KRANJ, 0. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ŠT. 89 DIN 10.— I ■4 a}a: OO 9RDL / Dlrek-lar: Slavko Banflc / Ureja: VrMtatfki odbor / Odg. urednik: Tvl-irc Sakrajšek T*«i .acedtiištva v,e 'lokomobile »Oljarica« Britof za spela povsem nadoknaditi prejšnjih 1,300.000 din za nakup kamiona, »Mar- izgub, zato jim je OLO omogočil olaj- mcir« Hotavlje pa za 1,650.000 din za Savo S tem, da bodo prizadeta pod- P1:ači'!'° investicijskega elaborata za jetja formirala sredstva za samostoj- Povečanje kamnoloma dn za postavi- tev predelovalnega obrata. Nekateri odborniki okrajnega zbora s,o v razpravi sodili, da je investicijski kredit vsem podjetjem, še zlasti pa Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, r' Razgovor v skupini udeležencev plenarne seje - NAS RAZGOVOR - no razpolaganje z ugodnejšimi odstotki od doseženega prometa. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič jo zaprosila za 22 milijonov posojila iz okrajnega investicijskega potreben in so ga tudi izglasovali, sklada. Posojilo potrebuje za kritje vendar so izrekli nekaj načelnih priprtim anjkljaja pri finansiranju prve pomb k razdeljevanju investicijskih faze investicij za povečanje tkalnice, kreditov. Poglavitna misel v teh pri-Letna zmogljivost novo nabavljenih pombah jo bila ta. češ da rešuje OLO statev, ki bodo predvidoma začele prošnje za te kredite od primera do obratovati julija 1957, bo znašala 1,095.000 m širokih beljenih tkanin dvoj«o širine, ki jih zdaj primanjkuje in smo jih lani morali uvoziti Knjiga ji bogati življenje Ne bilo bi napak, če bi tokrat pokramljali z no naj marljivoj šlh bralk Ljudske knjižnice v Kranju, s tovanišioo Halko Klemenčič. »Kdaj se je v meni vzbudila želja po branju, ne bi vedela povedati. Lo ito vem, da sem doslej prebrala celo goro knjig,« ni je pripovedovala tovarišica Klemenčičeva, ko sva v živahnem po-menku razpredala m.;sli o literaturi, in pisateljih. Hkrati pa je osvetlila tudi nekatere drobce iz svojega življenja. »Učiteljski poklic me Je vodil iz kraja v kraj; službovala sem na Štajerskem, Dolenjskem in naposled v Kranju. Gotovo se bosto strinjali z menoij v tem, da učiteljski poklic ne predstavlja ».golj suhoparnega naštevanja dejstev in teoretiziranja, temveč ima hkrati opraviti tudi z vzgojo mladine. Kako bo torej vzgajal človek brez izkušenj? Glejte — in ravno iz knjig, leposlovnih in drugih, sem se naučila marsičesa; spo-onala sem življenje tudi " tistih strani, o katerih sem le bore malo vedela. Te svoje skušnje sem pozneje posredovala mladini.« »Tako delajo menda vsi učitelji,« sem setgel v besedo. »Nasprotno,« je nadaljevala učiteljica Kle-•nončičeva. »Precej učiteljev sem srečala v svojem poklicu, ki jim je bilo branje kakršnekoli [literaturo odveč. Priznati moram, da sem v vzgojne metodo takšnih prosvetnih delavcev pogo-stotna podvomila.« Na vprašanje, po čigavih delih iz slovenskega epoisilovja na-jraje sega, mi je tovarišica Klemen-čičeva odgovorila: »Skoraj bi no mogla našteti vseh domačih del. ki mi ugajajo, priznati pa moram, da je napra- vico name še posebno močan vtis delo Miška Kranjca »Kako sem jih imel rad«, kjer pisatelj opisuj o življenje v Prek-murju. Te kraje sama zelo dobro poznam, kajti tam sem službovala pet let. Zelo cenim Bevka, daljo mojstrsko risanje značajev Prežihovega Vo-ranca, Potrča in vrsto drugih. Zlasti pa rada prisluhnem Cankarjevi besedi; njegov čudoviti slog in prispodobe ml nr. dajo, da bi pogosto ne prebirala njegovih del. Isto volja 1 za njegove o-drske tekste. So spominjate Jermanovega teksta v »Hlapcih«: »Ce se Skrjanec devetkrat zakoi-ne, lajal ne bo nikoli.« Glejte — tako mi je sedel ta drobec v uho, da se ga kar ne morem znebiti. Čudno — res! Kasneje se je najin razgovor zasukal še o-krog svetovne književnosti, o kateri je vedela tovarišica Klemenčičeva presenetljivo mnogo povedati. Ko sem kasneje vprašal, kaj meni o ljudskih knjižnicah in o njihovem vzgojnem poslanstvu, mi je dejala: »Pameten človek ne bo podvomil v veliko vzgojno poslanstvo ljudsk'h knjižnic, menim pa, da pri nekaterih delavcih še vedno ni pravega zanimanja za tovrstno izobraževanje; pa tudi mladini bo treba posvečati v tem pogledu več pozornosti.« Preden sem se poslovil, mi je prijazna tovariš;ca Klemenčičeva , povedala da se zdaj, ko je upokojena, udejstvuje tudi v 0rešcirnovem pevskem zboru in učiteljskem pevskem zboru. Da pa je ona ustanovila AF2 ženski pevski zbor, današnji Prešernov pevski zbor, je tovarišica Klomenč'čeva skromno zamolčala. Le to je povedala, da so preteki soboto praznovali nj e govo 10-1 et. cibstoj a. primera, »kot jih pY>monoša prinese v pisarno« — je v prispodobi dejal eden izmed diskutantov, — ne da bi dovolj imel pred očmi potrebe vseh panog 'in krajev ter smotrno, perspektivno razvijanje celotnega gospodarstva v okraju. Razen tega bi bilo treba investicijske kredite podeljevati z natečaji. Nekatere panoge, kakor, denimo, obrt, so bile spričo pritiska drugih nujnih potreb v okraju tudi letos zapostavljene, kar je v nasprotju s smernicami zveznega in republiškega družbenega plana in s splošnimi težnjami po razvijanju področij, ki lahko bistveno pripomorejo k standardu. Okrajni zbor je ob koncu te razprave, v kateri je sodeloval tudi republiški poslanec dr. Miha Potočnik, sklenil, naj Svet za drutbemi plan in finance pri OLO te probleme skrbno prouči in da ustrezne sugestije pri sestavljanju okrajnega družbenega plana za leto 1957. Na skupni seji obeh zborov OLO pa je podpredsednik OLO in dosedanji predsednik komisije za plače tovariš Dušan Horjak prebral daljše analitično poročilo te komisije. Po razpravi, ki bi bila spričo te važne problematiko lahko nekoiiiko bolj obilna kot je bila, je OLO sprejel nekaj smernic, ki naj bi jih upošteval Svet za d a1 o v svoji bodoči dejavnosti. V podjetjih naj izpopolnjujejo organizacijo dela, pri čemer naj, če je le mogoče, določujejo norme tehnično Ig v fazi priprave dela, ne pa po dosedanji praksi. Namesto skupinskih kaže uvajati, kjer jo lo moč, individualne norme. Potrjevanje in spreminjanje norm naj bo v skladu z noveliira.no uredbo o plačah. Pravilnike o nor-(Nadaljevanje na 4. strani) Kaj sodimo o . . . TRGOVINI NA JESENICAH Bralcem bomo tokrat posredovali mnenje in predloge dveh jeseniških gospodinj, ki smo ju vprašali za njihovo težave pri preskrbi družine. Takole nam je povedala prva: »Največ skrbi mi povzroča živilski trg, ki je na Jesenicah zelo slabo založen. Izbir?, je majhna in še tisto, kar je naprodaj, je treba drago plaćati, mnogo dražje kot v Ljubljani. Kadarkoli zaidein tja, se ustavim vedno tudi na živilskem trgu in kar verjeti ne morem, da je v glavnem mestu preskrba z zelenjavo in sadjem toliko ugodnejša. Gospodinja tam lahko izbira med lepim sadjem, solato in drugimi pridelki, razen tega pjt kupi ceneje kot pri nas. Ko je bila čebula v Ljubljani še 85 dinarjev, sem jo ne. Jesenicah plačala 10 dinarjev draže. Zelje v glavah je stalo pri nas 30 do 40 dinarjev za kg, povsod drugod pa je bilo naprodaj po 20 dinarjev. Pred kratkim, bilo je na soboto, celo endivijfc nisem dobila. Mislim, d?, nisem edina med gospodinjami, ki si želim več izbire na živilskem trgu.« Druga, gospodinja je omenila, da ima prav take težave z nakupom zelenjave. Izrazila je željo, da bi bilo na Jesenicah nujno potrebno ustanoviti več trgovin s sadjem in zelenjavo, saj bi bilo na ta način ženam prihranjeno stanje v dolgih vrstah pred prodajalnami. Povedala je tudi, da so obrtne usluge zelo drage. Krpalnica,- kot Jo imajo že v Kranju, bi tudi Jeseniškim delovnim ženam prišla prav. Nazadnje smo še izvedeli, da si gospodinje z blokov na Plavžu želijo tudi tam trgovsko lokale, da jim ne bo treba za vsako malenkost v mesto. Takšne so torej želje jeseniških gospodinj. Nad pomanjkljivo preskrbo z zelenjavo so upravičeno pritožujejo. Ko pride zima, navadno zmanjka vsega. Tu bi morali tudi potrošniški sveti poseči vmes. »Sadje« Kranj bi gotovo lahko odprlo še kako prodajalno, p?> tudi Jeseničani sami bi morali pomisliti na ustanovitev podjetja za prodajo zelenjave In sadja. Pomanjkanje tovrstnih živil in draginja se vlečeta že vrsto let. Marsikdo se vprašuje, čemu kmetijske zadruge in kmetje v radovljiškem okolišu ne gojijo več vrtnih pridelkov, saj jih sedaj prinašajo na trg le branjevke s Primorskega. Na ustanovitev novih trgovin na Plavžu je občinski ljudski odbor že mislil. Vsem investitorjem, ki bodo gradili stanovanjske bloke, bo verjetno predlagal, naj spodnje prostore namenijo trgovskim lokalom. J. O. PROMETNA DISCIPLINA Vsak po svoje — pa Je cesta zatrpana. Še malo nepazljivosti, pa smo tam: nesreča GORENJSKA OBLAČILNICA BO IMELA PRODAJALNO V TRŽIČU Pooljetjii »Krojačnica« Kriiže in »Kro-jaštvO'« Tržič se v letošnjem letu borita S številnimi težavami, ker nimata dovolj naročil i.n zato tudi odpuščata delavce. Da bi Tržičani dobili konfekcijsko izdelke po ugodnejših cenah in da bi obenem rešili omenjeni obrtni podjetji iz sedanjega težkega položaja, jo Občinski ljudski odbor Tržič v dogovoru z Gorenjsko oblačilnico Kranj sklenil ustanoviti prodajalno konfekcije v Mestnem domu, za katero bi delaTii krojaški podjetji v Križah in Tržiču. J. V. V Tržiču nameravajo ustanovili elektrotehnično in rad i ome] i a nič no pod ji 1 je TržViško podjetje »RadiotehnikaN je v likvidaciji, ker pri dosedanjem načinu in obsegu poslovanja ni imelo možnosti nadaljnjega obstoja. Brez radimehanične in finomehaniične delavnico pa seveda Tržič ne more biti. Delavnica za popravilo radio aparatov, telefonskih naprav, elek liričnih motorjev in električnih aparatov, pisalnih, računskih in drugih strojev je nujno potrebna. ObLO Tržič se pogaja z Elektrotehničnim podjetjem Kranj, da bi v Tržiču ustanovilo novo podjetje. J. V. (Nadaljevanje s 1. strani) Priprave za analitsko oceno delovnih mest so že začeli v Železarni, v »Planiki«, »Iskri« in BPT v Tržiču, v drugih podjetjih pa v glavnem glede tega še niso kaj več storila, kot to, da so pokazali dobro voljo, v nekaj primerih pa celo to ne. Organi delavskega upravljanja naj bodo nosilci gibanja za večjo proizvodnost. Pri reševanju tega problema pa jo eno izmed osnovnih vprašanj tudi pripravljenost in strokovna sposobnost kadra v podjetjih. Spričo tega moramo po eni strani posvetiti vso skrb usposabljanju tega kadra, na drugi plati pa postaviti povečanje proizvodnosti dela kot političen problem, mimo katerega v podjetjih ne sme nihče, niti politične organizacije niti organi upravljanja, predvsem pa ne tehnično strokovni kader. Poročilo je nato govorilo o uresničevanju družbenega plana, potem pa jo prišla na vrsto tarifna politika. Pravilno vrednotenje dela je osnovni problem stimulativnega nagrajevanja, ki ga bomo morali urejati z analitsko oceno delovnih mest. Spričo tega, da bodo tista podjetja, ki bodo že analitsko ocenila delovna mesta, prihodnje leto lahko spreminjala tarifne postavke oziroma razpone, dobiva analitska ocena delovnih mest tudi vso materialno osnovo. GLEDE POVPREČNIH IZPLAČANIH PLAC — NA DRUGEM MESTU V LRS Povprečno izplačana plača v industriji v okraju je lani znašala 49,08 din na uro, v prvem polletju letos pa 48,62 din. Okraij Kranj je po višini povprečne izplačano plače za efektivno delovno uro — če upoštevamo vse gospodarske veje — na drugem mestu med okraji v LRS (višjo povprečno plačo je dosegel le okraj Trbovlje zaradi strukture svojega gospodarstva), ali za 2,16% nad povprečjem v LRS. Znižanje povprečnih zaslužkov v prvem polletju 1956 za 0,94% glede na zaslužke lani so povzročili zastoji zaradi pomanjkanja elektrike. V času zastojev pa so mnoge gospodarske organizacije pošiljale delavce na redni letni dopust in je bilo le del nadomestila za plače v času zastojev izplačanega do 70% tarifne postavke. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bilo v celotnem gospodarstvu okraja za 8 mesecev lani izplačanih nadomestil za plače za čas dopustov, državnih praznikov in zastojev v znesku 192,586.000 dinarjev ali 9,1% vseh izplačanih plač, v prvem polletju letos pa 107,094.0000 dinarjev aH 7% vseh izplačanih plač. Pri tem je bilo doseženo povprečno urno nadomestilo v drugem polletju lanskega leta 55 din na uro, v prvem polletju letos pa 47 din. Ta razlika ka-žo predvsem različno strukturo korist-nikov letnega dopusta glede na različna letna obdobja. To pove, da bi morale sindikalne organizacije tudi glede na zakonito predpise voditi bolj načelno politiko pri sestavljanju planov za koristenje letnih dopustov. V prvem polletju letos s0 se povečale plačo v trgovini in gostinstvu, predvsem zaradi povečanja plač v gostinstvu, od 47,04 din lani na 53,59 din na uro letos. Ta panoga torej za 2,5% presega povprečje plač v celotnem gospodarstvu. Res je, da je v tej panogi zaposlen večina kvalificiran ka- der, vendar bo to vprašanje kljub temu treba še proučiti. Najvišji mesečni znesek plač iz dobička na osebo je bil lani izplačan v živilski industriji (136% nad povprečjem v industriji). V prvem polletju letos pa so najvišji mesečni znesek plač iz dobička na osebo izplačadi v »Savi« (203,3% nad povprečjem v industriji). Vso to opozarja, da bo treba še dcikaj proučevati vso problematiko, pri čemer pa zopet zadevamo na osnovno vprašanje, na pravilno vrednotenje dela; le z urejanjem tega osnovnega problema bo micč preiti tudi na vsklajevamje plač med posameznimi! podjetji v okviru stroke, kakor tudi med panogami. NORME SO UVEDENE NA POLOVICI DELOVNIH MEST Pri urejenem gospodarstvu mora vsako podjetje vedeti, kakšen delovni učinek mora doseči, to je, koliko lahko stori povprečen delavec na določenem delovnem mestu v določenem časovnem obdobju ob normalnih proizvajalnih 'pogojih. Normiranje dela je v podjetjih v okraju že razmeroma razvito, ponekod bolj, drugod manj. Okoli 50% del v gospodarstvu v okraju je normiranih. Glede na odstotek normiranih del v panogah, ki jih obravnava dokumentacija k poročilu komisije za plače, smo v LRS na četrtem mestu. Najmanjši odstotek normiranih del je v kmetijstvu in v prometu ter smo glede teh dveh panog na devetem mestu v Sloveniji. V tekstilni industriji kranjskega okraja je normiranih za 12%manj del kot v tekstilni industriji v mariborskem okraju. NEDOPUSTNA PRAKSA PRI OBRAČUNAVANJU NORM, KI ZMANJŠUJE ZAINTERESIRANOST DELAVCEV ZA POVEČANJE STORILNOSTI V prvem polletju letos so podjetja izkazovala od 99 do 125% izpolnjevanja norm. Nerazumljiva je trditev, ki jo služila kot izgovor nekaterim odgovornim strokovnjakom v posameznih podjetjih zr. njihove očitne napake, češ da okraj — konkretno komisija za plače — ne dovoli preseganja norm nad 10%, saj ni nihče nikdar postavil zgornje meje za prekoračevanje norm. V teh ozirih je tolmačenje, ki ga prejmejo nekateri delavci, ko zahtevajo pojasnila za nekatere ukrepe pri normiranju, napačno in škoduje političnemu razpoloženju delavcev do oblastvenih organov, kakor tudi zainteresiranosti delavcev za doseganje večje storilnosti. Ni redek pojav, da delavci nočejo preveč presegati norm, ker se bojijo, da bi jim normo potem zvišali. Vsa stvar pa je taka, da nekatera podjetja dostikrat celo nezakonito, mimo postopka, ki je določen s predpisi, spreminjajo norme, da strižejo tako zvane konice (takoj revidirajo norme delavcem, ki z večjo pridnostjo daleč presežejo normo). Delavcem ponekod niti jasno ne povedo, kakšna je njihova norma, ki jo dokončno >\sfri-zirajo« šele ob obračunu v obračunskem oddelku, »popravljajo« izplačevanje norm tako, da nekomu malo odvzamejo, drugemu pa dodajo itd. Svoj delež k ustvarjanju nezaupanja do dela po normah prispeva tudi krivična delitev zaslužka v skupinski normi, kjer se često zgodi, da slab delavec oškoduje dobrega in zato le-ta izgublja zanimanjo za večjo storilnost. Tam, (Nadaljevanje na 3. strani) TE DNI PO SVETU ■ Izraelski, francoski, britanski in egiptovski topovi so utihnili. Tako bi vsaj moralo biti. Toda egiptovsko vojno vrhovno poveljstvo je objavilo-, da so angleško-francoske čete še v sredo popoldne, so pravi 13 ur po tem, ko je začel veljali sklep o ustavitvi sovražnosti, še vedno napadale Pori Said. Egiptovska vlada je privolila T prenehanje sovražnosti. Toda stavila je pet pogojev: 1. Takojšnja ustavitev sovražnosti. 