Poštnina plačana v gotovini. Stav. 13. V Ljubifani dne 1. julija 1938, Cena posamezni številki Din 3'— Leto XX. “NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20’—■, za četrt leta din 10’—. — Za inozem-Itvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence Naša zadružna poslanica Zastopniki zadrug drž. uslužbencev kot predstavitelji nad stotisoč za-drugarjev — državnih in samoupravnih uslužbencev, upokojencev in delavcev v drž. pridobitnih podjetjih, so na zborovanju Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev dne 29. maja 1933. v Novem Sadu soglasno sprejeli tole resolucijo: I. Občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev soglasno ugotavlja, da se gmotni položaj drž. uslužbencev, upokojencev in delavcev zaradi podraževanja vseh življenjskih potrebščin dan za dnem poslabšuje. Odločujoči činitelji morajo računati s tem stanjem, podvzeti uspešne korake v pomoč in najti sredstva, da se gmotni položaj osebja popravi. II. Občni zbor Zveze nab. zadrug drž. uslužbencev kot vrhovni forum zadružnega gibanja državnih uslužbencev v naši državi, po vsestranski obravnavi o stanovanjskih razmerah pri nas, zlasti v velikih mestih ugotavlja: 1. da so stanovanjske razmere drž. uslužbencev in upokojencev, zlasti pa delavcev v državnih pridobitnih podjetjih v večjih mestih nevzdržne iz družbenih, gospodarskih in nravstvenih ter higienskih razlogov; 2. da se redno pojavlja, da morajo te osebe od svojih skromnih prejemkov oddati do 50 % samo za najemnino, če hočejo svoji družini preskrbeti kakršno koli streho nad glavo; 3. da so javna in samoupravna te lesa doslej premalo storila za izbolj sanje nastanitvenih pogojev; 4. da uredba o uporabi denarja zz zidanje stanovanj drž. uslužbence^ (Služb. Nov. štev. 263/26) od uveljav ljenja do danes ni koristila popolnomt nič tistim uslužbencem, ki stanujejc izven Beograda, Zagreba in Ljubljane 5. da § 30. zakona o drž. promet nem osebju iz leta 1931. določa izdanje uredbe o najemnini v poslopjih drž prometnih ustanov in o uporabi tege denarja za zidanje novih stanovanj zž drž. prom. osebje, da se pa ta uredba čeprav je bila izdana, do danes še n izvajala; 6. da je današnja obrestna mera za posojila za zidanje stanovanj pretirano visoka; 7. da zasebna podjetnost, zlasti pa združene sile gmotno slabotnih interesentov zaradi pomanjkanja zakonskega temelja ne morejo s pomočjo stavbnih zadrug na temelju samopomoči po-voljno vplivati na rešitev tega sploš-nega družbeno-gospodarskega vprašanja. Na podlagi teh dejstev občni zbor ponovno apelira : 1. na g. ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, naj sklad za zidanje stanovanj drž. uslužbencev izroči Zvezi nab. zadrug drž. uslužbencev, ki bo iz tega sklada mogla dovoljevati posojila stanovanjskim zadrugam drž. uslužbencev; 2. na g. prometnega ministra, naj uredbo o najemnini v poslopjih drž. prom. ustanov kar najprej dejansko izvede in prične z dovoljevanjem posojil za zidanje stanovanj; 3. na gg. gradbenega ministra, pravosodnega ministra in na ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, da kar najprej ustvarijo zakonsko možnost pridobivanja zemljiškoknjižne lastnine posameznih nadstropij ali stanovanj v večjih stanovanjskih poslopjih; 4. na kraljevsko vlado, naj najde način in možnost, da se obrestna mera za posojila za zidanje stanovanj zniža; 5. na g. finančnega ministra, naj Zvezi da na razpolago sredstva iz uradniškega, delavskega in podpornega sklada, da Zveza ta sredstva uporabi za zidanje stanovanj in za posojila svojim zadrugam. S temi ukrepi se bodo izpolnili vsi potrebni pogoji za uspešen razvoj zadružne stanovanjske akcije sploh, zlasti pa zadružne stanovanjske akcije drž. uslužbencev, kar bo zelo ugodno vplivalo na gmotni položaj drž. uslužbencev in na izboljšanje stanovanjske kulture v naši državi. III. Oziraje se na dejstvo, da konsum-na moč javnih uslužbencev, upokojencev in delavcev pada in da narašča potreba po cenejših zadružnih kreditih in cenejših stanovanjih, je občni zbor soglasno odločil, da priporoči vsem zadrugam, naj se pri poslovanju drže tehle smernic: 1. Največjo pozornost naj posvečajo zbiranju lastnih sredstev v vseh oblikah (deleži, skladi, stalno in otroško varčevanje, jamstvene vloge itd.), ker je to najboljša, najbolj zdrava in najbolj gotova pot, da se ustvarijo zdrave, samostojne in za življenje sposobne zadruge. Zlasti se priporoča kreditnim zadrugam, naj — ne samo iz gmotnih, temveč še bolj iz nravnih in vzgojnih razlogov — začno kar najživahneje zbirati vloge stalnega varčevanja, ki je najzanesljivejši in najtrajnejši vir za zbiranje zadružne glavnice, in ki naj se dosledno uvede obvezno za vse za-drugarje in to za ves čas, dokler so v zadrugi včlanjeni. Dalje se tem zadrugam priporoča, naj se ob dovoljevanju posojil zadrugarjem strogo drže navodil, ki jih izdaja Zveza na podlagi izkušenj in prakse, katero si je pridobilo zadružno gibanje, ne le pri nas, marveč tudi po vsem svetu. Odbori teh zadrug so dolžni, da strogo pazijo, da se ohrani likvidnost v poslovanju, ker je le-ta največje poroštvo za varnost zadruge same kakor tudi za pridobitev zaupanja. Vsem zadrugam občni zbor najtopleje priporoča, naj živahno delajo, da se bo razvilo zadružno zavarovanje, ker je to v korist zadrugarjev samih, njihovih družinskih članov, pa tudi celotnega našega gibanja. , 2. Nabavljalnim zadrugam se priporoča, naj prično zbirati jamstvene vloge in naj navadijo zadrugarje, da kar največji del svojih nakupov plačajo v gotovini, tako da bodo mogle kar najprej uvesti sistem oddajanja blago samo za gotovino. Za izvedbo te važne naloge, kakor tudi za olajšanje in pospešitev izterjanja dolgov od zadrugarjev-dolžnikov, je neobhodno potrebno najtesnejše sodelovanje kreditnih in nabavljalnih zadrug. Zato se priporoča kreditnim zadrugam, naj ob dovoljevanju posojil upoštevajo prvenstveno prošnje tistih zadrugarjev, ki so zvesti in redni kon-sumenti nabavljalne zadruge, in tistih, ki s posojilom žele poplačevati svoje dolgove nabavljalni zadrugi. 3. Vsaka nabavljalna zadruga naj z vso pravico računa na zvestobo svojih zadrugarjev ob vsaki priliki, ker je zvestoba zadrugarjev - konzumentov najbolj zdrava podlaga za izvedbo močne konsumne zadružne organizacije. Isto velja tudi za nabavljalne zadruge v razmerju nasproti Zvezi. Nabavljalna zadruga, pa naj bo še tako močna in silna, ne more sama zase uspešno in do konca rešiti vprašanja oskrbovanja svojih zadrugarjev, ker ne more misliti na lastno proizvodnjo v večjem obsegu. Zato se za te zadruge sama po sebi pojavlja dolžnost, da z vsem zaupanjem pristopijo k skup-neršits nabavljanju preko Zveze, zlasti pa, da ostanejo zveste obstoječim in bodočim zadružnim podjetjem. Samo po ti poti se more uspešno in popolnoma rešiti vprašanje oskrbe konsumen-tov. 4. Vsem zadrugam se priporoča, naj stalno pazijo na režijske stroške in jih obdrže na najnižji stopnji, ker bodo samo tako mogle najuspešneje izvrševati svoje naloge. 