načrtovati predvsem tište teme, ki jih je res mogoče načrtovati, na podlagi potreb, ki se pokažejo tekom leta pa se potem na dnevne rede sej občinskega sveta tako ali tako uvrščajo še dodatne točke. Ko gre za različne odloke ter prostorske, finančně in podobne akt, pa je dobro, da
čakujemo, da bodo začeli z delom. Postopek se je nekoliko za-vlekel, ker je država spremenila pogoje za pridobivanje gradbene-ga dovoljenja.
Se je z novim letom število zaposlenih na občini kaj povećalo?
Sklenili smo pogodbi z dvema komunalnima nadzornikoma, ki sta zdaj pri nas zaposlena s 25 % delovnim časom. Gre za to, da je komunalni nadzor za občino obvezen, zaradi medsebojnega izključevanja pa tega nadzora ne more opravljati noben drug délavée občinske uprave, opravljati pa ga mora nekdo, ki ima v skladu z zakonom o úpravném postopku za to opravljen izpit. Najprej smo mislili, da se bomo lahko o tem nadzoru dogovorili s katerim od podjetij za varovanje, vendar se je izkazalo, da ta podjetja nimajo za to osposobljenih ljudi. Ni nam kazalo drugega, kot da se dogovorimo z upravo občine Domžale, da dva njihova komunalna nadzornika s četrtinskim delovnim časom opravljala tovrsten nadzor tudi pri nas. Drugih novih zaposlitev na občini ni predviđenih. Kot je bilo predvideno ob ustanavljanju občine, je v občinski upravi zaposlenih 6 ljudi, zdaj pa je za področje financ zaposlena še ena pripravnica, ki prihaja z območja Trzina. Pri financah je v naši Občini namreč zelo veliko delà, in pomoč potrebujemo, poiskali pa smo jo na območju Trzina.
Na januarski seji je občinski svet sprejel svoj letošnji delovni plan. Lani ste sprožili priprave za urejanje trzinskega pokopališča, letos pa to vprašanje v delovnem planu ni predvideno. Je. Posredno. Vprašanje pokopališča je del postopka za spremembo dolgoročnega plana občine. To območje je treba namreč najprej plansko opredeliti kot območje pokopališča. Ker se postopki za spremembo dolgoročnega plana zelo vlečejo, časovno ni mogoče predvideti, kdaj bomo lahko delo nadaljevali
jih uvrstimo v letni program děla, tako da se svetniki na njihovo obravnavo lahko pri-pravljajo že vnaprej. Tisto, kar se pojavi kot problem, pa se sproti uvršča na seje občinskega sveta.
Pametno je tudi neko stvar uvrstiti na dnevni red, ko je že kaj bolj oprijemljivega, ne pa da nekaj načrtujemo po sili. Pri strategiji smo naprimer poudarili, ker je bila izražena taka želja, da je Ireba v dogled-nem času priti do doma za ostarele. To je težka odločitev, tudi finančno zahtevna. Ze takrat smo vedeli, to pa so potrdili tudi pogovori na ministrstvu, da bi za tak dom potřebovali vsaj 800 milijonov tolarjev. Zdaj se pogovarjamo o tem, kako do tega denarja priti. Jasno je, da občina Trzin takš-nega doma sama ne more zgraditi. Pogo-varjali smo se že z različnimi možnimi soin-vestitorji. Bili smo že na ministrstvu za delo, kjer smo se pogovarjali, kako bi država pri tem lahko sodelovala. Menimo pa, da bo treba denar zbrati s treh naslovov. Nekaj bo dala občina, nekaj naj bi prispevala država, v projekt pa bo verjetno kol soin-vestitorje potrebno vključiti tudi podjetni-ke. Zdaj se pogovarjamo tudi o neki novi lokaciji za tak dom. Če bo to obveljalo, bo treba spremeniti namembnost tistega ob-močja, potreben bo nov ureditveni načrt območja. Potem bo treba rešiti vprašanje
financiranja in priti do potrebnih načrtov. Doma za starejše enostavno ne moreš graditi na črno. Občinski svet bo o tej stvari lahko razpravljal šele, ko bo treba za to sprejeti ureditveni načrt, vse druge priprave so stvar občinske uprave in s tem se ukvarjamo. Kar pa se tiče mladinskega kluba, pa moram reći, da so prostori zanj predvideni. Uredili naj bi ga v kletnih prostorih zgradbe, ki jo zdaj gradijo na območju bodočega centra Trzina. Projekt za izgradnjo tište zgradbe, ki jo bo v T3 dobila občina, je bil prav zaradi potřeb mladinskega kluba spremenjen in prilago-jen bodočim potřebám mladih. Ko bo zgrad-ba zgrajena do tretje faze, nam jo bodo predali, mi pa bomo za ureditev prostora morali dobiti projekt za dogradnjo teh prostorov. Potřebovali bomo gradbeno dovoljenje in vse drugo, kar je potrebno, predvsem pa denar. Ni vse tako enostavno, kot nekateri mislijo: "Dajte nam prostor, mi pa ga bomo uredili!"
To enostavno ni tako preprosto. Poglejte samo zaplete, ki se vlečejo z urejanjem dodatnih prostorov za vrtec. Stvar enostavno ne more biti črna gradnja.
Kaj se zdaj dogaja v zvezi s plinifikaci-jo Trzina?
Ravno v teh dneh smo dobili končno raz-pisno dokumentacijo - elaborat, s pomočjo katere bomo pozvali možne koncesionarje, da oddajo svoje ponudbe. Med kandidati bomo izbrali najugodnejšega ponudnika. Najugodnejšega seveda iz več zornih kolov, na primer kakšne bodo koncesijske dajatve občini, pod kakšnimi pogoji bodo pripravljeni odkupiti že obstoječo plinsko omrežje, pomemben pa bo tudi čas, ki bo potreben za dokončanje del. Pričakujem, da bomo v dveh, najkasneje treh mesecih že lahko podpisali koncesijsko pogodbo, kalere vzorec že imamo. Ob tem moram poudariti, da bo potem treba najprej prilagoditi loka-cijski načrt, ki ga že imamo, spremembam na terenu. Ker načrt že imamo, bomo prihranili najmanj dve leti, vseeno pa bo pri-lagoditev nacrta spremembam verjetno le trajala nekaj mesecev, nato pa bo treba še pridobiti vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Spet vse po že znanem scenariju.
Miro Štebe
KDAJ BOMO KONČNO DOBILI KABELSKO TV?
Spošlovani bodoči Telemachov naročnik,
kar nekajkrat ste nam postavili vprašanje: "Kdaj bo Telemach končno pričel z izgradnjo kabelsko- komunikacijskega sistema pri nas?" Vprašanje je povsem namestu, saj smo že pred časom pričeli zbirati soglasja in individualne naročniške pogodbe, vsako vprašanje pa zahteva odgovor!
Preden pojasnim podrobnosti, dovolite, da se kratko predstavimo cenjenim bralcem, ki nas še niso spoznali. Smo multimedijsko podjetje, nastalo iz temeljev podjetja Meg-lič Telekom. Danes so naši lastniki BTC, Gorenje, Slovenske železnice, Mestna občina Ljubljana, Masterline, Eon, Prvilnvest, Andrej in Matjaž Meglič ter britanski sklad EMP. Naša vizija je postati ponudnik ka-kovostnih in hitrih komunikacijskih storitev. V tem trenutku ponujamo dva sklopa storitev:
-	kabelska televizija z radiom
-	dostop do interneta z elektronsko pošto prek kabelskega omrežja;
pripravljamo pa tudi nove storitve, ki jih boste lahko koristili v prihodnje.
TE=LE=niF=ll=M
Z zbiranjem interesentov za nov razvod kabelske televizije v Trzinu smo hiteli. Kar preveč hiteli, saj so nekatere stop-ničke daljše od drugih in tako traja dlje, da jih prestopimo. Najdaljše so tište, ki so povezane z dokumentacijo. PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in PZ1 (projekt za izvedbo) sta že narejena, lokacijska dokumentacija pa je v fazi izdelave. Predviden rok izvedbe je 31. inarec 2001.
Predvidoma v pričetku meseca aprila 2001 bomo dali vlogo z vso pripadajočo dokumentacijo na Upravni organ Domžale za pridobitev gradbenega dovoljenja, njegova pridobitev pa zavisi od več različnih faktorjev. Pričakujemo, da bomo pričeli z izvajanjem gradbenih in montažnih del v pričetku junija 2001. Vklop prvih naročnikov pa je, pogojen s pričet-kom del, predviden konec julija 2001. 0 nadaljnjem poteku Vas bomo seveda ob-veščali.
Predvidoma od poletja se bomo torej
pričeli intenzivneje družiti. Izgradnja bo potěkala postopoma po posameznih ob-močjih, tako da boste nekateri imeli možnost priklopa prej, drugi nekoliko pozneje. V času izgradnje boste imeli priložnost podpisovali pogodbe vsi, ki to še niste sto-rili. Omogočala vam bo kvaliteten dostop do (zaenkrat) 54 televizijskih in 29 radi-jskih programov ter časovno neomejen dostop do interneta, neodvisen od telefon-skega priključka. Dodatne informacije na Vaša vprašanja Vam lahko posredujemo na telefonski številki 53 000 35.
Odgovor na vprašanje, kdaj naj bi pričeli z izgradnjo, je torej na dlani. Po najboljših močeh pa se bomo tudi ob prijazni pomoči vašega župana g. Peršaka potrudili, da vam bomo dejansko takrat lahko zaželeli prijetno spremljanje televizijskih in radij-skih programov iz Telemachove programske sheme.
Do takrat pa prijazen pozdrav,
Petra Stušek
Telemach, d.o.o.
REGIONALNO POVEZOVANJE OBČIN

J
lovenija je začela z uvajanjem regij zaradi približevanja Evropski uniji. Zahte-vam Evropske unije prilagajamo politiko regionalnega razvoja in celoten sistem de-lovanja regij.
Velik pomen za izvajanje regionalne politike bo imela strategija regionalnega razvoja Slovenije, kalere namen je v skladu s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in prostorskim planom Slovenije določiti cilje regionalnega razvoja. V strategiji regionalnega razvoja bodo določeni instrumenti in politika za doseganje ciljev regionalnega razvoja. Na podlagi te strategije bomo v regijah pripravili regionalne razvojne programe.
Tudi občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so pred časom sklonile dogovor o sodelovanju pri pripravi razvojnega programa. Način priprave regionalnega razvojnega programa bo v naši regiji nekoliko drugačen kot v drugih regijah po Sloveniji. Omenjene občine bodo najprej pripravile skupni razvojni program, v katerem bodo določeni njihovi razvojni cilji, šele potem pa bomo začeli z usklajevanjern razvojnega programa z Ljubljano in drugimi občinami v regiji (Orosuplje, Ljubljana, Litija, Dol, Vrhnika, Medvode in druge). Na ta način bomo dosegli bolj enakovredno upošlevan-je programov in predlogov z vseh koncev regije, ki obsega veliko število manjših in večjih občin.
Za razvoj regij namenja država iz lastnih in evropskih virov precejšnja sredstva, ki bo-
do med regije razdeljena na podlagi kriteri-jev, predstavljenih v Strategiji regionalnega razvoja Slovenije. Kriteriji v strategiji bodo sledili zahtevam Evropske komisije, ki bo vnaprej predstavila pogoje in načine za čr-panje sredstev. Za črpanje sredstev je dolgo-ročno načrtovanje regionalnega razvoja in poznavanje postopkov ter kriterijev različnih finančnih programov odločilnega pomena.
Rezultat priprave razvojnih programov bodo pripravljene zasnove izvedbenih razvojnih projektov, namenjenih razvoju regij. Razvojni program bo program za nadaljnje delo občin in drugih vključenih - kot tak bo bolj kol v analizo stanja v območju usmerjen v predlo-ge razvojnih projektov. Za izvedbo gospodarskih projeklov bodo občine v sodelovanju z lokalnimi podjetji skušale pridobiti ugodne ponudnike, izvedbo neprofitnih projektov pa bodo zagotovile z združevanjem lokalnih in drugih virov.
Prednosti občine z izdelanim razvojnim programom:
-	preudarno usmerjanje finančnih sredstev
-	jasno določene in v širokém krogu pod-prte razvojne usmeritve
-	učinkovitejše izvajanje dejavnosti za pos-peševanje in usmerjanje razvoja
-	učinkovitejše vzpostavljanje sodelovanja s sosednjimi občinami
-	konkurenčnost občine pri sodelovanju na razpisih
-	promocija občine
-	boljše sodelovanje z občani
-	premišljen razvoj občine, ki ne bo povzročal socialnih ležav in prekomerno obremenjeval okolja
Teritorialna razdelitev Slovenije (statistične regije)
GURS. SURS. ARR
A^tnct/a RS i* legionář latvoi
Za pripravo razvojnega programa bodo občine z javnim razpisom izbrale izvajalca, ki bo poleg priprave programa skrbel tudi za usklajevanje njihovega programa z regionalnim razvojnim programom. Občine že imajo izdelanih nekaj predlogov projektov, ki bi jih rade vključile v skupni in regionalni razvojni program, idejne projekte pa bo potrebno ustrezno oceniti, predstaviti in ovrednotiti.
OBČINA DOMŽALE
Občino Domžale v okviru povezovanja zanima izboljšanje železniških in drugih prometnih povezav, ki bodo povećale konkurenčnost območja in še bolj izrabile prednosti lokalnega gospodarstva. Občini se zdijo najpomembnejši projekti, ki rešujejo večje število uporabnikov in omogočajo razvoj območja. Kot regionalni projekt vidi-jo tudi urejanje ravnanja z odpadki, kjer bi lahko izkoristili lego občine in temeljiteje izkoristili domače vire. Potreben je ludi us-klajen razvoj obrtnih con in centrov za raz-voj malega gospodarstva. V kmetijstvu je pomembno povezovanje in prodaja pridel-kov na lokalnem trgu.
V občini Domžale je stopnja registrirane brezposelnosti 9,2 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 8 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala slovensko povprečje za 13,6 % in je znašala 787.416 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitev za kmetijslvo pa v občini na podlagi predpisov ni.
OBČINA KAMNIK
Za občino Kamnik se v okviru regionalnega povezovanja zdijo pomembni projekli Terme Snovik, nadaljnji razvoj čistilne naprave Domžale-Kamnik in celoslna ureditev Velike planine, poleg lega pa še projekt ureditve ravnanja z vodo in izraba virov pitne vode. Občino Kamnik poleg omenje-nega zanima še projekt dolgoročnega ravnanja z odpadki in povezovanje občin za regionalni projekl ravnanja z odpadki. Na projekte v regionalnem razvojnem programu je po mnenju občine Kamnik potrebno gledati s treh vidikov: okoljskega, gospodarskega in socialnega, ki jih je potrebno enakomemo razvijati.
V občini Kamnik je stopnja registrirane brezposelnosti 10 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva 4,4 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala 96,1 % slovenskega povprečja in je znašala
665.779 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, nekaterim območjem občine pa so bile na podlagi predpisov přiznané tudi omejene razmere za razvoj kmetijstva.
OBČINA KOMENDA
Občina Komenda vidi svoje razvojne možnosti v povezavi območja z učinkovito transportno (železniško) povezavo. Želez-niške povezave naj bi spodbudile nagel gospodarski razvoj, zlasti ob železniških trasah. Poleg prometnih povezav občino zanima tudi sodelovanje z drugimi občina-mi pri razvoju komunalnih storitev. V prvi vrsti tukaj najprej računajo na načrto-van pristop k urejanju ravnanja z vodami in odpadními vodami.
V	občini Komenda je stopnja registrirane brezposelnosti 8,1 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 6 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala Slovensko povprečje za 3,5 % in je znašala 717.105 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitvenih dejavnikov za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni.
OBČINA LUKOVICA
Občino Lukovica v okviru skupnega razvojnega programa in pozneje regionalnega programa zanima predvsem skupni projekt ravnanja z odpadki. Poleg tega projekta vidijo svoje razvojne možnosti tudi v razvoju kmetijstva in turizma, v okviru regionalnih povezav pa želi občina izboljšati poplavno varnost in stanje voda na svojem območju.
V	občini Lukovica je stopnja registrirane brezposelnosti 7,6 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 9 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala
88 % slovenskega povprečja in je znašala 612.531 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, občini pa so bile na podlagi predpisov přiznané tudi razmere, ki omejujejo razvoj kmetijstva.
OBČINA MENGEŠ
Od regijskega povezovanja občina Mengeš pričakuje sodelovanje na projektili komunalne infrastrukture in energetike (plinifika-cija, drugi obnovljivi viri ...), zanima pa jo tudi prometno povezovanje s hitro železni-co, ki bo povećala konkurenčnost in privabila nove naložbe. Občina želi sodelovati tudi pri projektih ravnanja s pitno vodo in odpadními vodami ter pri ravnanju z odpadki.
V	občini Mengeš je stopnja registrirane brezposelnosti 8,7 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 5,3 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala slovensko povprečje za 11 % in je znašala 769.585 SIT.
V	občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitvenih dejavnikov za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni.
OBČINA MORAVČE
Občina Moravče vidi svojo vlogo v regional-nem razvoju predvsem v zagotavljanju turis-tičnih zmogljivosti za celotno območje ter v kmetijstvu, kjer s sodobnimi oblikami pri-delave in predelave lahko ponudi kakovostno hrano ter druge pridelke in izdelke. Kot ene-ga skupnih projeklov z drugimi občinami v Moravčah predlagajo tudi ureditev zadrže-valnika Drtijščica in druge projekte, ki bodo vsebinsko povezani med občinami. V okviru regionalnega povezovanja predlagajo tudi projekt zagotavljanja pitne vode.
V	občini Moravče je stopnja registrirane brezposelnosti 7,6 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva 6 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala 85 %
slovenskega povprečja in je znašala 593.642 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj občine, občini pa so bile na podlagi predpisov přiznané tudi razmere, ki omejujejo razvoj kmetijstva.
OBČINA TRZIN
Občina Trzin vidi razvojne možnosti območja v povezovanju občin za izvajanje različnih skupnih zadev, med njimi inspekcijski nadzor, skupno prostorsko načrtovan-je, promet, turizem in razvoj gospodarstva. Poleg tega namerava občina sodelovati tudi pri projektih podpore malému gospodarstvu in razvoju prometne infrastrukture, ki bo izboljšala razvojne možnosti območja.
