URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VI 1. APRIL 1961 ST. 16 V S E B I N A OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 122. Program perspektivnega razvoja okraja Celje za razdobje od 1961. do 1965. leta. 125. Druzbeni plan okraja Celje za leto 1961. 124. Odlok o prorafunu okraja Celje za leto 1691. 125. Odlok o doloditvi udelezbe obdin v skupnih virih dohodkov. 122 Okrajni Ijuidsfci odlbor Celje je po 4. filemu zakona o pristojnositti olb&imisfkih in okrajnih Ijudiskih odborov in njihorvih onganov (Uradni list FLRJ, st 52-644/57 in 27-492/59) in 64. 61enu zakona o Okrajnih Ijudskih od-borih (Uradni list LRS, st. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zibara proLzvajalcov dne 31. marca 1961 spnejel PROGRAM PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA OKRAJA CELJE ZA RAZDOBJE OD 1961. DO 1965. LETA P r v i dei SPLOSNE ZNACILNOSTI PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBDOBJU OD 1961. DO 1965. LETA I. SPLOSNI PREGLED RAZVOJA Da se ibo gospodarstvo na dbmodju celjskega okraja r arvi j alo skladno s sploSnim gospodairskim raizvojem, je treba v prihodnjem obdobju upoStevati zlasti naslednije: 1. Prvenstveno je treba skrbeti iza to, da se bo pro-izvodnja Se nadalje razivijala z visoko stopnjo porasta. Stopnja morasta naj bo Se nadalje visoka zlasti v tistiih dejavnostih, ki imaijo v oikraju posebno ugodne pogoje. 2. Indusitrijisika proizvodnja naj se razvija na pod-lagj se boljsega izkorisdanja kaipacitet, rekonstrukcij, mehanizacije in avtomatizaicije. Bnergetske vire bo treba smotmeje izkoriSiati. Posebno velija to za lignit, ki naj bi se v bodo6e izkoriSial v oplemenitenem stanju. Inidustrija naj v bodofie .posveti vefi pozornosti ko-operaciji, boljSi izrabi surovin in odipadkov, specializa-ciji in kvalitetni izdelavi. Za boljSe izkoriSCanje surovin je zafeti z novograd-njo takSnih objektav, ki bodo zagotovili Cim smotmejSi izkoristek in bodo locirani v skladu s sploSnimi eko-nomsikimi pogoji. 3. Kuietijska proizvodnja naj se razvija Se naprej ter se usmerja iposebno v dejavnosti, ki najbolj ustre-zajo pogojem na obmoSju okraja, obenem pa naj bo po-speSeno usmerjena v Cim veCje pridelovanje za trziSCe, tako notranje kot zunanje. Raizvoj kmetijstva naj temelji na velikih sociali-stiCnih poseStvih in pospesenem proitavodnem sodelo-vanju, kajti le talko je mogoCe izkoristiti vse moderne agnotehniCne in tehniCne pridobitve ter intenzivirati kmetijsko proiizvodnjo. 4. Na podroCju gozdarsitva je treba za izboljsanje preskrbe z lesom in tudi za smotnnejSe izkoriSCanje lesne gmote prditi na sotdobne n acine gospodarjenja z gozdovi. Prditi bo treba na krCenje relativnih gozdnih zem- IjisC in prehajati na intenizivno plantaSno gojitev hitro rostoCih drevesnih vrst. 5. V gradbenistvu bo treba hitneje uvajalti mehaini-zacijo ter .zagotoviti izvajanje gradbenih dei z uporaibo scdobnejSega gradbenega materiala. 6. Promet mora zagotoviti kulturnej-si pinevoz pot-nikov in hitrejSi pnevaz blaga. 7. V trgavini, gostinstvu in ohrti je treba moder-nizirati in poveCati kapacitete. V trgavini je treba ipospesevati specializacijo in si-stem samopostrezbe oziroma samolzbire. V gostinstvu bo treba poiskrbeti iza ikuiltumejSo po-streztoo, za veCje moznosti razvedrila gostov, obenem pa posvetiti hotelsikim in turistiCnim kapacitetam veCjo pozomost. V obrti bo treba pospefevati zlasti usluinostno obrt in stremeti za Cim veCjo nrehanizacijo in sodobno orga-nizacijo dela. PovsOd, kj-er je to ekonomsko upraviiCeno, naj se ustanaviijajo obrtni centri. Obrtna in trgovinska podjetja naj posveCsjo viso pozomost razSiiritvi in ustanarvljianju servismilh delav-niilc. ' ' i i I 8. BodoCi gospodarski razvoj bo zabteval nadaljnje poveCanje investicijiskih vlaganj. Pfi investieijisikem vlaganjiu bo treba skrbeti za sMadinost vlaganj-a v go-spodarske investicije in inveslticije dmzbenega stam-darda. Pri investiranju v gospodarske orgainiizacije naj bo glavno vodilo ekonomiCnost in ren.tabilnost ter vsklaje-nost s isplosno gospodarsko politilko. 