2. Umik britanskih in francoskih čet z egiptovskega ozemlja. 3. Umik izraelskih sil za demarkacijsko črto, določeno s sporazumom o premirju med Egiptom i» Izraelom. 4. Omejitev dobav orožja državam na Bližnjem Vzhodu. 5. Obnova Sueškega prekopa in zagotovitev varne in nemotene plovbe po njem. Tudi Generalna skupščina Organizacijo Združenih narodov je v sredo razpravljala o položaju v Egiptu. Na dnevnem redu sta bili dve resoluciji. Ena, ki so jo predlagale Argentina, Burma, Cevlon, Danska, Ekvador, Etiopija in Švedska, ki odobravata načrt generalnega sekretarja OZN o formiranju mednarodnih sil. Druga, ki so jo predlagale azijsko-afriške dežele, v kateri zahtevajo -urnik izraelskih čet na mejo, določeno s premirjem, kakor tudi umik angio-francoskih sil z egiptovskega ozemlja. Naš stalni delegat v OZN doktor Jože Brilcj pa je v debati dejal: »Sama ustavitev sovražnosti je prav gotovo pomemben uspeh, kajti to je zmaga svetovnega javnega mnenja in dokaz moralne moči Združenih narodov. Vendar ni dovolj doseči samo ustavitev ognja. Temu koraku mora nujno slediti tudi umik vseh invazijskih sil z egiptovskega o-zemlja. Zato je to prva naloga Organizacije Združenih narodov ...« Dosedcnjl predsednik Združenih držav Amerike Dvvight Eisenh-ower je bil v sredo ponovno izvoljen za predsednika ZDA. Vsi opazovalci in komentatorji razlagajo nepričakovano visoko Eiisenho-werjevo zmago s tem, da si je le-ta pridobil ogromen vpliv v trenutno zaostrenem mednarodnem položaju. Prepričanje ljudi, da je Eisenhovver človek, ki bi utegnil še najbolje obvarovati ameriške koristi, je potisnilo v ozadje vse ostale argumente, dasi-ravno je kazalo, da*bo razlika v glasovih med obema kandidatoma znatno manjša kot leta 1952. Podcenjevanje in zapostavljanje ZDRAVIH POBUD Ni §o doJgo tega, ko je nekaj delav-cev-komunistov v javorniškem obratu jeseniške Železarne opozorilo na to, da njihov delovodja šušmari. Kljub temu je delovodja na sestanku osnovne organizacijo ZK skoraj uspel prepričati navzoče, da je on čist, njegovi kritiki pa črni. Pri tem jo izkoristil manjše napake teh delavcev. Z njim sta nekritično potegnila tudi obrato-vodja in sekretar osnovne organizacije. Delavci, ki so pravilno opozorili na šušmarjenjo delovodje, bi bili celo kaznovani (ker so bile potisnjene v ospredje samo njihove napake pri zo-persta vijanju delovodji), če ne bi stvari postavila na pravo mesto navzoča zastopnika Občinskega in tovarniškega komiteja. Očitno je v tem primeru skušala za vsako ceno prevladati beseda nekaj odgovornih uslužbencev, zapostavljeno pa je bilo mnenje nekaterih komunistov iz vrst delavcev, ki so se pravilno zavzemali za dosledno uresničevanje sklepa delavskega sveta o prepovedi šušmarjenja v tovarni. Uresničevanje tega sklepa sodi pravzaprav v vrsto ukrepov za povečevanje proizvodnosti dela in proizvodnje, saj je uperjeno zoper nedisciplino, slabo izkoriščanje delovnega časa in trošenje materiala. Tcda prav v basu, ko so komunisti v Zeiczarni *5n tudi v drugih podjetjih razpravljali o akciji za povečevanje proizvodnosti, kot o izredno pomembni družbeno politični nalogi, pa so neka- teri člani ZK v omenjeni osnovni organizaciji v javorniškem obratu na to pozabili. Kaznovati so hoteli ljudi, ki so nastopili zoper nepravilnosti, podprli pa so delovodjo, ki je šušmanl. Med utemeljitvami, ki so jih navajali, je bila tudi ta, češ da so se ti delavci postavljali po robu svojemu predpostavljenemu delovodji (eden izmed delavcev se je res upiral krivični premestitvi na drugo delovno mesto, ki je bila posledica delavčeve kritike šušmarjenja). Spričo takšnega ravnanja ni nič čudnega, da ljudje ugotavljajo: »Saj se ne izplača ničesar reč;. Delavec, k.i kaj zagreši, je takoj kaznovan, mojster pa že najde pri kom zaščito. Ce kaj rečeš, si nakoplješ na vrat samo maščevanje kakega predpostavljenega. To vzbuja v nekaterih kolektivih, ki no reagirajo dovolj odločno na tako pojave, moreče vzdušje, ki ovira konstruktivne razprave ter u-spešno odpravljanje napak, na- sejah organov samoupravljanja jo tiho, ljudje se branijo dela v teh organih tenorist Miro Brajnik, basist Ladk* Korošec in pianist dr. Danilo Svara. Vstopnice so v prodaji v knjigarni »Simon Jenko« v Kranju. Sporočamo, da nas je po mučni bolezni zapustil tovariš leon k 4 šteli c UPRAVNIK REŠEVALNE POSTAJE KRANJ Pogreb bo v soboto 10. novembra 1956 ob 15. uri lz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Požrtvovalnega sodelavca 'n zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! REŠEVALNA POSTAJA KRANJ POBUDA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V KAMNIKU REDNA POSVETOVANJA gospodarskih in političnih voditeljev v komuni KAJ SO SKLENILI na kmetijskem posvetovanja V GORENJI VASI Zadnjo nedeljo v oktobru je bilo v j ali več površin s semenskimi travami, Cc trdimo, da so so organi delavskega samoupravljanj?, in družbenega upravljanja žo uveljavili in opravičili svoj obstoj, so prav gotovo ne motimo. Hkrati pa jo treba tudi povedati, da le-ti šo iščejo, venomer znova, oblike svojega, dela. In to iskanje je lah!r.o, čc jo pravilno usmerjeno, samo pozitivno. Zanimiv primer nam kaže kamniška komuna. Na pobudo Občinskega komiteja Zvezo komunistov so zbero na sestanku vsako prvo soboto v mesecu predsedniki delavskih svetov in u-pravnih odborov, direktorji, sekretarji tovarniških komitejev ZKS in predsedniki sindikalnih podružnic iz vseh podjetij občine, kjer se pogo-voro o perečih problemih, ki jih žalijo. Občinski komite ZK in Občinski ljudski odbor sc seznanita z neposrednimi perečimi proizvodnimi in drugimi problemi v tovarnah, kar jima omogoča hitrejšo reagiranje in uspešnejše akcije, podjetja pa globlje spoznavajo gospodarsko - politične smernico našega razvoja. SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA LMS V KRANJU BOGAT DELOVNI NAČRT KRANJ, 8. novembra. Včeraj je bila v Kranju seja Občinskega komiteja LMS pod predsedstvom Lojzeta Založnika. V tem mesecu bo mladinski komite organiziral več posvetovanj in predavanj za mladinske voditelje. Posebej Pa bo organiziral posvet s člani akademskega kluba v Kranju, ki je do sedaj rezervirano in po svoje tolmačil in reševal delo svojega kluba. Nadalje bo sklican posvet voditeljev marksističnih krožkov, posvet o organizacijskih problemih mladinskih organizacij, v obliki ankete pa bodo ugotovili delo in uspehe pri uveljavljanju mladine v organih družbenega, upravljanja in priskočili na pomoč tam, kjer imajo mladinci še težave. Za voditelje kmečke mladine bo posvet o uveljavljanju mladih zadružnikov na vasi. Za voditelje vseh mladinskih aktivov in članov komiteja pa bo posebno predavanje in hkrati posvet o športu in telesni vzgoji mladine, kakor tudi. o vlogi in dolžnosti mladine v športnih organizacijah in klubih. Na seji je nastala kaj živahna razprava, ko je predsednik komiteja predlagal, da se nekatere člane komiteja izključi zaradi nedelavnosti in da se komite izpopolni z novimi aktivnejšimi člani. Vsi člani so ta predlog sprejeli z odobravanjem zavedajoč se, da bo tako delal komite laže in uspešnejše. R. C. Problematika, katero obravnavajo, jo skoraj vedno zelo pestra. Obravnavajo konkretne proizvodne probleme, probleme nagrajevanja, stanovanjska In komunalna, vprašanja ipd. Na vseh dosedanjih sestankih je prišla močno do izraza tudi neposredna skrb za delovnega človeka, ki jo lahko v okviru takega foruma neprimerno bolj učinkovita, neposredna in uspešna. Do sedaj so že rešili vrsto problemov s skupnimi močmi. Močnejša ln razvitejša podjetja pomagajo manjšim in slabše organiziranim. Ta oblika dela oziroma sodelovanja neposrednih proizvajalcev v o-kviru komune, lahko brez dvoma veliko koristi. Ne le v konkretnem reševanju problemov, temveč tudi v moralnem in političnem oziru. — Se na prvih sestankih so je namreč do- BELEŽKA ZAKAJ 1. NOVEMBRA NI BILO NEDELJSKIH KART? 1. november — Dan mrtvih je minil. Lahko rečemo, da ni bilo človeka, ki ne bi odšel na gro-bovo svojih dragih. Vendar je (o malo ljudi, ki imajo svojce pokopano tam, kjer prebivajo. Zato je bilo opaziti ta dan množico ljudi, ki je odhajala z vlaki in avtobusi v razne kraje. Ta dan in dan prej, so bili avtobusi in vlaki polni ljudi in cvetja. Toda — vedno je bilo slišati isto vprašanje: »Zakaj ni nedeljskih kart«. Odgovor je bil kratek: »1. november je dela prost neplačan dan. Nedeljske povratne karte pa. veljajo le ob praznikih.« Ob praznikih bi marsikdo prej pomislil, preden bi se odločil za. pot brez nedeljske karte. V teh dneh pa ljudje niso premišljevali. Kdor se je odločil, je šel. Marsikatera družina in posameznik si bodo morali ves me-cc tako rekoč odtegovati od ust zaradi stroškov, ki so jih Imeli na ta dan. Ne toliko zaradi dragega prevoza, kot zaradi visokih — oderuških cen rož. Saj je cena enega cveta krizan-tem naraščala kar od 50 na 80 dinarjev. Za 500 dinarjev je bil sil?, skromen šopek. Videti je bilo, da je te dni veljalo načelo: »Izkoristi priliko«. Izkoristili so torej priliko, toda — na račun delovnega človeka. Lj. gajalo, da so predstavniki nekaterih podjetij vso preveč zastopali »lastno« linijo podjetja, ki pa ima svoje korenino v ozkem gledanju na celotno problematiko komune. Ti posveti, kjer so krešejo mnenja, pa vzpodbudno vplivajo na pravilno pojmovanje gospodarsko - političnih interesov tako podjetja kot komune in skupnosti, ki nikakor no morejo in tudi ne smejo biti različni. V začetku so prišlo te težnje veliko bolj do izraza kot sedaj. To pa kaže, da udeleženci teh posvetov od meseca do meseca bolj rastejo in se razvijajo. Prav v tem pa je tudi eden moralnih uspehov takih posvetov. Taki sestanki, na katerih so zastopani vodilni samoupravni, politični in upravni predstavniki podjetij, pripomorejo tudi do enotnega nastopa vseh teh forumov in sil v podjetju, kar lahko samo koristi njihovemu razvoju. Pobudo Občinskega komiteja Zveze komunistov v Kamniku je, če ne več, vsaj pozornosti vredna. Mimo tega, da razen omenjenih pozitivnih učinkov tudi mobilizira gospodarsko manj razgledane predstavnike podjetij in jih seznanja r. najrazličnejšimi aktualnimi problemi, je to hkrati zanje tudi dobra gospodarsko-politična šola. AH morda ne bi kazalo tudi v našem okraju organizirati take ali podobno vrste posvetov? I. AUSEC Gorenji vasi posvetovanje upravnih odborov KZ iz Poljanske doline. Med zborovalce je prišel tudi Anton Peter-nelj, ki je član kmečke komisije pri Glavnem odboru SZDLS. Tajnik OZZ ing. Perovšek je govoril o bodoči kmetijsko proizvajalni poslovni zvezi za Poljansko dolino. V razpravi so kmetje opozorili na to, da ne morejo prodati vsega mleka. Mladi zadružniki pa so povedali, kako delajo. ČEDALJE VEC IZVRSTNEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA Klimatske razmere v Poljanski dolini so kakor nalašč za gojitev izbornoga semenskega krompirja. Površine, posajene s tem krompirjem, naj bi se povečale na 600 ha. Semenska postaja v Pod vrhu je pokazala zelo lepe u-spehe. Čudno pa je, da nekatera trgovska podjetja nabavljajo semenski krompir s Holandskega, medtem ko se za domačega ne zanimajo, čeprav je le-ta, po izjavah kmetijskih strokovnjakov, enakovreden inozemskemu. Semenski krompir iz Pod vrha bo glede rodnosti in kakovosti kmalu celo prekosil uvoženega. Bodoča poslovna zveza za Poljansko dolino bo morala med drugim skrbeti, da bo čedalje več njiv posajenih s semenskim krompirjem, da bo ta krompir pravilno vskladiščen in da bo šlo vse v redu z odkupom in prodajo krompirja. Kmetom naj bi poslovna zveza nudila tudi strokovne nasvete. Razen tega naj bi v tej občini zase- zadruge pa naj bi nabavile več strojev za mlačev. ZAKAJ ZASTOJ PRI ODKUPU MLEKA? V Poljanski dolini odkupuje mleko podjetje iz Škofje Loke, ki pa je kmetom že nekajkrat sporočilo: »Jutri ne bomo jemali mleka!