V občini Trzin je stopnja registrirane brezposelnosti 8,3 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 12 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala slovensko povprečje za 50 % in je znašala 1.045.213 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj občine, posebnih omejitev za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni.
Vse povezane občine od sodelovanja z Ljubljano pričakujejo partnersko in projektno sodelovanje, kjer bodo v regionalni razvojni program prišli projekti, ki bodo pomembni za celotno regijo in ne le za določena manj-ša območja.
0 pripravi skupnega razvojnega programa in regionalnega programa lahko več informacij dobite na občini, o regionalnem razvoju pa vas bomo v prihodnjih številkah našega glasila še obveščali. Več o regionalnem razvoju lahko preberete tudi na domaćih straneh Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj: http://www.gov.si/ mg/slo/regional/3cbc.html.
OBVESTILO
Upravna enota Domžale v skladu s 3- odstavkom 84. člena Zakona o orožju (Ur.list RS. št. 61/2000
OBVEŠČA
fizične osebe. ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, da morajo v zákonitém roku šestih
mesecev, ki je določen za legalizacijo orožja, to je od 8.1. do 8.7. 2001, vložiti vlogo za legalizacijo orožja. Vloge za legalizacijo orožja, razen orožja iz kategorije A (vojaško in eksplozivno orožje ...), za legalizacijo katerega za-prosijo zgolj registrirani zbiratelji orožja, je treba oddati na Upravni enoti Domžale, Oddelku za upravne notranje zadeve. Vlogi za legalizacijo imetniki NE prilagajo orožja. Obrazce vlog za legalizacijo si imetniki lahko priskrbijo v sprejemni pis-arni na sedežu Upravne enote Domžale. Vlogi je potrebno poleg listka s podatki o orožju, ki je sestavní del vloge, priložiti še naslednji dokazili: zdravniško spríčevalo in potrdilo o preizkusu znanja o rokovanju z orožjem. Navedenih dokazil ni potrebno priložiti, če posameznik že poseduje orožno listino za določeno vrsto orožja. Pristojni upravni organ bo navedením imetnikom izdal ustrezno orožno listino razen orožnega lista. Posamezniki pa v skladu z določbo tretjega odstavka 84. člena Zakona o orožju ne bodo mogli legalizirati vojaškega in ek-splozivnega orožja, razen če so registrirani zbiratelji orožja. Tovrstno orožje bodo lahko izročili pristojni policijski postaji oz. oddelku policije po predhodno opravljenem telefonskem ali pisnem obvestilu. Upravna enota Domžale
porocilo o delu uredništva glasila odsev v letu 2000
Občinsko glasilo Odsev )e v letu 2000 izšlo enajstkiat kot redna mesečna števílka, desetkrát |e v sklopu glasila kot posebna priloga izšel tudi Uradni vestnik Občine Trzin, enkrat pa Je Uradni vestnik izšel samostojno. Debelina glasila je bila zelo ne-enotna. saj so imele številke v prvih mesecih leta tudi po več kot 40 strani, sredi leta je imelo glasilo zaradi zahtev po večji varčnosti le po 16 strani, v zadnji polovici leta pa so posamezne številke imele okrog 30 strani. Ugotavljamo, da bi bila za glasilo najprimernejša debelina 32 strani. K debelini časopisa pa Je pogosto precej prispeval tudi Uradni vestnik. ki je bil največkrat kar precej obsežen.
V uredništvu Odseva smo se trudili. da bi kar najbolje odsevali -predstavljali življenje v občini. posamezna pereča vprašanja razvoja našega kraja, zraven pa smo tudi. kar se Je le dalo dobro, ods-likavali dejavnost većine najpo-membnejših trzinskih društev in drugih organizaci). Odsev je predstavljal tudi nekatere vidnejše Tr-zince (predvsem s področja kulture in športa) in posamezne krajane. ki so lahko osvětlili nekatere vidike trzinske preteklosti. Pokrivanju dogajanja v občinski upravi je bil namenjen Županov
kotiček, ob tem pa smo poročali tudi z vseh sej občinskega sveta in objavljali pogovore z županom o aktualnih temah Trzina. Posamezne aktualne teme smo predstavljali v posebnih člankih. V Odsevu smo objavljali tudi pisma in druge prispevke občanov in tako prispevali k predstavljanju tudi tistih pogledov na razmere in dogajanja v občini. ki se raz-likujejo od uradnih. Praktično v vsaki številki smo objavljali tudi članke, ki so prinaša-li za posamezne skupine občanov koristne informacije. Večino teh člankov smo dobili od različnih organizadj in služb, ki delujejo na območju nekdanje občine Domžale.
Ocenjujemo. da smo svoje delo sorazmerno dobro opravili in da je bilo obveščanje o dogajanjih v občini relativno dobro in korektno. K takšnemu sklepu nas na-peljujejo tudi odzivi pri naših bralcih. kl po većini ugodno ocenjujejo naše delo. Seveda pa so tudi na tem področju. kot pov-sod. posamezniki. kl so precej bolj kritični do pisanja v Odsevu in imajo o njem tudi negativno mnenje.
Uredništvo se Je ob urejanju časopisa srečevalo z nekaterimi te-žavami, ki jih večinoma poznamo že iz prejšnjih let. Kot največjo
pomanjkljivost našega delovanja ocenjujemo to, da časopis ni lzhajal redno ob dogovorjenem datumu, Prihajalo je do najrazličnejših zapletov in težav. ki so přivedli do zamud. Glavni razlog Je v veliki obremenje-nosti najpomembnejših ustvar-jalcev časopisa, v zamudah pri dostavljanju dogovorjenih člankov in v premajhni zavzetosti nekaterih članov uredništva. Do zamud Je prihajalo tudi ob zbiranju reklamnih oglasov, saj trženje tudi v preteklem letu ni bilo najbolje organizirano. Na začetku leta je Občinski svet sprejel nov cenik delà članov uredništva, za katerega so-delavci časopisa v glavnem me-nimo. da je ustiezen. čeprav bi bile možne tudi še nekatere iz-boljšave in preciznejše oprede-litve.
Sredi leta pa Je prišlo do manj-šega zapleta zaradi zahtev po podiažltvi oglaševalskega prostora in po pocenitvl delà članov uredništva. Občinski svet je nazadnje sprejel nekatere podra-žitve. ki so začele veljati predvsem s 1.1. 2001. v določeni meri pa Je upošteval tudi mnenja članov uredništva. Med manj priljubljenim! sklepl Je tudi sklep, s katerim je odsle) del naslovnice namenjen
reklamnemu oglaševanju. Jeseni je nekdo naš časopis prijavi! tržnému inšpektorju, kar pa za zdaj ni imelo posebej bolečih posledic za delo časopisa. V prihodnje bo potrebno poskrbeti za še večjo preglednost zbiranja reklamnih oglasov, predvsem pa bo treba od stran k pobrati več podatkov.
Uredništvo je končno dobilo tudi svoj prostor, ki pa za enkrat še ni povsem opremljen za uspešno delo uredništva, Vseeno ocenjujemo. da gre za veliko pridobitev, saj bomo v kratkem lahko začeli uradno poslovati in se bomo v uredništvu lahko zbirali in tam tudi ustvarjali; do zdaj je namreč vse delo potěkalo le na zasebnih računalnikih.
Nekaj težav smo imeli tudi zaradi kadrovskih menjav, vendar smo odhode nekaterih že uveljavlje-nih sodelavk in sodelavcev nado-mestili z novimi silami. Ocenjujemo. da Je bilo delo uredništva v preteklem letu kljub vsem težavam dobro in uspešno, da pa so še možnosti za izboljša-
Za uredništvo Odseva Glavni in odgovorni urednik Miro Štebe Trzin, 5-1.2001
program dela občinskega glasila odsev za leto 2001
V	letu 2001 uredništvo Odseva namerava izdati 11 rednih meseč-nih števllk glasila, po možnosti pa naj bi izdali tudi eno izredno številko, ki bi bila posvećena izbrani tematiki. Predvidoma naj bi to bila 95- obletnici obstoja trzinskega gasllskega društva. V avgustu ne predvidevamo izida mesečne številke Odseva. Načrtujemo, da bi se v letu 2001 držali standardne debeline glasila. tako da bi vsaka številka obse-gala po 32 strani teksta. Še vna-prej bomo kot sestavní del glasila objavljali tudi Uradni vestnik Občine Trzin.
V	letu 2001 si bomo predvsem prizadevali za redno izhajanje ob točno določenem datumu. Po do-
govoru na) bi bilo to vsakega 20. v mesecu.
Glasilo bo tudi v letu 2001 redno seznanjalo občane o aktualnih dogajanjih v občini in s perečiml težavami našega okolja. V letu 2001 bomo še zlasti pozorno spremljali delo posameznih ob-činskih delovnlh teles in odbo-rov ter tako celovitejše predstavljali, kako poteka delo v občinskem vodstvu.
Še naprej bomo občane redno se-znanjali z delom trzinskih društev in organ izacij. predstavljali pa bomo tudi občane, ki si zaslužijo več pozornosti (vidnejši kulturni in društveni delavci. umetniki, ustvarjalci, starejši ljudje, ki lah-
ko še kaj povedo o življenju kraja v preteklosti).
V delo redakcije nameravamo vključiti še več pišočih občanov, tako da časopis v bodoče ne bi bil pisan pretežno iz zor-nega kota enega novinarja. Načrtujemo novo organizacijo trženja reklamnih oglasov v Odsevu. V zbiranje reklamnih oglasov bi želeli vključiti še nove ljudi, predvsem pa se bo treba poslej dosledno držati novih pravil trženja in upoštevati zahteve tržne inšpekcije.
Uredništvo je v letu 2000 dobilo prostor za svoje delo. Upamo, da bo redakcija kmalu ust-rezno opremljena in da bo lah-
ko zaživela. Predvsem si želimo vsaj enega telefona in faxa ter vsaj enega računalniškega terminala. Želeli bi. da bi bil računalnik ustrezno prilagojen delu v redakciji. Predvsem pa bo nujna tudi internetna povezava z drugimi računalniki. Ko bo prostor opremljen, bo uredništvo uvedlo uradne ure, med katerimi bomo poskrbeli za tesnejše stike z bralci in sploh občani Trzina. Verjetno bo zaradi novih prostorov potrebno nekoliko spremeniti organizacijo delà pri nastajanju Odseva.
Za uredništvo Odseva Glavni in odgovorni urednik Miro Štebe Trzin, 5.1 2001
VABILO
Vse, ki bi radi sodelovali pri nasta|anju našega časopisa vabimo, da se nam pridružijo. Vse podrobnosti lahko izveste pri članih uredništva ali na tel.: 041/370-206 v većernih urah, do 21. ure pa na tel.: 72 15 576.
Pridružile se nam, vabljeni.
V
V	občini Komenda so v petek, 19. januarja, odprli novo športno dvorano, ki so jo zgradili s samoprispevkom v KS Komenda Dvorana je dolga nekaj čez 40 metrov, široka je 24,5 metra, v njej pa so trije vadbeni prostori. Površina pokritih športnih prostorov je 1.348 m2, skupna površina vseh treh vadbenih prostorov pa je skoraj 1.000 m2. Poleg vadbenih prostorov je v poslopju še 5 slačilnic, 21 prh, 8 stranišč, prostor za prvo pomoč, čajna kuhinja, zraven pa imajo še prostor za sodnike, prostor za doping kontrolo, prostor za novinarske konference, tribune za 400 gledalcev. Opremljeno imajo tudi ozvočenje in urejen dostop za invalide. Skupna vrednost naložbe znaša približno 295.000.000 SIT, poleg denarja, ki so ga zbrali s samoprispevkom, pa so denar za športno dvorano primaknili še Občina Komenda, Občina Kamnik, Ministrstvo za šolstvo in šport (šolski in športni del) ter Sklad za financiranje športnih organizadj.
Z odprtjem nove športne dvorane se je občanom Komende uresni-čila dolgoletna želja, saj v celotnem šolskem okolišu OŠ Komenda ni bilo primernega prostora za redni pouk telesne vzgoje in izven-šolske športne dejavnosti. V občini sicer zelo dobro delujejo šport-na in druga društva, ki pa večinoma niso imela ustreznih vadbenih prostorov, obstoječa dvorana v Kulturnem domu pa je bila premajh-na, tako za dejavnosti domačega kulturnega društva, kot za izvedbo drugih javnih prireditev. Prav zaradi tega so se krajani bivše KS Komenda že na referendumu 10. aprila 1994 odločili za 2% samoprispevek in s tem potrdiii svojo odločenost, da v Kornendi zgradijo večnamensko športno dvorano. Ob otvoritvi so pripravili zanimiv kulturno-športni program in že zdaj je jasno, da bo priza-devnim Komendčanom dvorana še kako koristila in bo dvignila raven njihovega družabnega in športnega življenja.
M.Š.
UJ h
m g
<
da piaznujejo letos svojo stoletnico pisarniške sponke?
da avtomate za opečeni kruh (toasterje) poznamo že od leta 1919?
da so prvi papirnati robčki prišli na trg leta 1920?
da so prvi hladilnik naredili že leta 1927'
da so prvi pralni praški prišli med kupce leta 1933?
da je prva neonska žarnica zasvětila leta 1938?
da so najlonske nogavice pričele svoj zmagoslavni pohod leta 1939?
da so se prve električne kitare pojavile leta 1948?
da so prvi barvni televizor izdelali leta 1953?
■	da so se prve baibike pojavile že leta 1959?
■	da poznamo plenice za enkratno uporabo od leta 1961? • da so se kovinski teniski loparji pojavili leta 1963?
da so prvo zgoščenko (CD. "tlačenko, speštanko itd) naredili leta 1981? Istega leta nas je razveselil goretex.
TRZINSKI IZVIR
decembrski številki Odseva smo lahko přebrali o ustanovitvi medge-neracijskega društva Jesenski cvet, ki povezuje do sedaj 26 skupin samopo-moči za kakovostno starost na območju Kamnika in Domžal.
Ena izmed teh skupin je tudi naša, imenovana Trzinski izvir. S srečanji smo pričeli 4. decembra 2000. Ob prijetnih razgovorili o različnih temah nas povezuje ljudska pesem, z ogledi raznih znamenitosti ter krajšimi izleti pa si popestrimo doživljanje bližnje okolice. Naše vodilo je: dodajmo življenje letom! Zavedamo se, da je življenje zlasti v starosti lahko lepše, če znamo prisluhniti drug drugemu in si tako lajšamo vsako-dnevne težave. Naša srečanja nas bogatijo - saj se prepletajo zani-mive izkušnje starejših članov z življenjskimi pogledi mlajših. Predvsem pa se ob starejših članih in njihovi modrosti lahko mlajši pripravljamo na lastno starost.
Skupino vodiva prostovoljki iz Trzina, Jožica in Helena, ki bova letos zaključili dveletno usposabljanje na lnštitutu Antona Trstenjaka pod vodstvom g. Jožeta Ramovša in ge. Majde Hrovat.
Vsi, ki se nam želite pridružiti in nam s svojo prisotnostjo popestri-ti enkrat tedensko druženje po dve uri, kličite za informacije na tel.: 721 32 67.
ZA VECJ0 VARNOST NA CESTAH
Konec prejšnjega leta, natančneje v sredo, 27. decembra, se je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trzin sestal na svoji četrti seji. Člani sveta so spregovorili o svojem delu v letu 2000 in o načrtih za to leto. Ugotovili so, da so bili lani kar prizadevni, saj so med drugim pred začetkom šolskega leta opravili pregled varnih poti v šolo, poskrbeli za postavitev dodatnih prometnih znakov na šolski poti, dali pobudo za ustanovitev šolske prometne patrulje, ki naj bi opozarjala voznike na šolskih poteh in na nepravilno parkiranje. Prizadevno je sodelovala zlasti osnovna šola Trzin, med drugim so pripravili kolesarske izpite za osnovnošolce, ves čas pa sodelujejo tudi v akciji Stopimo iz teme. Med drugim so poskrbeli za dodatne odsevnike - kresničke. Dokaj dobro pa je tudi sodelovanje med Svetom za preventivo, Policijsko postajo Domžale in tudi Občino Trzin. Sodelujejo tudi z vrtcem in sveli za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v so-sednjih občin in tudi z republiškim SPVCP-jem. Med nalogami, ki so si jih zastavili, pa še niso uresničene, je treba omeniti pobudo za ureditev sprehajalne poti ob Pšati od mosta skozi območje T3 proti šoli. Tam naj bi potěkala tudi varna pot v šolo. Dali so tudi pobudo za označitev prehoda za pešce pri Jan baru na Mengeški cesti in za postavitev cestnih ovir pri šoli in vrtcu. Te naloge bodo žanje tudi prednostne v tem letu. V načrtih pa imajo še več drugih akcij in nalog, s katerimi bi povećali varnost v cestnem prometu na območju naše občine. Med drugim so dali tudi pobudo za uvedbo javnih del na področju varnosti v prometu, predlagajo pa tudi uvedbo dežurstev na križiš-čih, kar naj bi opravljali občinski štipendisti in morda tudi prosto-voljci. Še naprej bodo imeli v OŠ Trzin POŠTNI NABIRALN1K ZA VARNO POT V ŠOLO.
BODO TRZINSKE DOMACIJE SPET DOBILE STARA
HIŠNA IMENA
Na januarski seji občinskega svela je občinski svelnik Tone Ipavec na predlog Turističnega društva podal pobudo za označitev trzinskih domačij s starimi hiš-nimi imeni. Povedal je, da so se že v različnih družbah in okoljih pogovarjali, da bi bila velika škoda, če bi stara, domača trzinska imena izginila v pozabo. Mnogi menijo, da bi bila to za prihodnje rodove in tudi za samobitnost Trzina velika škoda. Stara trzinska imena so že začeli zbirati mladi člani turističnega društva na osnovni šoli, ki bodo v projektni nalogi skušali zbrati čim po-polnejši seznam teh imen. Gospod Simenc Jože pa je po svojem spornim« že prispeval kar obsežen seznam teh imen, ki jih je g. Ipavec tudi představil v gradivu za januarsko sejo Občinskega sveta. Iz seznama je razvidno, da so stari Trzinci domačije pogosto poimenovali po dejavnosti katerega od članov družine, npr.: Goltnar, Malnski, Šušlarjev, Kovačev, Zotlar, Logar, Mež-narjev itd. Precej imen je izpeljanih iz osebnih imen, običajno gospodarjev domačij: Gašprjev, Šimnov, Lojetov, Meln, Jurjev, Mancna, Minetov itn., sorazmerno veliko imen pa je izpeljanih ludi iz imen živali: Pajkov, Pavov, Vsvov, Zajc, Kušer, Mač-kov itn.