5. Ker pravilno ceni silni pomen zadružne revizije, nalaga občni zbor odboru Zveze, naj doseže, da bo vsaka naša zadruga v vsakem poslovnem letu pregledana. Da se Zvezi olajša izvršitev te naloge, se priporoča članom nadzornih odborov v zadrugah, naj najvestneje, redno in stalno pregledujejo in nadzirajo delovanje zadruge v vseh njenih panogah. 6. Občni zbor misli, da je vprašanje strokovnega in zadružno-miselne-ga izobraževanja osebja, zaposlenega v naši zadružni organizaciji, zelo važno in pomembno in da od pravilne rešitve istega v veliki meri zavisi uspešnost našega gibanja. Zato naroča odboru Zveze, naj to vprašnje preuči in naj zadružno izobraževanje osebja uredi na kar najbolj zanesljivi in trajni pod-lagi. 7. Zvezi in vsem zadrugam se priporoča, naj razvijejo naj živahnejšo propagando za pridobivanje novih članov in naj posebno pozornost posvete zadružnemu izobraževanju. V ta namen naj izkoristijo vsa možna sredstva, zlasti sestanke, posvetovanja, predavanja, izlete, manifestacije itd., in naj pri tem ne izpuste iz oči ogromnega pomena zadružnega tiska in zadružnega slovstva, ki naj ga širijo med zadružniki. Zadrugam se priporoča, naj se ne straše gmotnih žrtev, kadar gre za zadružno propagando, ker je splošno znano, da vsaki dinar, ki se izda za zadružno propagando, prinaša veliko korist zadružnemu gibanju. Treba je, da pri tem težkem poslu naj iskrene je in popolnoma sodelujejo vsi zadru-garji, vse zadruge in Zveza, da bo mogoče to- nalogo kar najprej in najpo-polneje izvesti. Brez sistematske zadružne propagande ne moremo doseči postavljenega cilja: da v naših zadružnih vrstah zberemo vse javne uslužbence, upokojence in delavce — brez sistematskega zadružnega izobraževanja vseh zadrugarjev pa ne moremo izpolniti iste socialne naloge, ki smo si jo z našim gibanjem postavili. 8. Občni zbor Zveze misli, da se morajo javni in zasebni uslužbenci in delavci zavedati, da je nastopil nov čas, v katerem je mogoče zaželene uspehe doseči samo s skupnim delom, za skupno delo je pa najpripravnejša zadružna organizacija.« Postanek in razvoj drž. uradništva na Angleškem (Nadaljevanje.) Le majhen del vseh teh zahtev je bil takoj izvršen. Sele po napoleonskih vojnah so se začela resna dela za reorganizacijo angleške javne uprave, in sicer po smernicah, katere je vseboval Burke-Pittov reformni načrt. Skrčilo se je število osrednjih in pokrajinskih oblastev na nujno potrebno količino, ves proračun je poslej enotno sestavljal fin. minster, uvedena je bila točna računska kontrola, kar pa nas najbolj zanima, je to, da so v ti dobi prvič uredili vse plačilne in pokojninske razmere javnega uradništva. Dasi je zato postavljena komisija izrečno predlagala, naj se uvedejo stalne določene plače za uradništva, je ostal sistem pristojbin do leta 1848. v veljavi. Glede pokojnin je že Burke leta 1780. zahteva! pred spodnjo zbornico, »naj bodo popolnoma neodvisne od sleherne samovolje in naj se brez kakršnih koli vplivov podeljujejo«. Šele leta 1820. so bila bremena pokojninskega izplačevanja prevaljena na urad-ništvo samo, in sicer na ta način, da se jim je od prejemkov odtrgoval določen odstotek, ki se je stekal v posebne pokojninske sklade. Od leta 1849. dalje so se odvajali vsi odtegljaji v splošno državno blagajno in ne več v pokojninske sklade. Že leta 1857. pa so bili ti odtegljaji za pokojnine sploh odpravljeni in od takrat nosi država sama vse breme izdatkov za pokojnine državnih uslužbencev. Ker je bilo določevanje in nadzorstvo nad uradniškimi plačami po Bur-ke-Pittovi upravni reformi prepuščeno parlamentu, si je le-ta prilaščal vedno večjo pravico vplivanja in vmešavanja v zadeve javnega uradništva. Zato so šele v drugi polovici 19. veka dokončno odpravili pokroviteljstvo parlamenta nad podeljevanjem uradniških mest, in je šele v ti dobi prišlo do stalnega, strokovno izprašanega uradništva. Povod temu so bili naravnost porazni izsledki komisije, katero je postavil parlament, naj preišče uradniško vprašanje. Ta preiskovalna komisija je ugotovila, da večina angleških državnih uslužbencev nima druge pravice do ob- stanka, kot pripadnost k različnim političnim strankam in osebne zveze s poslanci in ministri. Najvišja službena mesta so zasedali nele docela nekvalificirani in nesposobni ljudje, temveč celo taki, ki v nravstvenem pogledu niso bili ravno na dobrem glasu. Zato so seveda drugi sposobni uradniki bili zapostavljeni. Enaka nesposobnost je v splošnem prevladovala tudi med urad-ništvom nižjih in najnižjih kategorij. Sinovi, katerih starši niso mogli zaradi duševnih ali telesnih napak spraviti nikamor drugam, so našli zaposlitev v državni upravni službi. Mnogi starši so smatrali za dobro naložitev kapitala, če so spravili svoje sinove v državno službo. Zato je tako zvana Northcote-ko-misija priporočila ustanovitev samostojnega izpraševalnega oblastva za kandidate, ki žele priti v državno službo, dalje vpeljavo svobodnih in vsakomur dostopnih natečajev in skušenj za sprejem v državno službo, postopno določitev prejemkov po stalnih lestvicah, kot pogoj za napredovanje edinole dokazano sposobnost in posebne zasluge itd. Odpor proti tem reformnim stremljenjem je bil zelo ogorčen. Vendar so posamezne zahteve, ki jih je postavila ta komisija, prodrle. Tako je bilo leta 1855. določeno, da se uvede pravica do udeležbe pri omejenih uradniških natečajih zaenkrat sicer samo za dva ali tri kandidate, katere pa mora dotični uradni predstojnik določiti, da se smejo udeležiti natečaja za izpraznjeno uradniško mesto. Kdor od teh treh je izpit opravil najbolje, je bil sprejet v državno službo na prazno mesto. Šele leta 1870. je bila uvedena svobodna udeležba pri teh izpitih za državno službo. Vendar pa na primer za urad-ništvo angleškega zunanjega ministrstva še danes velja načelo omejene pripustitve k natečajem za prazna mesta. — Hkrati s tem se je uvedla zahteva, da je za višje položaje potrebna visokošolska izobrazba. Nižje kategorije državnega uradništva so bile razdeljene v dve skupini. Število plačilnih stopenj se je zvišalo, z zakonskimi pred- piši so se določile uradne dolžnosti in preveč dalekosežne pravice predstojnikov uradov so se pravilno omejile. II. Današnje stanje. Danes veljavno uradniško pravo na Angleškem pozna dve vrsti uradni-štva: funkcionarji državne uprave, ki imajo političen značaj, se zovejo Offi-cers, pravi poklicni