9. PoveCanje produkttv,nosti dela je ipogoj za pove-Canje osebne potrosnje, zviSanje dmzbenega stamdarda in stabilnost osebnih dohodkov. Zato je treba posveCati vso pozomost sodobni organizaciji dela in uvajanju modernih tehnoloskih postopkov. Vzporedno s tem pa je Skrbeti za vzgojo strokovnih kaidrov. PoveCana proizvodnja bo zahtevala poveCanje Ste-vila zaposlenih. To ipoveCanje naj ibo v okviru porasta proizvodnje. 10. Solstvu, zdravstvu in teliesni vzgoji bo treba v prihodnje dati trdnejSo materialno osnovo za razvoj. 11. Nadaljnja decanltralizacija uipravljanja z dose-zenimi sredstvi bo krepila vlogo ikomuine pri konkret-nem odloCanju o razdeljevanju teh sredstev na vse Ob-like potroSnje. Vloga okrajnega dmzbenega plana se zato omejuje na sploSno uismerjanje gospodarakega raz-voja. II. DRUZBENI PROIZVOD in NARODNI DOHODEK 1. Na podlagi dosezenih uspehov v zadnjih Stirih letih, dosezenih materialnih pogojev, priCakovanega porasta proizvodnje in v skladu z razvoj em, ki ga pred-videva ta program ter pmgrami viSjih politiCno- terito-riallnih enot, predvi/devamo, da bo poveCanje druzbene-ga proizvoda in naroidnega dohodka naslcdnje: — v cenah iz leta 1959 — v tisoSih din Druzbeni proizvod m m CD O) 5 1 o 49,563.289 91,798.480 185,2 13,3 Nairodni dohodek 46,075.432 85,219.872 185,0 13,3 Predvideno pavedanje proizvodnje, radumano v druzibenem proizvodu im inarodnem dohodku, bo mozno doseSi z racionalnim izkorisCanjem vseh proizvodnih zmogljivosti, z vefijo storilnostjo dela, z vkljuiitivijo ipo veSanih oziroma novlh kaipacitet, z vzpodbudnejsim na-grajevanjem in s splosnim dviigom zivljenjiske ravni. Podlaga za doseganje predvidenega dnuzbenega proiz-voda in narodnega dohodka bo tudi pravilno investi-cijsko vlaganje v posamezne gospodarske panoge kakor tudi v negospodarske dejaivnosti. 2. Ra&unamo z naslednjim gibanjem druzibenega proizvoda in narodnega dohodka po posameznih gospo darskih panogah: a) Druzbeni proizvod Gospodarscke panoge 1960 (v tisoCih din) 1QR- 1965/1960 1965 Indeks Indus trija 31,541.795 60,316.200 191,2 Kmetijstvo 8,941.938 16,400.000 183,4 Gozdarstvo 713.000 912.640 128,0 Gradbenistvo 1,461.552 2,350.000 160,7 Promet 360.796 610.782 169,2 Trgovina 2,623.095 4,574.509 174,3 Gostinstvo in turizem 552.297 1,046.877 189,5 Obit 2,493.032 4,311.472 172,9 Komunalna dejavnost 875.784 1,276.000 145,6 Skupno 49,563.289 91,798.480 185,2 b) Narodni dohodek (v 000 din) Gospodarske panoge 1960 1965 Indeks Industriija 29,121.204 55,625.000 191,0 Kmetijstvo 8,510.025 15,518.000 182,3 Gozdarstvo 680.060 863.660 127,0 Gradbenistvo 1,404.282 2,255.715 160,6 Promet 255.519 442.684 173,2 Trgovina 2,529.438 4,412.051 174,3 Gostinstvo in turizem 521.278 984.484 188,9 Obrt 2,419.890 4,187.278 173,0 Komunalna dejavnost 633.736 931.000 146,9 Skupaj: 46,075.432 85,219.872 185,0 3. Struktura druzbenega proizvoda in narodnega dohodka po posameznih gospodarskih vejah bo na-slednja: Druzbeni iproizviod Narodni dohodek % 1960 1965 1960 1965 GospodarStvo skupaj 100,0 100 100,0 100 Industrija 63,8 68,0 63,2 65,2 Kmetijstvo 18,0 15,5 18,5 18,2 Gozdarstvo 1,4 0,6 1,5 1,0 Gradbenistvo 2,9 2,9 ’,0 2,6 Promet 0,7 0,5 0,6 0,5 Trgovina 5,3 3,0 5,5 5,3 Gostinstvo in turizem 1,1 1,8 1,1 1,1 Obrt 5,0 6,1 5,2 4,9 Komunalna dejavnost 1,8 1,6 1,4 1,2 III. INVESTICIJE 1. Osnovna nadcla za vlaganje investicijskih sredstev. Investicijsko vlaganje naj bo v prihodnje naCelno taksno, da bo izagotavljalo nemoten raavoj osebne po-tnwnje. Delovni kolektiivi in komume naj usmerjajio sredsltva v investieije tako, da bo zagotovijena rast go-spodarstva in vzporedno z nj im tudi druzibenega standa rda. V bodode bo dan glaven poudanek imvestiranju iz lastniih sredstev gospodarskih organizacij in iz lokalnih investicijskih skladov. Zaito je koordinacija pri ipotros-nji teh sredstev med goapodarskimi organizacijami in komunami rmjna. Pri inivelstiranju naj se upoStevajo naslednji pogoji: — ali je nameravana investicija v skladu s smer-nicami dmzbenih planov vseh politi&io teritorialnih enat; — ali pomeni investiranje povecanje proizvodnje ob istoCasinem zmanjsevanju ali visaj obstojecem stevilu delovne sile; — ali gre za mehanizacijo in avtamatizacijo