Na seslanku so opozorili, da bi bilo treba ljudi, ki živijo v hišah, kjer so še znana stara hišna imena, vprašati, če se strinjajo z oznako njihovih domačij s temi imeni. Vsem prav gotovo ne bi bilo pogodu, neka-terim pa bi bilo verjetno všeč. Vseh starih hiš ni več, je pa več potomcev, ki bi se lahko potegovali za isto hišno ali družinsko ime. Včasih je za kakšno ime znanih ludi več različit, predvsem pa jih je ležko pravilno zapisali, saj so jih stari Trzinci govorili v izrazitem trzinskem narečju, zato so bili nekateri glasovi v besedah drugačni od glasov v knjižnem jeziku. Prav zaradi tega bi bilo potrebno, da se s lemi imeni spop-rime ludi kakšen strokovnjak za slovenski jezik.
Občinski svetniki pa so tudi opozorili, da bi morale biti oznake, ki bi jih pritrjevali na hiše ali kam drugam, lične, in da bi bilo potrebno objaviti razpis za njihovo enotno oblikovanje, nato pa izbrati najboljšo pred-logo. Opozorili so tudi, da naloge ne bo mogoče opravili kar na hilro, v enem ali dveh mesecih, ampak da se lahko zavleče ludi na eno ali dve leti.
Sklenili so, da je najbolje, če ustanovijo skupno delovno komisijo, v kateri bi sodelo-vali tudi predstavniki Turističnega društva, poznavalci trzinskih starih imen ter strokovn-jaki.
Župan g. Peršak pa je ob tem povedal, da so se po nedavni navedbi namere po ohranitvi nekaterih starih hišnih imen v Trzinu v Dnevniku že pohvalno odzvali številni ljudje, med
drugim je trzinsko namero pozdravila tudi znana slavistka Breda Pogorelec, ki je še zlasti poudarila pomen ohranjanja takšneg spomina za slovensko kulturo. Objavljamo nekaj imen, ki jih je zbral Ši-mene Jože:
Že zdaj je jasno, da vsa imena niso pravilno izpisana:
SEDANJAJEMČEVA CESTA				
BALONTOV	CEBULJ	DIMC	FRCUG	GOLTNAR
JAKOVA META	JANEZ	JANEZU	JEFAČENK	KR1VC
KUŠMAN	LOJZET	MALNOV	MARTINČENK	METNI
MRTANU	PAVLIN	PAVOV	POHANU	PRINČKOV
RAKEF	ROK	ROMSA	SMUK	STARIN
SKREK	ŠUŠTERJU	TOMAŽIČ	TOMŠEL	VES EV
VRBANČEV	VSVOV			
HABATOVA +	ZA HRIBOM IN DRUGE			
ANDRJAČ	AVERJEVA	BENDA	BLAŽU	BOGNARJEV
BOLTOV	BOŠTJAN	BRAMERJEVA	CAIIARIJA	CAJHEN
CELOVA	CILN	DOLINŠEK	DRČINOV	FAROVŠKI
FINGRET	FRANCKOVA	GAŠPERJU	GRČARJEVA	GREGČEVA
GRMON	GRMONOV	GROJSKOVA	HABAT	HABJANOVA
HRLETOV	JAGRŠČU	JEKČOV	JERAJ	JERNA
JERNAČEV	JOŠČEVA	JULEN	JURJU	KASARNA
KLINČ	KNOFTER	KONČKOVA	KOVAČEV	KRALU
KUŠERJEV	LISIČENK	LOGAR	LOJZETOVA	LOVŠE
LUKMAN	MANCNA	MAROLT	MARTINEZ	MAŠKU
MATEVŽU	AUTÍČKU	METNA	MEŽNARJEV	MIHOVA
MINETOVÁ	NACETOVA	NAROBETOVA	OGROV	PAJK
PAVLETOV	PEPEVARJEV	PEPEVNK	PERNAT	PERNETOV
POLDAČ	REGUC	ROŠUČOVA	ŠIMNOVA	ŠPREHELNOV
TAGOREN	TAJ Č RJ EVA	TINETOVA	TOMAŽIČU	TRAVNU
TROJANŠKOVA	UKANOVA	VAIITRJU	VAJNAR	VARNAJOVA
ZAJCEVA	ZOTLAR	ŽANKAR	ŽIBRAT	
RTU
GOREHCs.p. Ljubljanska 44, Trzin
Popravila: -
telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644- 121
TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
Dragi Trzinci in Trzinke! Danes, to je 22. decembra, praznujemo v naši občini nekaj deset let, kar je bila v bo-sanskem městu Rudo ustanovljena Jugoslo-vanska ljudska vojska, ki nas je ustanovila ... Oh ne, oprostite - to je govor izpred deset let. Oprostite. Danes je res 22. de-cember in čez štiri dni bo 26. december, ko smo se Slovenci odločili za samostojnost in praznujemo dan samostojnosti. To je državni praznik, in smo razobesili državne in občinske zastave. Želim vam lepe praznike. Vaš župan. Res, na občini so visele zastave, tudi na nekaj deset hišah v Trzinu in na uličnih svetilkah. Toda glej ga hudiča, ko sem pred pol leta bral občinski Uradni list o za-stavah in kazni okoli zastav, se mi je za-meglilo. Državna zastava na levi, poleg nje, desno, pa občinska. Toda ko sem se vozil med prazniki po Trzinu, je bila na uličnih svetilkah državna zastava enkrat na levi, enkrat na desni od občinske. Spomnil sem se približne kazni o nepravilnem izobešanju državne in še posebej občinske zastave. Ce bo župan Tone prvi, ki je naročal izobe-šanje zastav (državne in občinske), plačal nekaj tisoč tolarjev, bo župan Tone drugi plačal županu Tonetu prvému nekaj sto tisoč tolarjev kazni zaradi nepravilnega vrst-nega reda zastav na uličnih svetilkah. Toda ne bom malenkosten. Oh, zakaj pa ne, saj so tudi oni. Župan, sekretarji, ministri pišejo zakone, potem pa jih prvi kr-šijo ali pa sploh ne spoštujejo ali pa nič ne vidijo.
Sedaj pa k naši samostojnosti, državnemu prazniku. Kot sem že napisa!, je bila proslava štiri dni prej, to je 22. decembra. Na državni praznik je na občinski zgradbi visela raztrgana zastava. Res, od petka zjutraj, ko so oběsili zastave, pa do torka, ko je bil
praznik, se je lahko prala, na vetru sušila in tudi raztrgala. Ali državni usluibenci nimajo toliko časa, da bi na predvečer praznika izo-besili svežo državno in tudi občinsko zastavo? Res, najlepše je nekaj dni pred prazniki narediti proslavo, izobesiti zastave in imeti potem štiri, petdnevni dopust. Iz preventive pa bi lahko razobesili še črno zastavo, če bi slučajno kdo od občanov medtem preminil. Si predstavljate: levo državna zastava, na desni občinska in še bolj na desni črna žalna zastava.
Potem pa spet vabila na proslavo - malo več-ja od listića toaletnega papirja. Za predavanje o neki tuji deželi, 18. januarja, pa cei A4 format. Slednja vabila so visela ludi po lokalih in trgovinah.
Drugi dan po občinski proslavi (baje je bilo na njej okoli 30 do 40 ljudi), se je na božič-
Raztrgana slovenska zastava na Občini Trzin 26.12.2000 ob lOh.
no-novoletnem koncertu v kulturnem domu zbralo dvakrat več ljudi. Potem pa so polit-komisarji rekli, da je s Trzinci nekaj narobe, ker se ne udeležujejo državnih, občins-kih proslav. Nič ni narobe, le vi ne znate izbrati pravega termina ali pa delate po liniji najmanjšega odpora. Prazniki so skoraj mínili - še dve uri do konca, toda glej ga, zlomka, na TV Sloveniji se 26.12.2000 ob 22. uri pojavi naš župan Tone. Govori o neki ustavi, ki so jo pisali pred desetimi leti ob samostojnosti kot alternativo ali bolj humano, pesniško, ki bi veljala.
Začel sem sanjati in si želel, da bi živel v neki drugi državi na samotném otoku, kjer vlada pravnost, red in velja mogoče le deset božjih zapovědí ali pa koran in ga vsi spoštujejo in ne spreminjajo vsakih deset dni. Nikjer ne piše, koliko boš plačal, će visi zastava narobe in koliko dni se praznu-je novo leto ali smrt, kjer Ijudje živijo bolj svobodno, lepše. Tako smo se tudi Slovenci odcepili od divjega vzhoda. Žal pa smo dobili divji zahod z vaškimi kavboji in zvez-nimi šerifi.
Novoletno sanjarjenje o lepem otoku pa mi je dobra vila uresničila. Na predvečer novega leta se nam je preko TV Slovenija ja-vil naš Slovenec Kurentov Franci iz Papue Nove Gvineje, ki je že par ur pred nami praznoval novo leto in je povedal, kako na tem oloku praznujejo domorodci. Potem pa je sledilo: »Pozdrav v Trzin.« Ta pozdrav me je zbudil iz sanjarjenja in spoznal sem, da so še Slovenci, ki imajo državno in krajevno pripadnost. Vlil mi je samozavest, upam, da ne le do prvega državnega praznika, ko se bo spet ponavljalo: predčasne proslave, brez zastave, napačno obešene ali pa raztrgane.
Trzinec ali Trzinčan
FRANCI KURENT JE BIL PRVI SLOVENEC V LETU 2001
Ste na siivestrovo slučajno gledali televizijski dnevnik na ljubljanski televiziji? Takrat je številne Trzince veselo presenetil Franci Kurenl ml., ki se je neposredno oglasil v oddajo iz Papue Nove Gvineje. Tišti, ki že dolgo berete Odsev, se mogoče spomnite, da smo s Francijem, ki je laićni misijonar na Papui Novi Gvineji, pred leti objavili pogovor. Franci se zdaj, čeprav že spet kar nekaj časa živi v daljni Papui, rad spremlja naš časopis, za siivestrovo pa so ga našli novinarji TVS, ki so iskali, kateri Slovenec bo prvi prestopil v leto 2001 oz. v novo tisočletje. S Francijem se je na siivestrovo nekaj čez 19.30 pogovarjal voditelj TV dnevnika Slavko Bobovnik, Franci pa je takrat povedal, da je že štiri ure v letu 2001. Opisal je, kako so na Papui praznovali novo leto, priložnost pa je izra-bil tudi za vesel pozdrav vsem Trzincem. Za marsikoga je bil Francijev pozdrav prav prisrčno darilo, mi pa smo izvedeli, da Franci zdaj delà še izpit za pilota srednje velikega létala za 16 oseb. Izpit za manjša letala že ,ma' ker Pa je Papua zelo razgibana in porasla z gostimi pragozdovi, je létalo tam še vedno najučinkovitejše prevozno sredstvo. Temu se morajo prilagoditi tudi misijonarji. Pa še to. Pred kratkim je Franci prejel priznanje veteranov vojne za Slovenijo, saj so se spomnili, da so se prav po njegovi zaslugi slovenski vojski predali ^ojaki iz enega od transportnih oklepnikov, ki so sodelovali v trzinski bitki med osamosvojitveno vojno.
POŠTAR OKOLI SVETA
K vsako državo,v vsako mesto, kraj in vas, pa naj bo še tako bogu za hrbtom, že od nekdaj hodijo in nosijo vesele in žalostné novice ljudje, ki se jim reče -poštar. Kljub vsej moderni komunikacijski tehniki, ki danes obstaja, se na dan v Trzinu obrne okoli 350 kilogramov pišem in nekaj sto kilogramov ostale pošte: paketov, reklam ... Eden od teh pridnih poštarjev, ki delajo v Trzinu, je Andrej Nograšek iz Tunjic. Poleg vsakod-nevnega dolgega "sprehoda" po Trzinu pa zelo rad tudi potuje po svetu.
Poštar ...?
Poštar sent postal čisto po naključju. Po izobrazbi sem tekstilni tehnik. Ker je to delo bolj malo plaćano, sem oddal prošnjo v Ljubljano na pošto in čez dva dni sem imel službo, in sicer v Trzinu. Tu zdaj delam že
štiri leta. Sprva mi je bila ta služba pomembna Ie zaradi denarja, ker pa se tako dobro razumemo, mi je sedaj zelo všeč in ne mislim iti drugam.
Kako izgleda delo na pošti? Ko sem začel, smo bili v Trzinu trije poš-tarji. Zdaj nas je že pet, v kratkem pa bo přišel še eden. Ker nimam šole, ki je potrebna za poštarje, sedaj opravljam izpite. Ker pa sem malo bolj len, gre vse skupaj malo bolj počasi. Današnje delo poštarja ni več takšno kot včasih, ko so raznašali le pisma in kartice. Obvladati moraš vse pošt-ne storitve. Sedaj je poštar tudi trgovec. Prodajamo približno 60 do 70 artiklov. Z delom pričnem že ob petih zjutraj in okoli dvanajstih končam. Ker se Trzin tako širi, je kar težko hitro opraviti delo. Ce bi imel več časa, bi lahko prodal veliko več
stvari, zdaj pa se nimam časa us-tavljati pri vsaki hiši. Že to, ko je potrebno nekatere sprejeme pošiljk podpisati, na primer pismo iz sodišča, ki jih je v Trzinu zelo veliko -ne vem, kaj ljudje delajo, mi vzame veliko časa.
V Trzinu raznesemo na dan okoli 350 kilogramov pišem (brez paketov in ostalega); v starem Trzinu okoli 100 kg, v novem delu tudi nekaj takega, v industrijski coni pa okoli 150 kilogramov. Izračunajte, koliko je to na leto ...
Kako pa je s pošto med božičnimi prazniki?
Noro! Ko sem začel delati na pošti, je bil ravno december. V tistem času prihaja veliko pošte, ki je namenjeno božičku, Miklavžu in dedku Mrazu. Seveda je tudi naslov temu primeren. To mi je bilo takrat najbolj smešno. Ta pošta in podobno velja potem za neizroč-Ijive. Na komisiji jo pregledajo ter poskušajo najti pravi naslov, če ga ne razvozljajo, pa ... ne vem.
Poštar mora dobro poznati kraj, da lahko opravlja svoje delo.
Ja. Spomnim se prvega dne, ko sem bil zelo živčen. Trzina pred tem nisem čisto nič poznal. V novem delu Trzina kar gre, v starem delu pa so hiše malo bolj "razmetane". Ampak veliko raje raznašam pošto v starem Trzinu kot v novem in na srečo imam tudi to možnost. Spomnim se na začetku - na pošiljki je bil napisan naslov hiše, tako kot se reče po domače. Prav smešno mi je bilo. Veliko-krat pa se zgodi, da so še zmeraj napisani naslovi starih ulic. In če pride nov poštar, je malo v zadregi. Zgodi pa se tudi, da je pošta naslovljena na hiše, ki so jih že podrli ali pa prihaja pošta za ljudi, ki so se preselili, še zmeraj na stari naslov. In veliko pošiljateljev pošilja še vedno na pošto Mengeš. In potem se tam nekatere ulice tudi tako imenujejo kot v Trzinu, tako da pride do majhne zmešnjave. Vsako jutro pripeljemo celo vrećo pošte iz Mengša. Sedaj sem si že zapomnil priimke stanujočih, ker če ne, bi bilo mnogo pošte na napačnih naslovili. Z ljudmi v Trzinu se kar dobro razumem. Imam sicer nekaj sovražnikov, ker zelo rad stegnem svoj jezik, kljub temu da ga ne bi smel. V novem Trzinu so ljudje veliko bolj napeti kot v starem delu.
0 poštarjih poznamo veliko zgodbic, ko so se borili s psi in podobno.
Enkrat me je že napadel en majhen cucek in me tudi ugriznil. Drugače pa imamo za-daj čevije ojačane, ampak moji so že kar razcefrani.
Te mogoče kdaj zamika, da bi prebral kakšno kartico?
Do sedaj še niti enkrat nisem prebral niti ene kartice. Edino če pogledam fotografijo, pa še to redkokdaj.
Poleg vsakodnevnih potepanj po Trzinu pa zelo rad potuješ tudi po drugih krajih in državah.
Ravnokar sem se vrnil iz Ukrajine. Drugače pa sem obiskal že štiriintrideset držav, v glavnem po Evropi, bil pa sem že tudi v azijskem delu Turčije. Zadal sem si nalogo oziroma je to moja želja, da bi obiskal vsaj sto držav.
Ravno zdaj, ko je bil ta tragični dogodek v Boliviji, bi moral biti ludi jaz z nesrečnima fantoma, vendar finančno in časovno ni zneslo.
Države zbiram čisto po naključju. Sem v Wolkswagnoveni klubu in če nas kam po-vabijo, seveda rade volje grem.
Kako in s kom potuješ?
Potujem s kolegi in kolegico. Prvič, pri se-demnajstih letih, sva šla s prijateljem s kolesi v Amsterdam. Potovala sva približno štirinajst dni. To je bilo prvič, da sem šel izven države. Drugače potujem z motor-jem. Do sedaj sem imel hondo, sedaj pa si bom kupil čoper-ja znamke BMW. Enkrat sem šel s prijatelji po Evropi tudi z a vtom. Sedaj, ko si bom kupil nov motor, si želim, da bi potoval do skrajnega severa Evrope, do Nord Capa. Na to pot sem si že večkrat želel, pa mi še ni uspelo.
Kje ti je bilo do sedaj najbolj všeč? Gotovo imaš za sabo veliko zanimivih
dogodivščin. Bi nam kakšno povedal? Najbolj mi je bilo všeč v Franciji, v Normandiji: morje in plaže. Prav zanimiva je oseka in plima, ki je tam okoli pet metrov. Z vsakim valom sproti se gladina spreminja in to zelo hitro. Všeč mi je bila ludi Tirolska in zimski izleti v hribe. Nikoli več pa ne bi šel v Itali-jo. Vožnja po Italiji mi ni prav nič všeč; ne vem, ali sem jaz že pozabil cestna pravila ali pa je z Italijani nekaj narobe. Se posebno pa me v Rim ne vleče več. Ja, veliko je lepili dogodkov, se spominjani.
