Napredek industrije fotomateriala
T» vrsta prolzvodnje Je t na-ii industriji dokaj nova. Malo Je držav, ki bi se lahko pohva-Ule z razvito fotoindustrijo. T» ao v prvi vrsti Nemčija in ZOA, dalje Japonska, Sovjetska zveza, Francija, Belgija in Velika Bri-tanija. Nam pripada v tem po-Kledu pdonirsks proizvodnja ns Balkanu. Ta proizvodnja se si-eer odvija v vrsti zapletenih, IzreJno občntljivih !n kompiici-ranih procesov in se zato nl treba čuditi, 6e povsod po svetu držljo v tajnosti kemične for-znnle lu tehnološke procese. Ra-lumljivo je, da so ravno zaradl tega bile za nas začetne faze najtežji del posla Morali smo ga opravitl v velikem lekmnva-njn, da bl tndl naša industrlja foto m&teriala dosesla inozem-ske tvrdke, toda te so svoj ¦gi«d  dosegle  v  več  desetletjib
Pr^ebno pomembno je, ds Je E&grebSka »Foto-kemika« pre-ntagala glavne začetne težave v zelo kratkem času. To delo se Je odvijalo v treh etapah. V pr-ˇ1 etapi so osvoiili prolzvodnjo pozttivov, v dniKl proizvodnjo negaiivov, oziroma filmov sko-nj  vseh  Sirln,  v  tretji  fazi pa
je treba dakončati delo za pro-izvodnjo surove filmske pod-lage.
Porast prolzvodnje foto pa-pirja nam odkriva kaj prese-netljive števiJke. V zadnjih treb letih se je ta proizvodnja po-vzpela od 347 milijonov dinar-jev na 1,300.000 milijonov dinar-jev t letošnjem letu. Pri tem je treba poudariti, da smo rcdno presegali planirano proizvodnjo. V letu 1954 je dosegla proizvod-nja (oto papirja okrog 700.000 kvadratnih metrov, dočim je bi-Io predvidenih samo 650 tisoč kvadratnih metrov.
Proizvodnja domačih filmov nl bila tako uspešna. Vzrok te-inu je dejstvo, da se je proiz-vodnja filmov lansko leto izpo-polnjevala in zato nl šlo toliko za koHčino, kakor za potrebno kvaliteto.
Industrija tototnateriaia Je vznikla in se razvila v piflih treh letih, toda že v tera krat-kem Sasti je naš fotopapir do-sceel naJviSjo kvaliteto. Kakor pravijo nekateri mojstri nmet-niške fotografije, Je naS foto papir boljšl od ino«emske?a. Za-radi (ega so naSi nmetniki ln fo-tografi vedno doma in v svetn
razstavljali izključno na paplr-ju dotnače proizvodnje. To je bil tudi razlog, da je v svetu izredno naraslo zanimanje za fotomaterlal iz naše države. Danes izvažarao razne vrste fo-to materiala in kemikalij v Tur-čijo, Belgijo. Nemčijo, Švico in Svedsko. Posebno se zanimajo za naš papir na tržiščih Južne Amerike in smo že odposlali pr-ve pošiljke v Brazilijo, Argenti-no in Urtigvaj. Treba je dodatl, da zavzema »Foto-kcmika« a svojim polletnim izvozom prvo mesto med zagrebškimi tovarna-ml. V lctošnjem letn bo po pla-nu izvozila za 300.000 dolarjev. dočim je v prvem polletjn njen Izvoz presegel 200.000 dolarjev. V rvezi s štcdnjo t devizaml Je treba posebej omeniti floma-če reritgen-filme. Naši rentgen-filmi dosegajo danes že tako kvaliteto, da se domafa proiz-Vttdnja polagoma osvobaja uvo-ca. Strokovnjaki menijo, da bo 6ez nekaj Sasa postal nepotre-ben celo uvoz najboij ohfntljl-vita filmov. Potreb« ta rentgen-(ilme pa so pri nas tako velike, da smo zanje potrošill letno okrog 200.000 dolarjev.
B. M.