oziroma za izboljSanje tehnoloiSkaga ipostopka; — ali bo investicija pomenila zagotovitev pogojev za uspesno kooperacijo z drugimi podjetji; — ali bo iruvesticijisko vlaganije zagotovilo speci ali-zacijo proizvodnje; — ali bodo vlozena sredstva omogocila boljSe iz-koriSCamje odpadkov in surovin na sploh; — ali je z imvesticijo zagotovljeno izboljSanje kva-litete proizvodov in uvajanje za trg zanimivih ter kon-kuremonih izdelkov; — ali gre za dograditev 2e zaCetega objekta. Investicijske programe, posebno njih ekonomski dei, je podvredi zelo kritieni presoji glede na obravna-vanje rentatoilnosti in ekonomi&nosti bodo6e invegticije. Se nadalje je treba krepiti samostojnost deloivnih ko-lektivw pri odlodanju o uporatoi sredstev. Skladno s tem je krepiti vlogo komun pri razSirjmi reprodukciji ter ustrezno temu razvijati prknerne oblike zdruze-vanja. Pri izdruzevanju, ki naj temelji na -neposrednem ekonomskem iinteresu gospodarskih organizacij, je treba zagotoviti popolnoma samostojno odloSanje. Uspesno nalaganje dmzbenih linvesticijskih isred-stev bo mozno, ce bodo pri investiranju merodajnj le ekonomski ciniteiji in bodo odipravljeni vsi administrati vni posegi. Skrh za skrajsanje gradbonih rokov bodi skrb gradbenih podjetij, kakor tudi projelktantskih organizacij ter investitorjev samih, ki naj -pri sklepanjiu po-godb upoStevajo tudi ta dinitelj. Izdelava investicijskih programov in nadrtov naj se poverja le za to pootolaiSCenim instiitucijam, (ki naj skrbe za Se veiji razvoj in mobilizacijo strokovnih kadrov. 2. Obscg in struktura investicij v osnovna sredstva. Za nameravani obseg gospodarskih investicij in in-vesticij dmzbenega Standard a bi potrebovali priblizno naslednja sredstva: — cene iz leta 1959 — v milijonih din Skupn oPovprodno Letno Indelks 1961-65 1961-65 1961-651961-60 Skupne investicije 69.496 9.427 13.899 147,4 — gospodarstvo 49.998 6.808 10.000 146,9 — druzbeni Standard 18.946 2.497 3.789 151,7 — drzavna uprava in os talo 552 122 110 90,5 Skupne iovesticije v osnovna sredstva se bodo v bodofie letno povecale za 8,25 %. Strukitura jnvesticij na p odi agi gomjih podatkav bo torej naslednja: 1957-60 1961-65 Skupne investicije % 100,0 100,0 — gospodarstvo 72,2 71,9 — druzibeni Standard 26,5 27,3 — drzavna uprava in ostalo 1,3 0,8 Po posamenzih panogah so predvidene naslednje investicije: cene iz leta 1959 v milijonih din Povprecno letno TnriAks 1957-60 1961-65 maieK,s Industrija 4,253 6,558 154,2 Kmetijstvo 1,379 1,850 134,2 Gozdarstvo 157 200 127,2 Gradbenistvo 125 190 151,6 Promet 173 311 180,0 Trgovina 438 430 98,2 Gostinstvo 125 210 167,6 Obrt Gospodarsike panoge 158 251 158,9 skupaj 6,808 10,500 146,9 \ Struktura inivesticij bo naslednja: '1957-60 1961-65 Industrija 62,5 65,6 Kmetijstvo 20,3 18,5 Gozdaratvo 2,3 2,0 GradbeniStvo 1,8 1,9 Promet 2,6 3,1 Trgovina 6,4 4,3 Gostinstvo 1,8 2,1 Obrt 2,3 2.5 Gospodarske panoge skupaj 100,0 100,0 % V industriji bo Idam poiidarak zlasti rekonstrukci-jam z mammam, da se proizvodmja mehanizira, awto-matizira in specializira. V tcm obd-Obju je zagotoviiti postaviterv daljmovoda Soslanj—Velenje in Dravograd—Velenje. Ker proiizrvodnja rj avega prcmoga v kasnejsem Ob-ddbjm ne bo mogla vec ikriti narascajocih potreto, bo potnebno nadomesiati potrosnjo rj avega ipremoga z lig-niitom v oplemenitem stanju, to je 'susenim in vpUnje-vamim. Zato je treba za6eti z odpiranjem dnevnega kopa v Velenju tako, da bo ze mogode prideti z eksploatacijo tega kopa pned koncem tega petletnega Obdobja. Ener-gokcmijski kamibimat v Velenju bo najpomembnejSi ob-jekt bodo6e industrijske izgradnje v Sloveniji. SuSil in vplimjevai bo ligniit ter dobavljal tplinpo cevovOdu indu-strijskim sredis6em Slovmije. Plin se bo uporabljal za siiitezo duSidnib gnojll, pa tudi za izdelavo umetnih smoi in lepil na podlagi >xuiree« (sednime). V obdobju do leta 1965 so predvidema dela na izgradnj i siuSilnice 1 ignita, plimairnc lim plinovodov. Kaikor za vsc ostale metalurske obrate v Sloveniji, je znacilno tudi za Zelezarno v Storah, da je mofino zastarela. Zato jo je treba do leta 1965 refcomstruirati vsaj delno. Njen rekonstrukcijski