Na primer potovanje v Carigrad. Na pot smo se odpravili z avtom Diana. Ko smo přispěli v Romunijo, ji je odpadlo podvozje. Na pomoč so nam prišli cigani, ki jih je tam veliko. Nekako so nam zvezali vse spet nazaj. Kar nekaj časa smo živeli pri njih. Takrat sem dobil boljše mnenje o Romih.
Imaš kakšne posebne želje, kam bi rad odpotoval?
Seveda imam želje. Odšel bi na Novo Zelandijo. Šel pa bi tudi med kakšno manj znano, oddaljeno Ijudstvo.Vendar to ni tako preprosto: živel bi pri kakšni družini in potem bi šel obiskat kakšne domorodce.
Pozor:
Velik problem je zaradi tega, ker mnogo hiš sploh nima nabiralnikov ali pa so na zelo skrilih mcstih. Lepo bi bilo, če bi vsaka hiša imela svojega. Tudi ne bi bilo slabo, če bi svoje pse malo bolj čuvali oziroma čuvali našega poštarja, da ga ne bi kakšen cucek "pojede!" za malico ali kosilo, medtem ko ste v službi.
TOMAŽ ERMAN NAS JE POPEUAL V AFRI8K0 PUŠČAVO
V
četrtek, 18. januarja, naj bi bil v dvorani KUD-a spet debatni večer, ki jih v sodelovanju s KUD-om in založbo Devana pripravlja Občina oz. trzinski župan g. Peršak, vendar je bilo tokratno srečanje precej drugačno od prej-šnjih. Gost večera je bil naš sokrajan, sve-tovni popotnik Tomaž Erman, ki nam je s svojimi barvnimi diapozitivi predstavi! jug Afrike. Gospod Erman, ki je svet prepolo-val praktično že podolgem in počez, se je pred časom s šestimi prijatelji podal v najbolj suhe in vroče predele na svetu, v puš-čavi Namib in Kalahari. S kombijem so prepotovali Namibijo in si ogledali njene zanimivosti. Čeprav gre za pretežno puš-čavske predele, smo udeleženci večera lahko viděli, da tudi puščave niso prazne in nezanimive. Kljub temu da gre za izjemno
negostoljubne predele, je življenje tudi v puščavah našlo možnosti in kljubuje pomanjkanju vode in vro-čini. Popotnika pa lahko prevzame tudi lepota nara-ve, igra vetra s peskom, nenavadno prepletanje svetlobe in senc, modřina res širnega neba in prostranstva rdečega peska. Tomaž Erman nas je s skrbno izbranimi, čudovi-timi diapozitivi popeljal preko puščavskih sipin na obale Atlantika, kjer se drenja na tisoče tjul-nov. Videli smo predstavnike nenavadnega nomadskega plemena Himb na severozahodu Namibije. Clani tega plemena se lepotičijo in hkrati zavarujejo pred močnim soncem tako, da si v kožo vtirajo rdeč prah, pomešan z
maščobo. Pozornost pa pritegu-jejo tudi pričeske njihovih žensk, ki pri tem kažejo res živahno do-mišljijo. Popotniki pa so obiskali tudi zanimivo raso Bušmanov, ki slovijo po tem, da so našli tesno sožitje s puščavo in njenimi zákonitostmi. Zelo zanimivo pa je bilo tudi, ko je Tomaž Erman přikazoval svoja srečanja z divjimi živahni v tamkajšnjih naravnih par-kih.
Gospod Erman je s svojim predavanjem v marsikaterem gledalcu
verjetno vzbudil željo po obisku tistih dalj-nih dežel. Večina obiskovalcev pa se je strinjala, da je bilo predavanje res zanimivo in prav gotovo ni nihče obžaloval, da tiste-ga večera ni gledal televizije.
M.Š.
Sliko tjulnov smo si "izposodili" na internet strani http://www.natron.net/etour.htm kjer si lahko ogledate še več slik iz Namibije.
ri v Trzinu ni, ker smo dovolj blizu Ljubljane, Domžal, Kamnika .. kjer se da najti vse, kar pač potřebuješ. In prav zato trgovine, ki bi prodajale kaj drugega kot pa hrano, po moje niti ne bi zaživele.
MATĚJ JANZIC, SANDRA VERČ, SOWI (pes):
Nakupujeva v Big Bangu in Muel-lerju, hrano kupuje mami, predvsem špagete in riž. Mogoče v Trzinu manjka edino Ie trgovina z oblačili. Drugače je pa Ljubljana res zelo blizu, pa še veliko izbiro imajo, tako da se lahko vse nakupi tam.
(Največji navdušenec za nakupovanje pa je v njihovi družini menda pes Šowi, ki je večkrat stopil v trgovino in priganjal svoja lastnika, naj tudi onadva stopita v ta hram dobrot.)
CVETKA SODIN:
Mislim, da imamo v Trzinu že preveč trgovi, in tako tudi preveliko ponudbo. Kje nakupujem, je odvisno od tega, kaj kupujem. Nimam najljubše trgovine, v katero bi hodila vsak dan .Tako grem včasih v Merca tor, včasih v Flisa, dostikrat kupujem tudi Pri Jur'ju, pot pa me lahko zanese tudi v Mengeš, v Emono. V Emono grem po meso, ker v Trzinu mesnice v bistvu ni. Je že res, da ima Arvaj mesarijo, vendar pa ima tako čuden delovni čas, da bi si ga člověk moral prav zapisati in biti točno takrat tam (nekaj časa delà dopoldne, nekaj popoldne...). No, pa saj se mi to nili ne zdi tako zelo nenavadno (da nima ves čas odprto), ker ima, po mojem mnenju, najbrž konkurenco med trzinskimi kmeti, ki pro-dajajo meso 'pod pultom' po nižji ceni. Če sem že v tem koncu, pa se večkrat sprehodim tudi do trgovine sadjem in zelenjavo.
In kaj mislite vi?
Mateja Erčulj Foto: Mojca Trček
m
g udi tokratne božične JI praznike so v števil-nih trzinskih domovih zaznamo-vali tudi z jaslicami. Ponekod so bolj simbolično postavili zgolj hlevček, sveto družinico ter nekaj pastirčkov in ovčic, drugje pa so jaslice zavzele precej večje površine. Zdaj, ko po trgovinah lahko izbiramo med res bogato ponudbo figuric za jaslice, naloga pravzaprav ni težka. Treba je imeti le zamisel, prostor in nekaj denarja. Včasih pa je bilo drugače. Že prejšnja leta smo v Odsevih ob koncu ali na začetku leta obujali spomine na to, kako so včasih v Trzinu nekateri, predvsem pa Franci Kurent, ki je po svojih jaslicah v Trzinu najbolj znan, dělali jaslice. Včasih je bilo figurice v trgovinah težko dobiti, še zlasti po 2. svetovni vojni, ko oblasti na božična praznovanja niso gledale najbolj naklonjeno. Tisti, ki so hoteli za božič postaviti jaslice, so si morali pomagati na najrazličnejše načine. Se največkrat so kar sami dělali figurice, bodisi da so jih vlivali iz mavca, oblikovali iz gline ali pa rezljali iz lesa. Še zlasti sleduje, če so se kje še ohranile, so zdaj zelo vredne.
Etnologi in zgodovinarji pa pravijo, da so se na slovenskem podeželju v začetku 19. stoletja najprej pojavile papirnate jaslice. V kmečkih hišah so jih postavljali na trikotne deščice v t.i. Bogkovem kotu. V strmino, ki
Ljudje nakupujemo skorajda vsak dan. Če ne hrane, pa oblačila, parfume, zdravila, tehnične pripomočke, pohištvo in še marsikaj drugega.
Kaj menite, kakšna je ponudba v Trzinu - dobra, slaba? Kakšen tip trgovin bi izboljšal ponudbo Trzina (če je sploh potrebno kaj izboljševati)? Kje najrajši nakupujete? O tem in še čem so razmišljali nekateri Trzinci v današnji anketi.
Pričakovanje veselja je tudi veselje.
Nemški
MALI OGLAS
ga papirnatega denarja, ki pa je bil žal že brez vrednosti. Franci pravi, da si bo še naprej prizadeval resiti kakšne stare, po možnosti papirnate jaslice. Druge zelo lepe in velike jaslice, ki smo jih v prejšnjih letih prezrli, pa imajo pri Žankarju. Jakob Ložar pravi, da so stare že čez 50 let. Spomni se še, kako so, ko je bil še majhen, kupili prve figurice za te jaslice. Z leti so jaslice postajale vse večje, v njih pa je bilo tudi vse več figuric. Jakob je sam za jaslice naredil tudi različne »prizore« ali detajle, s katerimi je jaslice popestril. Sam je že zelo zgo-daj izrezljal grad, ki se dviguje nad »betlehemsko« pokrajino. Naredil je tudi več manjših hi-šic, ognjišč, v katerih »praske-ta« ogenj, imel je tudi žago, ki je žagala, zdaj pa sta Jakobova sinova naredila še potok, slapove in jezerca, po katerih se pretaka prava voda. Pretakanje vode so uredili z majhno črpal-ko, ki je skrita pod jaslicami. »Vsako leto so jaslice nekoliko drugačne, imeli pa smo že tudi večje, kot so letos,« pravi Jakob, čeprav so jaslice tudi Ietos kar precej velike. Dolge so kake štiri metre, že nekaj časa pa jih postavljajo na izbrano tradicionalno mesto pod stopnicami na hodniu. Jakob se spominja, kako sta včasih jaslice delala skupaj s Francijem Kurentom in kako so si jih prihajali ogle-dovat številni ljudje. Jakob še zdaj rad pokaže jaslice rado-vednežem, še zlasti otrokom.
MŠ
ANKETA: NAKUPOVANJE
BREZ JASLIC NI BOŽIĆA
TINA CVAR:
Najrajši nakupujem pri Flisu, ker je postrežba dobra, prodajalci in prodajalke so zelo prijazni, medtem ko v Mercatorju vse poteka nekoliko počasneje. Kljub temu da je bil Mercator nedolgo tega pre-novljen, je slabše založen z izdelki, kot je bil prej. V Flisu imajo tudi boljši delovni čas, tako da lahko nakupe opraviš tudi ob nedeljah in praznikih.
V industrijski coni bi resnično potřebovali kakšno knjigarno oziroma papirnico, kjer bi se dalo kupili pisarniški material in pa obrazce vseh vrst. Tudi trgovina s sadjem in zelenjavo ne bi bila odveč. Mislim, da je v Trzinu dobro poskrbljeno za nakup osnovnih pot-rebščin, kar pa se tiče oblačil, zdravil ipd. - take stvari kupujem v Ljubljani, Domžalah ...
JELKA TACAR:
Dnevne nakupe opravim v trgovini Mercator, občasno v trgovini Flis. Za večje nakupe pa se odpravim v industrijsko cono v diskont, kjer so izdelki zelo poceni. V trgovini Flis so določene stvari dražje kot pa v Mercatorju. Delovni čas v Flisu je res fleksibilen, vendar je le razvada za nas, kupce. Sama se ne strin-jam s tem, da imajo odprto tudi ob nedeljah in praznikih - pomislimo na prodajalke, ki tako nimajo čisto nič dopusta in morajo ves čas delati. V starem Trzinu ne nakupujem. Pa tudi če bi imeli zelo dobro založeno trgovino, do nje najbrž ne bi šla. Saj veš, to je že treba sesti v avto... haha.
Kot sem slišala, naj bi v krátkém dobili lékárno, kar je v redu. Odveč pa so majhne trgovine in butiki - mislim, da je za take stvari Ljubljana dovolj blizu in da je izbire tam še več kot preveč. Tako da najverjetneje tudi lastniki takih in drugačnih butikov ne bi imeli ne vem kakšnega dobička. Lep primer je vinoteka, ki jo je nekdo pred kratkim odprl (blizu Zastopnika). Ideja je sicer zelo dobra, vprašanje pa je, če ljudje tam dejansko kupijo kakšno buteljko ali pa stekle-nico vina.
BOJAN OGORELEC:
Največkrat nakupujem v Mercatorju, predvsem hrano. V Flisu pa kupujem večinoma le med vikendi. Oblačila, tehnične pripomočke, zdravila nakupim, ko grem iz službe. Sicer pa, če kdaj kakšno stvar nujno potřebuješ, se tudi ni tak problem zapeljati do Domžal, saj so od Trzina oddaljene nekaj manj kot 4 kilometre. V Domžalah imajo tudi večjo izbiro, kot pa v Trzinu. Potrebe po trgovinah z oblačili ali pa kakimi večjimi trgovskimi cent-
so jo tam izoblikovali in okrásili z mahom, so zasajali papirnate figurice, ki so bile pritrjenena lesena držala za zatikanje. Šele kasneje so na podeželje zašle tudi jaslice iz drugih materialov, kakršne so že poznali v mestih. Na Slovenskem so prve cerkve-ne jaslice postavili jezuiti v Ljubljani že daljnega leta 1644, šele kasneje, v 18. stoletju, pa so se jaslice začele širiti tudi po ineščanskih domovih. Kdaj so prve jaslice postavili v Trzinu, ni znano, vendar je Ietos Franci Kurent - Šuštarjev Franci presenetil vse ljubitelje jaslic z velikimi, starimi papir-natimi jaslicami. Franci pravi,
ve več, kje je še starejši hlevček, ki so ga v njihovi domačiji postavljali, preden so dobili novega, ki ga je zdaj razstavil Franci. Nekatere figurice je Franci dobil iz Poljanske doline, nekaj pa ludi iz Gradišća, od koder je doma njegova žena Jožica. Nekaj figuric je
še iz jaslic, ki jih je za poročno dařilo dobila Jožičina mama. Franci se spominja, kako so tudi pri njih, preden je začel postavljati jaslice z glinastimi in mavčn-imi figuricami, imeli papirnate jaslice. Nekatere od teh figuric, še zlasti se spominja pastirja, ki je nosil baklo, so kasneje nalepili tudi na prtiček, s katerimi so krasili mizo, na katerih so postavljali jaslice.
Franciju je žal, da na tište stare jaslice niso posebej pazili: »Tistih jaslic takrat nismo dobro spravljali. Bile so na podstrešju in do njih so prišle miši, ki so jih zglo-dale. Zdaj bi z velikim veseljem postavil tište jaslice!« Franci je tudi povedal, kako so na podstrešjih pri svojih starejših sorodnikih kasneje iskali stare jaslice. Nekaj figuric jim je tako uspelo še zadnji čas resiti, ob tem pa so našli tudi kupe skrite-
V varstvo sprejmem dva otroka. Pogoji odlični -informacije na tel.: 01 72 38 234
da so najstarejše papirnate figurice v njegovih letošnjih jaslicah stare čez 50 let. Pravzaprav je jaslice sestavil s figuricami iz več komplelov jaslic. Papirnati hlevček je dobil pri Šimnovih, vendar tam nihče ne
V decembru 2000 je dvajseto obletnico obrti praznoval Frizerski salon Danica z Zorkove ulice v Trzinu. K lepemu delovnemu jubileju frizerki Danici Izrekam Iskrene čestitke z željo, da bi oblikovala še mnogo lepih frizur.
Zadovoljna stranka Mija
KRONIKA IN STATISTIKA ZUPNISCA TRZIN ZA LETO 2000
POGLED IZ LETA 2001 NAZAJ V LETO 2000 - iz tretjega v drugo tisočletje!
Župnija je doživljala stvari, ki se ne meri-jo na vatle, ampak ostanejo zapisane v dušah, ne samo kot spomin, ampak kot dějstvo, ki živi v nas. Včasih pokažemo na člověka s prstom: »Glej ga, kako se je spreobrnil.« Kaj iščeš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne vidiš!« Preradi gledamo v grehe preteklosti - in v izhajajočem jubilejnem letu bi bilo prav, da očistimo (»spucamo«) oči. Pri Bogu velja le sedanji čas. Tukaj, danes. Pri Bogu ni trenutkov, gleda vse obenem. Ve za vsak utrip in prizadevanja vseh in vsakega posebej.
Dovolite, da posežem po bolj otipljivih in vidnih podatkih preteklega lela:
JANUAR
9.1. je mašo popestril kamniški mešani pevski zbor »Cantemus« z latinsko mašo skladatelja Rainbergerja, po maši pa so predstavili Tomčev Božič.
2.1.	je mašo poživil otroški pevski zbor iz Vira.
Takoj po božično-novoletnih počitnicah smo podvojili priprave na birmo in prvo sv. obhájilo. Ob četrtkih smo začeli z bir-manskimi mašami. Sodelovali so birman-ci, starši in botri.
16.1. je v naši cerkvi prepeval moški pevski zbor Zvon iz Mengša.
20.1.	Krono pevskih nastopov v naši cerkvi je pomenil naslop svetovno znane umetnice, operne sopranistke iz Trzina, Ane Pusar Jerič z izbranimi arijami in cantalami ob spremijavi orgel.
FEBRUAR
2.2.	nas je Ciril Velkovrh z diapozitivi popeljal mimo kapelic ob slovenski planinski transverzali.
11.2.	so birmanci iz 6. razreda odšli na duhovne vaje. Škoda, da so bili že vna-prej negativno naravnani od kolegic iz 7. razreda. Do konca duhovnih vaj so spre-gledali, da so bili prevarani. Posredoval sem premalo strogo.
14.2.	je bilo sklepno zasedanje starega pastoralnega sveta.
MAREC
5.3.	smo začeli resne priprave za novo postavitev župnijskega pastoralnega sveta.
12.3.	so bili verniki deležni izdatnejših navodil, kako bodo na liste napisali kandidate. Na posebni list pa so morali na-
pisati, na katerem področju bi bili pripravljeni sodelovati pri delu pastoralnega sveta v župniji. Listke smo razdeli pri vseh ma-šah.
19.3.	so verniki pri maši vrnili izpolnjene listke. Predlaganih je bilo 72 kandidatov, vernik, ki je dobil največ podpore, je zbral skoraj 30 glasov.
APRIL
9.4.	so k prijetnejšemu in lepšemu vzdušju pri II. maši prispevali pevci »Mekinskega okteta« s kratkim koncertom.
Od 16. do 23.4. je potěkalo velikonočno slavje, obenem priprave in devetdnevnica pred birmo. Največji obisk je cerkev doživela pri blagoslovih jedi na veliko soboto. Nekoliko manjši obisk je bil pri obeh veli-konočnih mašah, pri darovanju smo namreč razdelili 550 podobic.
30.4.	smo slovesno obhajali sveto birmo, ki jo je vodil metropolit in nadškof dr. Franc Rode. V tednu pred birmo so bili birmanci prijetno presenečeni, da je tako priljuden in simpatičen, saj so ga prej obravnavali kot najhujšega grobijana.