« Zato se kmetje zdaj sprašujejo, ali mleko v mestih res že ostaja. Kmetje so se zadnja leta bolj usmerili v živinorejo, zato lahko nudijo naprodaj tudi več mleka in imajo od tega precejšnje dohodke. Zdaj pa včasih ne morejo prodati vsega mleka. Na drugi strani pa v nekaterih industrijskih krajih še ni dovolj mleka. Kmetje predlagajo, naj bi o-krajna poslovna zveza poskrbela za prodajo mleka v oddaljene industrijske kraje. Razen tega pa: ali ne bi mogle mlekarne mleka predelovati7 Kmetje bi ga predelovali doma, toda sanitarna inšpekcija tega upravičeno ne dopušča, ker hlevi niso dovolj hi-gienični. V SOVODNJU BODO ODPRLI KMETIJSKO SOLO Aktivi mladih zadružnikov v Sovod-nju, Gorenji vasi, Lučinah, Javorjah, Trebiji in Poljanah so uspešno delovali. Uspel je tudi Dan mladih zadružnikov v Gorenji vasi. V Poljanah bodo mladi zadružniki 11. t. m. pokazali, kaj so dosegli z gojitvenimi poizkusi semenskega krompirja. Letos bodo odprli tudi kmetijsko gospodarsko šolo v Sovodnju, kjer so mladi zadružniki na lastno pobudo že priredili tečaj, ki ga obiskuje 26 mladih zadružnikov. V POLJANAH BO »KROMPIRJEV BAL« Na nedeljskem posvetovanju so tudi sklenili, da bo 11. novembra v Poljanah ustanovni občni zbor kmetijske proizvajalne zveze za Poljansko dolino, popoldne pa bo prvi »krompirjev bal« v Poljanah. k. KONEC VESELE VOŽNJE HUDA RBC JE, CE SEDI ZA VOLANOM NEKDO, KI GA OBDAJAJO VINSKE MEGLICE. TO POT, V PONEDELJEK NA VSE ZGODAJ, PA SE JE TAKA STORIJA NA JELENOVEM KLANCU V KRANJU KONČALA K SRECl LE Z OKVARO AVTOMOBILA. NAJBRŽ JE BILO TUDI ZA VEiSELE POTNIKE BOLJ ZDRAVO, DA VOZILO NI MOGLO NADALJEVATI POTI BREZ KOMENTARJA Prizor, katerega sem videl preteklo nedeljo v Naklem, neposredno po nogometni tekmi med »Partizanom« in »Prešernom« iz Radovljice, me je presenetil — da ne rečem kaj hujšega. Skupina štirih aH petih nogometašev iz Nakla si je še vsa razgreta in pred očmi vseh gledalcev, podajala iz rok v roke steklenico z žganjem . .. Morda je bila to le fantovska objestnost ali »važnost«, toda vsekakor obsojanja vreden postopek, ki se posebno ne prilizuje športnikom. Do Zasedanje plenuma SZDL in OSS (Nadaljevanje z 2. strani) kjer je to le mogoče, je zato treba' namesto skupinskih uvajati individualne norme. V posebno kategorijo pa spadajo primeri, ki so bili kritizirani na nedavni konferenci komunistov v »Savi«, ko nekaterim delavcem niso priznali dosežene norme, češ da okrajna, komisija za plače to ne bi dovolila. Morda, ne bo odveč pripomba, da je tudi v kazenskem zakoniku prikrajše-vanje delavcev pri zaslužku (vede storjen nepravilen obračun) smatrano kot kaznivo dejanje. NE KAZIMO S PRSTOM SAMO NA NORMIRCE, MARVEČ NA POMANJKLJIVOSTI ORGANIZACIJE DELA Vso krivdo za tako stanje seveda ne smemo iskati pri normircih, ki so, no vedno po svoji krivdi, v očeh delavcev večkrat nekaki priganjači. Res je, da strokovni vzgoji normircev nismo posvetili dovolj pažnje. Vzgajati jih bomo morali načrtne je, kar pa ne bi imelo polnega uspeha, če ne bi predvsem odstranjevali vzrokov v organizaciji dela, ki povzročajo tako stanje. V razviti, masovni in serijski industrijski proizvodnji se more že v priprava dela točno določiti norme in normirec v obratu nima več kaj iskati s Štoparieo za delavčevim hrbtom. Posamična in maloserijska proizvodnja Pa seveda zahteva spet drugačno urejanj o norm. Vsekakor pa je priprava dela dokaj važnejša kot pa jo v nekaterih podjetjih zdaj upoštevajo. Odgovornost za te pomanjkljivosti v organizaciji dela leti predvsem na vodilno strokovnjake v podjetjih in se nekateri izmed le-teh večkrat, po krivici izgovarjajo na slabo normirce, ki pri takih razmerah v podjetjih niti ne morejo biti boljši. Ne pozabimo, da v nekaterih razvitejših industrijskih državah izpopolnjena organizacija v proizvodnem procesu že zamenjuje norme. V taki luči moramo osvetliti tudi neupravičeno trditve vodstva Pletenine v Kranju, češ da jih tržni položaj sili v nenehno zaostrovanje norm; vodstvo tega podjetja pni tem premalo sledi tržni situacija z boljšo organizacijo dela, z zniževanjem ostalih stroškov itd. IZPOPOLNITI PRAVILNIKE O NORMAH Normiranje dela je zelo zahtevna in obsežna naloga, ki je ne kaže prepuščati ljudem z manjšo strokovno prakso. Ugotavljanje delovnega učinka pa mora biti tako objektivizirano in avtomatizirano, da izključuje vsako mož-nosit subjektivnega vplivanja na obračun. Pri tem so potrebni tudi točne j ši organizacijski predpisi v podjetjih, ki naj določajo način normiranja in vse okolnosti, v katerih se norma mora revidirati, vendar morajo ti predpisi hkrati točno določati postopek pri reviziji norm. Praviilniki o normah so namreč zdaj večji del še zelo pomanjkljivi. Premije pojmujejo ponekod napačno kot nekakšne dopolnilne plače. Na tej osnovi zagovarjajo tudi premije za redno opravljanje delovnih dolžnosti, za knjigovodsko ažurnost, za dosego raznih rokov in podobno. PREMIRANJE BREZ ZADOSTNIH IN PRAVILNIH OBJEKTIVNIH MERIL KVARI TUDI ODNOSE Pomanjkljiva organizacija dela in evidenca, slaba analiza proizvodov materiala in nezadostna tehnična kontrola onemogočajo objektivno ugotavljanja doseženih uspehov. Zato mnoga podjetja izplačujejo premije brez zadostnih objektivnih meril, kar škoduje tudi odnosom v kolektivih. Za zda) premiranje šo ni dalo kakih pomembnejših rezultatov. Objektivni vzrok Je v tem, da so podjetja sestavila nove pravilnike šelo v drugi polovici letoš- njega leta in še to ne vsa. Premijske pravilnike je sestavilo 38 industrijskih podjetij (21 pa še ne), 2 gozdarska in 4 gradbena (5 podjetij še ne). Izmed 73 podjetij v teh strokah je torej sestavilo nove premijske pravilnike 44 podjetij. Razen tega je sestavilo nove premijske pravilnike še okoli 90 trgovskih podjetij, eno gostinsko in eno obrtno podjetje. Pri določevanju premijskih osnov je bilo moč ugotoviti, da skoraj nobeno podjetje nima ustreznih ekonomskih analiz o predviđenih in doseženih u-č'ni'Sn kof; so zmanjšanje izmeta, varčevanje materiala, zmanjševanje števila obratnih nezgod, povečevanje storilnosti itd. Ker podjetja teh analiz nimajo, tudi organi samoupravljanja in družbene organizacije dostikrat ne morejo delovati tako kot bi lahko, če bi se lahko oslanjalo na take analize In primerjave. SE BOLJ NEUGODNO KOT ZASTARELI STROJI LAHKO VPLIVAJO NA PROIZVODNOST ZASTARELE PROIZVODNE METODE Hudo praznino čutimo v tem, da vodstva podjetij in kolektivi ne obvladajo načel in tehnike prepotrebnega znanja, kako uvajati novo metode dela, nov odnos do dela, in dosegati racionalnejši delovni način s proučevanjem, brez večjih investicij, torej le z organizacijo dela. So tekstilne tovarne, kjer vlada že po 20 let in še več isti način dela, iste proizvodne metode. V večini podjetij pripisujejo vzrok za nizko proizvodnost dela izrabljenosti strojnega parka ali majhni storilnosti ljudi, kar pa. največkrat ni točno. Pravi vzrok temu je v tem, da vodstva podjetij ne proučujejo nenehno ustreznih metod dela, ki so se v praksi drugod že zdavnaj obnesle. Ze dolgo govorimo o tem, da bi bilo v podjetjih nujno ustanoviti oddelke z>a organizacijo dela. Toda večina podjetij še vedno nima teh oddelkov. Uspehi, ki so jih že dosegli taki oddelki v Železarni, »Iskri«, »Planiki« in BPT naj vzpodbude tudi druga podjetja. Značilno jo tudi mnenje, ki prevladuje v podjetjih tekstilne industrije, češ da pri njih ni potrebna priprava dela,. Najmanj posluha za ta vprašanja pa jo v gradbenih podjetjih, v katerih ravno to predstavlja ključno vprašanj o njihove proizvodnosti. Nekateri gradbeni strokovnjaki imajo za zdaj še vrsto izgovorov (sprostitev investicijskih sredstev, pomanjkljivi načini, pomanjkanj e ustreznega gradbenega materiala in mehanizacije, vremenske nevšečnosti itd. Toda smotrnejše bi bilo izpopolnjevati organizacijo dela ob obstoječih možnostih kot pa iskati izgovore za obstoječe stanje. Res je, da je tudi storilnost gradbenih delavcev razmeroma majhna, žal pa radi govorimo samo o nedelavnosti gradbenega delavca, no vidimo pa pomanjkljivosti, za katere je kriv organizator proizvodnj e. SKRB ZA LJUDI JE SESTAVNI DEL BORBE ZA POVEČEVANJE PROIZVODNOSTI DELA Skrb za delavca jo nedvomno sestavni del naših vsakodnevnih naporov pri graditvi in krepitvi socialističnih odnosov. Tu ne moremo govoriti zgolj o ekonomski škodi, ki jo to neurejeno vprašanje povzroča, temveč tudi o moralno-politični odgovornosti vseh, ki lahko kakorkoli vplivajo na izboljšanje položaja delovnega človeka. Gre za reševanje številnih problemov od higiensko-tehnično zaščite, zdravstvenega stanja, dopustov, zakonitej-šega reševanja delovnih odnosov, ki dostikrat povzročajo dokaj negodovanja, slabo voljo in nezaupanja v zakonitost, do izboljševanja stanovanjskih razmer, trgovine, obrti, menz itd. Razen z uresničevanjem osnovnih načel, ki, jih določa nova gospodarska politika, bi stanje na tem področju lahko znatno izboljšali tudi s tem, če bi pri tem aktivnejše sodelovali vsi družbeni činitelji. Tudi delavski sveti na pr. ne bi smeli stati pasivno ob strani, če bi se, denimo, pokazala potreba odpreti kako novo poslovalnico, ki bi skrbela za oskrbo ljudi itd. Vsa naša prizadevanja za povečanje proizvodnosti dela ne bodo dovolj uspeS-na, če no bi hkrati urejali tudi teh vprašanj. Razvijanje socialističnega gotspodar-stva je v tesni zvezi s procesom krepitve vloge neposrednih proizvajalcev v upravljanju gospodarstva. Organi delavskega samoupravljanja so v mnO-gih primerih dosegli že lepe uspehe. Skoraj ni delavskega sveta, ki ne bi že obravnaval vprašanje proizvodnosti dela in uresničevanja obveznosti, prevzetih z družbenim planom. Vendar pa so ta razpravljanja v nekaterih primerih samo načelna, brez ustreznih zaključkov. Pomemben uspeh na tem področju so dosegli delavski sveti v Železarni, v »Iskri« in »Planiki« ter v BPT v Tržiču, kjer so se res lotili konkretne realizacije zaključkov, v zadnjem času pa sta potrebo po konkretnem reševanju tega problema uvidela tudi delavska sveta v »Tiskanini« in »Savi«. Predvsem pa je treba doseči to, da so bodo organi delavskega upravljanja hkrati z vodstvenim kadrom v podjetjih pričeli intenzivnejše ukvarjati z izpopolnjevanjem organizacije dela in proizvodnje po sodobnih načelih. Sindikalne organizacije pa naj po-skrbe, da bo vse te probleme obravnaval čim širši krog ljudi, ki naj se s temi vprašanji temeljito seznanja in naj ima polno možnost, da sodeluje pri reševanju. Proizvodnost dela kaže povečevati v mobilizacijo vseh sil, ker vsakdo lahko pri tem dokaj pripomore, zato pa morajo tudi vsi biti seznanjeni z ukrepi, ki se jih v podjetjih v ta namen lotevajo. Se zlasti pa je tu nujna aktivna borba sindikalnih vodstev, komunistov, organov upravljanja in vseh pozitivnih ljudi. KAJ TAKEGA NE BOMO DOVOLILI V DOMU ONEMOGLIH V PRE DOSLJAH SKUŠAJO NEKATERE USLUŽBENKE ZARADI SLABOSTI UPRAVE VSILJEVATI SVOJE NAZADNJAŠKE NAZORE — SREDNJEVEŠKO KAZNOVANJE OSKRBOVANCEV — DELOMA SO KRIVI NEVZDRŽNIH RAZMER V DOMU TUDI NEKATERI NEDISCIPLINIRANI OSKRBOVANCI. V hodniku stavbe Doma onemoglih v Preddvoru je pribit na zid hišni red to ustanove. Obiskovalec, ki pride mimogrede v hišo, lahko prebere v IV. poglavju pod štev. 1 naslednje: »Oskrbovanci se morajo vesti dostojno in tovafiškot Nedostojni nastopi in izpadi so najstrožje prepovedani ...« In dalje v VII. poglavju pod točko 1. je zapisano: »Oskrbovanci, ki bi kršili dnevni in hišni red, se z ozirom na težo prestopka, disciplinsko kaznujejo. Disciplinske kazni so: a) opozori- v klet. Ob tej priložnosti so ga tudi teple, lasale in vlekle za brke. V kleti je bil zaprt pet ur, nakar ga je prednica na prošnjo izpustila. Podobno se mu jo primerilo tudi L maja. Vendar so ga to pot zaprle le v kopalnico. Triinoscmdesetletni Ivan Kodrič, ki je v Domu onemoglih od septembra 1953. leta, pa pravi, da prednica in sestro ne ravnajo enako z vsemi oskrbovanci. Pri tistih, ki hodijo v cerkev ali na božjo pot, zamižijo na eno oko, čo zagrešijo kak prestopek. Omenjene zlasti ščitijo Ivana Mrežarja. lo, b) premestitev iz sobe, c) zabranjen izhod iz Doma, d) pismeni opomin, e) izključitev iz Doma« Pod točko 2 pa beremo: »Disciplinske kazni pod točko a), b), c) in d) izreka upravnik doma, pod točko e) pa izreka kazen Upravni odbor Doma na predlog upravnika.« Kako pa je resnično stanje v tej godalni ustanovi? Se odgovorni ljudje ravnajo po teh pravilih hišnega reda? Oglejmo si nekaj primerov! Oskrbovanec Miha Hafner, ki je v »Čeprav sem se pritožil zaradi takega ravnanja, se stvari v Domu niso popravile. Zaradi tega, ker ne hodim v cerkev, me Mrežar venomer zmerja z najhujšimi izrazi, prednica pa ga celo zagovarja. Ko se le-ta napije in po sobah tudi razgraja, se mu ni treba bati, da bi ga zaprli v klet...« Kaj pa pravi Anton Platiša? — »Ko sem v aprilu letos prišel okoli poldneva nekoliko vinjen domov, sem se začel s prednico malce prepirati. Leta me je nato s pomočjo sestre Sabine zaprla v klet, kjer sem bil priprt Domn že od leta 1947, pravi, da je v približno 4 ure. Prednica me je kaz-aprilu letošnjega leta šel v Preddvor novala tudi na ta način, da ves mesec nisem dobil cigaret, dasiravno jih dobi vsak oskrbovanec 40 komadov na mesec. Da sem bil zaprt v kleti, je in so vrnil nekoliko vinjen. Ko je prišel v stavbo, se je skregal s prednico Genovefo Dolhar, nakar ga je le-ta s pomočjo še dveh sester zaprla vedel tudi upravnik Doma...« S SODIŠČA S kuhinjskim nožem nad očela in miličnika Seveda jo tudi tu alkohol razgrel storilca, vendar v taki meri, da postopka s tem le ne moremo opravičevati. Veselo razpoloženje ob proslavi obletnico kranjske tekstilne stavke je trajalo pozno v noč Jn do jutra. Nekateri posamezniki niso mogli stipeti, da ne bi delali nemirov. Mere ne poznajo in v svoji objestnosti postopajo neprimerno, prostaško in celo podlo. Obdolženi V. E. se je v zgodnjih jutranjih urah začel piepirati z očetom, začel jo razbijati po kuhinji, nato pa je zgrabil za kuhinjski nož in z njim hotel napasti očet.