program se nam rei: raz-teza 5e v ddbo po letu 1965. Zlasti pa bo morata Zele-zarma Stare posvetiti ze v dobi tega perspektivnega plana vso pozornost rekonstruikciji elektroplavza In ob-delovalnice valjev. V Cinkami v Celju se bo davnSila rekonstmkcija prazarne in obrata za zvepleno kisiino, pnedvidena pa je tudi (postopna rekomstroikcija 'topilniskih pedi s pre- graditvijo in povedanjem stevila etaz. Nadalje naj bi Cinkama dokoncala novo kontalktno inapravo iza pro-izvodnjo 19.500 ton zveplene kisline, ki bo predelovala neizkoriScene praeilne pline svojih metalurSkih obra-tov. Predvidena je tudi izgradnja naprav za litopon s proizvodnjo 5.000 ton, ki predstavlja podvojitev in mo-modemizacijo dbsbojedih kapacitet. Nov ofor at ititanovega di oksida bio iizpopolnil sonti-mmt belih piigmentov te tovarne z lizdellkam, ki ise izaradi kvalitete vedno bolj uveljavija v industriji premazmih sredstev in plastidnih mas. Tovainna emajlirane posode v Celju bo v obdobju tega plana ddkondala rekomsitrukcijo tovarne, »Alpos« Sentjur ise bo pribliizal dovrSitvi novih objektov iim nata avii opremo, »Kostroj« Slovenske Konjloe bo ipovecal svoje delovne prostore, prav tako Tovama tehtnic v Celju, Iki bo pribela z izdelovanjem elektronskiih tehtnic. Tudi rekonstruikcije v »Gorenju«, Kovimskem podjetju v Zaleu in »2i6ni« naj bi bile kondane iv petih tetih. Keramiidna inidusitrija v Libojah bo vlagala srad-stva v potrebne naprave za dokondno osvojitev izdelo-vanja grafitnih loncev in »vitreous« izdelkov. Obnorv-Ijena bo v vecji meri tudi Steklarna »Baris Kidri£« v Rogaski Slatini. Po predvidevanjih perspektivnega plana za LRS je predvidena tretja tovarna iverastih ploSd na obmodju celjskega okraja. Veliko stevilo lesnih od-padkov nakazuje moeinost graldnje takSne tovarne v Celju in Nazarjiu. Dokondati bo treba vse rekonstrukcije v tekstilni industriji, zlasti pa predilnlce za jutino prejo v Zaleu. Dokondana bosta Obrat iza luimetno usnje v »Konusu« v Slovenskih Konjicah in obrat kromovega usnja v usnjanni v Sostanju. Investicijska vlaganja v rudarsko-geoloSke raz-iskave 'se bodo usmerjala v raziskovanje zelezne irudie, premoga in bemtonitov ter Okrasnega kamna, za katere je v tem obdobju dokondno doloditi ismer predelave, lokacijo objekta za predalavo in ga dograditi. x V kmetijstvu so investicije predvidene zlasti za tiste namene :in objokte, ki naj bi zboljsali oskrbo Ipo-troSnidkih sredisc is kmetijskimi izdelki, zagotovili na-predek v idoseganju socialistione preObrazhe kmetijstva in povedali iizvoz. Napori ikmetijistva bodo usmerjeni v druizbeni sektor kmetijstva in zadruzno fcooperacijo. Najived sredstev bo vlozenih v zivinorejske gradbene objekte in nabavo zivine ter gradnjo intenzivnih vrt-narskih objektov v blizini modnejSih sredi.56. V gozdarstvu se bodo v tem obdobju povedale na-lozbe za osnovanje planitai bitroraistodega drevja, kr-ditev relatlvno gocsdnih povrSin ter razSiritev gozdar-skega cestnega omrezja. V gradbenistvu naj bi se zlasti povedale investicije za mehanizacijo gradbenih podjetij in iza izdelavo ipol-montaznih ter montaiznih gradbenih eiementoiv. V prometu se bodb investicije usmerile zlasti na rekonstrulkcijo ceste Celje—RogaSka Sia tina, Vojnik— Dtibrna, Nazarje—Logarska dolina, Arja vas—Velmje, omrezje cest v Savinjiski dolini in Obsotelju ter v gradnjo ceste v Matkov kot. V zvezi z nairaScajocim cestnim prometom bo treba intenzivneje poskrbeti za izboljSanje servisnih uslug. Vedje nalozbe so nammjene iza povedanje avtomatske centrale v Celju in polozitev kdksialnega kabla na drti Maribor—Ceije—Ljubljana in Celje—Velenje. Predvidena je ‘ureditev avtdbusne postaje v Celju in ureditev garaz za tovorna ivozila in avtobuise. Z dnvesticijsldm vlaganjem v trgovini ibo treba po-Skrbeti za modemizacijo obstojede trgovske mreze, pre-hod na sistem samopostrezbe in samoizbire, gradnjo skladisd iza veletrgavino in gradnjo paviljonov v krajdh, kjer je modernizacija obstojedih lokalav neremtabilna in nesmotma. V gostinstvu bo treba nadaljevati z modemizacijo obstojede goetimiske mreze, prideti z gradnjo motelov v krajih, kj-er 'se za to kaie