V tednu pred belo nedeljo, ko je bila birma, je bila na koru izvedena prava revolucija. Pod vodstvom Mirana Lamovška smo tla na koru z ladijskim podom iz macesna preuredili tako, da pevci lahko stojijo na stop-nicah. Delo so mojstri dobro opravili, pla-čilo pa je v župnijski blagajni povzročilo krizo.
MAJ
Ob kar lepi udeležbi otrok smo začeli s šmarnicami.
4.5.	Na praznik župnijskega zavetnika smo imeli celodnevno čaščenje. Pri treh mašah so sodelovali duhovniki od drugod, na zaključek pa so prišli tudi pevci in farani s Homca.
Novi člani ŽPS so iz nadškofovih rok přejeli tudi škofijska potrdila. 7.5. Ob 9h je bila zunanja slovesnost za župnijskega zavetnika, gasilski sprevod s podporo godbe na pihala, ki je tudi lepo sodelovala pri maši. Dobro so se izkazali tudi domači pevci, za pogostitev pri šoli pa so poskrbele spretne gospodinje. Sledila je priprava na prvo sveto obhájilo. Smučarji, planinci in drugi ljubitelji narave so se na soboto pred prvim sv. obhajilom udeležili sv. maše na Košutni. Nepozabno! Isti dan so prvoobhajanci prišli že drugič na obisk k Jezusu (prvič na cvetno soboto)
- k spovedi so pripeljali tudi svoje starše -ali starši njih.
14.5.	Ob 1 lh je bilo prvo sv. obhájilo. Jezusa je přejelo 24 otrok, štirje izmed njih iz višjih razredov.
JUNIJ
3.6. popoidne se je ob 15h začel prvi si-nodalni dan v kulturnem domu v Mengšu, in sicer v dekanijskem merilu.
25.6.	je bila procesija Sv. rešnjega telesa.
JULIJ
16.7.	vabilo jubilantoni.
23.7.	Krištofova nedelja.
AVGUST
15.8.	je za župnijo nastopilo prijetno pre-senečenje. V pomoč nam je přišel prof. dr. BOGDAN DOLENC. V fari bo brez rednih obveznosti, iz uvidevnosti pa pomaga pri vodstvu župnije, maševanju, predavan-jih, vodstvu pastoralnega sveta, lzkazalo se je, da duhovnik brez rednih obveznosti včasih več postori kot tisti z obveznostmi. Zahvaljen!
SEPTEMBER
3.9. Novo pastoralno leto.
6.9. so se dekanijski duhovniki zbrali na
redni duhovniški konferenci.
17.9.	so se jubilanti zbrali pri maši ob 9h. 24.9. je bila trzinska žegnanjska nedelja.
OKTOBER
Prinesel nam je novo akademsko leto ter rožnovensko nedeljo.
NOVEMBER 21.11. dekanova vizitacija. 26.11. V imenu društva UP je eden od članov představil njihovo delo in zbral precej prostovoljnih prispevkov.
DECEMBER
V ADVENTU po prazniku Kristusa kralja smo ob četrtkih povabili k adventním večerom. Štirje četrtki so napolnili veroučno učilnico.
Božič nam še odmeva v ušesih zaradi lepo izvedenih božičnih pesmih. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki skr-bijo za lepoto božje hiše. Vsem, ki so pripomogli h klenejšemu utripu župnije, se zahvaljujem. Ne najdem pa ustrezne bese-de zahvale za skrb našega skupnega prebi-vališča.
Leta 1932 je bila na slavolok narisana freska Kristusa Kralja
matični podatki iz
župnijske pisarne
kako se je v trzinu vcasih zivelo
Iz kronike duhovnije Trzin
PBV00BHA1ANCI
36	vseh (lani 39)
22	iz cerkvenega zakona
3	iz civilnega
10	nezakonskih z vpisom očeta
1	krščen drugje
19	dečkov
7	deklic
9	vseh (lani še enkrat več)
1 par	katolićan in nekrščen
1 par	katoličan in luteran
	starost od letnikov 65 do 72
14	vseh
6	predvidenih
4	redno pri zakramentih
80 let	najstarejši
55 let	najmlajši
8	moških
5	žensk
18	
10	dečkov
8	deklic
49	starost od 13- 15 let
Ker je kronika delo duhovnika, ki je tu bival pred 2. svetovno vojno, prinaša do-kaj natančno zgodovino in opis trzinske cerkve sv. Florijana. Za boljše razume-vanje podrobnosti iz kronike naj danes cerkev najprej na splošno predstavimo. Postavljena je bila sredi 14. stoletja v čast pri nas zelo znanega svetnika in mu-čenca iz rimskih časov. Doma je bil iz kraja Lauriacum (Lorch) ob reki Enns v današnji Avstriji. V listinah se cerkev omenja v 16. stoletju kot podružnica mengeške pražupnije. V začetku 20. stoletja je dobila prvega stalnega duhovnika (do 1938). Od 1974 dalje je samostojna župnija. Vseskozi je v cerkveni okoliš Trzina spadala tudi sosednja Depala vas. Njeni prebivalci so v letu 1733 prizidali k cerkvi levo stransko kapelo v čast sv. Frančišku Ksaveriju, misijonarju Indije in Japonské. Ko je bila ustanovljena župnija Domžale (1908), se je Depala vas vključila v domžalsko župnijo. Prvotna gotska cerkev iz 14. stoletja je bila obrnjena prav nasprotno od sedanje (oltar je bil v smeri današnjega vhoda). Od nje je še nekaj ostankov, med drugim
kipec sv. Florijana (sedaj v župnišču). V 17. in 18. stoletju so cerkev obrnili in se lotili baročne prezidave. Postavili so tri nove oltarje: glavni je posvećen sv. Florijanu, levi stranski sv. Urbanu in desni stranski sv. Lenartu (vse to 1725). Dozidali so ludi kapelo sv. Frančiška Ksaverija (1733). V 19. stoletju so prizidali še zakristijo in kor. Po potresu (1895) je bila cerkev podaljša-na za sedanji kor in je dobila današnjo novoromansko pročelje (arhitekt Rup-nik). Leta 1900 je bila blagoslovljena. Leta 1908 so postavili nove orgle, 1932 napeljali elektriko in obnovili not-ranjost, odtlej je tudi freska Kristusa Kralja na slavoloku (glej fotografijo na prejšnji strani). Zvonovi so iz leta 1920 ("D" 1490 kg, "G" 1100 kg, "H" 915 kg). Leta 1976 so cerkev prenovili po zahtevah koncila: odstranili so obhajil-no mizo in prižnico in postavili nov oltar proti ljudstvu (arh. ing. France Kva-trnik). Cerkev je bila po prenovi posvećena 24.9.1989 (nadškof dr. Alojzij Šuštar).
dr. Bogdan Dolenc
ŽE DRUGO SKUPNO 8ILVE8TROVANJE TRZINCEV NA PR08TEM
Po tem, ko smo Trzinci dokaj množično skupaj na prostém prestopili v leto 2000, so se na Občini odločili, da bodo tudi za prestop v novo leto 2001 pripravili skupno vsetrzinsko silvestrovanje na ploščadi pred Merkatorjem v novem delu Trzina. Organizatori so imeli tokrat že več izkušenj in vse skupaj so dobro pripravili. Kot leto pred tem, tudi tokrat še slabo uro pred polnočjo ni kazalo, da bo na prireditev prišlo dosti Trzincev. Še največ je bilo tistih, ki so pod budnim nadzorom redarjev spuščali rakete in metali petarde. Kot kaže, v Trzinu še nikoli ni počilo toliko petard in se bliskalo od raznobarvnih raket kot na prehodu v to leto. Pokalo ni samo na prireditvenem prostoru, od pokov in bliskov raket je od-mevalo po vsej Zarebri, rakete pa so izme-mčno bruhale v nebo tudi v drugih delih Trzina. Nekaterim to ni bilo prav pogodu, se zlasti če so pomislili na objestneža, ki je na božično noć neprevidno povzročil požar v staji vjablah, blizu živčnih zlomov pa so e verjetno tudi številne živali, ki so tre-Petale ob pokih in pisanih bliskih, vendar
se je, kot kaže, većina Trzincev le predajala norenju najdaljše noči in s pokanjem in raketami preganjali demone, ki bi lahko grozili sreči v novem letu.
Čimbolj se je bližala polnoč, vse več ljudi je prihajalo na prireditveni prostor in ob zvokih narodno-zabavnega ansambla so nekateri že tudi živahno zaplesali. Treba je še zlasti pohvaliti člane društva Žerjavčki, saj so dokazali, da se znajo najbolj sprostiti in zabavati v družbi. Nekateri mlajši so vihali nosove nad narodno-zabavno glasbo, vsi pa so veselo kimali znancem, si nazdravljali in izrekali novo-letne želje. Za šankom v okrepčevalnici Bor je vrelo, saj so točajke in točaj le stežka na pult prinašali vse zahtevane pijače. Še dobro, da so številni kar s seboj přinesli steklenice, predvsem tište s penino. Razpoloženje na ploščadi pred trgovino in lokalom je bilo vse bolj živahno in ko so glas-beniki odšteli zadnje sekunde starega leta, se je razleglo veselo vriskanje in vsesplošno cmokanje, stiskanje in objemanje. Čestitke so deževale in rakete so letele v zrak. Bilo je res veselo, nalo pa je vsem veselo čestital in
nazdravil trzinski župan g. Tone Peršak. Ko se je živžav vsaj malo polegel, je iz zvočnikov zabučala mogočna Vagnerjeva glasba, v poltemi pa sta se na prizorišču prikazali groteskni figuri, pokriti s čelada-ma, s katerih so štrlele glavice raket. Mo-žaka sta nosila očala za varjenje, telesi sta jima zakrivala velika gumijasta predpasni-ka, na rokah pa sta imela velike gumijaste rokavice. Okorno vzvišeno sta ob zvokih glasbe začela prižigati vžigalne vrvice ba-terij raket in bengaličnega ognja. Sprva je ogenj bruhal v nebo le po par metrov, potem pa so rakete letele vse višje in se visoko nad glavami občudovalcev razletavale v pisane utrinke in cvetke. Predstava je trajala kar precej časa in je ni ogrozila niti megla, ki se je začela vse bolj gostiti. Pogled na ognjemel je bil letos precej boljši kot lani, na prizorišče pa so se zlivale vedno večje trume ljudi, ki so se po ognjemetu prijateljsko zabavali še dolgo v novoletno jutro. Številni so najprej proslavili doma, na svojih domovih, potem pa so prišli v družbo sosedov, prijateljev, znancev in drugih Trzincev in prijetno zaznamovali za-četek novega leta. Tudi prihodnje silvestrovanje na prostém bo prav gotovo dobro obiskano.
M.Š.
0DSR ODSEV
NESRECNA PALČIĆA
/ \ / ekočje žive/a žena, ki si je ze-C/ y lo želela majhnega otročička. Čarovnica ji je dala zrno, iz katerega je zras/a čudovita cvetica. Sredi cveta je sedefa čisto majhna deklica. Bila je komaj za palec velika in zato so ji dali ime Palčića. Neke noči je skozi okno priskakljala ostudná krastača, ki je odnesla Palčico. Položila jo je na lok van jev list. Ribam se je Palčića zasmilila, zato so pregrizni/e steblo in lok-vanj je odneslo da/eč stran od krastače. Tedaj je pri le tel hrošč in palčico obje! s svojimi nogami 1er z njo odlete/ na drevo. Ker pa mu ni bila všeč, jo je odnesel na Ira vnik, na katerem je žive la vse do zime. Zima je bila vse hujša, zato si je našla zavel išče pri poljski misi. Pri njej je spoznala soseda krta, ki jo je hotel omožiti. Stanovala pa naj bi pri njej pod zemljo. Nikdar več ne bi smela gledali sonca. Palčića je bila zelo nesrečna, reši/a pa jo je iastovica, ki jo je pones/a da/eč v topte kraje. Tam je srečala malega princa in se z njim poročila.
(H.C. Andersen)
Podobno usodo doživlja tudi naša triod-delčna trzinska Palčića, ki še do danes ni
dočakala srečnega konca. Po mnogih poprav-kih in preureditvah je Občini Trzin uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje, katero je pred-pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja in osnova za tehnični prevzem. Od tu naprej pa se je zgodba ponovila vse do trenutka, ko bi morala prileteti Iastovica, da bi rešila Palčico iz teme in jo ponesla daleč v tople kraje. Žal pa so lastovici s pritožbo na Upravno enoto pořezali krila. Od tam jo bodo posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor. To pomeni, da se v Palčići še ne bo začela izvajati vzgojno - izobraževalna dejav-nost za približno 60 otrok, ki že dolgo čaka-jo, da se bodo lahko v novih prostorih igrali in zabavali. Verjetno pa so še bolj nestrpni starši otrok, ki nimajo urejenega varstva. Kaj lahko se zgodi, da se bo začasno varstvo po-daljšalo do vstopa otroka v šolo. Upravičeno je njihovo nezadovoljstvo, ko vsakič, ko pok-ličejo za nove informacije, vedno znova slišijo že oguljene fraze: »Nič še ne bo, ne vemo kdaj, počakajte še teden, dva, tri...« Na Občini so obljubili, da bodo Ministrstvo za okolje in prostor prosili za čim hitrejšo ugodno rešitev tega perečega problema v Trzinu. Vsebina pritožbe naj bi, kot so obveš-čeni na Občini, temeljila na izgubi komercial-ne vrednosti zemljišča, če se v neposredni
Slavo, ki vse svoje življenje posveča razis-kovanju sloven-skega giasbe-nega Ijudskega izročila. Ljudske pesmi, kakršne je spoznal še kot otrok, prenaša naslednjim ge-neracijam, sam
bližini odpre vrtec. Na Občini se jim zdi povsem neprimeren razlog za pritožbo, to se bodo še vedno zavzemali za rešitev problema prizadetih družin. Cakanje na odprtje enote Palčića pa je še najbolj nepošteno do otrok samih. Otroci se v vrtcu vsestransko razvijajo, pridobiva; si pozitivne izkušnje, ki so jim še kako poi rebne ob kasnejšem samostojnem vključe-vanju v širšo družbo.	pa izdeluje in prireja tudi ljudska glasbila.
Na žalost pa morajo trzinski otroci že zgo- Níihova Slasba ima posehen' mediteranski daj doživljati tudi negativna spoznanja, pre melos in tudi Trzinka, ki so jo zaigrali prav ko svojih staršev, kar sigurno slabo vpliva 23 ,rzinske Poslušalce'je zvenela na neobl" na njihov čustveni razvoj.	«ajen, a prijeten način. Glasba družine Ba-
Žalostno je, da nekateri, ki so kakorkoli lis,a Ie ,0Pia in Primorsko ž,vahna' Pose-povezani z nesrečno Palčico, pozabljajo nj čar Pa '' daje ,udl Me,km0 petje' k'Se otroke in na stisko njihovih staršev. Verjek iahko Pohvali 2 dobro šolamm 8lasom' 0ce no dajejo prednost materialnim stvarem in Slav0 Ie ves čas men'aval Slas" _ jim ni dosti mar za brezskrbno otrošlvo bila in Je naenkral v usl,h drzal čakajočih na Palčico.
Upam, da bodo lastovici kmalu zrasla nova, še močnejša krila in da bo naša nesreč hovem petju'in o njihovi družina Palčića kljub vsemu kmalu postala srei ni. Poslušalci so vsako skladbo na ter da se bo iz nje na vse strani Trzina pospremili z navdušenim ap-razlegal smeh in veselje otrok v veliko za- |avzom. Po koncertu so se dovoljstvo krajanov in zaposlenih v Palčići udeleženci proslave zadržali v p prijateljskem klepetu ob kozar-e čku in prigrizku, najpogosteje pa je bilo slišati obžalovanje,
tudi po štiri piščali, pred vsako pesmijo pa je v pojoči primorski govorici povedal kaj o nji-
da lepega glasbenega doživetja niso mogli deliti še z drugimi. Naslednji večer je v trzinsko dvorano na svoj božično-novoletni koncert dekliški pevski zbor Žol-ne zvabil precej več poslušalcev. To je bil pravzaprav prvi takšen samostojen koncert simpatičnih deklet, ki so skupaj začele peti na trzinskem cerkvenem koru. Dokazale so, da so zelo dobre pevke in tudi izbor pesmi, ki so jih zapele, je za poslušalce pomenil prijeten začetek božičnega praznovanja. Stevilne bolj ali manj znane pesmi, kot so Zvezda je rojena, Sveta noč, blažena noč in druge, so navdušile publiko, da je Žolne nagradila z bučnim aplavzom. Pevke sta na sin-tesajzer in kitaro spremljala Mateja Cimerman, ki je tudi sama ena od Žoln, ter Emil Pevec. Program je povezoval Gašper Ogore-lec, ki je bil tudi pravo prese-nečenje večera, saj se je na koncu s pesmijo Silvestrski poljub izkazal tudi kot dober pevec. Koncert je bil res prijetno glasbeno doživetje in lahko le želimo, da bodo Žolne imele še več takšnih nastopov. Po prireditvi so pri-
Študentski klub Domžale in Studentski klub Kamnik prirejata
KIŠTO
v KUD-u Franc Kotar v Trzinu.
ADI SMOLAR
Koncert bo v petek, 16. februarja ob 21. uri.
Vstopnice lahko kupite na Študentskem servisu Domžale in Študentskem servisu Kamnik.
Cena: v predprodaji 300 SIT za člane ŠKD in ŠKK, ostali 400 SIT, na dan koncerta bo cena vstopnice 600 SIT.
Na vseh koncertih bo poskrbljeno za převoz do doma (max. 15 km) s kombijem Študentskega servisa!
V okviru KISTE pripravimo Se koncert Rambo Amadeus (druga polovica marca)
reditelji obiskovalce pogostili s hrano in pijaco, ki se je ponujala z okusno in bogato založenih miz. Tišti, ki so koncert zamudi-li, so lahko delno reprizo poslušali naslednji dan v cerkvi pred polnočnico. Treba pa je reči, da so dekleta z odra zvenela kar nekako bolj ubrano in živahno.