uradniki so pa Clerks. Leta 1914. je bilo po uradni statistiki prvih približno 300 napram 300.000 poslednjih. Število političnih funkcionarjev se je pa medtem še znižalo. Uradnik s političnim značajem (Officer) dobi svojo službo z imenovanjem, ki se izvrši navadno v kraljevem imenu, to pa ali s posebno slovesno listino ali pa z izročitvijo uradnih simbolov. Listino podpisuje kralj sam. Te uradne dolžnosti se podele lahko tudi neomejeno do nosilčeve smrti. Tako se postavljajo na primer vsi sodniki najvišjega sodnega dvora. Možna pa je postavitev tudi do preklica. Službeni prejemki so enotno urejeni in uradnik izgubi svoje mesto, kadar umre ali pa če se mu službeno mesto odvzame. Dosmrtna služba se more odvzeti uradniku samo s sodno razsodbo. Ostali uradniki morajo opraviti državno skušnjo za pripustitev v uradno službo. Od tega se morejo oprostiti samo v izjemnih primerih, kadar gre za uradne funkcije, kjer se zahteva izred- na strokovna usposobljenost. Razen te znanstvene izobrazbe se zahteva tudi telesna usposobljenost. Kandidat ne sme biti mlajši od 22 let in ne starejši nad 24 let. Uradnik, ki je sprejet v službo, mora prebiti pripravljalno dobo. Ta znaša za nižje uslužbence eno leto, za višje dve leti. Če je to pripravljalno službo dobro opravljal, postane definitiven. Tedaj dobi nastavitveni odlok, katerega izda oddelkovni načelnik, navadno minister sam. Angleške uradniške dolžnosti so v mnogem precej različne od naših. Tako na primer se uradniki javne upravne službe (Civil-Service) ne smejo nikakor politično udejstovati, kar je za Angleža in po angleških pojmih velika omejitev državljanskih svoboščin. Če navzlic temu sprejme kandidaturo za poslanske zbornice, mora odložiti službo. Prav tako se angleški uradniki ne smejo trgovsko ali sploh pridobitno udejstovati. Ne smejo biti člani ali nameščenci trgovskih ali gospodarskih podjetij, če ta udeležba pada v čas uradnih ur, to je od desetih dopoldne do šestih zvečer. Edino konsumne zadruge so izvzete. Nadaljnja dolžnost je službena molčečnost in obveznost opravljati po 7 ur službe na dan. V vsakem uradu je uvedena kontrolna knjiga, v katero se točno vpisuje, kdaj uradniki prihajajo in odhajajo iz urada. Vsako leto pripada uradnikom dopust od 14 do 48 dni. (Dalje prih.) Iv M: Zborovanje davčnih uradnikov Iz vseh delov naše domovine so se letos na pravoslavno binkoštno nedeljo zbrali delegatje pokrajinskih sekcij Združenja davčnih uradnikov na sončnem jugu, v bližini albanske meje, v starodavnem Ohridu. Mesto ima okrog 10.000 prebivalcev, od katerih je približno 6000 kristjanov, ostali pa so muslimani. Ima krasno lego. Milo podnebje in čista voda velikega ohridskega jezera usposablja mesto za ugodno letovišče. Vsa okolica z jezerom vred je slična velikemu morskemu zalivu, katerega obkrožajo mogočni gorski velikani. Prebivalci se ukvarjajo s trgovino, največ pa z ribolovom, kajti jezero je zelo bogato z ribami. Mesto Ohrid obiskujejo številni tujci. Sezidanih je nekaj prav čednih hotelov, ki pa kmalu ne bodo zadoščali za živahni tujski promet, ki se vedno bolj veča. Mesto Ohrid je bilo v drugem stoletju pred Kristusom važna trgovska postojanka, ki so jo ustanovili Grki. Do devetega stoletja po Kr. r. o Ohridu ni bilo dosti slišati. Šele proti koncu devetega stoletja je mesto spet oživelo kot važno središče slovanskih misijonarjev. Sv. Kliment in sv. Naum sta postavila tedaj prve samostane, v katerih se je pričel pouk. V srednjem veku je menjal Ohrid večkrat gospodarja. Leta 1334. je mesto osvojil srbski car Dušan, že leta 1394. pa je padlo v roke Turkom in ostalo pod turško oblastjo do balkanske vojne 1912./13. V tem lepem mestu so nameravali manifestirati davčni uradniki svojo složnost in svojo odločnost za izpolnitev različnih, upravičenih stanovskih zahtev. Opozoriti so nameravali merodajne činitelje na važnost svoje stroke in naloge, ki jo imajo v državni upravi, in poudariti, da bi bilo le pravično in edino koristno, če bi njihove zahteve našle na odločujočih mestih dovolj razumevanja. Nihče bi ne mogel oporekati stališču, da je treba gmotni položaj davčnih uradnikov izboljšati že oziraje se na njihov odiozni posel, ne glede na druge skromne zahteve, ki zadevajo hitrejše napredovanje, zadostno dodelitev strokovnega osebja, razna poenostavljanja v izvrševanju službe itd. Ugotovili pa smo v razgovoru s tovariši iz raznih banovin v vsakem pogledu, kolikor se tiče prednjih vprašanj, tolikšne razlike, da morejo imeti usodne posledice ne le za stan davčnega u radništva, temveč še v večji meri za splošnost. Za odpravo raznih nesoglasij so imeli skoro vsi delegati pripravljene predloge, ki bi jih na skupščini prečitali, da bi se na ti stvarni podlagi končno sestavila primerna resolucija, katero bi predložila posebna delegacija finančnemu ministru. Žal pa do vsega tega ni prišlo. O vrednosti pričevanja Odkar poznamo moderno urejeno sodno postopanje, so se zmeraj iznova oglašali posamezni strokovnjaki, ki so osporavali vrednost izpovedi prič pred sodiščem. Prav to vprašanje je povzročilo, da se je polagoma razvila posebna panoga pravne znanosti, namreč tako imenovana kriminalna psihologija. Izsledki te pomožne vede naj bi služili sodniku, kadar ocenjuje pomembnost in zanesljivost osebnega pričevanja, O pomenil tega vprašanja nas pouči tudi teh nekaj poizkusov, ki so jih pred leti izvedli v Severni Ameriki, in o katerih je poročal znani pravnik dr. E. Marquardt iz Chikaga. V praksi spada med najpogostejše priče brez dvoma policijski stražnik, ki v izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti največkrat prisostvuje nezgodam in zločinom, o katerih mora pozneje izpovedati kot priča. Prav zato so v Chikagu napravili tale poizkus: sedemnajst policijskih pripravnikov je vodil njihov častnik-instruktor po mirni ulici nekega predmestja. Bil je lep sončen dan in pravilnega opazovanja ni motila niti megla, ne dež, ne tema. Ko je bila skupina oddaljena še kakih 15 metrov pred nekim križiščem, se je začul iz sosedne stranske ulice strel, takoj nato pa glasen krik na pomoč. Bodoči čuvarji reda so se spustili v tek, toda še preden so dospeli do prečne ulice, sta se zaslišala še dva strela, naglo drug za drugim, nato pa spet klic na pomoč. Ko so prvi policijski gojenci zavili okoli vogla, je v stranski ulici, kakih dvajset metrov vstran, ležalo na tleh mo- ■»imiiummj—u-.