potroba, idokanCati celjski ho-tel in idcKgralditi zifeico na Okreselj. Vso skrb je glede gradnje gostimskih kapacitet posvetlti Logarski dolini, obenem pa unediti Dobrno in Rogasko Slatino. V obrti bo treba igraditi sbdobne ofbrtne centne, Ifcjer se ibo z zdmz evanti em sitoritvenih -dejavnosti in z boljso mehanizacijo lahiko uveljavil industrijski naCin oprav-Ijanja storitev. Pove6ati je treba mehanizacijo in razvi.ti mnezo specializiranih storitvenih obratav ter poveiati kapa-citdte proizvodnih obrti, foi delajo v kooperaciji z indu-strijo. Treba bo zgradiiti obrtni idbrat iza prddelavo ko-vinskih odpadkov. Vzporedno z investicijami za razvoj gospodarstva se mora pospieseno vlagati isredlstva za gradnijo stano-vanj, sol in zdravstvenih objektov. Priieti je z gradinjo osnovne Sole (alternativno z uCitelj isdem, k; je sedaj v istih prostorih), gradnjo iposebne 'Sole, dograditi intemat za 'dijake tehniske Sole, dograditi vrtnarslko Solo, pove-cati ikapacitete elkonomske Sole v Celjiu in pripraviti prostore iza medicinisko Solo. Vzporedno s 'tem je pri-praviti vse potrefono za uroditev visjih isol, Ikot komerci-alne, praivme itd. Polno skrb je posivetrti objektom za telesno vzgojo. Za osnovne 'dej avnosti druzibenega stendarda so predvidena naislednja vlaiganja: — Cene iz leta 1959 — v milijionih din S tanovan j&koHkomunialn a dejaivniost 14.550 2.030 2.910 143,3 Kulturno-socialna dejavnost 4.395 467 879 188,4 Dmzlbeni Standard skiupaj 18,945 2,497 3,789 151,7 3. Investicije po virih sredstev. Spmmembe v gospodairskem sistemu narekujejo mocnejse vlaganje laistnih inivesticijskih sredstev go-spodarskih organizacij in iokalnih skladiov. Glede na sprosoeno amortizacij o bodo podjetja razpolagala z ve6-jimi investicijslkimi sredistvi. Struktura investiciijskiih vlaganj 'bo predvidoma naslednja: 0 in c5 co 2 2 s i m tD 01 Os IV. OSEBNA POTROSNJA IN DRU2BENI STANDARD a) O s e b n a potrosnja 1. V slkladu a predvideniim razvojiem diruSbeneiga ipro-duikta in narodnega dohoidka bi se osebna pdtroSnja po-veoala stoupno za 51 %, na prefoivaLca pa iza 44,0 %. Po-vpre6no letno bi Se tonej osebna potrosnja 'povedala sikupno za 8,5 %o, na prebivalca pa za 7,6 %. Tenidenca hitrega naraScanja osebne .potrosnje mora postati trajna znacilnost naSega dmzbenega razvoj a. 2. Realni osefond dohodki v gotspodanstviu zaposlenih naj se dvigujejn v skladu s porastom produMi.vniosrta. Zato naj gospodarske organieacije in zavodi uvedej-o tak na 6 in delitve osebnega dohddka, toi Ibo Itemeljil na deLovnem in gospodarskem uspehu posameznika in celate. 3. V zasebnem 'sektorju kmetijstva bi se osebna potroSnja na podlagi predvidenega poraSta proizvodnje dvigala povpredno za 2,5 % letno. Poveianje osebne potrosnje v zasebnem sektorju kmetijstva bo temeljilo predvsem na kooperacijdki proizvadnji in uporabi mo-dernih agrotehnidnih doseakov. 4. Priiiakujemo, da se 'bo obCutno spremenila -tudi struktura potrosnega fonda v korist industrijskih iz-delkov ter kultumih dobrin ,in bo delez ;prehrane v po-trosnem skladu sorazmerno nizji. 5. Pri uresnldevanju predvidenega razvoja osebne potrosnje in dvigu zivljemjske rawni bodo morali zlasti sodelovati organi deiavskega samoupravljanja, sindi-kati, kiomune in gospodarske abornice, ki bodo morali voditi konlkretno sikupno politiko pri razporej anju sredstev za dvig standarda. Raizvijati se bodo morale zlasti tiste dej avnosti, ki na Standard delbvnega dloveka naj-neposredneje vplivajo, kakor trgovina, gostinstvo, fco-munalne in podobne dej'avnosti. Stanovanjske skupnosti naj skupno z obrtno zbor-nico posikrbe .za dimprejiSnjo uStanovitev lobrtnih cent-rov ter gospodinjskih servisov. b) D r u z ib e n i stantiard DruSbeni Standard se bo razvijal skladno s isploS-nim gospodarslkim razvojem v okraju. Nadaljniji piroces decentralizacije sredstev bo modno pripomogel k materialni krepitvi komun in s tem k dviganju druzbenaga standarda. Pri dvigovanju druzibenega standarda je posvedati najved pozomositi onim problemom, ki so iza radi zaosta-janja v preteklih letdih postaJLi najbolj pereci. Le-ti so Solstvo, zdravstvo ter stanovanjska in komunalna