Miro Štebe
NEPOZABNA GLASBENA DOGODKA
9z množice prireditev in zabav, ki smo jim bili priče pred koncem lanskega leta, sta posebej vredna omembe dva koncerta, ki sta vse, ki so ju obiskali, nagradila z res prijetnimi umetniškimi užitki. Vendar je bii obisk na oběh prireditvah, ki sta si sledili v enodnevnem razmaku, zelo različen. Na koncertu ljudskih godcev in pevcev iz Kopra, družine Balista, je bil obisk zelo slab, dosti boljši pa je bil naslednji dan na božič-no-novoletnem koncertu trzinskega dekliš-kega pevskega zbora Žolne. Koncert družine. Batista je bil združen s proslavo v počastitev dneva samostojnosti in tudi po tej strani je trzinska zavednost padla na izpitu. Povedali so mi, da se je lani, nekako v istem času, na koncertu družine Batista v Moravčah obiskovalcev kar trio in da je bila dvorana skoraj premajhna, od trzinskih poslušalcev pa bi vsak, če bi želei, lahko zasedel vsaj po tri stole v dvorani. Nič kaj pohvalna ocena za Trzince.
Kakor koli že, na proslavi je pred tistimi izbranci, ki so vseeno prišli, najprej spregovoril trzinski župan g. Tone Peršak. Orisal je tište usodne dni pred dese-timi leti, ko smo se Slovenci na referendumu odločali za samostojno državo. Takrat smo kljub številnim nasprotnikom, opozorilom in celo grožnjam iz tujine Slovenci zelo složno vsem pokazali, da želimo dalje po svoji, samostojni poti. Gospod Peršak, ki je v tistih časih tudi sam odigral pomembno vlogo med tistimi, ki so Slovenijo vodili v samostojnost, je z izbranimi besedami opisal tudi desetletno pot nove Slovenije in naše želje za naprej. Slavnostní prizvok sta proslavi z recitacijami prispevali tudi že přiznáni recitatorki KUD-a Franc Kolar Trzin Mirjam Štih in Urša Man-deljc. Ko je na oder prišla družina Batista,
so poslušalci primorske glasbenike že vna-prej nagradili s prisrčnim aplavzom, ki je zvenel kot opravičilo za slab obisk. Člani družine Batista: oče Slavo, hčerka Irena ter vnuka Vid in Metka so na oder prišli z nekaterimi manj poznáními glasbil' različnimi piščalmi, pastirsko harfo, bandi ro, bajsom dudami in violino. Gonilna sila glasbene družine je že srebrnoglavi oče
OB KONCU LETA
-1
Uredništvo Odseva
bralkam in bralcem
odseva čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.
unke, pršuti, potiče, šampanjci, zelo k—' skrbno izbrana vrhunska vina in vsa ta božična in prednovoletna krama je hva-labogu za nami. Sicer je res, da se sedaj premikamo zaradi tega malo bolj okorno in počasi, pa vendar brez panike, kajti boj za obstanek v tem krutem kapitalističnem svetu, ki nima trohice posluha za lenarjenje, nas bo zopet, kot vedno, postavil v tirnice, kjer se bomo vsak po svoje borili za ljubi kruhek.
Bil pa je tudi čas, ko smo vsak pri sebi naredili svojo lastno »inventuro« in si seveda obljubili, da bomo v tem tretjem tisočletju dělali in živeli čisto drugače kot v prejšn-jem. Saj vem, saj vem, moje drage dame in gospodje, obljube so kar deževale in ideje o boljšem in lepšem so se kar nizale ena za drugo. Namesto osmrtnic bomo mogoče sedaj prebrali celo kakšen roman, si ogledali namesto kakšne soup opere dober film, ali pa - naj bodo bogovi dobri z nami in naj nam ne zamerijo, če si bomo ogledali tudi kakšno gledališko predstavo. Ampak življenje je realnejše, kot so obljube. In ko tako opazujem sedaj ljudi, na njih ne vidim nikakršne razlike. Še zmeraj hodijo v službe, šole, vrtce - no teh bi bilo res kar precej več, ki bi radi hodili, pa jim je neki stri-ček, ki očitno ne mara otrok, to za nekaj časa preprečil, ampak otroci so optimisti in verjamejo, da se bo tudi to s časom spre-menilo. In kako je že to v pravljičnem svetu ...
Vendar pa, da ne bomo prehitro zakorakali v to sveže leto, se malo še povrnimo v decem-ber in, moje drage dame in gospodje, k občinski proslavi ob dnevu neodvisnosti, na kateri vas ni bilo. Nič hudega, če ne daste veliko na praznike (samo da je delà prost dan -to šteje), tako kot je to bilo v svinčenih časih, ampak da niste prišli na koncert družine Batista iz Kopra, mora biti pa že nekaj hudo narobe. Več kot to o proslavi vam ne bom govoril. Naj vam mogoče malo namignem -vprašajte tište, ki so na njej bili. In vendar se svet vrti naprej po svojih tirni-cah; ne oziraje se, kaj se v Trzinu dogaja. In dogaja se! Naslednji dan so imele prvi pravi samostojni pevski koncert Trzinke, ki slišijo na ime ZOLNE. Njihov koncert, ki ga je vodil odlični moderator Gašper Ogorelec, je bil za poslušalce in seveda gledalce res pravo doživetje. Tudi o tem koncertu se bo pisalo še posebej, v Vestičkah pa samo toliko. Čeprav si lahko že sami predstavljate, pa vam moram vendar še vseeno povedati, da tudi tokrat člani teatra CIZAMO niso mirovali. Nas-protno, nekateri smo bili še zelo aktivni prav na silvestrovo. Vendar bi se tokrat osredoto-čil samo na zadnje (tri) dneve v decembru. V Mariboru smo v centru mesta odigrali -kako drugače kot uspešno - našo novo ulično predstavo MEGA ATA, naslednji dan pa sva bila s Sašom aktivna udeleženca v spre-vodu dedka Mraza po ljubljanskih ulicah, no, in na zadnji dan, torej na silvestrski večer, žur, ki ga je tudi tokrat za vas organizirala na prostem, z dobro živo glasbo in ognjemetom trzinska občina. In kot rečemo v gledališkem žargonu, je bil ognjeme! čisti performens. Pripravila sva ga z Andrejem Zupancem, ki postaja zmeraj boljši tudi kot pirotehnik. In vendar je to že preteklost, časa za obujanje spominov nam v KUD-u preprosto zmanjku-
je. Urša je s svojimi mladimi gledališčniki že čisto v projektu za novo predstavo, ne« ničljiva je - polna energije. No, pred nami pa je tudi osmi februar - kulturni praznik in seveda občinska proslava, ki jo bo potrebno pripraviti. Naj vam zaupam, da bo kot gostja na tej proslavi najverjetneje so-delovala igralka in pevka Prešernovih tovjerca Mrzel. Zagotovo bo to zopet e od prijetnih družabnih večerov, na katerih se še, kot vedno, po končanem nastopu z nastopajočimi in obiskovalci zadržimo
nad njo. Najbolj oblačna tura je bila, ko so šli na Kranjsko reber, viděli pa so tndi slap Cue in Rihersko jelko. Da pa na taboru ni bilo dolgčas, bralce prepričajo tudi zapiski o lovu za zakladom, planins-kem krstu, tekmovanju v urejenosti šotorov, zapiskih v WC cajtngu, gledalištu pod smrekami in drugih kratkočasnih zgodah in nezgo-Jah mladih planincev. Prav gotovo bo branje Znabla marsikakega
mlađega ljubitelja narave prepričalo, da mora naslednje leto - se pravi letos, biti zraven. Časa za prijavo je še dovolj, saj je MO PD Onger Trzin šele objavil, da bodo letos po sedmih letih spet tábořili v Krnici. Zraven pa je objavljen še načrt vseh drugih izletov, ki jih nameravajo letos izvesti mladi člani trzinskega planinskega društva.
o plezanju na carobnem severu evrope - norveška 2000
y
ih] VI , ▼■li
ladinski odsek PD Onger Trzin je v
redo, 10. januarja, za trzinske ljubitelje
dvorani v sproščenem klepetu ob kozarcu Kora in narave pripravil prvo letošnje pre-
vina in skromném prigrizku, kajti le tako davanje z barvnimi diapozitivi. Prva gosta
lahko vsaj za trenutek ustavimo čas in se v sta bila mariborska alpinista Tanja Rojs in
miru pogovorimo s prijatelji, znanci ... Andrej Grmovšek, ki sta lani obiskala gore
Torej ne pozabite na 8. februar, naš in va! nad polarnim krogom in se poskusila z zelo
kulturni praznik. Seveda pa boste kot ved- zahtevnimi granitnirni stěnami Norveške in
no na domove pravočasno dobili (tudi tišti Lofotov. Na pot sta se podala s svojim gol-
ki še niste uradno prijavljeni v Trzinu) va- lom, potovanje pa sta bogato dokumenti-
bila, na katerih bo točno zapisano, kdaj se rala s svojimi fotoaparati. Gledalcem, v avli
bo ta slavnostna proslava pričela. Zagotatf Ir2inske osnovne šole se jih je tokrat nab-
jam pa vam moje drage dame in gospodjt raIo kakjh 40| med njimj pa so 5i|i ludi
da ne bo takrat, ko so na TV ekranu vaše nekateri znanj alpinisti kot sta Silvo Kar0
najbolj priljubljene nadaljevanke. loliko o jn Urban Golob sfa ičara|a neokrnjeno
občinski proslavi.	. . . . ' .. . ,
„V________i/i in» r- ,, norveško obalo, cudovie fjorde, zeene
Kakšne plane za naprej ima KUD Franc Kt . ... .. , • ,
gozdove, z lisaji porasle ravnice in strme
ur. Prav gotovo sta koga od poslušalcev navdušila za obisk Norveške. Med obiskovalci pa smo viděli tudi nekaj takih, ki so že tudi sami bili na daljnem severu. Pravijo, da dežele nad polarnim krogom obisko-valce začarajo, in da jih ne morejo nikoli več pozabiti.
Predavanje je dopolnila tudi razstava slik in člankov o njuni odpravi, ki so jo ob tem pripravili v šolski avli.
tar in njegova udarna naveza teater CIZAMO, pa vas boni seznanil v naslednji števt ki ODSEVA. Vsi skupaj pa zdaj le držimo pesti, da bo do šolskih počitnic padlo kaj snega, kajli če ga ne bo, bo za to kriv, kot se že šušlja po kuloarjih, sam predsednik smučarskega društva Tone Župan. Takojih to! Seveda pa vam, ki ste se tudi tokrat prebili skozi vestičke, en lep gledališki po; drav!
p.s: Te vestičke tokrat posvečam Brigiti Dane Cotman.
Jože St.
stene. Povedala sta, da ju je sever očaral in
da sta kljub temu, da ju je včasih zeblo in močilo, tam zelo uživala. Zelo hitro sta pre-plezala več zahtevnih smeri, med drugim tudi take, ki so jih prve pred leti preplezali Slovenci. Medtem ko so prvi plezalci za težavne smeri na klasičen način pred leti potreovali po več dni, sta mlada športna plezalca za vzpone po teh smereh porabila le po nekaj
m
NGER
PD TRZIIM
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
- •' ".i<Jiimmi ........................................
Mladinski odsek: IZSEL JE ZNABL!!!
as zanima, kaj je to? Če še ne veste, to je Zivahen Nabor Avantur Brez Lenarjen-ja ali na kratko Taborni časopis lanskega planinskega mladinskega tabora Podvolovjek. Pa ne samo to, zraven je še program letošnjih izietov mladinskega odseka PD Onger Trzin. Ni kaj, Emil in Irena, zraven pa še kar nekaj udeležencev labora in sploh članov mladinskega odseka trzinskega planinskega društva so se spet izkazali. Izdali so še eno lično publikacijo, bilten tabora, ki na res živahen in prijeten način oriše vse, kar se je na taboru
zanimivega in vrednega pozornosti dogajalo - no, skoraj vse. Iz Žnabla izverno, kdo so bili sploh čla* tabora: člani vodstva so posebej predstavljeni s sv jimi odkritimi in skritimi vrlinami ter tudi napakica-mi, ki jih pravzaprav delajo osebnosti, trpeče IjudS" vo pa je, kot se za ljudstvo spodobi, predstavljeni samo z naslovi, rojstnimi podatki in planinskimi imeni. Na kratko in šaljivo so opisani izleti, ki soji opravili med taborjenjem. Bili so na Mali planini,«»! Raduhi in v njeni Snežni jami, bivakirali so na pla«: ni Ravne, ta dolgo turo pa so speljali na Korošico ter na Ojstrico in Lučkega dedca, ki se dvigujeta
Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na multimedijsko predavanje:
Đavo Karnicar SKI EVEREST 2000
Davo bo naš gost že tretjič. Tokrat z zgodbo, za katero se je vsa pretekla leta mojstril. Prvi neprekinjen smučarski spust z najvlšje gore sveta je namreč slovenski alpinizem le še utrdil v svetovnem vrhu.
Predavanje bo v sredo, 7.2.2001 ob 19h v telovadnici OŠ Trzin
Vstopnice (odrasli 600 SIT, osnovnošolci 400 SIT) so v predprodaji v naslednjih trgovinah: Papirnica Čačka (Kidričeva 11, Trzin), trgovina Unitap -"Pri Jurju" (Mengeška 47, Trzin) in trgovina Promontana (Ljubljanska 81, Domžale). Na dan predavanja (uro pred pričetkom predavanja) bodo vstopnice dražje (odrasli 700 SIT, osnovnošolci 400 SIT).

28
0DsB ODSEV
29
PETRA IN GASPER
VODITELJA TELOVADBE ZA PREDŠOLSKE OTROKE

^[ZANESENJAŠTVO GONILNA SILA SMUČARSKEGA DRUŠTVA
Pelra je že od vsega začetka predana otrokom. Po končani osnovni šoli je obiskovala srednjo vzgojiteljsko šolo, nato je nadalje-vala študij na pedagoški fakulteti in ga je tudi uspešno končala. Zaposlena je v vrtcu Trzin v skupini otrok, starih od 5 do 6 let. Poleg skupine, za katero je zadolžena, se udeležuje tudi vseh de-javnosti, ki so povezane s športno vzgojo predšolskih otrok. Z ot-roki redno hodi na zimovanja, letovanja in plavalne tečaje. Je članica Športnega društva Trzin in tako vsako leto skupaj z ostalimi za-poslenimi v vrtcu pomaga pri organizaciji otroške olimpiade. Oašper je končal srednjo pedagoško šolo in se še vedno izobra-žuje na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. Za ta poklic se je odločil, ker ga je že od nekdaj privlačil. Otroški svet mu predstavlja svet preprostosti in Ijubezni, svet, o katerem se mi, odrasli, lahko veliko naučimo le, če jim znamo prisluhniti. Pravi, da ga delo z otroki veseli, ker priđeš in greš nasmejan. Prav tako kot Petra je zaposlen v vrtcu Trzin v skupini otrok, starih od 2 do 3 leta.
Petra je pod okriljem Športnega društva Trzin prevzela vođenje telovadbe za predšolske otroke in je k sodelovanju povabila tudi
TRZl*
Gašperja. Skupaj uspešno vodita telovadbo že drugo lelo. Prvo leto je bilo malo manj zanimanja za tovrstno rekreacijo, ker pa se dober glas širi v deveto vas, se je letos k telovadbi vpisalo kar 26 otrok in preseglo njuna pričakovanja. Telovadba je predvsem na-menjena sprostitvi odvečne energije otrok, razgibanju in zabavi. Seznanjata jih z novimi telovadnimi pripomočki in raznimi gibal-nimi igricami. Otroci so tako navdušeni nad urico sprostitve in zabave, da po koncu telovadbe komaj čakajo naslednjo uro. Mnogi starši imajo težave s svojimi nadebudneži, ker jih po končani telovadbi z mnogimi zvijačami komaj odpeljejo domov. Telovadba za predšolske otroke se bo predvidoma končala meseca maja, ko bodo otroci raje popoldneve preživljali na toplem soncu
Tanja Prelovšek Marolt Smučišče pred našimi vrati
Naš cilj je naučiti smucati tristo otrok, ne pa ustvariti enega Bojana Križaja," pravi predsednik Smučarskega društva Trzin (SMD) Tone Župan, ob tem pa se zaveda, da bi v se v primeru slednjega v društveno jlagajno steklo tudi kaj denarja iz občinskega proračuna. Takšna naj bi namreč bi-a občinska politika financiranja športnih društev, saj naj bi se držala pravil Športne zveze Slovenije, ki jo v prvi vrsti zanimajo uspehi. A ker tokrat naš namen ni razglab-jati o žgoči problematiki občinskih kriteri-ev, se raje posvetimo prijetnejšim temam.
OBVESTILO:
Zaradi tako velikega števila prijavljenih otrok na telovadbo, predvsem pa zaradi njihove varnosti, v letošnjem letu ne sprejmeta več nobenega novega člana.
KOSARKARSKI TURNIR TROJK V TRZINU
Verjetno marsikdo še ni slišal za smučišče Dolgi dolini. To zlasti velja za novopečene prebivalce naše mlađe občine, katerih itevilo raste iz dneva v dan. Naše smučišče ravno Krvavec, Kobla ali Velika planina, toda tudi pri nas se da ob vikenđih s smuč-
Oportno društvo v Trzinu delà s polno paro. Njihove prireditve so skoraj tako pogoste kot trobentice spomladi. Tako so v soboto, 23.12. 2000, organizirali 'novoletni' košarkarski turnir trojk. Turnir je temeljil na podobném sistemu kot vse bolj poznani streetball, le da je ulico tu zamenjala telovadnica OŠ Trzin. Tako kot na streetballu, so bile tudi na turnirju trojk ekipe sestavljene iz treh ter rezervnega, če-trlega, igralca.
Ekipe so na parketu pokazale 'fair play', njihova igra je bila zelo borbena, na trenutke pa jo je začinila tudi kakšna sočna klet-vica igralcev.
Tekmovalci so bili razvrščeni v dve kategoriji, in sicer mlajši fantje do 15 let ter fant-je nad 15 let.
In rezultati?_Zmagovalna ekipa mlajših fan-tovje bila "Žigati", ki sojo, kajpak, sestav-Ijali Žiga Pere, Žiga Trpin ter Žiga Jelnikar. Pri starejših fantih pa sta se v finalu poměřili ekipa Pevc, d.o.o 1er ekipa TNT. Ekipi
sta bili zelo izenačeni (tako v izkušenosti igralcev kot tudi v tehniki igre), kar nam zgo-vorno pove tudi rezultat - 15:14 za ekipo Pevc, d.o.o.Zmago so tako slavili Grega Pevc, Matjaž Erčulj, Damjan Hočevar ter Primož Glavica.