^. Sosedje, ki so to opazili, so poklicali blizu stanu-jočega miličnika, ki je takoj prišel in skušal stvar razčistiti in pomirit:. Obdolženec je nato nameraval % nožem napasti miličnika. To bi storil, če ne bi oče obdolženca onesposobi] za nadaljnji napad. Za ta svoj postopek je bil obdoiže-ni V. E. pred sodiščem v Kranju obsojen na 2 meseca in 10 dni zapora. Kdaj bo vendar že prišel čas, da se bodo zabavo končale v veselem r<*z- NA ROB ZA AVTOBUSNO ZVEZO MED KRANJEM IN KAMNIKOM Menda ni človeka na Gorenjskem, ki se ob službenem ali zasebnem potovanju v Kamnik ne bi razburjal r/a nemogoče zveze s tem mestom. Peljati se moraš n. pr. iz Kranja ali katerega drugega kraja — hočeš nočeš — skozi Ljubljano, kar časovno zelo podaljšuje vožnjo. Od Kranja do Kamnika pa je po dokaj dobri cesti komaj 22 km! Čudno jc predvsem to, da se nobeno avtobusno podjetje doslej še ni resneje oprijelo misli, da bi tako, zvezo vzpostavilo. Pomisleki? Tteh ne bi smelo biti. saj za začetek ne bi bilo treba več kot enkrat dnevno zvezo. Pozneje bi ugotovili, ali so potrebo večje. Ta zveza bi se brez dvoma tudi izplačala, saj drži cesta ves čas skozi vasi in naselja. — Morda bi lahko prevzelo pobudo podjetje »Avtopro-met« ir, Kranja? Torej: poizkusiti je treba, praksa pa bo pokazala, ali se izplača ali ne. Z vzpostavijo stalne proge pa bi mnogim ljudem ustregli. I. A. položen j u in bo človek varen pred tistimi, ki pri alkoholu ne poznajo nobene mere? L. Trgovina mu je dobro cvetela Upravnik gostišča »Dalmacija« na Jesenicah J. L. je svoje poslovne zveze izkoristil sebi v prid. Od druge polovice leta 1954 pa do meseca avgusta 1956 je nakupil pri raznih trgovskih podjetjih v Skoplju, Šibeniku, Kranju in na Jesenicah 9080 kg raznovrstnega sadja za skupno 198.CS1 din ter to sadje predelal v žganje in brinjevec. Po ugotovitvah tržne inšpekcije je dobil iz omenjenega sadja 1038 litrov žganja in 350 litrov bri-njevca. Žganje je takoj prodal po 300 din, branjevec pa po 400 dinarjev gostišču »Dalmacija«, kjer je bil zaposlen, za 633.350 din, pri čemer je imel 248.000 dinarjev zaslužka. Sodišče ga jo zaradi nedovoljenega trgovanja obsodilo na 150.000 din denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 5000 dinarjev. R. Bolničarka Angela Plut pravi, da je zapiranje oziroma kaznovanje oskrbovancev dovolil sam upravnik Doma(!) in celo dal ključ od kleti na razpolago. To so sklenili tudi na seji Upravnega odbora! Genovefa Dolhar — bolniška, strežnica je odgovorna za red v sobah. Je tudi članica upravnega odbora. Kako ravna Dolharjeva z oskrbovanci, naj nam povedo naslednji primeri: Ko sta se oskrbovanki Vida in Ančka lansko leto prepirali, je posegla vmes tudi Dolharjeva in obe udarila ter tako »napravila red«. Nekaj podobnega je ukrenila tudi z Angelo Guzel, ki se je prav tako prepirala, in jo zaprla za nekaj minut v stranišče. 29. septembra letos je bila v jedilnici pri kosilu tudi Silva Savli ter se prepirala z oskrbovanci. Ko je Dolharjeva prišla pospravljat jedilnico, jo oskrbovanko Silvo prijela za lase in jo pošteno zlasala. Tovarišica Silva pa je kar v svoji sobi in ne v jedilnici kot ostali oskrbovanci. To pa zaradi tega, ker ji je Dolharjeva svetovala, naj ne hodi v jedilnico, ker vsi okrbovanci molijo, ona pa tega ne dela... In tako naprej . .. To so suha dejstva, vendar marsikaj povedo. Povedo predvem to, da so razmere v Domu onemoglih pravzaprav nevzdržne in protizakonite. Krivi so vsekakor deloma sami oskrbovanci, v precej večji meri pa uprava Doma in nekatere njene uslužbenke — bivše nune. Nedvomno bo treba nekaj ukreniti! Predvsem je treba spremeniti sestav Upravnega odbora, ki se bo moral temeljiteje lotiti obravnavanja položaja v Domu in pripomoči, da se razmere izboljša. Tako vzdušje je res nemogoče! I. AUSEC Tole je bilo v ponedeljek. Na živilskem trgu sta so prodajalka in gospodinja pogodili za sirček, na živinskem sejmu pa je pe! minut kasneje šest tednov star pujsek «F tri tisočake menjal gospodarja Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV STROKOVNIH SOL STROKOVNO ŠOLSTVO V ŠKRIPCIH Industrija in nekatere zbornice ne prispevajo dovolj k vzdrževanju strokovnih šol. — Sole delujejo v težavnih pogojih. — Internati odklanjajo številne učence. — Šolski odbori naj se bolj poglobijo v delo. — Predavateljski kader odhaja v proizvodnjo. — Glede učnih pripomočkov je strokovno šolstvo v kranjskem okraju na boljšem kot drugod, vendar učnih knjig še manjka. Pred dnevi je bil redni letni občni zbor Društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol v Kranju. Zbor je najprej obravnaval najnovejši prediog zvezne komisije za reformo šolstva, potem pa se je v izčrpni debati dotaknil številnih problemov kranjskega strokovnega šolstva. V kranjskem okraju je 26 raznih strokovnih šol; večina jih je v Kranju. Industrijske šolo vzdržujejo podjetja, ki pa trdijo, da spričo strožjih in togih finančnih predpisov čedalje težav-neje zmorejo vzdrževanje. Sole lezejo v dolgove (metalurška industrijska šola jeseniške Železarne ima že 23 milijonov dolga) ali pa morajo usmeriti vse svoje delo v proizvodno smer, da vsaj za silo rešujejo svoj obstoj. Tudi vajenske šole so v škripcih. Podpira jih le republiška obrtna zbornica, čeprav obiskuje te šole več kot polovica vajencev iz industrije. Industrijska zbornica doslej ni dala za šolanje svojih vajencev niti dinarja. Sole nimajo primernih prostorov, inventar je star in obrabljen, učila zastarela in pomanjkljiva. Samo v Kranju bi za gradnje in opremo šol potrebovali 380 milijonov dinarjev. Internatov je odločno premalo, razen tega pa so nekateri v neprimernih stavbah (industrijska kovinarska šola »Iskre« v barakah, prav tako industrijska gumarska šola »Save«). Vajenski dom pa je v starem kranjskem gradu, katerega stolp bo skoraj praznoval sedemstoletnico obstoja. Šolski odbori še niso prav zaživel1, ker so še mladi; v prihodnje naj bi globlje posegli v problematiko. Gospodarski napredek države terja novih in novih kadrov. Na novo ustanovljenim šolam manjka predavateljev. Vzrok? Večina tehnično izobraženih kadrov se raje zaposli v industriji, kjer ima višje prejemke kot v šolah. Še vedno se smatra, da je delo v šolah neproduktivno. Toda šola proizvaja strokovno kadre, ki odločilno vplivajo na proizvodnjo. Cim boljši bodo ti kadri, tem višji bo naš narodni dohodek. Zato bo treba tudi delo predavateljev bolj ceniti! Za izboljšanje pouka na strokovn;h šolah so predavatelji napisali nekaj najpotrebnejših skript, ki jih je raz- Občni zbor (ržiških rezervnih oficirjev Rezervni oficirji tržaške občine se bodo v nedeljo zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Obravnavali bodo aktualna vprašanja, pregledali delo preteklega leta im razpravljali; o načrtih za prihodnje leto. ZA PRAZEN NIČ Z dvorišča je kot, kafra zginila kura. Ko jo je Selatnka pravkar zaman iskala, je prišel mimo sosed Tomažinec. Vrag vedi, zakaj je bil ravno to jutro tako naitakinjone volje, da je celo sosedi komaj zagodrnjal v pozdrav. Tej pa je bilo že dovolj: »Lej jo postajno, kar sam se izdaja. Nihče drug kot on mi spodbiil moje kure, ko je reviica morda zalezla na njegovo dvorišče. Lakommlki, kakršni so, so jo seveda žo daii v lonec« Prihodnji dan je Selan pretepel svojega otroka, ker ga jo videl v družbi s sosedovim. »Ti bom že .pokazal, kaj se pravi hoditi s temi cigani.« »So v senci ni dobro z njimi skupaj ležati,« je Se-lanka govorila po vasi. Sosedovi so vračali milo za drago: »Selamovi so nam dolžni nekaj tisočakov. Zdaj, ko je treba dolg vračati, se pa nalašč skregajo!« Drug drugemu so začeli pridno poti jati kokosi, ki so, no vedoč za to vojno, zlezle na tuje dvorišče. Mlatili so po svojih otrocih, dokler so tudi le-tii ni'so začeiM sovražiti med seboj. Ce so si otroci luča M kamenje, so se starši vedli, kot da tega ne vidijo. Potem so začeli hoditi po sodniji. »Magari, če založim posestvo! Naj gre ^ragu v čreva, samo da se izkažo resnica,« sta govori1-- oba soseda. Nekateri vaščanti so začeli držati s tem, drugi z drugim. ' Tomažinec je bil v upravnem odboru zadruge, zato so Selan in njegovi pristaši nehali hoditi na zadružne sestanke in so grozili, da bodo celo izstopili. Tomažinec in njegovi pa niso več prišli na sestanke SZDL, ker je bil Selan odbornik. Vas se je kratkočasila samo še s prepiri. Potem pa so otrooi nekega dne našli kuro, ki je povzročila vaški prepir, že razpadajočo v Selanovem seniku, kjer je poginila zaradi kužne bolezni. —A— To me spominja na neko drugo zgodbo, ki so je pripetila žo pred leti. Nek potnik je vstopil v kupe vagona. Bil je ves zadihan, ker je na vlak tekel, da ga ne bi zamudil. »ALi se vam ne zdi, da je tu notri nekoliko vroče in slab zrak?« je vprašal, ko se še ni dobro vsedol. Eden izmed 'potnikov jo soglašal in odprl okno. Potnica, ki jo sedela njemu nasproti, pa je ugovarjala: »Ze zdaj od nekje piha, potem bo pa naravnost name!" Sosed ji jo takoj ponudil svoj sedež. »Ne!« jo odklonila. »Živčna postanem, če ne glodam v smer vožnje. Kar okno rajo zaprite!« Pa se je začelo. Prvi potnik je okno odprl, drugi ga jo zaiprl, tretji ga je jezno potegnil dol, četrti pa ga je šo bolj razjarjen potiiisnll kvišku. Tekmovali so nekaj minut, da so bili že vsi upehana. Ze so si hoteli skočili: v lase, ko je vstopil sprevodnik, ki je ves zaiprepaščen hotel ugotoviti, zakaj ženejo taik hrup, kakor da bi divja j aga zašla v kupe. Potniki so skušali drug drugega prevpiti. Sprevodnik jo hotel nekaj spregovoriti, pa ga v gneči teles in besed ni nihče razumel. Zato se je prenini'1 po kupeju in stegnil roko skozi okno. Selo tedaj so zasopihani potniki hipoma razumeli: V oknu sploh ni bilo šipe. Slo jo le za majhno škodoželjnost, za prestiž posameznika, z-k množil in opremil Svet za šolstvo OLO. Kranjski okraj v tem pogleau prednjači pred drugimi okraji v Sloveniji. Toda strokovne literature iz industrijsko razvitih tujih držav ni mogoče dobiti, ker ni sredstev zanjo. S. O. S SEJE OLO (Nadaljevanje s 1. strani) mah je tireba izpopolniti ter jih dosledno uresničevati, da bi zagotovili zaupanje delavcev v nagrajevanje po noirmah. (Eden izmed diskutanta v je opozoril na »striženje vršičkov« preseženih no>rm in je poudaril, da to delavce dezorientira in destimulira). Kader, ki se ukvarja z normiranjem, bo treba strokovno bolj usposobiti. Gospodarsko organizacije naj se takoj lotijo priprav za popis in analitsko ocenjevanje delovnih mest, ki naj ga v industrijskih, gradbenih, prometnih in gozdnih podjetjih zaključijo do 1. julija prihodnjega leta. Podjetja, ki še niso sestavila premijskih pravilnikov ali jih vskladiila 8 predpisi, naj to store do konca leta. Člani Zbora proizvajalcev bodo po sklepu torkove seje obravnavali probleme plačno politike na sejah organov delavskega upravljanja na svojih volilnih območjih. Ob koncu seje je OLO reorganiziral Svet za delo in komisijo za plače. z-k KAJ UGOTAVLJA TRŽNA INSPEKCIJA V KAMNIKU Tržna inšpekcija je bila pri ObLO Kamnik ustanovljena šele letos v začetku julija. Od takrat jc pregledala že 49 lokalov in izdala 19 prijav, 14 sodniku za prekrške, ostale pa Okrožnemu javnemu tožilstvu. Prijave sodniku za prekrške vsebujejo navedbe o pomanjkljivem vodenju knjig, o neizkazanih cenikih, neprimernih tehtnicah, utežih in merilih. Okrožnemu tožilstvu pa je tržna inšpekcija javila kršenje predpisov uredbe o trgovanju in trgovskih podjetjih, kršenje odloka, po katerem gospodarske organizacije lahko kupujejo kmetijske pridelke neposredno od proizvajalcev, in kršenje uredbe o dodeljevanju potrošniških kreditov ter uredbo o ustanovljanju podjetij i'1 obratov. Iz analize inventarnih primanjkljajev za prvo polletje jo razvidno, da znaša vrednost presežkov v 16 trgovskih in gostinskih obratih 91.258 din, primanjkljaj v 12 obratih pa 310.34G din. Vzroko primanjkljajev komisija šo naprej ugotavlja. V oktobru je izvedla kontrolo prodaje živil v 19 obratih. Inšpekcija je vzela iz prometa za 79.208 din neužitnega blaga in dala zapreti tri obrate zaradi nepri* rnernih prostorov. Kontrolna akcija nad uresničenjem predpisov o proizvodnji in prometu ter sanitarno higienskih predpisov za promet z živili zajema na področju kamniške občine f»l obratov. Z. 4 Glas Gorttjth ST. 89 / 9. NOVEMBRA 1956 KULTURNI TEDNIK PRED NOVO PREMIERO V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Arnold F. Delderiield: »VISOK JE ZID« * Jutri zvečer bo v Prešernovem gledališču nova premiera. Kaj naj povemo v spremnem pismu našemu občinstvu ob tej prilriki? Prvič to, da je avtor jutrišnjega večera po rodu Anglež, da še danes živi nekje na angleškem, da je bil rojen 1912. leta in da &mo p^pr^n to delo ^ vzroke, ki so dogajanje sprožila. Pred taktirko režiserja SNG iz Maribora, našimi očmi se gnete usoda dveh pa- kra(nj,9kega ^j^, _ Petra Malca rov. Ob mladem paru sodoiivljamo po- Scen<) je zgmigm VLado mfrveC. So- sledice dveh vzgojnih metod in raz- deluje ves ansambel Pre5ern(>_ mm * m mM vega gledališča. Sado Jan miši j amo o vzrokih, ki so privedli starejši par (pisatelja Philipa Seartona in ravnateljico liceja Cristino Muirovo) do takšnega ravnanja v preteklosti in tudi na ravnanje v sedanjosti. Zakaj Je Philip zapustil šolo? Zakaj sedanja ravnateljica ni šla za njim? Ali ni občutila neko globljo moralno in etično odgovornost za Shiriejr in Michcla? Zategadelj se zlije ta simpatična melodrama v ubran in skrbno niansiran kontrapunkt. Starejši par se je našel v boju za srečo mlajšega, da ga ne bi odtujili, kakor so njiju odtujili po logiki puritanske vzgoje. »Visok je zid, težko ga je prelesti; pomisli, kdo si, tu te čaka smrt.