de-javnost Investicije v druzbem Standard naj bi se povedale povpredno za 8,75 % v primerjavi z letom 1960. S sredstvi za dmzbeni Standard bodo razpolagale prediysem gospodarske organiza-cije in komune. Zato je koordinirano delo le-teh in ipomod politidnih ter sinidi-kalmih organizacij pri razporejanju sredstev in dolo-canju vrstnega reda bistvene vaznosti in pogoj za uspesno izvedfoo programa. Stoupaj investicije — sredstva igospodarskiih organizacij — investicijiski skladi in ostala sredstva Gospodarske organizacije — sredistva gospodarskih organizacij — investici(jski Skladi in ostala sredstva 100,0 100,0 38.3 46,2 61,7 53,8 100,0 100,0 45.4 56,0 54,6 44,0 4. Investicije v obratna sredstva Povedanje proizvodnje ibo terjalo ustrezen porast dbratnih sredstev. Zaradi potrebe po skrfbnem gospodarjenju z dbrat-nimi sredstvi bodo morale gospodarske organizacije povecati koeficiont obraCanja teh sredstev ter skrbeti za boljSi in primernejsi asortiment izdelkov iaziroma blaga. Povecanje obratnih sredstev bo izhajalo predvsem iz sredstev gospodarskih organizacij. Druzbene slui.be 1. Solstvo V skladu z naravnim porastom prebivalstva v okraju za 5 % in potrebami po povefanju sitrokovnah kadrov bo treba povedati prostominske toapacitete Sol, tako, da bo pirepredena uvedba tnetje izmane pouka. Razen tega je treba zagidtoviiti nemoten pouk in positopno dvigova-ti kvalitetnio raven v skladu z reformo Solstva. Za dosego teh ciljev je treba zigraditi 546 novih ucnih prostorov s 32.708 m2, dln sicer: a) v obveznem solstvu 302 uSilnic z 18.135 m2 b) v viSjem, srednjem in nizjem Solstvu 244 utilnic s 14.633 m2. Prvenstvo pri gradnji .oziroma adaptacijah imajo osnovne Sole, uiiteljiSde, mediciniSka Sola, vrtnarska Sola, posebna Sola, ekonomska Sola in srednjeSolski cenitri. Vaporedlno s tem je poskrlbeti, da se ibo v Celju in Velenjiu -v tem petletnem obdobju moglo priceti razwi-jaiti tuldii viSje Solstvo (n. ipr. viSja komerciiallina Sola, visj.a pravnia Sdla litd.) Ustanavljati je solske centne porvaad tam, kjer so za to dame potrebe in objektivne moznosti. S primernim Stipenldiranjem bo traba poistopno kriti sorazmeroo izelo visdke potrebe po Btrokovmem kaidru elasti v zdravstvu, prosvetni in tehniidni stroiki. Komune naj v sodelovanju z gospodar&kimi onganizar-cijami na svojem obmodju poskrbe za pravilno smer in nacin Stipondiranja. Struktura vlozenih investicij po posameznih vrstah Sol ibi bda na&lednja: struktura v % 1. osnovne Sole 40,4 2. srednje sole 34,8 3. viSje Sole 9,2 4. ostale Sole 15,6 2. Kultura in prosveta Da bi se v razdofoju 1961 do 1965 umesnidilo niaCelo Sirjenja obzorja najgiriSiih Ijudislkiih mnozic, bo osnovna amer razvoja kultumo-iprosvetne dejavnosti v tem obdobju v a) irazsirjanju baz Ijudgke prosvete b) raizvijianju Itoultumih in zmanstvenih zaivoidov. Za dojseigo teh ciljiev: —_bodo prosvetna drustva nadaljevala s Sirdkim izobnaizevalnlm idelom dn s Siroko podporo delaviskih univenz; — abnava in adaptatija Grofije bo pomienila mo&no pri-dOtiitev celjiske kulture. Prav tako bo treba izvrSiti notranjo ureditev studijske ikinjizniioe ter noiV'agradnjo Glasbene Sole v Celju; — 'spomaniSkamu varstvu je treba posrvetiti vso pozornost. Usmeri naj se predvisem v iadelavo luiredit-venih naeirtov turistidno pomembnih ikrajev. Izobrazevanjc odraslih in mladine Sprico izredno inltenzivmega razvoja naiSega gospo-daratva in vedrM ddlodilnejiSe vloge, 'ki jo imajo dclavci sami ,in ostali drzav.ljani pri uresnii6evanju naSih pogla-vitnih skupinih nalog so porasle potrebe Sirokih krogov po izobrazbi. S tem so dobile nov ipomen vse iizobraSe-vaine iinistitucijie, predMsem pa delavake univerze. Zato je treba delavskim univerzam omogotiti, da bodo hitro in utinkovito zadovoljevale te ipotrebe. 3. Telesna vzgoja IzboljSanje sedanjega stanja telesne kulture za-hteva, dia se v okraju zagotovijo osnovni pogoji za njen hitrej&i im bogatejsi raizvoj. Treba bo: — urediti svete iza telesno vzgojo v komumah; — zagotoviti izdatnejSa proradunsika sredistva; — v vedji meri mora skrbeti. za razvoj Solske teLes-ne vzgoje v stanovanjskiiih skupnositih in gospodarskiih onganiiizadijalh; — utrditi in krepiti v komunaih z izdatno moraino in materialno podporo osnorvnie organiizacije zia telesno kulturo kot nosidice 'te dejavnosti in — utrjevati obiin&ke zveze za telesno vzgojo ikot najpomemfonejSe samoupravne ■druzbene vddstvene or-gane v novem komunalnem sistemu. 