Ne smem pa pozabiti na tekmovanje v metu za tri točke, kjer so tekmovalci pokazali znanje in izkušenost (sumim pa, daje bila na delu tudi teta Sreča). Najboljšo kombinacijo tega je pokazal Jure Gedrih, ki je bil najboljši v metu za tri točke.
jni spustiti po beli poljani - in se pri tem zabavali. Kadar je sneg, seveda. Kot je po-edal glavni tajnik SMD Rado Pestotnik, je imučarsko društvo s prostovoljnim delom
'lanov in pomočjo Građbene mehanizacije igoja uredilo 250 metrov dolgo smučišče pripravilo tri vlečnice. Sodelovanje trzin-:e in domžalske občine ter smučarskega rušivá Ihan je botrovalo nakupu teptalca lega, ki omogoča tudi ureditev tekaških 'rog. Ob vznožju "trzinske strmine" se na-ija brunarica. Na pomoč pri njeni obnovi priskočilo Tesarstvo Lap, ki je prispeva-potreben material. Brunarica je skozi vso leto na razpolago vsem društvom v ob-Organizator upa, da bo turnir trojk postal íinii pa tudi „epridipravom, ki so že
trađicionalen 1er da bi se ga tekmovalci naslednjič udeležili v čim večjem številu
Rezultati: Fantje do 15 let:
ZIGATI
(Žiga Pere, Žiga Trpin, Žiga Jelnikar)
Klemen Železník)
Kot sem lahko opazila, je celotna prireditev potěkala v zelo sproščenem vzdušju, morda je temu krivo tudi to, da so se nekateri igralci med sabo dobro poznali. Turnir so finančno ter z nagradami za tek-movalce podprli različni sponzorji: Športno društvo Trzin in Občina Trzina, Pevc,d.o.o (Nov veter v lesu), Studentski klub Domžale, Mambo Shop Domžale (surf, board, skate oblačila), Rodeo Club Komenda in Rodeo Pub Trzin, picerija Baron bar, Marka (modne tkanine) ter Matěj Povše s.p. (Petrol Šmar-tinska).
Fantje nad 15 let:
PEVC. (Grega Pevc, Matjaž Erčulj, d.o.o. Damjan Hočevar, Primož Gla' TNT (Stojan Nikolič, Andrej Jovan>
Matjaž Celan) VIDEO (Grega Omalien, Sašo Dobra' LITIJA Aleš Paniar in Aco Drnovšek)
rečkrat vlomili vanjo. Največ škode so naudili pri "vstopu", saj kaj več kot stekle-nice \ina niso mogli najti.
Zlasti poleti je ob koncih ledna okrog bru-narice zelo živahno, ko svež zrak oplemeniti vonj po dobrotah z žara. Pozimi brunari-
BASTARD (Iztok Mahorič, Luka Pogoret a sllfJ<ot t0Pl0 pribežališče za smučarje,
TEAM Miha Pančur)	^ lahko okrePČajo z vročim čajem ali
wMD.riDci ň- m i m. ^ i - rn8rizkom. Lani se je tam ob nedeljah WARIORSI Žiga Majski. Mladen Jovic, Arain	. <a - . r, ,
1 6 -	*°ral0 tudi prek 40 smucarjev. Po besedah
predsednika Župana je dolgoročni cilj SMD
Trzin nabava snežnega topa, s čimer bi
zmanjšali odvisnost od muhastega vreme-
Čestitke vsem!
Mateja Ei
na. Tako bi tudi lažje uresničevali zastavljene náčrte, posebno elektrifikacijo brunarice. Seveda pa bo za to potrebno sodelovanje širše-ga okolja v občini. Težava je tudi v tem, da trzinsko smučišče ne leži v trzinski občini, temveč v občini Mengeš, kar poraja vprašan-ja sinotrnosti vlaganj. Mengšani imajo sicer svoje smučišče in nimajo interesa v Dolgi dolini, zato bi bil dogovor na višjih ravneh smi-seln.
Vabilo novim članom
SMD Trzin šteje 86 članov, od tega jih je 27 aktivnih. Velika većina jih je iz starega delà Trzina, le redki člani pa prihajajo iz novih naselij. Glavni vzrok za to je v pra vrsti neob-veščenost, saj plakati in letaki v lokalnih gos-tilnah in na obcestnih drevesih niso dovolj, za obveščanje na Metropolisovih panojih pa nimajo dovoljenja..
Društvo ima redne sestanke ob petkih zvečer na Mengeški 22 (stara osnovna šola), kjer tudi vpisujejo nove člane. Stalno so na voljo štirje usposobljeni vaditelji smučanja, po potrebi pa jih lahko priskrbijo še več. V usta-navljanju je tudi tekaška sekcija. SMD Trzin ima tudi VIP člana - direktorja ameriške ženske reprezentance Marjana Cernigoja, ki v Slovenijo prihaja ponavadi v času Zlate lisice v Mariboru.
Nacrti so veliki, zdaj je na vrsti vreme
V času, ko je nastajal ta prispevek, še ni bilo ne duha ne sluha o snegu. Toda za vsakim soncem pade tudi sneg, pravijo, in na to računa SMD Trzin zlasti v februarju, ko je zaradi počitnic vrhunec sezone. 3. februarja naj bi na smučišču v Dolgi dolini izvedli občinsko prvenstvo v veleslalomu. Prvi tek je na spo-redu ob 10.00, drugi pa ob 13.00. Ob 15. uri bodo slovesno podělili priznanja. Če zaradi pomanjkanja snega tekme ne bo mogoče izpeljati, bo tekmovanje tako kot lani na Kobli ali pa na Starem vrhu, o čemer bodo udeleženci pravočasno obveščeni preko pla-katov. 16. februarja bo ob 14. uri šolsko tekmovanje v veleslalomu. Če snega ne bo, tekma odpade. Od 26. februarja do 2. mar-ca pa bo SMD Trzin za otroke organiziral petdnevni tečaj smučanja, ki bo potěkal pod strokovnim vodstvom vađiteljev in učiteljev smučanja. Otroci se bodo veščin smučarske tehnike učili od 10. do 15. ure. Cena za člane društva je 10.000 SIT, za ostale 12.000 SIT. V ceni so zajeti stroški poučevanja, vlečnice, malice in čaja. Če snežne razmere izvedbe tečaja v Dolgi dolini ne bodo dovoije-vale, bo ta potěkal v istem terminu na Kobli ali Starem vrhu, cena pa bo seveda temu primerno višja - predvidoma 22.000 SIT.
Sicer pa bo smučišče Dolga dolina ob ugodnih snežnih pogojih obralovalo vsako soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. Cena dnevne smučarske karte bo za otroke 500 ali 700 SIT, za odrasle pa 800 ali 1000 SIT, odvisno od članstva v SMD Trzin. Smučišče naj bi obratovalo tudi ves marec. 10. 3. naj bi izvedli zimsko otroško olimpi-ado, 17. 3. pa smučarski izlet.
Vabilo v Alpsko šolo smučanja
SMD Trzin ne bo počivalo, tudi če ne bo snega. V ta namen v sodelovanju z OŠ Trzin pripravljajo Alpsko šolo smučanja za otroke do petega razreda, ki bo potěkalo v šolski telovadnici enkrat tedensko po uro ali uro in pol. Namen AŠS je, da bi otroci pripravljeni prišli na sneg. Pri telovadbi bodo pomagali vaditelji SMD Trzin. Če bo na smučišču dovolj snega, bo AŠS potěkala tam. Predviđeni so tudi obiski na večjih
smučiščih, kamor naj bi otroke vozili s posebnim kombijem. Na smučišču Dolga dolina je termin za AŠS vsak petek od 13. do 16. ure, o terminih v šolski telovadnici pa se bomo dogovorili z ravnateljem Brečkom.
S smučišč na kolesa
Po koncu smučarske sezone je prvi večji organizacijski projekt za člane društva tradicionalni prvomajski piknik s kresovanjem, ki bo 30. aprila pri brunarici v Dolgi dolini. Znotraj smučarskega društva uspešno deluje tudi kolesarska sekcija z 28 člani, ki jo vodi Andrej Ljubešek. Kolesarska sekcija prevzame večino aktivnosti SMD Trzin v poletnih mesecih. Udeležujejo se rekreativně dirke po Sloveniji in 10 do 13 dirk za državno prvenstvo, ob nedeljah pa organi-zirajo redne izlete. Junija bodo pomagali pri izvedbi 3. trima od Trzina do Kamnika in nazaj. V sodelovanju z drugimi društvi bodo letos pripravili 4. tek v spomin na pokojnega ustanovitelja Športnega društva Trzin Petra Levca, ki naj bi potěkal na relaciji Trzina - Dobeno - Trzin. V načrtih je tudi pomoč pri izvedbi Florjanovega sejma. Toda to so že teme za katero od prihodnjih številk ...
Peter Zalokar
STRELSKA DRUŽINA TRZIN
STBeLSKI YIKeiB Y TBEINV
B,
1 trelsko drušlvo Trzin je letošnje leto že petič zapored organiziralo tekmovanje v streljanju s pištolo ter zračno puško. V spomin na tragično preminulega člana SD Trzin so ga poimenovali Prehodna skirca Borisa Paternosta. Tako se je v soboto, 6., ter v nedeljo, 7. januarja, tekmovanja ude-ležilo 22 strelskih društev oziroma 52 tek-movalcev. V soboto so streljali s pištolo, v nedeljo pa z zračno puško. Pridih medna-rodnosti so turnirju dali člani iz avstrijske-ga strelskega društva, pridih slave pa imena kot so Rajmond Debevc, Natalija Pred-nik ...
tvica po 4.kolu
Ker sem si sama prvič ogledala takšne vrste tekmovanje, mi pravila 'igre' niso bila čisto jasna. Potem pa mi je Mare z veseljem razložit, da tekmovalci najprej streljajo za ogrevanje, nato se 60 strelov šteje za točke, ki te lahko popeljejo v finale - vse skupaj pa traja uro in 45 minut. V finalu lahko na koncu sodeluje le osem najboljših strelcev, ki imajo zopet nekaj minut na
voljo za ogrevanje. V finalu vsak střelec ustřelí desetkrát. Ko starter da znak, ima střelec na voljo 75 sekund za střel. Tako lahko publika sliši deset strelov zapovrstjo (mislim, da imajo ravno zaradi tega tekmovalci v uše-sih čepke ali pa vato). Střelci imajo tudi posebne obleke, ki jim omogočajo trdnost ter večjo stabilnost. Toliko o pravilih. Kaj pa rezultati? Najvišja uvrstitev Trzincev je bilo 34. mesto. Pri-streljala pa sta si ga kar dva člana SD Trzin: Damjan Klopčič si je uvrstitev na tem mestu dělil z Ireno Perne. Tudi ostali trzinski střelci so se dobro uvrstili, na 36., 37., 41., 42. 1er 43. mesto.
	
	*,M
	lEfeJli
	
hi. ' «• mt ?J	
	
V nedeljskem finalu pa je v streljar z zračno puško Natalija Prednik pometla z moško konkurenco. Na 2. mesto se je uvrstil Rajmond De bevc, nato pa po vrsti: Damjan Kai dare, Olo Strakušek, Thomas Lampl, Dejan Župane, Patrik Faj-diga ter Miha Raděj. Pred finalom sem imela priliko za hip spregovoriti z zmagovalko Na-talijo, ki je povedala, da ji je na tem strelskem tekmovanju zelo všeč, da pa je sicer prvič na tekmovanju v Trzinu. Tekma je bila, po njenih besedah, precej zahtevna, saj je tek-movala z najboljšimi v tem sportu.
Toda če treniraš streljanje že If let (kot ona), strah, trema ter živci najbrž nimajo toliko moči nad tabo.
Vsako tekmovanje se konča s po delitvijo medalj 1er nagrad (ki s< jih prispevali sponzorji). Rajmoi du Debevcu pa so poleg medaljt in nagrade podarili ludi spomin sko uro.
Maleja Erčulj foto: Mojca
Mesto	Ekipa	Meč točke	Točke	buholc
1.	Kamnik	7	11,5	34,0
?..	Mengeš-I	6	10,5	32,5
3.	Komenda-I	5	9,0	34,0
4.	Komenda-II	b	9,0	30,5
5.	Dob	5	8,5	29,0
fi	Črni Graben-I	3	8,5	27,5
7	Termit Moravče	4	8,0	35,0
8.	Mengeš-II	4	8,0	34,5
9	Črni Graben-ll	4	8,0	33,5
10	Komenda-III	3	7,5	32,5
11.	Trzin-I I	3	7,5	25,5
12	Domžale	3	6,5	38,0
13	Komenda-IV	2	5,5	29,0
14.	Trzin-I	2	4,0	32,0
Tolmačenje lestvice: »Točke« = seštevek točk iger posameznih igralcev, »Meč točke« = točke ekip, in sicer 2 točki za zmago, 1 točka za neodločen rezultal, »Točke 'buholc'«: seštevek točk nasprotnikov, s katerimi je ekipa igrala. Po četrtem kolu je trimesečna prekinitev lige, kajti 11 .januarja se je pričela Šahovska liga ljubljanske regije, kjer sodeluje tudi ekipa BAR ŘEPEK TRZIN.
r<\
ZADNJA NOVICA
(18.1. in 19.1.2001) !
Ekipa Bar Řepek Trzin je v 2. kolu zrnagala z Mengšem III s 2,5 proti 1,5. V pokalnem tekmovanju je ekipa Bar Řepek Trzin premagala Mengeš III s 3:1 in se uvrstila v naslednje kolo.
Pripravil Rado Župane
SLOVENSKA RATING LISTA 1.1.2001 do 30.6.2001
Šahovska zveza Slovenije je objavila novo rating listo aktivnih šahistov v Sloveniji. Rating lista vsebuje štiri liste, in sicer: Ro, R060, Ro5 in dopisni šah. Rating listo redno objavljajo vsakega pol leta, dosegljiva pa je tudi preko Interneta (http://www.sah-zveza.si/rl/szsrl.html). V registru je zdaj 9.814 igralcev, kar 815 več kol pred pol leta. Iz rating liste izpadejo igralci, ki ne igrajo na nobenem od turnirjev več kot 2 leli in pol, za hitropotezni šah pa več kot 5 let. Kot veste, tudi ŠD Trzin oživlja šahovsko igro in tako se na rating listah pojavljajo tudi trzinski šahisti (občani ali člani šahovske sekcije ŠD Trzin). V rating listi so upoštevani šestmesečni rezultati do 15.decembra 2000.
1 ) Lista RO (resni šah, najmanj 2 uri/igralca)
Nadj A. I. kategorija 1859 točk, Bajec B. III. kategorija 1754 točk. Ostali igralci šaha iz SD Trzin še nimajo dovolj iger, da bi se uvrstili na to listo.
2)	Lista RO 60 (pospešeni šah, 15 minut/igralca)
Nadj A. I. kategorija 2021 točk, Jukan 1898 točk, Bajec 1780 točk, Štefe 1731 točk, Župane 1636 točk, Ivič 1554 točk, Hozdič 1537 točk, Klun 1532 točk, Banfi 1520 točk, Nadj V. III. kategorija 1510 točk
3)	Lista R05(hitropotezni šah, 5 ali 10 minut/igralca) Šlefe III. kategorija 1680 točk
Z rating točkami se ocenjuje moč igralca za razdobje običajno 6 mesecev, medtem ko kategorija igralca prikazuje njegovo najveČjo moč, ki jo je dosegel. Tako igralec kategorije ne more izgubili, rating točke pa ob slabi igri lahko izgubi.
ŠAHOVSKI KOTICEK - Domžalsko-kamniška šahovska liga
Rezultati DRUGEGA kola (7.12.2000)
Komenda-I	1.5	2.5	Kamnik
Domžale	2	2	Komenda-II
Mengeš-I	4	0	Trzin-I
(Jagodic : Banfi 1	; Skok Klun 1:0: Ba		ec : Stjepanovič 1:0. Bokač
Č. Graben-ll	1.5	2,5	Mengeš-ll
Trzin-ll	2	2	Č. Graben-I
(Jukan:HrteJ.0:1; Hozdič		Hribar V. 0:1; Benko A.: Omahna 1:0;	
Vindišar M. 1:01			
T. Moravče	2	2	Komenda-lll
Komenda-IV	1	3	Dob
Rezultati TRETJEGA		kola (14.12.2000)	
Kamnik	2	2	Mengeš-I
Domžale	1.5	2,5	Komenda-I
Komenda-II	2	2	Č. Graben-ll
Dob	2.5	1.5	Mengeš-ll
Č.Graben-l	1	3	T.Moravče
Komenda-lll 3 1 Trzin-ll (Kern : Jukan 0:1: Plevel : Župane 1:0 : Ipavec : Benko 1:0: Hiovat : Jukan D. 1:01 Trzin-I	1.5 2,5 Komenda-IV
(Banli : Poglajen 0:1: Klun : Peteilin 0,5:0,5: Stiepanović : Trpm 1:0; Nakrst : Car 0:1)
Rezultati ČETRTEGA kola (21.12.2000)
Mengeš-I	2	2	Komenda-II
Kamnik	4	0	Domžale
Dob	2	2	Komenda-I
T. Moravče	2	2	Č. Graben-ll
Mengeš-ll	2.5	1.5	Komenda-lll
Trzin-ll	3	1	Komenda-IV
(Jukan : Poglajen 1:0: Hozdič Č.Graben-l 4 (HlibarJ. : Banli 1:0, Hribai V. 1:0)
Ko so se ljudje na božični sveti večer podajali k polnočnici, se je med njimi začela širiti novica, da so gasilci že nekaj časa na delu v Jablah, kjer da gori :no °d tamkajšnjih poslopij, v katerih je tudi živina. Požar naj bi zanetil nesprelnež, ii naj bi tam metal petarde ali spuščal rasele. Ko je bila polnočnica končana, so bili Pred cerkvijo že tudi gasilci, ki so se vrnili gašenja. Povedali so, da se je seno vnelo «ot bakla in da je bilo takrat, ko so prišli
Ogradi 1:0; Župane : Peterlin 1:0; Benko : TtpinOï
0 Trzin-I : Klun 1:0; Dolinšek : Stjcpanovič 1:0; Vindišar: N

do požara, težko še kaj rešiti, na pogorišču pa je tudi nekaj poginulih krav. Živali so v paniki, ko je začelo goreti, nagonsko iskale zatočišče v hlevu in niso hotele mimo plame-nov na plano.