« (Shakespeare - »Romeo in Julija*) praktik"; razvoj" jeseniškega gledališča Ta čas mnogo govorimo o novi šoli. Je zlasti v zadnjih letih trdno pove-Menimo, da je tudi naša uprizoritev zan s Tomažičevim delom. Zgodnja pomlad in visoko poletje antike Kratek zapis pred „Večerom starogrške lirike" v Prešernovem gledališču KRSTNA PREDSTAVA NA JESENICAH Prizor iz drugega dejanja Tomažičeve »Lepe Vide«: na španskem dvora KRSTNA PREDSTAVA V MESTNEM GLEDALIŠČU NA JESENICAH »Lepa Vida« z Miklovo Zalo namesto Vide Jožo Tomažič: „Lcpa Vida", ljudska balada o ugrabljeni materi Najprej o avtorju: Jože Tomažič je Potem o delu: osnovna značilnost glavitnega v Tomažičevi Igri ni: hre- znano ime. Njegove »Pohorske bajke«* Tomažičeve »Lepe Vide« je povedana penenja. Vidinim hrepenečim besedam so doživetje za mladega bralca — vsaj v naslovu našega bežnega kritičnega in pogledom v prvem dejanju namreč zame, se spominjam, so hile čudovito poročila — namesto Vide smo gledali ni mogoče verjeti — kako bi ji verje- doživetje. Znan je tudi kot gledališki Miklovo Zalo. li, ko pa je njeno hrepenenje nede- Motiv Lepe Vide je motiv hrepene- javno, gola verbalistika, na vse zadnje nja. Lepo Vido žene hrepenenje zdo- nepotrebno, kajti Tomažičeva Vida ne ma preko morja, hrepenenje jo vleče odide zdoma zaradi hrepenenja, tem- spet nazaj domov. Mogoče noben na- več na silo, ker jo ugrabijo? rod ni tako jasno in čisto izrazil člo- pa ge o uprizoritvi: režiral je avtor vekovega hrepenenja v umetniški be- sam Čeprav že avtor režiserju ni nu- sedi kot ravno Slovenci; dve mogočni dil kdo ve kako izbrušenega in učin- priči imamo za to, ljudsko pesem o kovitega teksta (medle Vidine medita- lepi Vidi in Cankarjevo »Lepo Vido«. Cjje v prvem dejanju, razvlečeno in Gre za to: zgodba o lepi Vidi ni nedramatsko drugo dejanje, utrudlji- balada o ugrabljeni materi, kot je vo ponavljanje in raztegovanje prizo- svojo igro podnaslovil Jože Tomažič; rov v tretjem dejanju), režiser sla- ta zgodba v vseh svojih inačicah go- bostim teksta ni bil kos. Zlasti v dru- vori o mladi ženi, ki je sama zapu- gem dejanju je od nemogočega prihoda španskega dvora dalje uprizoritev nelznajdljiva in okorna. V naslovni vlogi je nastopila Slava Maroševičeva. Z ozirom na splošno raven predstave je dala izreden lik. Uspešno so se ji približevali zlasti Marijan Stare v vlogi njenega moža. Slavko Polanc kot Maver in Tine Rant v vlogi španskega kralja. Sceno je zasnoval Jože Belič. Odlična v funkcionalnosti je bila v svojem likovnem izrazu tipičen primer sceno- KULTURNE IVERI V prostorih Moderne galerije v Ljubljani je bila v soboto odprta šesta mednarodna razstava umetniških fotografij, katere so se udeležili fotoamaterji iz 29 držav. Razstavljalci prikazujejo črnobele fotografije, barvne fotografije, diapozitive in stereo-diapozitive. Da je razstava zares kvalitetna, nam priča dejstvo, da je žirija izbrala od poslanih 2323 del le 432 fotografij. Med razstavljalci črnobele fotografije srečamo največ Jugoslovanov. Prvič so se letos predstarvili tudi fotoamaterji iz vzhodnih držav, od katerih vzbujajo posebno pozornost predstavniki SZ s svojimi barvnimi .posnetki. V Beogradu je bil pred kratkim končan četrti festival amaterskega filma. V kategoriji eksperimentalnih filmov je dobil prvo nagrado zlati kip »Zmagovalca« Ljubljančan Boštjan Hladnik za film »Pravljica o ljubezni«. To je že tretje priznanje, ki jih je prejel ustvarjalec za svoje umetniško delo. HolIywood je filmal tragično življenjsko usodo slikarja Van Gogha. V glavni vlogi Kirk Douglas. Po končanem snemanju je igralec obiskal staro Evropo in malo podstrešnico, v kateri je tragično umrl veliki umetnik. Z mastno kredo je na tid nad slikarjevim zadnjim ležiščem zapisal ime »Kirk Douglas«. Častilci umetnika' so silno ogorčeni. Zakaj le? Veliki igralec Kirk je dal slikarju, ki ga bo proslavil s svojim filmom autogram! V četrtek 15. novembra, tik pred ziod toži za zemljo in dediščino, ker stila betežnega moža in dete ter od-uprizoritvijo prvega klasičnega staro- ga je bil brat prepetnajstil in oropal šla po svetu. Hrepenenje ji je za vdalo, grškega teksta v Kranju, bo z desak imetja, Sapfo — ne glede na to, ali je da jo zapustila največ kar lahko žen-naše hiše ob spremljavi harfe prav bila lezbijka ali ne, vsa trepeče v ska ima: dom in otroka v njem. tako prvič v Kranju, in menda tudi v omami koprnenja in pričakovanja. Pri Tomažiču pa lepo Vido ugrabi-Sloveniji, interpretirana ostalina sta- Teognis joče za zemljo, plugom in jo. Tu ni več hrepenenja, ki je mla-rogrških lirskih tekstov od Hezioda, mezgi, ki orjejo polja plobejcem, ki so do mater gnalo od doma v tujino — mimo Alkaiosa, do najintimnejše lir- ga biLi pognali z zemlje... Taka je saj ni odšla sama, saj so jo ugrabili! ske izpovedi največje pesnice sveta vsa živa, še vedno estetsko učinkujoča Torej: Miklova Zala. Naslov je — božanske Sapfo, Šegavega Arhilo- in prepričljiva sta.ra lira; ritmi ne drug, sicer pa je vse tako kot v stari hosa, otožno jokajočega Teognisa, glo>- poznajo jazza in pošastnega hrupa, pripovedki iz Roža aLi v Sketovi po-bokoumnega Mimermosa, državniško zato pa jim ne gre odrekati posluha vesti: ugrabitev, sužnost, vrnitev do-razsodnega politika Solona, bojevitega za ubranost in mero. Lepo število mov. Tomažičevo igro veže z motivom Spartanca Tvrtaja in zanosnega Sofo- pesnikov, ki smo jih navedli v tem o lepi Vidi samo naslov, po krivici grafskega kiča. klovega speva o veličini in pomemb- zapisu, je izoblikovalo sebi lasten verz postavljen pred igro o Miklovi Zali. Na koncu, pa ne nazadnje: nostj človeka. in rithmos: Sapfo, Alkanos, Anakreon. Co poskušamo ugotoviti, zakaj je Jože kdor samo bežno, od daleč pozna Kakšen smisel — bo porekel kdo — Večer grške lirike je prvi v vrsti Tomažič, ko se je lotil obdelave lepe trenutni položaj jeseniškega gledali- Ima tako početje, saj je ta lirika stara takih samostojnih večerov. Temu bo- Vide nazadnje pristal v Miklovi Zali: §ča, ne more molče mimo njega. Je- več ko dvoje in pol tisočletij? Morda do v tem letu sledili še drogi, ker mogoče se ne bomo zmotili, če domne- seniško gledališče je v resni nevarno- je prav spričo te častitljive oslvelosti upamo, da bo s strani občinstva ne- varno, da ga je k temu privedla skrb sti: proračun mu je zmanjšan do to- misel spokojneje in jasneje izražena malo zanimanja za zvočno in živo za moralno čistost Vidinega lika. Mo- ilke mere, da bo težko zagotovilo svoj kot v današnjih stremljenjih. V bistvu poustvarjeno lepoto s tujih logov pri- goče se mu je zdela Vida, kakršno po- gl0H obstoj. V gledališču pa ni stagna- pa je ta lirika povsem moderna. He- nesenih utripov človeškega srca, ki znamo iz slovenske ljudske pesmi In c-je, v gledališču je lahko samo na- gppBnm^mmmmmmmmmlx>do postali tako tudi naša last. Vse književnosti, nemoralna, vredna obyo- predek ali pa nazadovanje. In če jese- tekste je prevedel iz grščine Anton Janja — kajti kaj bi drugega zasluži- niško gledališče ne bo v kratkem do- Sovre. Interpretacijo je pripravil s *a žena, ki zapusti moža in otroka sa- bilo primerne pomoči, bodo vsi napori člani igralskega zbora PG, prof. Mirko mo zaradi nekakšnega hrepenenja?! požrtvovalnih igralcev zaman — sto- Mahnič. Pa ni tako. Lepe Vide ne obsojata ne pflo na drugo pot, na pot nazado- , . . , Pesem ne nihče drugi. ki Je doslej pi- vanja. Kdo bo za to odgovoren? Gle- ■ (OP- ur,: Predpremierski prispevek sal na ta motiv - saj hrepenenja ne dališče je zapleten umetniški organi- V nedeljo dopoldne je bilo v Pre- OD uprizoritvi Sokofjeve tragedije moro obsojati nihče, ki ga pozna. zem m treba je dolg.;h let napornega šernovem muzeju v Kranju posveto- Kralj Edip bomo prinesli v naslednji Torej, še enkrat: lepa Vida je pri dela, da si po tako težkem udarcu ka-vanje kulturnih delavcev Kranja in številki). Rado Jan nas sinonim za hrepenenje. In tega po- kršen zdaj grozi jeseniškemu gledališču, spet opomore. V času, ko zidajo „KRALJ NA BETAJNOVI" NA ODRU SVOBODE v TrbovlJah eno najlepših gledaliških *IRnv\Tir A TtTtvrTKJin a v Sloveniji, grozi Jesenicam, ki ZlKOVIMILA-BREZNICA imajo moCTK) in kvalitetno gledališko Po daljšem presledku in dokončni ne maske, ga je odlikovala tudi lepa tradicijo, da bodo ostale brez že tako ureditvi vprašanja, kdo bo režiral, so modulacija glasu in pravilna dikcija, skromnega gledališča, ki se je v prese odločili igralci Svobode Žirovnica - K vsemu je pripomogla še njegova za- teklih< letih 2 velikimi napori utrdilo Breznica, da v počastitev 80-letnice res »kantorska« postava. V sceni z med občinstvom. Kaj pravijo oblastni Na posvetovanju so bili zastopani rojstva velikega slovenskega dramati- Maksom (Anderle), izpraševalcem nje- or,gani in ljudje, ki so odgovorni za kulturni delavci z vseh področij. Ugo- k'a Ivana Cankarja naštudirajo dramo gove vesti, je postal prav žalostna, to> da ima3<> tudi delavske Jesenice tovili so, da Gorenjska tako revijo »KraU na Betajnovi«. vase pogreznjena figura. ' vsaJ minimalno mero kulturnega in potrebuje in da ji tudi nudi možnosti Vsi igralci so vloge razmeroma do- Maks je bil odločen, ponosen in sa- prosvetnega življenja? Bodo mirno za obstoj in razvoj. Sestavili so širSl **T(> rešili. Kantorja je prepričevalno mozavesten človek in se ni oddaljeval gle,da,li- kako bo njihovo gledališče iniciativni odbor, ki so bo znova se- oblikoval Ciril Jalen. Poleg naravne od osnovne avtorjeve zamisli. zaradi dveh ali treh milijonov dodat-stal čez teden dni. Uredniški odbor bo gestikulacije, dognane mimike, ustrez- Župnika je odigral tovariš Matic, ki ne subvencije, ki bi jo potrebovalo GORENJSKA DOBI SVOJO REVIJO ZA UMETNOST IN KULTURO Gorenjske. Posvetovanje je sklical Klub likovnih delavcev Gorenjske z namenom, da gorenjski kulturni delavci pretehtajo možnosti za ustanovitev umetnostne in kulturne revije za Gorenjsko in da se pogovorijo o vsebinskih ter oblikovnih načelih urejanja te revije. formiran kasneje. V diskusiji je prišlo do izraza mnenje, da naj revija za začetek izhaja kot posebna mesečna priloga »Glasu Gorenjske«, kasneje, ko bo imela dovolj možnosti in moči za samostojen obstoj, pa naj so osamosvoji. Okrog LUTKARJI NA PRIMSKOVEM PRI KRANJU Lutkovno gledališče na Prrtmskovem laii pa so jo člani Svobode, je stopilo v tretje leto svojega ob- je bil zlasti dober v scenah s Kan- za normalno delo, naglo propadalo? torjem. Ženske vloge so bile čustveno Ce misli3°-» da bo gledališče v Lstem podane. Tudi vsi ostali, sodnik, niDU' ko bo imelo spet dovolj denar- adjunkt, kmetje in otroci so vložili v Ja- ponovno zaživelo na višji kvalitet-- igro vsa prizadevanja. ni ravni, je treba nedvoumno pribiti: Sceno je zasnoval režiser sam, izde- gledališče je mogoče uničiti v letu dni dvigniti ga na primerno raven pa stoja. Da je njihovo delo zares plod- revije so bodo združili gorenjski kul- no, nam priča tudi pohvala, ki so jo turni delavci, ki zdaj, ker nimajo last- prejeli od Zveze Svobod. Le-ta jim je , v. ju izročila tudi podporo 10.000 dinarjev, nega kulturnega sredasča, odhajajo „ , t * ■ ■ - ui- b Prva letošnja premiera je bila igra- drugam, zlasti v Ljubljano. Revija se na z ro.cn,imi lutkami. Izkušnje so pj- bo trudila, da bi bila tako po vsebini kazale, da so le-te otrokom mnogo kot po obliki pristopna čimširšiim slo- ljubšo kakor marionete. Oder in lutke .__. , _ , . . . . . _ so sicer še zelo skromne, kljub temu jem gorenjskega prebivalstva, ki ga .. . , ' .x pa napravijo na gledalca vtis resnič- Posebna pohvala gre režiserju, tova- Jef.KeŽk° Cek) V desetih ali PetnaJstih X.. iuri„tr..x.. v: i«_______ a_______ letih. rišu Mlekuiu, ki je mnogo truda posvetil tudi izgovarja vi, —o—• Tamburaši iz Ljubncga gostovali v Mošnjah V Mošnjah so nedavno gostovali mladi nadarjeni tamburaši iz Ljubne-ga. Zbor, ki ga tvorijo v veliki ve- Miloš Mikcln FILMI, II JIH GLEDAMO ,Balada o črnem zlatu" Ameriški pustolovski film z južno- Gary kulturnega življenja Gorenjske mja, ka jih nameravajo opra letošnjem letu precej. Ko bodo od-Posvetovanju je prisostvoval tudi pravljene še nekatere tehnične po-predsednik okrajnega Sveta za pro- manjkljivosti, bodo lutkarji laihko posveto in kulturo Slavko Bezn'ik, ki je nosni na svoj trud. — V zadnjem ča-med drugim izjavil, da je Svet že su jo tudi govora, da bo tudi Svoboda zagotovil sredstva za začetek izhajanja v Kranju ustanovila lutkovno sekc.jo. revije, oziroma priloge. V tem primeru bodo lutkarji s Pri.n- m, skovega dobili dostojnega konkurentri. zočarani, kajti dvorana ni bila zasedena niti do polovice. Zanimiva :n povprečnimi običajnimi zapleti, s p', štolami, pestmi, dirjajočimi konji in hkrati žalostna je tudi ugotovitev, da avtomobili — z eno besedo: povprečje bilo med poslušalci le malo domn- no je vse, ves film. Seveda je povpre-činov. Gostje so s svojim programom cen v svojem žanru, v neumetniški poslušalce navdušili, kar jim jamči, da Pustolovski zvrsti, torej: povprečen bodo v bodoče deležni boljšega riM« med slabimi. stka. C. Z. . mm DRIIINSKI" )ooooooooooooooo POMENKI ■lili'!,:,;!!;'!::..!:-.:!!';!!!!! N|piiWtl|i!ii|iL1l!iW DELOVNA SPOSOBNOST ZAVISI OD PRAVILNE RAZDELITVE DNEVNE J PREHRANE Zajtrk preskromen - malice nezadostne Večkrat slišimo o nepravilnem razporedu naše dnevne prehrane. Posebno z zajtrkom, kakršen je pri nas v navadi, ne moremo biti zadovoljni. Ako razdelimo povprečje dnevno potrebnih kalorij na pet dnevnih obrokov, tedaj jih pravilno razdelimo takole: Kosilo jemo z mrzlo. Kot pijača je zelo priporočljiv sadni sok. Nič več nt nujno, da je prva jed, ki jo za kosilo užijemo, juha, bodisi Malice mesna aili zelenjavna. Namesto nje Za maiiCe ni potrebno, da jemo lahko pojemo nekaj sadja, spijemo obilo, ampak dobro izbrana živila, kozarec sadnega soka ali použijemo zelo osvežujoče je zlasti sveže sadje, zeleno solato. Te jedi vzbujajo tek in pa zelenjava, kot so redkvice, Zajtrk 20 do 30%, dopoldanska ma- vplivajo na naše prebavne organe, da paradižnik, paprika, kumare itd. Ra- izločajo več prebavnih sokov ter vpil- zen tega pojejmo košček kruha, po vajo na boljše izkoriščanje jedil, ki možnosti namazanega s surovim majih še jemo za kosilo. slom. Kadar pa je le mogoče, si pri-Glavna jed naj bo sestavljena iz voščimo za dopoldanske in popoidan-beJjakovinastih živil: mesa, rib, jajc, ske malice, posebno med delovnim ča-skute, poleg pa pripravimo še krom- som skodelico svežega mleka aLi jo-pir ter obilo zelenjave, sveže, dušene gurta. Dnevne obroke si moramo razdeliti glede na delo. Ce imamo kosilo pozno popoldne, z delom pa začnemo zgodaj zjutraj, tedaj moramo imeti obilno Večerja naj bo lahka, pripravljena malico. V primerih, ko je kosilo poz-dovolj zgodaj, da ponoči ne obreme- no, naj bo večerja lahka Cim bolj pa njuje želodca. Večerja naj nudi čim bomo vrednost dnevnih obrokov pn-več spremembe in vitaminov. Zato bližali spredaj navedeni razd3litvi, Posebno važen je zajtrk. Navajeni segajmo tudi za večerjo po najrazlič- tem pravilneje bodo razdeljene po-smo, da vzamemo samo malo kave in nejših vrstah zelenjave, predvsem po trebno kalorije in tem lažje bomo u-kruha, to je največkrat že vse. Ob teh solatah, jedeh s sadjem, skuti, jajcih, spešno delali, pa tudi prebavni organi skromnih kalorijah delamo včasih tudi mleku. Toplo večerjo lahko menju- bodo na ta način v redu delovali. lica 10%, kosilo 30 do 40%, popoldan ska malica 10%, večerja 20%. Co vzamemo za merilo navedene odstotke ter jih primerjamo z našimi prehranjevalnimi navadami, tedaj vidimo, da je naš zajtrk preskromen, kosilo preobilno, malice nezadostne ali pa jih sploh ne uživamo. Količine ■*» Pa v solati prehrane napačno razdeljujemo na dnevne obroke. To neenakomerno in nepravilno razdeljevanje ima svoje neugodne posledico tudi na delovno sposobnost. Večerja Zajtrk KRZNO — LEP OKRAS Enobarven zimski plašč s krznenim •vratnikom in všitiini žepi, v vogalu na desni pa tričetrtinski plašč, ki ga lahko predelamo iz starega prekratke-ga plašča 8 ur aLi pa še več. Zaradi tega se ni treba čuditi, če smo v nekaj urah že utrujeni in težko delamo. Za pravilen zajtrk je zelo priporočljiva mlečna kaša in sveže sadje. Tak zajtrk je zelo primeren za vse starostne dobe in tudi za ljudi, ki so bolj občutljivega želodca. Ukaz naj zveni kot želja Beseda „moraš" pogosto naleti na odpor, zato se ji raje izognimo Dolžnost staršev je, da najdejo otro- rad pomaga na vrtu. Ko pa mu je ku ob vsakem času primerno zaposli- zadnjič oče dejal; »Pozno je že, Janko, tev, ob kateri se bo nekaj naučil in moraš mi pomagati!