-iu 3ii6!EaS3E7XaSEE»ffiEBWSBI ško truplo, medtem ko je neki moški, še z revolverjem v roki, kakih dvanajst metrov od ležečega pričel naglo bežati. Ves dogodek so prej v vseh podrobnostih v vodstvu policijske šole pripravili kot opazovalno preizkušnjo. Ko so se vrnili v šolo, so morali bodoči policisti pismeno sestaviti vsak zase poročilo o tem dogodku. Uspeh je bil tale: od petnajstih jih je enajst slišalo samo en strel. Štirje so slišali samo dva strela, en gojenec je pravilno slišal vse tri strele, drugi je pa ugotovil šest strelov iz avtomatske pištole. Kar se tiče drugih podrobnosti, je zanimivo, da je sedem gojencev navedlo, da je »morilec« stal še ob žrtvi, ko so zavili okrog vogla; štirje motilca sploh videli niso in samo šest jih je pravilno napisalo, da je bil oddaljen morilec od trupla kakih deset do dvanajst metrov. Medtem ko so v tem primeru policijski gojenci morali misliti, da gre za resničen zločin, tako da je razburjenost novince razumljivo zmedla, so pa pri naslednji preizkušnji skupino starejših policijskih stražnikov, ki so se pripravljali za višji položaj, opozorili, da gre za skušnjo. Na hodnik neke ulice so položili oblečeno lutko človeške velikosti in pozvali policiste, naj si vse okolnosti kar se da dobro zapomnijo. Čez teden dni so policiste peljali vnovič v dotično ulico, medtem pa o tej skušnji ni bilo ves teden nič govora. Lutko, so spet prinesli na dotični kraj in policisti so dobili drug za drugim nalogo, naj »truplo« natančno tako polože na tla, kakor so videli pred tednom, da je ležalo. Že pred pričetkom skupščine je bilo ozračje tako megleno in razpoloženje posameznih delegatov tako napeto, da je bilo pričakovati, da občni zbor ne bo mogel uspešno končati svoje naloge. Takoj po pozdravnem nagovoru predsednika glavnega odbora na zastopnike raznih oblastev je podal tajnik poročilo o delovanju glavnega odbora v minulem letu. Poročilo je bilo tako suhoparno in brez vsakega jedra, da je napravilo na vse navzoče skrajno mučen vtisk. Sredi intrig in osebnih napadov se je nadaljevalo prerekanje od 9. ure dopoldne do pol 2. ure popoldne. Delegati niso prišli do svojih pravic, da bi vsaj prebrali svoje zahteve, za resne predloge ni bilo niti časa, še manj pa možnosti. Edino delegatu iz Banjaluke se je posrečilo, da je ob največjem kričanju večine navzočih prečital svoje zahteve, katerih pa sploh niso mogli razumeti oni, ki so bili od njega oddaljeni za tri stole. Ne bom podrobno navajal razlogov, ki so povzročili tako velik neuspeh skupščine. Poudarim naj le eno, da upravi ni bila podeljena razrešnica, kar se je vsekakor primerilo prvič, odkar obstoja Združenje. Značilno je tudi, da tiskanega poročila nadzornega odbora ni podpisal predsednik istega odbora, temveč je ločeno podal svoje posebno mnenje. Iz bilance je bilo med drugim n. pr. videti izdatek (med aktivami!) približno din 40.000— kot »Posojilo iz sklada ,Poreske službe*«, ki je glasilo organizacije. Tudi oddajanje raznih dobav za organizacijo je vzbujalo pomisleke. Proti temu se je poja- vilo nasprotovanje, ki je naraslo končno do glasne nejevolje, tako da zborovanje ni doseglo uspeha, ker večina ni dpustila upravičene kritike in stvarne obravnave. Kaj zdaj? Na hitro roko je bil sicer izvoljen nov odbor, ki pa po vseh znakih sodeč ne more biti sposoben za resno delo. Mnogi izvoljenci so izvolitev že takoj odklonili. Sklenjeno je bilo tudi, naj bo občni zbor prihodnje leto v Ljubljani. Z veseljem bi sprejeli svoje tovariše iz raznih delov velike naše domovine, toda le pod pogojem, da se odnosi med posameznimi člani odbora in pa razmere v odboru samem poprej razčistijo, da ne bomo doživeli v Ljubljani nadaljevanja prerekanj in nestvarnega dela, ker hočemo Slovenci obvarovati svoje dobro ime, ki za enkrat še vedno trdno sloni na moralni bazi in na sistematični urejenosti v vsakem pogledu. Iztrebiti hočemo vsak plevel in paziti, da se to netovarištvo ne razširi v naše vrste, hočemo pa po preizkušenih organizačnih metodah tudi skrbeti, da vsaj ne nazadujemo, če že po krivdi drugih ne moremo napredovati. Zato bo treba, da se slovenski člani organizacije kmalu sestanemo in zahtevamo sklicanje izrednega občnega zbora skupne organizacije. Dogovoriti se moramo pri tem o nadaljnjem delu v prihodnjosti, da bo naša organizacija zmožna ne le življenja, temveč, da se bo razvijala in krepila. Saj se zavedamo, da smo sami svoje sreče kovači in da le v slogi in vzajemnosti moremo doseči trajne uspehe. Profesorji za i Konec maja je bilo v Ljubljani | zborovanje ljubljanske sekcije Jugosl. profesorskega društva. Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik g. Fr. Grafenauer, so se udeležili zastopniki oblastev in odposlanca glavnega odbora in zagrebške sekcije. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen g. dr. Rudolf Perhavc iz Maribora. Po sprejemu uda-nostnih brzojavk oz. pozdravov je podal poročilo tajnik glavnega odbora g. dr. Radoslav Markovič iz Beograda. Iz njegovega poročila je bilo videti, da se je osrednja organizacija neprestano prizadevala za izboljšanje gmotnega položaja profesorskega stanu, vse v smislu resolucije, ki je bila sprejeta na mostarskem kongresu. Društveni predsednik prof. Radoje Knježevič, ki se je z vso odločnostjo zavzel za izvedbo mostarskih zahtev, je bil upokojen in je ostala vsa borba za njegovo reaktivacijo brezuspešna. Navzlic vsemu so se zadnji čas razmere vendar nekoliko izboljšale, tako tudi glede napredovanja, kjer so bili profesorji doslej zelo zapostavljeni. Letos je napredovalo precejšnje število profesorjev, med drugimi tudi suplenti z izpiti, ki so prej dolgo čakali na imenovanje. Doslej vsi društveni napori za izdanje Povemo precej: niti enemu stražniku se ni posrečilo lutko natančno tako položiti, kakor je kazala fotografska slika, ki so jo bili svoj čas napravili. Od 26 policistov je 14 položilo noge v smeri proti cestišču, medtem ko jih je 12 položilo lutko narobe, z nogami proti hišni steni. V resnici je pa ležala pred tednom po dolgem vsporedno s cestnim robnikom. Dvajset policistov je po-kžilo lutko pravilno na hrbet, medtem ko je je šest položilo na trebuh. Niti eden pa ni čisto pravilno označil, kako je ležala glava, roke in noge. Najvažnejše je pa to, da ni niti enemu izmed njih prišlo na misel, da je bila prvič obleka lutke čez in čez oškropljena s krvjo, medtem ko je bila zdaj obleka popolnoma čista. - Pred nekaj leti je kriminalni psiholog prof. Myers v Philadelphiji povabil več odvetnikov, sodnikov in višjih kriminalnih uradnikov na svoj dom. Tam jim je povedal, da bi jih rad preizkusil in z njimi napravil poizkus, ki naj jim dokaže, kako malo vredne in malo verjetne so izpovedi prič, celo takih, ki so v teh stvareh poklicno izšolane. V dvorani je bil postavljen nekakšen oder, kjer je bila videti delovna soba. V ti sobi se je odigral tale prizor: Za pisalno mizo sedi gospod in drži v rokah usnjeno škatlico, v kakršnih spravljajo draguljarji biserne verižice in