4. Zdravstvo V letu 1961 do 1965 'bo potrebno 5e nadalje posive-6ati pozornost preventivni zdravstveni zaSdliti prebi-valstva celjskega okraja. Glavne n aloge so: — vsi zdravstveni domovi in zdravstvene posta je v okraju morajo v celati izvajati program preventiv- nega dieLa, dolooen z zakomom o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah ter navodilom Sveta za zdravstvo LRS; — pri vseh zdravstvenih domovih na sedezih obi in se mora ustainoviti hiiglen.ska poistaja z zdravstveno sta-tistic-no sluizbo, dispanzer za zene, dispanzer za otroke in 'SoiSka 'ambulanita; — za to sluztoo je potrdbnio pridobiti zadoBtno ste-vilo zdravstvenih delavcev in zagotoviti potrebna £i-nandna sredstva; — razSiriti je dejavnost Okrajnega higienskega za-voda in kadrovSko in marteriallno uisiposobiti za aktimo vod&tvo vse preventivne zdravstvienie dejavnosti v okraju in miu dati za to potrebno pooblastilo; —■ k prevenjtivnemu zdravstvenemu delu cim bolj pritegniti mnozidne organlzacije, predvsem odbore Rdecega fcriza. Da bodo -Zdravstveni zavodi s proigramom predvidene naloge mogli zadovoijivo resevati, raouniamo s pove-ianjem njihovih kapacitet in sicer: Splosna bolniica Celje predvideva dokonidno do-graditev do sedaj nedograjenih objektav, v katerih se predvideva nov 0kuliistii6ni oddelek, razSiritev imiternega oddellka v nedograjeni stavbi, preureditev hospitalnih prostorov za -oparirance z ustrezno preureditvijio fuink-ciomalnih kirurskih prostorov, dograditev in raiaSiriitev infekcijiskega oddelka, adaptacijo obstojecega gineko-lo3ko-parodniskega oddelka in adaptacijo bolniSkega objekta — zeniski oddelek v Novem Celju. Nadalje je potrebno opremiti in dograditi prostare za rehabilita-cij-o dusevnih bolnikov in alkoholikov na zdravlj-enju v nevropsihiatrifcnem oddeiku v Vojniku. Potrebe nare-kujejo, naj se sprostijo prostori za ZdravBtveni dom Gelje za razSiritev preventivne ter kurativne sluzbe. ZoboedravniSka sluizlba Pnedvidevamio v naslednjih petih letih ustanovitev oziroma opremo Se 6 ambulant. Za nemoteno delio se predvideva pove6anje strokovnega ka-dra od 6 na 17 stomatalogov. ZdraviliSka sliuzba Potrebne so Se nadalje gradnj-e in adaptacije, predvsem pa ureditev centraLne zdraviliske stavfoe, v katerih bi se uredile primeme zdravniSke ambulante. 5. Socialno varstvo V -tem obdobju je potrebno Se nadalje onganizirati sociatae sluzbe v veijih mestih in industrijskih centrih. Stevilo vrtcev in zaveti-S6 se bo povedalo glede na ved-no veije potrebe, predvsem v Celju in Sostanju, na 25 vrtcev in zavetiS6 v letu 1965. V programu je ustanovitev Doma poCitika upofco-jenoev v samem Celju s kapatiteto 60 positelj. V letu 1961 se predvideva dograditev poslopja Za-voda za rehaibilitacij-o invalMav. Nadalje je iposvetiti vso pozornost solskim in mleS-nim kuhinjam. 6. Socialno zavarovanje Osnovne naloge socialnega zavarovanja bodo v letih 1961-1965 naslednje: 1. RazSiriti je treba krog socialnih zavarovaneev s sploSnim zavarovanjem. Predvideva se, da se bo SMad-no z zveznimi predpisi ze leta 1961 uvedlo zavarovanje obrtnikov in njih druzinskih clanov. 2. Z izboljSanjem preventivne zdravstvene sluzbe in s povebano preventivno dejavnostjo se bo 'znizal od-stotek bolnih. Resno pa se bo moralo stremeti za tem, da se bo do leta 1965 uvedlo tudi v naSem okraju razSirjeno zavarovanje, ki ga predvideva zakon. 7. Komunala In stanovanjska Izgradnja 1. Moeno vlaganje sredstev v elektrifikacijo pode-zelja v pireteklih letilh je omogo6ilo, da je ta elektriifi-kacija z izjemo odroonih zaiselkov v glawnem zakljuiena. Vsa razpolozljiiva sredstva za elektrifikacijo v raz-dobju 1961/1965 se bodo vlozila v izpopolnitev daljno-vodinih amrezij, gradnjo trafapostaj in kablovodov ter izpopolnitev omrezij vecj ih naselij. Med vecjknt oibjekti v razdobju 1961/1965 je pinedvidma gradnja RTF Mo-zirje, Lasfco, Lava pri Celju, Selce, Podlog ter Podplat. 