Vsi so se zgražali nad neodgovornim počet-jem tistega, ki je bil kriv za požar in še nekaj dni so na pogorišče prihajali firbei, da bi na-pasli radovednost. Televizijska in radijska poročila so obširno poročala o dogodku, mediem pa so policisti skrbno zbirali podatke o krivcu ali krivcih. Nazadnje so ugotovili, da ni šio za požar zaradi petard ali raket, ampak je požar podtaknil šestnajstletnik iz Trzina. K dejanju naj bi ga spodbujali prijatelji, ki so na ta način skušali pokazati svoj pogum in možatost. V tistem preizkušanju nihče ni niti malo pomislil, kako neodgovorno in nedoraslo je njihovo početje. Ko je ogenj zaplamtel, ga fantje niso mogli več krotiti in so enostavno pobegnili s kraja zločina.
'L i
â
Kdo in kako bo zdaj poplačal škodo, ocenili so jo na 12 milijonov tolarjev - vendar v to niso všteti stroški gasilskega posredovanja, do zaključka redakcije še nismo izvedeli. Še ležje pa bo poplaćati psihični davek takšnega nepremišljenega in nezre-lega početja.
M.Š.
NEGOVALNI KOZMETIČNI STUDIO KAFRA ODPIRA VRATA
KA F R
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
Skoraj ni deklela in žene, Praktično vse Li Lile ratle
Ici ne Li nekaj dala na svoj videz, iepe, oLčudovane in kar se da dolgo mladostne. SodoLni, Litri tempo življenja, v katerem se ženske vse odločneje in vse bolj enakovredno postavljajo ob bok moš-leim, pa žene tudi na tem področju postavlja pred težavne preizkušnje. Zase imajo vse manj časa, v služ.LaL pogosto delajo v pogojiL, ki niso najLolj naklonjeni oLranjanju svežine kože in sproščenega videza, zaradi premalo giLanja se jim kaj Litro zač-no naLirati maščoLne oLlogc, Lkrati pa opažajo vse več konkurence v svojiL, še zlasti m lajšiL, kolegicaL, ki jim nekako uspeva oLranjati vitko linijo, lepo kožo, sproščen in zdrav videz - skratka le-poto in doLro počutje. Vse več žensk zato ugo-tavlja, da je najLoljša rešitev za težave na tem področju oLisk kozmetičnega salona.
hov neqovalni kozmetični studio v Tpzinu
Od začetka leta, pravzaprav od konca prejšnjega leta, je Trzin Logalejši za tak kozmetični salon. Priznana kozmetičarka Draga Burger je namreč svoj negovalni kozmetični salon Kaira preselila iz LjuLljane v Trzin, na Jemčevo cesto 14c, kjer ima že nekaj let tudi svoje novo domovanje. Za preselitev se je odločila iz več razlogov, za stranke pa je še zlasti zanimiv ta, da jim je ga. Burgerjeva s svojim salonom laLko na voljo tudi v pozniL popoldanskiL uraL. Stevilne ženske se zdaj namreč z delà vračajo dokaj pozno in ko opravijo osnovna domača opravila, je večina drugiL kozmetičniL salonov že zaprlili. Go. Drago Burger pa je zdaj trcLa samo poklicati po telefonu na št.: 72 44 112 ali na moLitel 031 554 009 in se dogovoriti za čas oLiska v salonu.
Ga. Burgerjeva pravi, da jo v odprtje salona ni toliko gnala potreLa po denarju, kot veselje do kozmetike. S tem delom se ukvarja res s srcem in v največjo nagrado so ji zadovoljne stranke. Ni čudno, da njene stranke, ki jiL je imela v LjuLljani, že zaLajajo v njen novi salon v Trzinu.
Opremljenost, kakršne se ne ti sramovali nikjer
Salon Kafra je zelo doLro opremljen z večino najsodoLnejšiL naprav in pripomočkov za nego telesa in druge kozmetične postopke. Za studio so izLrali preizkušene metode in vrLunske negovalne proizvode, ga. Burgerjeva pa pravi, da skuša oL
svojem delu poiskati ravnovesje med teLnologijo in ročnimi spretnostmi.
12. 12. 2000
eznanca sia iz trgovine Naomi odnesla _ hlač v skupni vrednosti okoli 10.000,00 SIT. Pa dobro jih nosita!
ružbi s S.A. iz Kamnika pretepel tam za-- toslenega moškega, nato pa odšel neznano m. Policisti bodo po ugotovitvi identitete :nanca izvedli ustrezne ukrepe.
12. 2000
•unarica smučarskega društva prav vsako
u 1	li	■	,5.12.2000
V okusno opreml]enem salonu ima vse potrebne naprave in 'RETEPAL1 SO Se V Razvojnem zavodu, pripomočke za kozmetično nego oLraza in drugiL delov telespolicisli SO izvedeli, da je neziianec solarij, naprave za ultrazvok in elektrostimulacijo ter vse di potreLne priprave, pri svojem delu pa poseLno pozornost ni menja negi oLraza, metodám za Lujšanje in odstranjevanje celulita in različnim masažam. Naj omenirno, da v Kaíri D: Burger nudi čez 20 tretmajev za nego oLraza, v programu
Lujšanje uporaLIja raz.lične masaže, drenaže, ultrazvok, ele .. ________
stimulacijo, oLloge s proizvodi iz morskiL gloLin, SPA progtjezono privablja latice. Neznanec je v času
12.12. 2000 do dne prijave s silo omil skozi okno in vzel hrano, pijaco, ektrični podaljšek in dva avtomobilska ločnika.
ločno pijan mož je po prihodu domov ÍDARIL ženo in brcnil sina. Intervencija je Ha na Habatovo ulico klicana ob 23.00 ■i. Ob prihodu policistov se je ročekrvnež pomiril, zato so ga napotili rat in zoper njega podali prijavo sodniku i prekrške.
12. 12. 2000
me itn. Predvsem pa poudarja, da je najpomemLnejši individualni pristop k vsaki stranki. S svojim znanjem in Logatimi izkušnjami se posveti vsaki stranki poseLej, če njeno znanje ne zadošča, pa se posvetuje še z dermatologi ali s přiznáními zdravniki. Ga. Burger pravi, da mora Liti oLisk v njenem salonu korišten tako za telo, kot dušo. Ženske se morajo po oLisku počutiti sproščene, sveže in urejene, kar vpliva tudi na splošno ugodno počutje. Prav zato je oLisk v kozmetičnem salonu laLko za marsikatero žensko tudi dok v vsakdanjem življenju.
■
Iz podjetja DVG so prijavili tatvino digital-nega fotoaparata, vrednega 200.000,00 SIT. Policisti so ugotovili, da sta v podjetje okoli 12.00 ure prišla neznanca in vzela fotoaparat, nato pa se odpel-jala z osebnim avtom renault Clio bele barve.
24.12.2000
Nekdo iz Pernetove ulice je »olajšan« za prenosni telefon, ogrlico, vredno 23.000,00 SIT, potni list in bančno knjižico. Težave mu je ali ji je nakopal lopov, ki je med 16.30 in 23.00 uro zlomil ključavnico na vhodnih vratih in jih tako odprl.
26. 12.2000
Dobri znanec policije je kolovratil po Ulici bratov Kotar in po primerjavi sledov bo znano, ali je prav on tišti, ki je bil v hiši, v katero je bilo vlomljeno. Neznanec je namreč okoli 02.00 ure splezal na balkon in skozi okno v shrambo. Ničesar ni vzel, je pa zbežal.
28. 12. 2000
PRETEPALA sta se P.S. in S.J. na Ulici pod gozdom. Intervencijo so poklicali ob 11.50 uri. Zoper oba so policisti napisali prijavo.
30. 12.2000
UDARCI so leteli v gostišču La femme, kjer je R.R. med prepirom udaril R.A. Zoper njega so policisti podali prijavo.
UDARCI so v lokalu Baron bar doleteli tudi M.R., nad katerim je nasilje izvršil Ž.A., in to brez vzroka! Nato je pred prihodom policistov odšel neznano kam. Po razgovoru z njim bodo policisti napisali prijavo. 06.01.2001
Še en vlom v hišo. Ta se je zgodil na Mengeški cesti, kjer je neznanec na vzvod odprl pritlično okno in ukradel denarnico z 2.000,00 tolarji, različne dokumente, med njimi kar dva potna lista.
12.01.2001
S tovornega vozila, ki je bilo parkirano na ulici Motnica, so ali je nekdo ukradel pogonsko os - kardan, vredno okoli 150.000,00 SIT, dejanje pa je bilo stor-jeno v času od meseca oktobra do 22. 12. 2000.
Žalosti me, da je mesec minil precej v znamenju nasilja. Bolj se potrudimo drug za drugega in si raje prinašajmo veselje.
V. P. O.
M
OB POŽIGU V JABLAH
žLa, ki se oLrestu
I Bravo, uspelo vam je, uspelo vam je požgati imetje, in to ne kakšno prazno šupo! Gorela je stavba, seno in živina, zadetek v polno! Morda premalo za tište, ki bi še bolj uživali v izpolnitvi svojih agresivnih nagnjenj, če bi bil zraven še kakšen člověk. Živali se mi prav w r	II	nič manj ne smilijo kot ljudje. Bile so tam ob tem norem času, ne-
V INaipi prisegajo na vrhunske preparate	zaščitene in brez možnosti, da se branijo ali pravočasno pobegnejo
Pri negi svojiL strank se ga. Burgerjeva najraje odloča za vr- pred podivjanimi ljudmi.
Lunske in zato tudi dražje preparate, saj le najLolj dovršeni te- Krivca seveda ne bodo našli (čudež bi bil, če bi ga), nihče ne bo najstrožje zdravstveno in kozmetično preizkušeni proizvodi kaznovan, kazen bo spet porazdeljena med nas vse. Saj vsi plaču-zagotavljajo učinke, kakršne si stranke v kozmetičnem salonu Íem0 tudi VSe zdravstvene Storitve vsem, ki se sami poškodujejo S
želijo. Prisega na liste preparate in metode, ki delujejo neagri sivno, nežno. Stranke se morajo po oLisku v negovalnem studiu počutiti doLro, predvsem pa morajo Lili zadovoljne. Ga. Burgerjeva nam je tudi povedala, da ima zdaj, v začetneií oLdoLju, V svojem studiu nižje, pravzaprav promocijske cene, so nižje od cen, kakršne VI jajo za podoLne salone v LjuLljani, v Kaíri pa zdaj velja tudi nekakšno oLdo. odprliL vrat, ko laLko vsi, Li želeli poskusiti usluge studia, pa se ne morejo oc ločiti, pridejo tudi strokoven pogovor in si s dio laLko tudi ogledajo Seveda pa se je treLa prej napovedati po telefonu.
petardami, zakaj ne bi plaćali še škode, ki jo povzročijo požari ?! Kdo je kriv ?
Krivi ste vsi tišti, ki kakorkoli dopuščate, da kdorkoli lahko pov-zroča nevarnosti, škodo in trpljenje kogarkoli !
I. Zakonodaja ni dovolj oštra, vendar pa so tudi omejitve, ki jih določa, le mrtva črka na papirju, če ni ukrepov, ki bi zagotavl-jali izvajanje določil.
Za izvajanje zakona je najbolj pristojna (v tem primeru) policija, vendar je iluzorno pričakovati, da bo ob tako množični uporabi pirotehničnih izdelkov učinkovito posredovala. Policija pride, ko že gori hlev, živina...
Ni je tudi takrat, ko sredi noči divjajo, razbijajo po nevarnih objektih, povzročajo okvare električnih napeljav itd. Prišla bo, ko bo spet gorelo, ko bo koga izmed divjih ponočnjakov ubilo.
- Cerkev. Kaj ste v cerkvi rekli vemikom, ko ste jim dělili betlehemski ogenj miru?
Največja vojna je divjala prav na sveto noč, najbolj v bližini
cerkve in požar v Jablah se je zgodil na sveto noč - za polnočnico.
Hinavsko in nezdružljivo je, da na okna svojih hiš postavljate betlehemsko luč miru, okrog hiše pa odmeva od streljanja vseh vrst. Pustite enega od oběh močnih simbolov, saj njunega pomena niste dojeli !
3.	Šola. Kaj ste storili, da bi bila trzinska šola varna, da ne bi ves mesec december letele petarde, pasje bombice itd. okoli nog in glav manjših učencev v okolici šole in v šolskih prostorih? Kaj boste storili, da bi tudi sicer med ostalim šolskim letom bilo manj agresivnih izpadov učencev?
(Ne bodite prizadeli spet samo učitelji, ki kvalitetno učite v razredu.)
4.	Starši. Kaj ste storili vi ?
Najpomembnejši ste, največ lahko storite in tudi MORATE storili. Otroci tudi z agresijo odsevajo, v kakšnem okolju živijo, izgovori okoli tega izražajo le vašo nesposobnost ali napačno vzgojo.
Vsi odrasli bi morali vsaj približno dobro odigrati svojo vlogo, ki nam je dodeljena po naravi ali po stroki, ki smo si jo sami izbrali, pa bi tudi v Trzinu bilo manj agresije, lažje in bolj prijetno bi bilo živeti tu. V Sloveniji se je prav po zadnjih božičnih in novoletnih praznikih oglasila pobuda državljanov po ponovni uzakonilvi prepovedi uvoza pirotehničnih izdelkov. Upam, da nas bo tudi v Trzinu veliko, ki bomo tako pobudo podprli in je ne bomo spregledali.
Naslov v uredništvu
VROČA STRAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU DO NOVEGA LETA IN V NASLEDNJEM MESECU:
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki ! pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s ' svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
OPTIKA
v
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 7.21 -40-06
3	2.	10"	Smučarsko društvo Trzin
7	2.	19"	Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek
8	2.	20"	Kulturno-umetniško društvo Trzin
15	2.	19"	Kulturno-umetniško društvo Trzin
16	2.	14"	Smučarsko društvo Trzin
16	2.	21"	Študentski klub Domžale in Kamnik
19	2.		Društvo upokojencev Žerjavčki
24.	2		Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek
24.	2.		Turistíčno društvo
24.	2.		Društvo prijateljev mladine
Občinsko prvenstvo v veleslalomu (smučišče v Dolgi dolini) Predavanje: Davo Karničar - SKI EVEREST 2000
Kulturni praznik - občinska proslava
Kulturni večer v KUD-u (predvidoma bo sodeloval dr. Bogdan Dolenc)
Solsko tekmovanje v veleslalomu
Koncert Adi Smolař (KIŠTA v KUD-u Franc Kotar Trzin)
Občni zbor s svečanim razvitjem prapora
(Pustovanje mladih planincev) obisk vasi pod Krnom (drežniški pustôvi)
Pustni sprevod Pustovanje v dvorani KUD
Delovni čas: dan ti. 1)0 -12.00 in lb.00 - Ili.00
Zimske počitnice 26. 2. -2. 3. 10. 3. druga pol.
NAPOVEDUJEMO:
Društvo prijateljev mladine	Počitniške delavnice v OŠ Trzin
Smučarsko društvo Trzin
Petdnevni tečaj smučanja
Smučarsko društvo Trzin	Zimska otroška olimpiada
Studentski klub Domžale in Kamnik Koncert Rambo Amadeus (KIŠTA v KUD-u Franc Kotar Trzin)
STALNA VABILA:
•	Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in neČlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu.
•	Strelska družina Trzin
Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od I S. do 20. ure na strelišče.
•	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek
MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce, dijake in študente, da se jim pridružijo. Planinski krožek na OŠ Trzin je vsako sredo ob I 5. uri v učilnici zemljepisa, dijaki in študenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni hišici.
•	Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija
IJUBITELJE ŠAHA vabimo VSAK PONEDELJEK ob 19.00 uri na srečanja šahistov v STARI ŠOLI Trzin Informacije- 04 I 679-^ I 3 (Rado) ali 04 I 703-555 (Savo)
•	Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo
Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob I 8. uri srečanja v prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo, da naj se jim pridružijo.
international d.o.o., Tuiistična agencija, Iška 129/a, 1292 IG Tel.: 01/ 28 62 438. tel /fax 01/ 28 63 761
p0l,uđba PO'0«»"! Po i'jemnih cenah -d'MJ PRAGA: 3U0IMPEŠTA: fMEŠKI KARNEVAL AN MARINO: OflMULA 1 IM0LA-
2 đni	27.	28 1	12.500,00 SIT
3 dm	23.	25.2.	19 500,00 SIT
3 dni	30.3	1.4.	17.900,00 SIT
		24.2.	5.800.00 SIT
2 dm	31.3	- 1. 4.	15.500,00 SIT
	14	15.4	15.500,00 SIT
■fSa posebnost otok KORZIKA "BISER SREDOZEMLJA'
7 t,' 3 dnÍ " 2 X HB V 0dliČnih hotelih 48.900.00 SIT oma™! tpozna,i Koliko v lastm režiji svetuiemo, đa poklićete v agencijo in Wnp i"3"1 Z "asvel1 Na)novelSa PonudDa pri nas pa so tudi izleti za ".asa mÏÏ P°Pe|Iemo "a kalerikoli izlet s sođobnim KOMBI BUSom 8 seđežev i,. ,ov ie !udl na sP|e,ni strani www.nata-int.si in tu si lahko oqledate P'Nstavitev Korzike
Čistilni
servis
Primož Zorec s.p. Depala vas 5. Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657. 041/ 695 339. 01.' 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblaćil, tudi usn/e • vse vrste preptog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor
Pridemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih In praznikih Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob soDotah od 8h do 13h
čistilni servis Zorec
'JQnetija Zlršić, doma iz vinorodne vipavske doline je v Trzinu na Ljubljanski cesti 15 (nasproti CITJ^OL^servisa) odprla VINSKO KLET.
O vinu se veliko govori in piše. 'U naši kleti ga lahko okušate in odrije te njego-v vonj in okus
1er spoznale njegove sfyivrwsli. budimo vam pes tro izbiro vrhunskih i" kakovostnih vin, (ako odprtih, kot itekfeničeniii. 'l'sa vina, Ki jih ponujamo, so pridelana v fastnih innoqradifi na poboćjih vipavskfh grićev.
Obiščite vinsko klet 'UrŠič, presenećeni boste nad ponudbo. Odprto vsak dan od I Zh - 1.9ft, ob sobotafi od 3h - 13ft. •Tek. fon: 1141/ 724 906.
14292870