ovratnice. Sluga vstopi skozi vrata na desni strani v sobo in prijavi obisk. Hišni gospodar vstane od mize in gre obiskovalcema, gospodu in gospe do vrat naproti. Vsi trije sedejo za mizico, ki stoji sredi sobe. Nato prosi gospodar gosta, naj si ogledata sliko, ki visi nad pisalno mizo. Vse tri osebe svoje interese j posebnega profesorskega zakona, žal, niso imeli uspeha. Od takega zakona si profesorji obljubljajo zagotovitev zadovoljivega gmotnega položaja. Iz predsednikovega poročila posnemamo, da bosta v Murski Soboti in v Kočevju ustanovljeni spet popolni gimnaziji, v Mariboru bo pa na novo ustanovljena nižja gimnazija. Organizacija je predlagala, naj se ustanovita gimnaziji tudi v Dravogradu in v Brežicah. Na banski upravi se bavijo z načrti, da se postavijo v bližnji bodočnosti nova gimnazijska poslopja v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti. Prav tako se razmišlja o uvedbi novih humanističnih oddelkov na raznih gimnazijah v Sloveniji. — Večje število pogodbenih suplentov je bilo definitivno nastavljenih, vendar je pa število diplomiranih filozofov brez službe v Sloveniji narastlo nad 150; v vsi državi je pa 1550 nezaposlenih ab-solviranih filozofov. Med diplomiranimi filozofi je 60 % moških, 40 pa ženskih. Določba o neplačanem službovanju profesorskih volonterjev, ki jo ima letošnji fin. zakon, je bila izdana brez pristanka organizacije. Da bo mogoče vprašanje zaposlitve profesorskih kandidatov uspešno rešiti, bi bilo treba vstanejo in stopijo bliže ter stoje za trenutek tako, da skrivajo gledalcem pisalno mizo. Precej nato se gosta poslovita in domači' gospod ju »premi skozi Ivrata na desni. Medtem stopi skozi vrata na levi sluga s kozarcem mleka v sobo, ki je zdaj prazna, in postavi pijačo na pisalno mizo. Tedaj se vrne gospodar in sluga odide. Gospod sede spet za pisalno mizo, iskaje gleda okrog sebe, nenadoma zakriči: »Okradli so me! Kje je nakit?« Kratki, popolnoma nezamotani prizor se je konča! in prof. Myers je povabil vse navzoče pravnike in kriminalne uradnike, naj mu vsak pismeno označi, kdo je vzel škatlo z nakitom in kdaj. Nekako polovica navzočih je navedla, da so natančno videli, kako je sluga vzel škatlo, in sicer so mislili nekateri od njih, da je storil to že prvikrat, ko je vstopil v sobo, torej ko je naznanil gosta (v resnici pa se tedaj sluga pisalni mizi niti ni popolnoma približal). Nekateri so trdili, da so videli, kako je sluga vzel škatlo, ko je bil sam v sobi, kamor je prinesel mleko, katero je postavil na mizo. Druga polovica opazovalcev je pa videla tatu v gostih. In sicer so nekateri trdili, da je ukradel nakit došli gospod, drugi so pa opazili gospo, ki si je prilastila škatlico, kar so vsi prav tako natančno in tečno videli. Vsi ti opazovalci so celo mo-gb natančno navesti, v kateri žep je tat skril škatlico. Tisti, ki so pa videli gospo, ko je ukradla nakit, so pa podrobno popisali, kako je odprla ročno torbico in vanjo skrila nakit. Pa resnica? Res je gospa med obiskom • za trenutek odprla torbico in vzela iz nje znižati za profesorje službeno dobo na 30 let. Prosvetnemu ministru je organizacija ob njegovem obisku v Ljubljani izročila spomenico z 31 točkami. Od teh zahtev je bilo doslej 11 ugodeno. V počitnicah priredi ljubljanska sekcija izlet na Češkoslovaško. Iz tajniškega poročila sledi, da se je organizacija lani v mnogih podrobnostih trudila doseči kar največ mogoče. Živahen je bil odsek, ki je vodil borbo zoper monopolizacijo šolskih knjig. Pravega uspeha doslej žal ni bilo. Tudi glede spremembe učnih načrtov se je organizacija živahno udejstvovala, a končne odločitve doslej še ni. Pri volitvah je bil za podpredsednika vnovič izvoljen g. dr. Adolf Pe- čovnik iz Maribora. Po živahni obravnavi o raznih stanovskih zadevah so zborovalci sprejeli resolucijo. Ta zahteva, naj se kar najprej izda novela k zakonu o srednjih šolah. Z njo naj se uvede tudi avtomatsko napredovanje profesorjev, ki naj po 25 službenih letih obvezno dosežejo 111/2. položajno skupino. Profesorjem, ki so bili leta 1932. in 1933. odpuščeni ali upokojeni brez disciplinskega postopka, naj se izgubljena leta priznajo za napredovanje in pokojnino. Določba o suplentih volonterjih naj se odpravi. Vprašanje učnih knjig naj se uredi tako, da ne bo zaradi tega trpela slovenska knjižna produkcija. Učne knjige za slovenske gimnazije naj bodo slovenske in to po sestavi, duhu in izdelavi. Maša kreditna zadruga w Maribora Dne 14. maja je imela Kreditna zadruga drž. nameščencev v Mariboru svoj IX. redni občni zbor. Vodil ga je dolgoletni zaslužni predsednik g. dr. Jančič. V svojem poročilu je ugotovil zelo ugodno finančno stanje zadruge, ki je mogla v teku minulega poslovnega leta ugoditi vsaki prošnji za posojilo, če je le bilo podano v pravilih predpisano poroštvo. Poleg tega pa je imela zadruga vedno toliko gotovine, da je mogel vsak vlagatelj takoj dvigniti svojo vlogo. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da je poslovala skoro samo z lastnim denarjem, ker je znašal dolg Zvezi nabavlj. zadrug drž. uslužbencev le din 236.829'—. Zato je povsem razumljivo, da je zaupanje v to našo solidno ustanovo znatno naraslo, kar vidimo tudi v tem, da so se vloge zvišale od 2,677.035 din ob koncu 1. 1936. na 5,192.934 din ob koncu 1. 1937., torej v enem letu za 88 %. Od nevezanih v'°g je plačevala zadruga 4 % obresti, od vezanih na 3 mesečno odpoved 5%. Pretežna večina vlog je vezana. Tudi posojila so naravno narasla in sicer od 3,430.357 din na 4,549.678 din, torej za 33 %. Zanimivo pri tem je, da prevladujejo manjša posojila, s katerimi si pomagajo drž. nameščenci iz trenutne za- drege. Do 2000 din je bilo 668 posojil, od 2000 do 4000 din 291, od 4000 do 6000 din 159, od 6000 do 8000 din 62, od 8000 do 10.000 din 40, od 10.000 do 30.000 din 85 in eno posojilo v znesku 50.000 din. Večja posojila so hipoteke na prvem mestu do polovične cenilne | vrednosti nepremičnine. Plačevanje obrokov se je vršilo redno in sicer tako, da je bil dolg vrnjen v največ 30 mesečnih obrokih. V izjemnih redkih primerih je morala zadruga sodno izterjati zaostale obroke in to na zahtevo porokov, ki so izjavili, da morajo sicer poroštvo odpovedati. Stalno varčevanje pa se ne razvija /v oni smeri, kakor bi bilo želeti. V tern pogledu je gotovo na prvem mestu kreditna zadruga drž. železničarjev v Sarajevu. Tudi v Mariboru je nekaj častnih izjem, izmed katerih naj omenimo nameščence moške kaznilnice. Čisti dobiček je znašal 103.060 din, vsi skladi skupaj 224.702 din, od tega rezervni sklad 131.-702 din. Število članov je znašalo 1818. Pri nadomestnih volitvah je bil na novo izvoljen v upravni odbor g. Simon Lorger, predsednik žel, pogrebnega društva, in v nadzorni odbor g. Franjo Druškovič, višji kontrolor drž. žel. drp. Vestnik Prosimo — preberite! Vse p. n. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da se poslužijo priložene položnice in svoj dolg kar najprej nakažejo. Kriza tudi nas prav tako hudo tlači, kakor vsakogar drugega. Kdor je pa naročnino že plačal, naj položnico shrani ali pa jo da znancu, ki bi se želel naročiti na list. — Uprava. Tovarišem! Večkrat smo že vabili v listu tovariše na sodelovanje, žal je odziv malenkosten. Obračamo se vnovič do vseh aktivnih in upokojenih tovarišev po mestih in deželi, in jih prosimo naj se uvrste v krog naših sotrudnikov in dopisnikov. Priporočamo se zlasti za strokovne in sta-novsko-idejne članke, za vesti o delovanju naših stanovskih društev, človekoljubnih in gospodarskih ustanov, pa tudi za drobne ogledalce, v katerega se je pogledala. Vendar pa ni v resnici nihče od teh treh ob-c clžencev vzel škatlice, temveč je hišni gospodar že tedaj, ko mu je sluga naznanil obisk, položil nakit v desni, gledalcem popolnoma jasno vidni zgornji predal pisalne oaize. Od vseh, v kriminalnih stvareh izkušenih in izšolanih opazovalcev sta samo dva izjavila, da sploh nista opazila, kdaj je nakit izginil. Pravilnega poteka prizora pa ni niti eden od vseh opazil. Podobne primere so že davno prej izvajali na Francoskem, v Nemčiji (kjer je bil znan zlasti sloviti pravnik Fr. v. Liszt), pa tudi drugod. Vsi ti poizkusi so skoro dosledno pokazali, da so po večini vsa opazovanja tudi opozorjenih gledalcev ali bistveno napačna, ali pa da so vsaj v poglavitnih točkah nasprotovala dejanskemu dogajanju. Celo poklicni kriminalni strokovnjaki, preiskovalni sodniki, policisti in drugi ljudje, ki imajo v službi vsak dan opravka s takimi stvarmi, so se pokazali za skrajno nezanesljive priče. Niti eden teh poizkusov se ni izvršil, da bi bila vsaj desetina navzočih mogla točno podati dogodek, kakor se je res odigral. Za koliko še manj verjetne so pa izpovedi prič v primerih, kjer so bili slučajno navzoči zaradi kakega dogodka upravičeno razburjeni, preplašeni ali ostrašeni, si lahko mislimo. Vse t ’ pa le dokazuje, da gre pričevanjem tudi najverodostojnejših ljudi le malo vere in da je ta vrsta dokaza v pravnem postopku zelo nezanesljiva. Velika večina ljudi opazuje dogajanje in predmete v svoji okolici površno in nepazljivo, zato o tem tudi ne more zanesljivo in pravilno izpovedati. vesti strokovnega in tudi osebnega značaja. Le s sodelovanjem tovarišev iz vseh krajev in strok bo list vselej popoln in zanimiv. Kdaj gre ženi železniška legitimacija. Po splošnem pravilniku o ugodnostni vožnji ne pripadajo vozne ugodnosti ne ženi ne otrokom uslužbenca, če se žena bavi s kakršnim koli poslom, od katerega črpa dohodek ali zaslužek. To določilo so nekateri uradi preozko razlagali in odrekali ženam uslužbencev pravico do železniških legitimacij, če so bile zaposlene kot zasebne na-meščenke ali podobno. Zdaj je izdala gen. direkcija drž. železnic pojasnilo, da je pod izrazom »kakršen koli posel« treba razumeti tod le izvrševanje trgovine oz. obrti, t. j. če ima žena dovoljenje po obrtnem zakonu za kak posel ali če sicer opravlja R. Pujol: Pretkanec Za soseda na hodniku sem imel majhnega čudaškega starčka, ki je bil zelo ljubezniv, živel pa samotno kakor kaka trakulja. Kadar sva se srečala, sva vsakokrat izmenjavala globoke modrosti o vremenu in filozofske misli o dnevnih dogodkih. Vse to je končno ustvarilo med nama rahlo vez prijateljstva, ki ni bila nobenemu od naju v nadlego. Nekega dne mi je moj stari sosed dejal: »Danes vam morem zadnjič stisniti roko na tem stopnišču.« Zakaj navadila sva se segati si v roko. Stisk roke je poceni in lahko sva se privadila temu, ne da bi bilo koga oškodovalo. »Ni mogoče!« sem vzkliknil z narejeno osuplostjo, ki mi jo je narekovala prirojena vljudnost. »Res, gospod,« je vzdihnil sosed. »Postajam že skoro prestar, da bi si sam skrbel za kuhinjo, zato sem se pač udal nujnim prošnjam nečakovim in se preselim k njemu.« »Čestitam vam k temu,« sem takoj odvrnil. In ko sem mu tako čestital, sem hitro pomisli!, da bo namesto starega čudaka prišla mogoče v njegovo stanovanje kaka čedna ženska, kar mi ne bi bilo ravno zoprno. »Joj!« je oni povzel. »Hvala vam za dober namen, toda selim se k ljudem, ki mi žele smrt.« »Ah, ni mogoče... Zakaj?« »Za dedščino jim gre, gospod.« kak posel, ki je zavezan plačevanju pridob-nine. Samo takim ženam oz. otrokom ne gre torej pravica do znižane vožnje po železnicah. To velja tudi za žene in otroke upokojencev. Vozne ugodnosti dnevničarjev. Generalna direkcija drž. železnic je izdala pojasnilo, da morajo imeti dnevničarji in ostali pomožni uslužbenci, ki reflektirajo na vozne ugodnosti na železnicah, potrebne legitimacije (po 2 din) in sicer do 1. julija t. 1. Take legitimacije se jim bodo izdajale vsako leto z veljavnostjo od 1. julija do 30. junija prihodnjega leta. Z nastopom novega koledarskega leta takih legitimacij torej ne bo treba na novo potrjevati za dotično koledarsko leto. Opozarjamo pa, da za izgubljeno tako legitimacijo, dokler še velja, ni mogoče dobiti duplikata oz. nove legitimacije pred 30. junijem prihodnjega leta. Težave poštne službe. Na občnem zboru celjskega pododbora Združenja uradnikov p. t. t. stroke so pri slučajnostih zborovalci navajali razne značilne primere, kako težavna in naporna ter zraven škodljiva je služba poštnih uradnikov. Pri neki večji pošti vse osebje že od leta 1930. ni imelo niti dneva dopusta. Upravnik neke večje pošte je nazorno popisal težave poštne prometne službe. Sam je v uradu dan na dan, od pol osme zjutraj do pol osme ure zvečer, včasih pa še dalj, celo do polnoči. Med dodeljenim osebjem sta dva bolehna uradnika, ki navzlic dobri volji ne moreta opravljati službe preko predpisanih ur tako, kakor bi jo sicer zdravi tovariši. Podobnih primerov so navedli več, vsi pa dokazujejo, da je stalež poštnega uslužbenstva zlasti v Sloveniji že tako nizek, da gre izvrševanje službe le v škodo zdravja prezaposlenega uslužbenstva. Železničarji in prevažanje alkoholnih pijač. Generalna direkcija drž. železnic je izdala strogo odredbo, da je vsemu železniškemu osebju kakor tudi svojcem železniških uslužbencev prepovedano z vlaki prevažati alkoholne pijače brez plačila voznine in v trgovske svrhe. Prav tako se take pošiljke ne smejo shranjevati v železniških službenih prostorih in pisarnah in od tam oddajati zasebnikom. Prekršitve se bodo strogo kaznovale. Podporni sklad pomožnega osebja. S 1. majem 1934. so se po odločitvi fin. ministrstva znižale nagrade dnevničarjem, ki so živeli s starši v skupnem gospodinjstvu. Ko je