« je naletel na obenem zabaval. Seveda pa ta naloga odpor. Tonček je jezno skremžil obraz za vzgojitelje ni enostavna in se jim in s težavo požiral solze. Nejevoljno kdaj pa kdaj tudi ne posreči. Otroku je vzel v roke grabijo, in ko se je bomo le na prijeten način vzbudili očka čez nekaj časa ozrl, ni bilo o veselje do dela in ga navadili na do- Janku ne duha ne sluha. Oče se je ločen red. seveda jezil, pri tem pa ni pomislil, Janko vsak dan, ko pride iz šole, da je z robatim ukazom »moraš« ne- _ hote vzbudil v občutljivem otroku Mlada dekleta naj nosijo čim manj nakita Današnja moda nam predpisuje tudi Dopoldanskim oblekam ne pristojajo nošenje najraznovrstnejšega nakita. Po velike zaponke aLi ogrlice iz brušenega izložbah lahko vidimo ogrlice, uhane, stekla, kamna ali slične vrste okras- zapestnice, verižice, razne brose naj- kov. Ce nosite enostavno športno o- različnejših oblik in velikosti iz razno- bleko ali krilo s puloverjem, se bo k vrstnega blaga., imitacijo egipčanskega, temu najlepše podala ogrlica, mala grškega in rimskega nakita. broša ali navadni uhani. Nakit s Pri nakupovanju nakita moramo biti športnimi znaki (cepin, smuči in po- oprezne, še bolj pa, kadar ga nosimo PREDPASNIK ZA DOMAČA DELA odpor do dela. Kako drugačen učinek bi dosegel, če bi dejal: »Janko, mrak me bo prehitel, greda bo ostala neobdelana. Lahko bi mi pomagal in z gral>ijaini poravnal to zemljo. To bo mamica vesela, ko ji povem, da si mi smel pomagati.« Tedaj bi bil Janko ves srečen ob misli, da tako važno opravilo, ki mu ga je zaupal oče, res ni kar tako. Fant bi delal z veseljem in resnostjo, ki je pri delu potrebna, ter z zavestjo, da to delo tudi nekaj pomeni. Kadar mati reče Metki: »V nedeljo moraiš z menoj na obisk k stari mami!« so dekilca takoj spomni, da bi bilo igranje s sosedovimi otroci mnogo prijetnejše. Zaradi tega postane nejevoljna. Ko pa bi ji rekla: »Metka, danes grem k stari mami, lahko greš z menoj,« bi deklica komaj čakala trenutka, ko bi smela z materjo. Važno je torej, da starši postopajo z otrokom neprisiljeno. Beseda »moraš« zvend zelo ostro in zapovedovalno, zaradi česar vzbuja odpor. Beseda »smeš« pa izraženo željo povezuje z nekim vese- Športna kombinacija puloverja, jopice lim, neprisiljenim dogodkom. x in krila v ameriškem slogu dobno) spada samo k športnim oblekam, vendar pa ni nujno potreben. Navadno nosimo take znake, če gremo v hribe aLi na izlet. K poročnemu prstanu nosimo navadno prstan z majhnimi kamni. Prstan nosimo vedno na prstancu, nikoli na mezincu, ker naredi roko široko. Pečatnih prstanov ženske ne nosijo, ker so pretežki in preveč moški. Mlada dekleta in tudi nekatere žene bi recimo za ples ali podobno najraje nadele nase ves nakit, kar ga premorejo. To pa ni lepo in ves ta nakit, I izdaja samo slab okus. Najlepši nakit mladih deklet so vedre in smehljajoče so oči. Odgovor prijateljici DRAGA OLGA! Čudim se, da se tako pritožu-ješ nad gospodinjskimi pomočnicami, ki jih zaposluje kranjski Gospodinjski biro. Za opravljanje gospodinjskih del plačam jaz pomočnici 42 dinarjev na nro, razen tega pa biro prispeva še 3 dinarje od svojih dohodkov. Kranjskemu gospodinjskemu biroju priporoči, naj skuša dobiti sredstva, morda od Občinskega ljudskega odbora, da bi se nre pocenile na 30 dinarjev. V tem primeru bi se žene delavke laže posluževale njegovih uslug. Omenjaš tudi, da so nekatere gospodinje navadile pomočnice na to, da jim zapišejo v knjižico kar pol ure več. To seveda ni pravilno, vendar biro ne more nadzorovati tega, zato pa sta pri vpisu obe prisotni — gospodinja in pomočnica. Izvedela sem, da pomočnica včasih ne npa spregovoriti, če je ura pri gospodinji zaostala tudi za 60 minut. To bi bila vsekakor njena dolžnost. Glede hrane pa mislim, da biro gospodinjam ne more prepovedati, če jo pomočnicam prostovoljno dajejo. Tudi glede opredelitve boljših in slabših strank biro ne vodi nobene evidence in nima namena delali razlik. Pomočnic je malo, zato se je treba precej potruditi, da jih najde dovolj za vse stranke. Mislim pa, da tedaj, ko bo delo pomočnic bolj upoštevano, ne bo takega pomanjkanja. Precej je takih, ki delajo od šestih zjutraj do trde noči, na prošnjo stranke tudi ob nedeljah, čeprav to ni njihova dolžnost. Priporočam ti, da se priključiš kolektivu v vašem gospodinjskem biroju in pomagaš pri odpravljanju napak. Nisi bila povsem objektivna, čeprav priznavaš, da težave biro ima, vendar ne more od pomočnic zahtevati, da se vsako jutro ob osmih javljajo in poročajo, kam gredo na delo. S tem bi samo zapravljale dragoceni čas sebi In gospodinjam. Marsikatera stranka ne bi bila deležna njihovih u-■lug. Te pozdravlja Anica Recepti Cvelača s šunko ŽA MLADA DEKLETA PREDPASNIK JE NEPOGREŠLJIV KOS GOSPODINJSKE GARDEROBE. ZA DELO NAJ BO KROJEN TAKO. DA POKRIJE VEČJI DEL OBLEKE, OBENEM PA MORA BITI PRAKTIČEN, DA SE V NJEM LAHKO NEMO- S PRAVILNIM RAVNANJEM LAHKO ZNATNO PODALJŠAMO TRAJNOST PERILA Cvetačo skuhamo v slani vodi i-n ko je mehka, jo vzamemo ven, položimo v kozico ter zabelimo z razbeljenim maslom in drobtinami. Posujemo jo še z narezano šunko ter poli-jem s smetano, v kateri smo razteple jajce. Nato jo postavimo še za nekaj minut v pečico, da jajce zakrkne. SKUTA KOT NAMAZ ZA KRUH Četrt kilograma skute, malo mleka, 2 žlici paradižnikove mezge aH svežega pretlačenega paradižnika, sol, po okusu in želji še malo sladke paprike. Skuto pretlačimo in jo zmešamo z mlekom, paradižnikom, soljo in papriko. Vse skupaj mešamo, da postane rahlo. Serviramo s kruhom, krompirjem, rezanci itd. Kako si olajšam delo Za delo v kuhinji bomo uporabile veliko manj energije, če Imamo vs* potrebne stvari za pripravo jedi čimbolj pri roki (kuhinjska posoda, pribor itd.). Spretna gospodinja bo namestila vse pripomočke na notranji strani stenske omarice v neposredni bližini štedilnika. Na zid lahko denemo tudi simo cedila, razne posode in slično. V razdalji, ki jo lahko dosežemo s roko, namestimo na steni še palice 8 kljukicami. Nanje obešamo skodelico in podobno. Kuhinjske pripomočke, ki jih najpogosteje uporabljamo, denemo v srednjo polico omare. Gornja polico, ki nam je teže dosegljiva, namenimo živilom in predmetom, ki nam niso potrebni vsak dan. V spodnjem delu omare hranimo živila * večjo težino. Omenjeno razporedite* kuhinjskega pribora si oglejte tudi na skici! KUMARE S PARADIŽNIKOM Na žlici olja ali margarine prepra- Perilo sodobne žene je pretežno jz tkanino sušimo po možnosti v senci, umetne svile, nylona ali trikoja. Kljub pod nobenim pogojem pa ne v bližini TENO GIBLJEMO. BLAGO NAJ BO temu, da dajemo prednost nylonu, je peči ali štedilnika. Ko se tako perilo žimo sesekljano čebulo, dodamo na PO MOŽNOSTI PRALNO. MODEL šo vedno zelo cenjeno perilo iz nežno- posuši, ga ni treba likati. rezine narezane kumare, paradižnike barvne pralne srile, ki se prijetno Tkanine, ki so le deloma ojačane z in gobe in vse skupaj dušimo 15 mi- nosi in tudi lepo pere. Lepotni učinek nvlonom, peremo kot vse druge. nut. Nato zgostimo jed z žlico moke in trpežnost tega bomo še povečale, Perlon- tkani ne peremo prav tako in žlico kisle smetane, jo osolimo, po- čo izdelamo na njem lepe okraske, kot nylon v mlačni milnici. Likanje popramo ter dodamo sesekljanega pe- Tako vrste ročno delo smo med vojno tudi pri tem ni potrebno. teršllja in popra, in po vojni zaradi pomanjkanja časa in materiala precej opustile, zdaj pa so zopet zelo ceni, zlasti moda upošteva lepo vezenje na perilu in obleki. JESENSKA MODA PRIPOROČA CRTASTE TKANINE Bolj kakor druga leta se letos uve- kih, manšetah in žepih so za okras Trajnost perila moremo s pravilnim ljavlja črtasto blago. Crte so bodisi lahko krojene postrani, toda le, če so ravnanjem znatno podaljšati. Tu je močne in v širokih presledkih, bodisi črto ozke in umirjene, predvsem važen način, kako peremo, goste in v krepkih barvah na svetli Ce napišemo, da pokončne črte na- Nežne tkanine ne prenesejo ostrih podlagi. Crstasto blago je moderno In rede postavo vitkejšo, vam najbrž ne pralnih sredstev, prevroče vode, pa tudi praktično. Vendar je treba vedeti, povemo nič novega. Za srednje vitke tudi no mencanja in drgnenja. Naj- da obleka iz črtastega blaga, ne sme postave pa so lahko črte tako tudi po- bolje je, da jih narahlo ožmemo oz:- biti krojena tako, da je prenatrpana čez, vse od vratu, čez životek in tudi roma stiskamo v raztopini mila. z raznimi kombinacijami, ker lahko s čez krilo. Ce je obleka pravilno na- Ker se vedno bolj uveljavlja perilo tem dosežemo prav nasproten učinek, brana, bo vseeno zakrila morebitne iz nylona in perLona, je prav, da >pre- tkanina izgubi svojo učinkovitost, črte nepravilnosti ali oblino v postavi. KOLI MATERIALA. ZANJ POTRE- govorimo nekaj besed še o pranju migljajo pred očmi, in če je blago še BUJEMO EN METER BLAGA 130 cm teSa- postrani krojeno, se zelo vleče. Pri ŠIRINE, CE PA JE TKANINA OŽJA, Cisto nylon-tkanino peremo v topli blagu z diskretnimi črtami najbolj BO PREDPASNIK UKROJEN IZ VEO milnici. Barvaste kose že prej odde- prido do izraza športni kroj — črte so DELOV. PIKČASTE CRTE NA SKICI Limo za sebe. Perilo samo rahlo gne- položene samo v dve smeri, vzdolž *.n OZNAČUJEJO VSITKE. NARAMNI NA SKICI LAHKO SESIJEMO NA PREPROST NAČIN IZ KAKRŠNEGA Jabolčna pena 6 do 8 jabolk umijemo in jih spe-čemo v pečici. Nato jih pretlačimo in jih z dvema beljakoma ter z 1 del temo, nikakor pa ga ne smemo ože- povprek. Ce so črte močneje izražene sladke smetane ter s 4 žlicami slad- CE 80 DOLGE 45 cm IN 12 em Si- mati. Izpiramo ga v topli vodi, nato (široke), je treba krojiti blago tako, da korja dobro stepamo 20 minut. Peno ROKE. pa še v hladni, dokler ni čisto. Nylon- tečejo samo v eni smeri. Pri ovratni- naložimo v kozarce ali na krožnike OPOZORILO BRALKAM Vse cenjene bralke našega lista obveščamo, da bomo odslej prinašali na družinski strani tudi zdravniške nasvete. Naš sodelavec zdravnik bo odgovarjal na vsa vprašanja, s haterimi se lahko takoj obrnete na uredništvo lista. Ako pismu priložite naslov in znamko, boste prejeli odgovor tudi po pošti. Prepričani smo, da vam bodo ti nasveti pomagali v vaših bolezenskih težavah. UREDNIŠTVO ► tkati oglasi Proglašam za neveljaven pogrešani •krogli žig na ime: »Točilnica*, Otok Vis, Kranj«. Preklicujem blok št. 31824 izdan v Komisijski trgovini Kranj z dne 2. NA JESENICAH Rodile so: Marija Mohorič, kuhinj- V KRANJU Rodilo so: Angela Koritnik, gospodi nja, Kranj, Partizanska 18 — deklico; dve deklici; Štefanija Bencina, go ska pomočnica z Jesenic — dečka, Vi- spodinja Tržič, Partizanska c. "7 — da Bohinec, trg. pomočnica iz Žiro v- dečka; Justina Jerič, gospodinja Tati-nice — dečka, Štefanija Razpet, tkalka nec 1 — dečka; Marija Pečnik, preši-Zagorc Jože, Cesta na iz Srednje Dobrave — deklico, Marija valka Jelendol 10 — dečka; Marija Pavla Stegnar, gospodinja Sebenje 35" organizirane atlet, dejavnosti. V letos- sport - šport - šport - šport Kranjski atleti bodo ustanovili svoj klub Kranj do današnjega dne ni imel oktobra 1956. Rupo 26. Proda se skoro nov šivalni stroj. — — dečka, Justina Dolinar, gospodinja dečka; Rajgelj Pavlina, gospodinja Sp. Pcizve se Tavčarjeva ulica 27. iz Radovljice — dečka, Pavla Dežman, Bitnje 17 — dečka; Angela Frelih, pre- Iščcm prazno sobico od Trate do gospodinja iz Polja iz Boh. Bistrice — dilka, Forme 11 — dečka; Marija Pe- Zminca. Grem tudi kot sostanovalka*, deklico, Marija Florjančič, gospodinja star, tov. delavka Adergas 5 — deč- Ponudbe oddati na upravo Glasu Go- iz Koritnice, 2 deklici, Elvira Humar, ka; Ljudmila Skofic, gospodinja Cork renjske pod »sobica«. gospodinja iz Banjšice — dečka, Jer- Izgubljeno mesečno avtobusno vo- ca Ozebek iz Dovjega — dečka, Sil vozovnico št. 004822 Kranj—Moše progla- stra Munih, gospodinja iz Tolmina — šam za neveljavno. Rozman Franc, dečk, Marija - Ana Cebulj, uslužben- nji sezoni pa so kranjski atleti na nekaterih tekmovanjih izrazili željo, da jo zadnji čas, da tudi v Kranju začne delati atletski klub, ki bo skrbel za pravilno športno in polit, vzgojo v tej Debeljak, eospodinja iz Zg. Dobrave Rozman, predilka Kranj, Kalvarija — iepi športni panogi. Velikemu razumevanju upravnega odbora centralnega ŠAH V STRAŽISČU Šahovska sekcija v Stražišču, ki de- Moše 43. Preklicujem blok št. 30948 izdan v Komisijski trgovini Kranj z dne 29. VI. 1956. Bučar Katarina, Britof 104. 