bilo z odločbo fin. ministrstva s 1. junijem 1934. to znižanje spet odpravljeno, so nekateri nakazovalci dnevničarjem, ki so bili postavljeni v dobi od 1. maja 1934. do 31. maja 1935. (torej v tisti dobi, ko je bilo v veljavi znižanje nagrad), odtegnili za podporni fond enomesečno razliko med neokrnjeno nagrado, ki jim je pripadala od 1. junija 1935. dalje in med dotedanjo znižano nagrado, po kateri so ob sprejemu v službo vplačali enomesečni znesek v ta sklad. — V ti stvari je fin. ministrstvo izdalo pojasnilo od 3. dec. 1936., št. 26.202/1. To pojasnilo se glasi: »Razlika med kosmato nagrado po 1. maju 1935. in tisto, ki se je izplačevala v znižanem znesku od 1. maja 1934. do 1. maja 1935. zaradi izvrševanja odločbe ministrskega sveta št. 14.313/1 - 1934, se ne more odtegniti za podporni sklad, ker tod ne gre za vprašanje razlike, ki je posameznim dnevničarjem pripadla z aktom o postavitvi ali zvišanju nagrade, temveč gre tod za vrnitev stare nagrade, radi česar je odpadel zakonski razlog, zaradi katerega se je izplačevala znižana nagrada.« Is ©rgaoisacij Zborovanje ljudskošoiskega učiteljstva. Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslov. učiteljskega združenja bo v dneh 11. in 12. julija v Ljubljani. Zborovanje bo v dvorani Delavske zbornice. Zborovanje učiteljstva meščanskih šol. Dne 7. junija je imela ljubljanska sekcija Združenja učiteljstva meščanskih šol svoje redno letno zborovanje v Celju. Razen uradnih zastopnikov je bil navzoč tudi glavni predsednik organizacije, zborovanja se je pa udeležilo nad 100 članov, to je polovica vseh. Občni zbor je vodil predsednik ljubljanske sekcije ravnatelj g. Fakin. Podal je poročilo o delovanju organizacije v minulem letu. Društvo se je živahno borilo za izboljšanje gmotnega položaja članstva, ljubljanska sekcija je pa zelo iniciativno vplivala na osrednji odbor in se udeležila raznih akcij kakor n. pr. zoper monopol učnih knjig, za redno javno razpisovanje izpraznjenih službenih mest itd. Po raznih poročilih in referatih, med katerimi je bilo zanimivo poročilo o mladinskem listu »Razori«, ki izhaja v 3500 izvodih, so zborovalci sprejeli posebno resolucijo, katero objavljamo na drugem mestu. Združenje železniških uradnikov. Ta organizacija stalno napreduje, kar kaže porast števila članov. Sredi maja je imela že 1709 članov. Po odborih se razdele takole: Zagreb 517, Beograd 464, Ljubljana 424, Sarajevo 236 in Subotica 68. V poslednjem mesecu je na novo pristopilo 160 članov, izstopilo oz. sploh odpadlo pa 31, tako da se je število članstva zvišalo za 129 oseb. Najmočneje se je pomnožilo članstvo pri beograjskem odboru. ■ Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna i O S. REICH. Posmrtnina za člani LTJNŽB. Na zadnjem občnem zboru ljubljanskega oblastnega odbora UJNŽB so ustanovili za člane organizacije posmrtnino. Navedeni oblastni odbor bo iz svojih rednih dohodkov izplačal svojcem vsakega umrlega člana posmrtno podporo 1000 din. Pravico do nje ima vsak redni član, ki izpolnjuje dolžnosti in redno plačuje članarino. Posmrtnina se izplačuje tako, da dobe svojci člana, ki je bil včlanjen vsaj eno leto eno petino, po drugem letu članstva dve petini, v tretjem letu tri petine, po četrtem letu štiri petine, po petem letu pa celotni znesek. Ob smrtni nezgodi v službi se izplača podpora v celoti, ne glede na dolgost članstva, če je pokojnik redno plačeval članarino. Nima pa pravice do posmrtnine, kdor se je včlanil po 50. letu starosti ali kot upokojenec. Višino posmrtnine more spremeniti občni zbor s tremi četrtinami glasov. Poravnajte sa«! »Torej pa se nikar ne preselite k njim.« »Prisiljen sem, gospod.« »Tega pa ne razumem.« »Zaupal vam bom skrivnost, gospod . .. Prav nobenega premoženja nimam . .. prav nič!« »Ej, dobro, pa jim priznajte, da nič nimate ...« »Če bi vedeli za mojo revščino, me ne bi nikoli vzeli k sebi. Če me pa vzamejo, me bodo pa samo z namenom, da me čim-prej spravijo na oni svet. Odločitev je res težavna!« Trikrat sem zmajal z glavo v znak sočutja, malemu starčku izrazil lep kup sožalja in odšel. Ne vem, če ste tudi taki, kakršen sem jaz, toda ljudi, ki vam pripovedujejo žalostne zgodbe, kar ne morem trpeti. Več mesecev je minulo, kakor se izgublja kaplja za kapljo v prepad večnosti (kar zadovoljen sem s to frazo). Na svojega starega soseda sem se spominjal ravno tako malo, kakor na ženo Karola Velikega, ki ji sicer tako nikoli nihče ni vedel imena. In glejte, nekega dne sem srečal svojega onga v parku Monceau. Bil je hudo živahen in dobro rejen, kakor kak ko-rar. Že od daleč, komaj da me je zagledal, je izražal svoje veselje z bevskanjem, ki je pritegnilo javno pozornost name. »Kako vam gre?« sva se vprašala drug drugega. In ne da bi počakala na odgovor, sva prešla kar na druge stvari. »Z veseljem moram ugotoviti,« sem izjavil, »da ste nevredno obrekovali svojega nečaka. Če naj sodim po vaši zunanjosti, skrbi prečudovito za vas . . .« »Zmota!« je ugovarjal mali starček. »Nečak in njegova žena me premišljeno in zavestno ugcnabljata.« »Ampak za vraga, saj niste kar nič podobni človeku, ki mu preti smrt.« Starec je pomežiknil: »Zato ker sem tič,« je zašepetal. »Izmislil sem si bajno zvijačo.« »Pa bi smel izvedeti, kakšna je ta zvijača?« »Ampak, seveda,« je odgovoril starček. »Vem, da je ne boste šli pripovedovat vsemu svetu. In da je ne boste celo dali v liste ... Čisto preprosta stvar je to ... Ko sem se preselil k nečaku in njegovi ženi, sem jima zaupal, — kar je pa seveda popolnoma izmišljeno —, da imam sladkorno bolezen.« »No, in potem?« »Potem, da bi me kar mogoče najprej poslala na oni svet, tlačita pri vsakem kosilu vame sladkarij, kolikor se le da, v kavo mi pa dajeta po šest koščkov sladkorja ... Ta način ugonabljanja mi neskončno ugaja, zakaj silno obožujem slaščice... Še nikoli nisem bil tako zadovoljen. Ampak, zdaj vas pa moram zapustiti. Štiri je že ura, in hiteti moram, da dobim nečakovo ženo v slaščičarni... Vsilila mi bo vsaj pol tucata tort in kolačkov in bo pri tem pre pričana, da me je spet malo globlje po tisnila v grob ...« Odšel je s satanskim nasmehom na ustnicah, tako da mislim, da je čisto odveč pojasnjevati pomen tega smehljaja. Upokojenec Na novo upokojenim v vednosti Fi-načne direkcije predpišejo in začno izplačevati na novo upokojenim drž. uslužbencem pokojninske prejemke takoj, ko prejmejo od finančnega ministrstva plačilni nalog in ko predlože novi upokojenci prijave za prejemanje doklad. Zato je v nujnem interesu vseh na novo upokojenih, da pristojni fin. direkciji predlože takoj po upokojitvi prijavo za doklade, čeprav še niso prejeli dekreta o odmeri pokojnine in dasi od direkcije same še niso prejeli poziva za vložitev. S tem si skrajšajo čakanje na izplačilo pokojnine, ki se zaradi neštetih predpisov itak rado za več mesecev zavleče. Potrdila o višini neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o veliko-sti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za prih. šolsko leto, že v juliju ali v začetku avgusta. Prošnjam, kolkovanim z 10 din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. Začasna preselitev upokojencev. Opozarjamo na določilo, da upokojenec, ki se začasno — toda nad dva meseca — naseli Izven svojega stalnega bivališča, dobi za čas bivanja v drugem kraju doklade po draginjskem razredu kraja tega začasnega bivališča, če so te doklade nižje. Zato je treba vsako tako začasno preselitev takoj prijaviti finančni direkciji. Posnemanja vredno. V Jasenovcu je bila pred nekaj meseci ustanovljena podružnica zagrebškega Društva državnih i samoupravnih penzionera. V nekaj mesecih svojega delovanja je podružnica zbrala približno 1300 din na članarini in drugih dohodkih, od tega pa dala svojim članom skoro za 1000 din posojil. Glasilo navedene zagrebške organizacije »Penzioner« pristavlja k poročilu o občnem zboru te podružnice to-le: »Iz tega preprostega, toda v našem društvenem življenju tudi edinstvenega primera se vidi, kaj se more vse doseči, če se dela z ljubeznijo in v interesu članov. Bilo bi zares zelo važno in velikega pomena, če bi si tudi vse druge naše podružnice vzele to za vzgled, ker je med njimi -— čast redkim izjemam — mnogo takih, ki bi mogle še bolje uspevati pa tudi bolje delovati, kot podružnica v Jasenovcu. Na žalost pa ni tako. Toda kar doslej ni bilo mogoče, morda bo v prihodnjosti, ker je. ta-primer zares dober in podučen.« Organizacija upokojencev v Novem Sadu. Za donavsko banovino deluje Združenje jugoslov. upokojencev v Somboru, kjer je sedež te organizacije. V Novem Sadu, ki je sedišče banske uprave, je pa samo poseben upravni odbor združenja. Na zadnjem občnem zboru o ugotovili, da ima novosadski odbor zdaj vsega skupaj 328 članov. Ker je začetek leta 1937. imel odbor samo 263 članov, konec leta 1937. pa 328 članov, se je število istih torej povečalo za 65 članov. Tajniško poročilo dodaja, da upokojenci z večjimi pokojninami še zmeraj ne morejo ali nočejo razumeti svojih dolžnosti nasproti organizaciji, ker ne pristopijo. Slabše situirani državni upokojenci z nizkimi pokojninami pa pristopajo v vedno večjem številu. Informacije. Vsem p. n. naročnikom, ki se obračajo na uredništvo našega lista z raznimi vprašanji za pojasnila, navodila itd., sporočamo, da bomo mogli v bodoče odgovarjati samo, če bo pismu priložena znamka za odgovor in pisemski ovoj z naslovom pošiljatelja. Uredništvo, ki ima z odgovarjanjem itak mnogo, časih prav zamudnega in zamotanega posla, ne more nositi še teh stroškov. In seri raj te v „Našem Glasu Orožniški upokojenec Vestnik Društva orožniških upokojencev za Jugoslavijo v Ljubljani Dne 12. junija je imelo navedeno društvo v Ljubljani v verandnih prostorih restavracije »Novi Svet« svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, posebno še zato, ker so bili zastopani skoraj vsi večji kraji Slovenije. Predsednik je podal izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklem letu in je v zadovoljstvo vseh navzočih z dejstvi dokazal, da je bilo društvo ravno v zadnjem poslovnem letu res agilno. Izkazalo se je, da je omalovaževanje tega dela neumestno, kajti društvu je uspelo, da je svoje glavne težnje deloma po nekaterih gg. poslancih, deloma pa z lastnim osebnim posredovanjem v Beogradu uveljavilo in doseglo, da spomenice niso bile zaman in da so bili vsi zadevni predlogi zbrani v zakonskem načrtu. Da trenutno ni prišlo do uveljavljenja, je vzrok samo v tem, ker so bili za izvedbo zakonskega predloga v sedaj veljavnem finančnem zakonu načeloma črtani vsi amandmani. Predsednik je pojasnil tudi vse ukrepe, ki jih je društvo podvzelo, da zadeva ne pride na mrtvo točko. Iz tajnikovega poročila je bilo videti, da so v minulem letu na novo upokojeni tovariši z malimi izjemami vsi pristopili v društvo in s tem dokazali svojo uvidevnost in prepričanje, da se društvo res bori za njihove interese. Predsednik je nato še pojasnil, da so tudi v južnih krajih spoznali potrebo lastne stanovske organizacije, ker so pač naše težnje v glavnem čisto ločene od ostalih državnih upokojencev zaradi posebnih zakonskih določil. Zato se tudi, tam to gibanje zelo širi in je zlasti društvo v Sarajevu doseglo že velik razmah. Tudi Dalmacija je uvidela to potrebo in ustanovilo se je bratsko društvo v Splitu. — Z vsemi je naše društvo v tovariških stikih. • » * Krajevna skupina Maribor ima svoj občni zbor dne 3. julija ob 10. uri v prostorih tovariša Senice. Vabijo se vsi stanovski tovariši iz mariborske okolice, da se ta dan potrudijo v Maribor, kjer bodo dobili o vseh navedenih zadevah podrobna pojasnila. * * * V nedeljo, dne 7. julija bo ob 9. uri na Rožniku v Ljubljani služba božja za vse pokojne stanovske tovariše. Vabljeni ste, da se s svojci udeležite zadušnice, vsi drugi pa se ta dan v svojem kraju primerno spomnite pokojnih tovarišev. © .a >© >CG ® O & 'o 03 _© 's O. P M 0 •a' 1 .a »p—< i 0.1 02 <1 SS Kr« dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Telefon 2673 Špecerija Najnižje cene! S?eže blagot Skrbna postrežba! KNJIGARNA Ljubljana Frančiškanska ulica 6 Telefon št. 3397 Račun poštne hranilnice št 10.701 Maribor Palača Banovinske hranilnice Telefon št. 2628 Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državi! Učiteljske tiskarne priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd, Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne I Postrežba točnaI Zahtevajte ceniki Kreditna zadruga državnih uslužbencev y Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. TOVARNA VIDMAR LJUBLJANA SAVLJE 18 DEŽNIK!. IDGAVKE, PERILO PRODAJALNE: Ljubljana: Pred škofijo 19 Beograd: Kralja Milana 5 Prešernova ul. 20 Zagreb: Ilica 41 a Novi Sad: Kralja Aleksandra 21 Jurišič>_va 8 Priporočam® trrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Učiteljska liskama Ljubljana Frančiškanska ulica Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761 -V"" je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lastna tvornica šolskih zvezkov Manufakturna trgovina AB1ANI & JURJ0VEC LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta. Bedmga dmwsdk usSmkam m mhm (toleečšm e. s. ® s. e. Ljubljana, Vodnikom trg štev. 5 * Telefon štev. 4421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni USilSŽbGOCi ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd. Izdaj« za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.