2000 kg krmiJjhega korenja prodam. Cena din 8 za 1 kg. Triler Franc, Dor-farje, Zabnica. ka z Jesenic — dečka, Elza Mertelj, lje 113 — deklico; Antonija Stalec, iuje v okviru DPD »Svoboda« je pri. gospodinja Dolenja vas 14 — deklico: redila v mesecu oktobru turnir četrto- Angela Sajovic, tov. delavka Naklo 16 kategornikov za dosego tretje katego- — deklico; Patla Grošelj, gospodinja r;j0 Ker niso mogli nastopiti vsi če- Požcnk 14 — dečka; Marija Zelnik, trtokategorniki sekcije, je vodstvo po- otroška negovalka iz Gozd - Martulj- tkalka, Predoslje 74. — dečka; Marija vabilo na turnir tudi nekaj igralcev ► Kit* ka — dečka, Ema Petrič, perica iz Celjer, predilka Šenčur 32 — deklico; Gozd Martuljka — 2 dečka, Hernruna Marija Kristan, kuharica Stari dvor Mudri, kuhar, pomočnica iz Šempetra 47 — dečka; Amalija Borič, tov. de- — deklico, Marija Rus, knjigovodkinja lavka Tržič, Bečanova 13 — dečka; z Bleda — dečka, Julka Bregar, usluž- Štefka Berčič, kmečka delavka Sr. benka z Jesenic — deklico, Ana Biz- Bitnje 74 — dečka; Antonija Bajželj, jak, delavka iz Radovljice — deklico, tov. delavka Stražišče 96 — deklico; Marija Fuj s, gospodinja iz Boh. Bi- Marija Ribnikar, Breg 9 — dečka; M;>- športnega društva in načrtnim pripravam med sezono gre zasluga, da se bodo vsi tisti, ki žele aktivno sodelovati, kakor tudi vsi prijatelji atletike, zbrali v nedeljo dopoldne v zgornji dvorani Sindikalnega doma na ustanovnem občnem zboru. Pripravljalni odbor je sestavil obširen in zanimiv delovni program za bodočo sezono. Gotovo se bo marsikdo čudil, zakaj šele v pozni jeseni ustanavljajo atletska klub. Pripravljalni odbor meni, da bo pozimi klub mnogo laže organizacijsko utrditi kot v sezoni. Za članstvo in bodoči sodniški zbor bodo medtem pripravili različna zanimiva predavanja, združena s predvajanjem strokovnih in športnih filmov. Širokemu krogu članov bodo na ta na-Turnir je potekal v ostrih čin prikazali vse mike in skrivnosti in mnogih presenečenjih »kraljice športov«. Po takšni resni pripravi bodo sp:>-mlro-i začeli z delom na atletskem stl-šču. Ni pa namen kluba le vzgoja tekmovalcev, temveč vključevanje ši- Kranja borbah Končno so si igralci razdelili mesta takole: Ljubo Djordjevič 91/*, Skrab 9, Janhar in Zliljič 8V2. Vsi našteti so s priborili tretjo kategorijo in vstop na polfinalni turnir Kranja. Vsa zasluga rokega kroga mladine, zlasti delavske, za izvedbo in hitro odigranje turnirja ter ji nuditi možnost vsestranskega KINO »STORZIC« KRANJ 9. in 10. novembra, ob 16., 18. in 20. uri italijanski film »ATILA«. 11. novembra, ob 9.30. uri ameriški film »LJUBEZEN S TUJCEM«; ob 14., 16., 18. in 20. uri italijanski barvni film »ATILA« — zadnjikrat KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 10. novembra, ameriiški film »VEČNA NEVESTA« ob 19. uri. 11. novembra italijanski barv. film »ATILA« ob 15. uri. Ameriški film »VEČNA NEVESTA« ob 17. in 19. uri. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO strice — deklico, Pavla Kokalj, gospo- rija Oman, gospodinja Sv. Petra hrib pa pripada tov. Kavčiču, turnirskemu športnega udejstvovanja. Upamo, da dinja iz Zgoše — deklico, Anica Ma- _ deklico; Amalija Možina, tov. de- vodji, ter njegovemu namestniku tova- se bo bodočemu vodstvu kluba ob po-taln, tov. delavka iz Begunj — dečka, lavka Stražišče 92 — deklico; - Ana rišu Berčiču. moči članov posrečilo uresničiti vse te Jožefa Vidmar, gospodinja z Jesenic — Ulen, vrtnarica, Savska cesta 1 — deč-dečka, Silva Pintar, tov. delavka z ka; Frančiška Sušnik, tov. delavka Bleda — deklico, Jerica Krivec, tov. Besnica 10 — deklico; Stefnija Meglic, delavka z Jesenic — deklico, Pavla Demšar, gospodinja iz Poljč — deklico, Tončka Kelbl, gospodinja iz Boh. Bele — deklico, Marija Malej, vzgoji- tov. delavka Ravne 12 — deklico; Milka Hudobivnik, tov. delavka Hrr.stje 43 — deklico; Jožefa Komac, tovarniška delavka Sv. Ana 16 — deklico; teljica z Jesenic — dekl>o, Amalija Elizabeta Penič, uslužbenka Cešnjica Kordež, delavka iz Krope — dečka, 78 — deklico; Amalija Saver, tovarni-Naza Pasič, gosp.dir.ja iz Jesenic — ška delavka Krnj, Zlato polje — de- Omeniti pa je treba, da so nekateri naloge in pričakujemo, da se bo mladinci na turnirju pokazali pre- kranjskim plavalcem, smučarjem, cejšnjo neresnost. Take in podobne kegljačem in ostalim športnikom kma- pojave je treba za vsako ceno zatreti. lu pridružila še ekipa atletskega klu- Tcmu je vzrok, da DPD »Svoboda« ba, ki bo uspešno branila barve Kra- nima v svojih vrstah odraslega člo- nja. veka, ki bi bil pripravljen presedeti vsak teden nekaj ur v krogu mladih ljudi. Jan dtčka. Marija Marcit Poljšice pri Podnartu Kuk, gospodinja gospod nj"a dečka, Anica 10. in 11. novembra,a merižki film tie'ka, Nožka Pretnar gOL=pud:n;a z »LJUBEZEN S TUJCEM«. Predstave: Jesenic — dečka, Anica Mencinger, go- v soboto ob 19. uri ter v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. KINO NAKLO klico; Sonja Cernivec, tov. delavka Primskovo 180 — deklico; Veronika l Poljubina — dva Podpeskar, knjigovodja Predoslje 9 — deklico; Albina Grebenšek, knjigove-zinja Gorenja Sava 42 —• deklico; Ivana Iljaž, delavec Bobovk 11 — deklico. Poročili so se: Anton Rup, šofer, stanujoč Ljubljana, Titova 73 in Ana Ku- >5.;dtij> • Zf!~še — nokli ti. I oročili so nt: Franc Cuznar - Franko, elektrotehnik iz Nove Gorice in 10. in 11. novembra, ameriški film Marija Derganc, uslužbenka iz Nove mer, trg. pomočnica Kranj, Planimi, »KLIC DIVJINE«-. Predstave: v soboto Gorice; Karol Bohinec, livar z Jese- samski blok; Jožef Rozman, posestnik, ob 19. uri ter v nedeljo ob 17. in 19. ► Jamu fuegled V KRANJU Zima je kot kaže v pravem pomenu besede potrkala na duri. Zato je bil ponedeljkov živilski trg v Kranju raz- n.00 Za dom in žene. Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00 in 22.00 uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« poslušajte vsak dan ob 14.40 uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedu vsak dan ob 12,30 uri. PETEK, 9. NOVEMBRA ari. KINO RADOVLJICA Od 9. do> 11. novembra, ameriški barvni revij. film »KARNEVAL V TEKSASU«. Predstave: v petek in so- Ljudmila jeienič, trg. pomočnica iz boto ob 20. uri ter v nedeljo ob 15.30, Dol Suh,0,rja 17; Martin T,a,kne,r, tov nio, C. v. Rovte 7 in Marija Beguš, Kranj, Stražišče 125 in Katarina Haf-natakarica iy Potok 3; Frderik Bre- nor, kmetovalka Zg. Bitnje 23; Aloj-mec, tov. delavec Zg. G01 fanija Kokošar, delavl Martuljka; Martin Mac vec z Jesenic Gosposvetska 35 in Jorie 11 in Ste- zij Dermota, elektromonter Sora 10 in . , r, ... ka3 iz Gozd Ivana Simnovec, tkalka Breg 13; Jožef ^j^Jf^ :ele, tov. dela- Sitar posestnik Visoko 70 ta Ladisla- »nTSt L 17.30 in 20. uri. KINO »SORA« SK. LOKA Od 9. do 11. novembra, ameriški barvni film »NE BODO MI VERJELI«. KINO KRVAVC« CERKLJE 10. in 11. novembra — zaprto. delavec z Jesenic, Jav. pot 59 in Angela Glivar, gosp. pomočnica z Jesenic, Skladiščna 7. Umrli so: Marija Rihter, roj. Pleš, gospodinja, stara 70 let, umrla na Je- va Globočnik, kmetovalka, Voglje S6; Vincenc Zavrl, posestnik Zg. Bitnje 32 in Stanislava Senk, kmetovalka Predoslje 84; Peter Celar, mesarski pomočnik Breg 6 in Zofija Uranič, trgov- ine roma pičlo obiskan. Tudi mnogim branjevkam je mraz bržčas preprečil, da bi prinesle kaj prida na trg. Cene pridelkom so bile naslednje: ec)) od 25 do 35 do 12, jajca 22, kostanj (ki ga je bilo precej) pa od 25 do 30 dinarjev za liter. 15.40 Utrinki iz literature — Gregor Strniša: Pesmi. 17.10 Športniki, pozor! 18 00 Ljudje med seboj. 18.15 Slovenske »zaljubljene pesmi« poje Planinski oktet. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. SOBOTA, 10. NOVEMBRA 11.00 Igra trio Dorka Skoberneta. 11.15 Dober dan, otroci! (Ela Peroci: Potopis). V KAMNIKU V torek se je vrvenje na živilskem ska pomočnica, Strahinj 82; Valentin trgu v Kamniku zaradi mraza začelo Zupan, posestnik Zagorice 69 in Mari- malo kasneje kot običajno. Cene so bi- 12.40 Za staro in mlado, ja Sire, kmetovalka Trstenik 18; Vik- lo v glavnem neizpremenjene. Huda 18.00 Okno v svet. tor Sitar, tov. delavec, Šenčur 259 in slana je prisilila pridelovalce, da so 18.15 Poje Gorenjski vokalni kvintet. ► fteditisie senicah^v bolnici, bivajoča Rateče 58; Antonija Česen, gosp. pomočnica Sp. pobrali vso špinačo, kolikor se je da 18 30 Jezikovni pogovori Brniki 18; Stanislav Klep, pravnik še vnovčiti, čeprav po nižji ceni. Ista 20.00 Veseli večer. Ljubljana, Petričeva 13 in Ernestina usoda je doletela domačo izabelo, ki 21°0 Igramo za ples. Franc Crv, delavec, star 26 let, umrl na Jesenicah v bolnici, bivajoč v Rib-nem 37; Jože Ravnik, oseb. upokojenec, star 73 let, umrl v Planini pod Golico 46; Franc Sovdat, kmet, star PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 51 ^ umrl na Jesenicah v bolnici, Sobota dne 10. novembra ob 20. uri: bivajoč v Volčah 104; Zvonka Knap, Premiera — Izven: Ronald Delderfield: otrok stara 1 leto in pol, umrla na »VISOK JE ZID« — režija Peter Ma- Jesenicah v bolnici, bivajoča v Kranj- lec k. g. ski gori 140; Lina Končan, roj. Za- Nedelja 11. novembra ob 16. uri: Iz- gore, oseb. upokojenka, stara 74 let, Marija Jefenc, poljedelka Bukovščica ven in za podeželje: Ronald Delder- umrla na Jesenicah v bolnici, bivajo- field: »VISOK JE ZID«. delavec, star 55 let, umrl na Jeseni- ča v Kranjski gori 57; Ivan Pivk, tov. MESTNO GLEDALIŠČE cah, Gregorčičeva 4, bivajoč istotam; JESENICE Roža Vene, otrok, stara 2 leti in pol, V soboto dne 10. novembra 1956 ob umrla na Jesenicah v bolnici, bivajo-19.30 uri, Tomažič: »LEPA VIDA«. ča na Jesenicah C. Borisa Kidriča 41; V nedeljo dne 11. novembra ob 14.30 Leon Marinšek, tov. delavec, star 28 petniški pomočnik Levčeva 33 Ljublja-uri Moliere: »SCAPINOVE ZVIJA- let, umrl na Jesenicah v bolnici, bi- na in Neža Kepec, prešivalka iz Tr-CE«. vajoč v Podkorenu 2. Drenek, nameščenka Kranj, Cankar- je je bilo dovolj po 30 din kg. jeva 17; Milutin Ristič, kovač Kranj, Jabolk je še vedno odvolj na trgu. Planina samski dom in Frančiška Ob- Neka ženska je prodajala prav lepa po lak,, strojepiska Kranj, Druhovka 38; 25 din. »Samo da jih prej prodam.« se Zmago Leskovar, elektromeh. Kranj, je opravičevala, kakor bi bilo sramo-Planina, samski dom in Marija Goste, ta prodajati sadje par dinarjev cene-pletilja Kranj, Planina blok 12; Franc je, kot je povprečna cena na Irgu. Potočnik, gozdni delavec Nemilje 6 in Sicer pa so bila od kraja vsn jesenska jabolka po 30 din kg, kar je še vedno ceneje kot v trgovinah. 17; Marjan Konc, železostrugar Gorico 18 in Marija Jamar, pom. kuharica V TRZlCU Rojeni: Marjan Meglic, roj. 2. novembra v Grahovšah 16. Poročili so se: Anton Jelovčan, ta- žiča, Proletarska cesta 14. NEDELJA, 11. NOVEMBRA 8.30 Otroška predstava — Hauff: Čarobna piščal. 9.45 Se pomnite, tovariši! — 16.00 Stanovanje za naše razmere (reportaža). 16.30 Promenadni koncert. 20.00 Večerni operni spored. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 V svetu ritmov in melodij: (jdvenjske bodice Danes pa za uvod anekdoto iz Kranja. v Ljubljani.. Ko je ves zamišljen hia čal po ljubljanskih ulicah in tuhtal, kako se bo najudobneje in najceneje vrnil v Kranj, je na svoje veliko veselje naletel na znanoa, direktorja neke kranjske tovarne. Pomisl.1 je1 »Sreča pa taka! Z direktorjevim avtomobilom se bom potegnil do Kranja!« Da si zagotovi prostor v avtomobilu, Je navezal pogovor: Novinar: Zdravo, Drejc! Ti, slišiš — ali se bom lahko peljal s teboj v Kranj? Direktor: I, seveda, zakaj pa ne! secev ga čakajo. Nekateri jeziki trdijo, Francozi bi imeli tehtne pomisleke, da so poslali ponj v Butale . . . Neki preden bi vdrli v Bašelj. hudomušnež ml je pa dejal, da vpra- % Da ne bo nesreče, svetujem Pla- šanje zdravnika ni več tako pereče, ninskemu društvu Kranj, naj popra/1 ker so našli žrtev, ki jo bedo povzdig- pešpot na Jošt. Iz zanesljivih virov nili do zdravniškega naslova. Gre sem namreč zvedel, da je že 80 let niso Novinar se je pred ™™ ™ namreč za dečka-prvošolca, ki ga bodo popravili. — Planinci — pri vzponih štipendiralii. Ce so čakali 5 mesecev, na Jošt se poslužujte naveze, pa naj čakajo še 15 let, da fant do- 9 Ločani pa res skrbe za osebno h:- študira, ljudje pa naj se medtem izo- gieno. To sem občutil tudi na lastni gibajo bolezni. koži. Ko sem jo zadnjič ob močnem # V veži kulturnega doma sem nale- dežju mahal po ozki Blaževi ulici, sem tel na oglasno desko in na njej zelo so kar PreceJ nafajhtal. Z vseh streh zanimiv razglas z dne 14. aprila 1956. $e «h> v pravih slapovih. Saj sem St Seveda ne manjka mogočnega naslova umikal, pa je le malo zaleglo. Umikal starešine lovske družine, ki opozarja sem se namreč le izpod kapa pod kap. vse posestnike, da bodo začeli polagati UP*™, da se bodo zdaj ko popravljajo zastrupljena jajca proti škodljivim pti- ***** v tej ulici lot..U tudi strešnih cam ki uničujejo pomladne posevke. *lebov. Tudi na Mestnem trgu še niso - Zdi se mi, da smo sedaj tik pred odpravili te nadloge zimo in da pišemo november. Ce pa Novinar: Kdaj se torej dobiva? Direktor: Ob šesti uri na avtobusni mislijo tudi naslednjo pomlad naotav- p^stgjU ljati jajca, naj pripišejo na razg.as: (Direktor pravi, da se je novinarju »Veljavno do leta 2000«. (Ce so jajca pri priči potegnil obraz kot kumara), okrogla, naj bo pa še letnica). % Skoraj ne pomnim, kdaj sem bil 0 Ondan me je zaneslo v Bašelj pod zadnjikrat v Komendi. Da ne bodo Storžičem. Ko sem hodil po okoliških mislili, da so brez grehov, se bom tu- hostah, sem naletel na možakarja. Po- demya H Čevlji z zelo zelo visoko in di obnje obregnil. steno sem se ga bil prestrašil. Oboro- ^ ^ O2ko K<> g€m gleda] za Nekako sredi vasi leži kulturni dom. žen je bil s strašno sekiro, ki niti krv- ub(Jg(> revic<^ ^ daje modi tako b(>Icf Tudi »Švica« mu pravijo, ker je tu niku ne bi delala sramote. Sumljivo davek) sem ^ nenadoma z.aželel, da bi središče kraja, saj imajo v njem svoje me je možakar pogledal in vprašal, bU le nekQ)j mesecev »m.0dni kraij« prostore: poštni urad, krajevni odbor kaj počnem v njegovi hosti. Pa sem ga DicT Za letošnjo zimo. bi UVGdel po_ in gostilna. — Prav v ta dom me je potolažil, ko sem mu pojasnil, da sem gebno m<>go: elegantni klobuček roka 0 Pa še tole vam moram povedati. — Zadnjič sem srečal v Tavčarjevi ulici v Kranju elegantno zastopnico ženskega spola. Počasi je lezla ob hišah, se opotekala in oprijemala zidov, da sem skočil k njej in jo vprašal, če ji je slabo. Nič takega ni bilo. Tudi njo jo namreč zgrabila ženska modna epi- ondan zaneslo. V veži sem naletel na izletnik (da sem Bodičar, sem zamol- vioe, torbico, čevlji z visoko peto — napis: Ambulanta. Oba prostora sta čal, ker sem se zbal sekire). Povedal yse 'iste haT^e namesto obleke pa fi lepo opremljena: omare, miza, stoli, mi je, da varuje svojo hosto. Ni dolgo gQV0 per0> luči — vse lepo razvrščeno in čisto, tega, ko jo nekdo — menda iz Kokrice starvmi *da bi nekatere ženske kar Res prijeten pogled! In kje so bolniki? - posekal nekemu bašeljskemu kmetu planile - tej zadnji m 20 stopinj mraza - Poznali bolezni? O, pač - bolezni po- Kasneje sem srečal še več do zob obo- Moda je moda> pQ fi y umreš! ' znajo, le zdravnika ne poznajo, ker ga roženih 'kmetov, ki so stražili svoje kratkomalo ni od nikoder. Ze pet me- gozdove. Grozni so bili! Se Anglo- Vas podravlja VAS BOD IC AR INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ razpisuj o mesto samostojne administratorke z znanjem strojepisja, stenografije in po možnosti nemščine in mesto samostojne administratorke z znanjem strojepisja. — Plač po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj ali pc dogovoru. — Ponudbe z življenjepisom pošljite na personalni oddelek podjetja do 15. novembra 1956. TISKANINA tovarna tiskanega blaga V KRANJU sprejme zaradi takojšnje zaposlitve: 3 uslužbenke za KNJIGOVODSTVO POGOJ: srednja ekonomska šola ali vsaj 6 razredov gimnazije, po možnosti z nekaj prakse, 1 uslužbenko ZA KOMERCIALNI ODDELEK POGOJ: srednja ekonomska šola ali vsaj 6 razredov gimnazije, znanje strojepisja in po možnosti kakega tujega jezika, ; 1 PREDILSKEGA MOJSTRA s prakso na prstančnih strojih, 1 APRETERSKEGA MOJSTRA, 1 MOJSTRA ZA BELILNICO, 1 LITOGRAFA POGOJ: odgovarjajoča strokovna izobrazba, po-možnosti nekaj prakse, B MLAJŠIH DELAVCEV za oplemenilnico, z regulirano vojaška obveznostjo POGOJ: dobro zdravstveno stanje, starost do 30 let, i DELAVCE-TEZAKE za zunanja dela POGOJ: dobro zdravstveno stanje, starost do 40 let. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravo podjetja TOVARNA OBUTVE »ALKA« DUPLJE PROIZVAJA: MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO OBUTEV ROČNA IZDELAVA. - CENE NIZKE »nanosi in tehnika zanimivosti film 22 milijonov Egipčanov LADJE V PREKOPU Leta 1947 Je imel Egipt 19 milijonov, letos pa ima že 22. milijonov prebivalcev. Njegova površina znaša 994300 kvadratnih kilometrov, od tega je 2.445.000 hektarov obdelovalne zemlje. Nil, »blagostanje Egipta« je na egiptovskem ozemlju dolg 1500 kilometrov, od tega je plovnih 1200 kilometrov. Najvišji egipt-ski vrh je Džebeld Gebard, ki meri 2880 metrov. S kmetijstvom in ribolovom se ukvarja 70% prebivalstva, v industriji, rudarstvu in gradnjah Je zaposlenega 10%, v prometu 2,3%, v trgovini in bankah 7,5%, v državni upravi 2,8%. Egipt pridela na leto 2,340.000 ton nafte, 40.000 ton mangana, 466.000 ton soli, 120 kilogramov zlata, njegova industrija pa izdela letno 66 milijonov metrov bombažnih tkanin, 70.000 ton olja, 375.000 ton cementa, 6000 ton alkohola; egiptovska trgovska mornarica ima 57 ladij 5 105.000 brt. Železniških prog" ima Egipt 9550 kilometrov. Na egipčanskih cestah je v prometu 50.000 osebnih, 12.000 tovornih avtomobilov in 6000 moto ciklov. Asuanski jez Načrt je drzen: za jezom bo, ko ga Vsak dan je v Egiptu 1500 ljudi več. Medtem ko se je obdelovalna zemlja Od leta 1947 povečala za 250.000 juter, . se je gostota prebivalstva povečala od *od° zf0rnadUi' "^1° J™0' k* DO 760 na 870 ljudi na kvadratni kilome- in\e,° J» m.hjard kub čnlh metrov ter In Je ena največjih na svetu ali VOde' od katere bodo ,ahko »^orisčali dvakrat tolikšna kot, n. pr. v Belgiji ali Nizozemski. Pri tem pa živi 70% Egipčanov od kmetijstva! Povprečni letni dohodek egiptovskega prebivalstva je 39 funtov, kar Je manj kot v katerikoli drugi državi z izjemo Indije. 16 milijonov felahov, ki živijo od kmetijstva, pa ima letni dohodek 6 funtov na osebo! Prejšnje vlade Egipta so storile zelo malo ali pa nič, da bi izboljšale položaj. Naserjeva vlada pa je že z enim svojih prvih ukrepov, z agrarno reformo pokazala, da se je resno lotila dviga življenjskega standarda Egipčanov: 600.000 juter razlaščene zemlje so razdelili felahom, ki dotlej niso imeli ničesar. Toda kmetijstvo je sicer važen del načrtov egiptovske vlade, ni pa edini. Egipt se hoče osvoboditi revščine in lakote, ne da bi pri tem izgubil svojo samostojnost, priborjeno s tolikimi težavami. Zato pa je treba s silovitimi napori zgraditi industrijo, nove proge Id ceste, električne centrale. SREDOZEMSKO^ A\OR|E s' tki A«ri|f • a »um sa/ jd BLIŽNJI VZHOD PUŠČICE KAŽEJO SMER NAPADOV NA EGIPT: IZRAELSKE ČETE SO VDRLE PREKO SINAJSKEGA POLOTOKA, ANGLEŠKE IN FRANCOSKE ČETE PA SO SE IZKRCALE NA JUŽNEM IN NA SEVERNEM VHODU V PREKOP MLADA ARMADA Podoficir egiptovske vojske skoraj polovico. Okrog 30 milijard kubičnih metrov vode se bo namreč izgubilo v zemljo, 10 milijard jc bo izhlapelo, okoli 20 milijard pa jc bo v stalni rezervi. Kaj pomeni Asuanski jez za Egipt? Obdelovalna zemlja se bo povečala za najmanj 30%, pridelek hrane pa se bo podvojil. Električni centrali ob starem in novem jezu bosta skupaj dajali okoli 10 milijard kilovatnih ur na leto. Zajezitev Nila bo tolišnega pomena za celotno gospodarstvo dežele, da bo potem mnogo laže izvajati ostale načrte za napredek države. Čeprav Egiptu trenutno ni mogoče uresničiti tega ogromnega načrta, pa si je vlada predsednika Nascrja z dosledno politiko pridobila toliko simpatij med Egipčani in drugod po svetu, da bo svoje dolgoročne načrte prav gotovo uresničila. Poglavitna garancija za to je navdušenost in enotnost egiptovskega ljudstva, kakršne doslej v zgodovini še ni bilo. Zgodovina Egipta je predolga, da bi jo lahko v kratkem opisali. Današnji Egipt vežejo na faraonskega in helenističnega le še prastari spomeniki sredi peščene puščave. Zgodba, ki se končuje z Gamalom Abdel Naserjem, se začenja z Amrom ibn el-Ason, ki je vodil arabske vojske ko so leta 640 v enem zaletu osvojile Sirijo, Palestino in Mezopotamijo, vdrle čez današnji sueški prekop in južno od sedanjega Kaira po-lolke Bizantince. Začelo se je skoraj tisočletje dolgo obdobje arabske vlade v Egiptu, ki se je končalo leta 1517, ko je turški sultan Selim I. pokoril mameluke in priključil Egipt turškemu cesarstvu. Z gradnjo Sueškega prekopa, ki je bil končan leta 1867, se začenja v zgodovini Egipta novo obdobje. Čeprav je bil Egipt še vedno pod turško oblastj«., se je za to prej nepomembno državo začel zanimati zahodni svet, zlasti Velika Britanija, ki je takoj spoznala važnost nove vodne poti za svoj promet z Vzhodom. Julija 1882 so se Angleži izkrcali in pri Tel el-Kabiru porazili Egipčane. Začela se je doba britanske vojaške uprave. Do začetka prve svetovne vojne je bil Egipt kljub britanski upravi formalno še vedno del turškega cesarstva. Izbruh vojne je dal priložnost za prekinitev še te zadnje vezi: proglašen je bil začasni protektorat in Angleži so na prestol v Kairu postavili Ahmeda Fauda, Faru-kovega očeta, prvega egiptovskega kralja. Popolno svobodo pa je Egipt dosegel šele junija letos, ko je cono sueškega prekopa zapustil zadnji britanski vojak in se je Naserjeva vlada lahko lotila svobodne izgradnje države. NA STRAŽI Egiptovski vojak na straži v Port Tcv-fikn, na izhodu prekopa v Rdeče morje. Vojak stoji ob levu, ki je še nedavno pričal o britanski nadvladi v tem delu sveta GAMAL ABDEL NASER Čeprav je 23. julija 1952 dozdevno stal na čelu svobodoljubnih mladih o-ficirjev egiptovske vojske, ki so vrgli stari režim in izgnali kralja Faruka, general Mohamed Nagib, je bil resnični voditelj nacionalne revolucije polkovnik Naser, ki je le iz taktičnih ozirov ostal v ozadju, ker je menil, da bo akcija bolje u-spela, če bo v ospredju znana osebnost, kakršna je bil tedaj general Nagib. Gamal Abdel Naser, ki je gotovo, če že ne najmlajši, vsaj med najmlajšimi predsedniki republik na svetu, saj ima komaj 38 let, je vse svoje življenje posvetil boju za osvoboditev svoje domovine. Njegov življenjski cilj je bil izgon tujcev in tistih, ki so jim služili — monarhije in korumpiranih dvornih politikov. Ze s 17 leti je postal član tajne mladinske organizacije, katere cilj je bila popolna osvoboditev Egipta. Zaradi sodelovanja pri demonstracijah je bil izključen iz šole. Sele leta 1937 je dobil dovoljenje za vpis v vojaško akademijo. Med arabsko-izrael-sko vojno se ga je prijelo ime •Tiger iz Faludže« zaradi izredne hrabrosti, ki jo je pokazal pri jurišu na trdnjavo Faludža. Ko je po končani vojni postal predavatelj na vojaški akademiji, je skupno s sedmimi mladimi oficirji ustanovil gibanje za osvoboditev Egipta, ki je leta 1952 izvedlo nacionalno revolucijo. Kljub temu, da je o-blastvene položaje prepustil generalu Nagibu, je Naser ostal vodja gibanja, odnosno generalni sekretar enotne egiptovske stranke. Ko je uvidel, da so pod Nagibom pridobitve revolucije v nevarnosti zaradi predsednikovega oportunizma, je odstranil Nagiba in 17. aprila 1954 sam prevzel vodstvo vlade in dežele. V notranji politiki si je Naser zastavil en sam smoter: gospodarski dvig zaostale dežele. V zunanji politiki pa je ubral pot mednarodnega sodelovanja in boja za mir, kar je še bolj dvignilo njegov ugled in ga v svetovnem merilu postavilo ob stran politikov kakršna sta Tito in Nehru. STROGA PRIPRAVLJENOST Vojaki Arabsko legije v jordanski trdnjavi ob jordansko - izraelski meji DANES OBJAVLJAMO NA ZADNJI STRANI NEKAJ DROBCEV IZ ZGODOVINE EGIPTA IN IZ ŽIVLJENJA MLADE EGIPTOVSKE REPUBLIKE 88 milijonov avtomobilov Na vsem svetu je bilo lani 88,350.009 avtomobilov. Od skupnega števila jih odpade 58,590.000 na Združene države Amerike, kjer pride en avtomobil na vsake 3 prebivalce, 4.210 tisoč na Veli* ko Britanijo, 3,260 tisoč na Kanado« 3,308 tisoč na Francijo, 2,600 tisoč na Sovjetsko zvezo, 2,139 tisoč na Zahodno Nemčijo in 1,083 tisoč na Italijo. Pri prejšnjem štetju avtomobilov januarja 1952 so jih po vsem svetu na* šteli 74,726.000, torej za 8% manj. Jaroslav Dleti: Stanislav Koržinek, madinski aktivist, je štel ženska bdtja med omahljive, neoiauiovitne elemente in je zato smatral, da je treba v odnosih z njimi izkazovati skrajno budnost in previdnost. Dalje je tudi smatral, da se on kot profesionalni! odgovorni javni delavec a) sploh ne bo ženil ali pa b) se bo ženil z dekletom, idejno dovolj podkovanim in trdnim. Ce se je zategadelj kaka dekliška glavica ojunačila in se nasmehnila Stanislavu Koržineku, jo je ta nemudoma vprašal: ali pozna pet osnovnih črt imperializma; kaj more povedati o zadušitvi boksarske vstaje v Sanghaju; kakšna je razlika med viškom vrednosti in hiperprodukcijo. Deklice pa, ki bi obvladala podobne teme, kar ni hotelo biti . . . Ko je Stanislav Kor/.'*o "*v*»nal. se je vedno bolj utrjeval v prepričanju, da je žensko bitje v svojem bistvu resnično nestanoviten element, ljubeztn pa v ogromni večini primerov nedostojen politični kompromis. Nekega prekrasnega pomladnega dne, ko se je Stanislav peljal v tramvaju, pa se je zgodilo nekaj groznega. Ko je za hip dvignil oči od časopisa, mu je zastal dih: pred njim je stal eden izmed omahljivih elementov z zlatimi kodri in zamišljenimi, svetlikajočimi se očmi. Stanislav Koržinek je takoj izgubil vso svojo razsodnost in so nenadoma ni mogel spomniti niti ene izmed štiridesetih točk uredbe, ki jo je s tako vnemo študiral za predstoječe zasedanje. Tramvaj se je premaknil in tedaj je seveda tudi sam Stanislav izkazoval nestanovitnost; opotekel se je, pa ne v prazno, ampak naravnost v prekrasno bitje, ki mu je zaradi sunka iz-bil :Lz rok denar za vozovnico. Stanislav se je spustil na kolena in naglo zbral raztreseni drobiž. Za nagrado ga je seveda obsijal očarujoč nasmešek. Čeprav na zavihku kostima lepe neznanke ni bilo niti enega znaka, kti bi kaizal na pripadnost h katerikoli množični organizaciji, Stanislav kar ni mogel odtrgati pogleda od nje. In ko ga je končno deklica še vprašala: »Ali morda veste, kje moram izstopiti, da pridem v trgovski del mesta?« — je ustrežljivo odgovoril, da gre tudi sam tja. Seveda se je zlagal: njegova ustanova je bila čisto na drugem koncu. Tako je Stanislav Koržinek korakat s prekrasno neznanko, ki mu je brez vsakršne zadrege pripovedovala, da je delala kot prodajalka v trgovini svojega očeta. Stanislavove oči &o potem-nele, ko je pomislil na to, da pravzaprav hodi s predstavnikom drobne buržoazije. Zato mu je zares precej odleglo, ko mu je še povedala, da se je oče odločil vstopiti v zadrugo in bo odslej delala v neki drugi trgovini. Stanislav Koržinek je preživljal strašne muke. Razum, ta spletkarski zapeljivec, mu je šepetal: »Vprašaj jo o petih osnovnih točkah imperializma, vprašaj jo, bodi pogumen!« Srce pa je bojazljivo stokalo1: »Ne sprašuj, ker bo potem vse propadlo.« Tako Stanislav ni poznal več samega sebe. Odgovarjal je na vprašanja svoje sopotnico z glasom, ki bi ga poslušalci njegovih referatov ne spoznali več. Z istim glasom je napovedal tudi sestanek temu več kot omahljivemu elementu. Tistega dne, ko hi moralo priti do ponovnega snidenja, »e Jo Stamislav spraševal: »Ali imam sploh pravico, jaz, osvobojeni mladinski delavec, zapravljati čas z dekletom, ki ne nosi nobenega znaka in ki ima zelo meglene pojme o sužnjeposestniškem družbenem redu? Saj prav gotovo ni sprejela nikakih obveznosti v tekmovanju za izpolnitev plana, čeprav ima prekrasne temnorjave oči. In čeprav je njena koža kot barhemt — ali plačuje redno sindikalno članarino?« S takimi razmišljanji se je mučil Stanislav Koržinek in se navsezadnje odločil, da ne bo šel na zmenek. Namesto tega bo zaključil razpravo o temi »Kako se ne oddaljevati od ljudskih množic« Prišel je domov in se, razdvojen cd svojih protislovnih misli, lotil posla. Njegov pogled se je upiral v papir, misH pa so mu blodile okoli klopce v parku. Tako je presedel celo uro in napisal en sam, samcati stavek: »Tovariši, na današnjem našem zasedanju hi želel najprej poudariti, da je njen nasmeh očarljiv, oči pa žareče.« Več ni napisal. Ni mogel. V takem stanju ga je nažla ma* ma. Prebrala je ta nerazumljivi stavek in poslušala sinovo izpoved o strašnih družbenih nasprotjih med dekliškimi kodri in petimi osnovnimi točkami imperializma. Nato mu je pa on«* »prebrala«« kratek referat o temi »Kako se ne oddaljevati od osnovnih ljudskih množic«. Po referatu je Stanislav, ne da bi si zadal kakršnekoli obveze ali formuliral resolucije — kar se je zgodilo prvič — brez diskusije, kar najhitreje nataknil jopič in se zapodil proti par* ku, boječ se samo tega, da ne bi našel klopce prazne. K sreči jo pritekel pravočasno. Iz češčine prevedel A.C 5734