2. Preteiklih pet let je bilo v znamenjiu moene grad-nje vodovodov. Tu di v planiranem razdobju 1961-1965 se bo ta gradnja nadaljevala. Med glavnimi otojekti so naslednji: Vodoivod Vitande—Celje, Smartno db Paki, Paka— Velenje, Lake—Taibor, Riudriik—Keramicna Liiboje, Ro-gatec—Mestinje, DoliC—Slovemske Konjice, 2ice in Zreoe, vodiovodi Lasko in Vrh nad Laskim in vodoivod za Logarsko 'dolimo. 3. iKanalizacija nasih naselij je zalstarela in skoraj neuporabna. Najvedja tavmtna investicija v raizdobtju 1961-1965 je kanalizacija mesta Celja. Paraielno s ka-naliizacijo se bo izvrsila po planu industrije gradnja cistilnih naprav, ki je predpisana z izakonom o varstvu vada. i i ! 4. Obcine naj se nadalje slkribe za ureditev parkov, rekreacijiskih in sportnih objettdtov. 5. V planiranem razdobju 1961-1965 se bo nadaljevala ustanovitev, gradnja in rekonstmkcija komunal-nih obrti in servisov. Raounamo, da bi se morado zgraditi v naisem ba-zenu v obddbju perspektivnega programa povpredno letino 753 stanovanj. V cilju racionalizacije stanovanjske gradnje naj db-cinski Ijodlski odbori slknbijo predvsem za: — jacanje sluzibe za investicijiske predpriprave; — obcinsiki Ijudski odlbori morajo gledati na to, da se pred izvajanjem stanovanjisike gradnje izvTsijo vsa nujna ikomunalno-ureditvena dela; — treba je dati prednost istmjeni blokovni gradnji, ki omdgoca znaitno boljso izraho zemljiskih povnSin ter racionalno komiunalno vadrzevanje; — obdiniski Ijudski odbori naj pri zasnovi zazldal-nih projektov posvetijo vso potrebno ipozornost tudi iz-gradinji vseh gospodanskih in dmzbenih objektov; — v ipogojih poslovanja obcinskiih skladov po eko-nomskih nacelih se izelo zaostruje vprasanje izgrarinje stanovanj za usluabence v ustanovah in javnih sluzbah. V. PRODUKTIVNOST IN KADRI Produktivnost Poraist produktivnosti dela ni bil v preteklem ob-dobju v skladu s poraistom proizvodnje. Stevilo zapo-alenih je hitraje narasdalo kot proizvodnja. V prihoidrtje naj bi produlktivnosit naraScaila bitreje. Pri tam raounamo na parast osebne produktivnosti ka-kor tudi na paveo an je storilnosti zaradi uvedbe meha-nizacije in avtomatizacije, kar Ibo posledica predvidenih relkonstmkcij. V razdobju 1961-1965 je mogoce radunati s iporastom produktivnosti v druzbenem sektorju po-vprecno za priblizno 8,75 % letno, od tega v imdustriji za 9 %. Zaposlenost bo porasla za 22,7 %. Na podlagi tega ibo letni porast produktivnosti 9 % K porastu produlktivnosti bado pripomgoli novi strakovni kadri, dosledno razdeljevanje osebnih do-hodikov po udinku loizroma enoti proizvoda, zboljSevanje proizvodnib procesov in bolj&a organizacija dela. Razen tega bo pripomoglo k dvigu produlktivnosti 5e inaslednje: — izboljsanje pLanlranja pri delu; — ureditev in skrajSanje noitranjega transporta v proizvodnji; — ureditev delovnih mest; — sis ternaticno znanstveno prouoevanje delovnih metod; — zboljSanje delovne kontrole na delovnih mestih; — redna oakrba s surovinami in matenialom; — vefiji ucinek adminiistrativnega osebja; — uivetiJba ukrepov za zmanjsanje nesreC pri delu; — strdkovno in splosno iizoibrazevanje odraislih; Veliko vlogo -pri dvigovanju produktivnosti glede znanstrvenega proufcevanja in strokovne ter isploSne iz-obrazbe odraislih bo imel Zavod za napredelk gospadar-stva, Delavska univerza, sitrokovna druS tva, veoerne sole in gospodarsike zbarnice. Stevilo alktivnoga prefoi-vaJstva se bo dvignilo za 26 % to je za 25.717 osefo v primerjavi z letom 1960. Glede na ipovedanje storilnosti ise r aduna, da bo porast brutoproizvoda, druzbenega proizvoda in narod-nega ddhodlka v celdtnem gospbdairsitvu naslednijii: V dinarjih na *§ 3,^ aktivnega 3 o .« prebivalca Imdelks S 1960 1965 1965/60 d S >u Druzbeni bruto proizvod na enega aktivnega prebivalca Druzbeni proizvod na 528.587 937.864 177,4 12,2 enega aktivnega prebivalca 247.650 436.844 176,4 12,0 Narodni dohodek na enega aktivnega 230.223 • prebivalca 405.538 176,1 12,0 VI. BLAGOVNA IZMENJAVA Z INOZEMSTVOM V bodocem perspektivnem obdobju mora biti izvoz v skladu s aplosnimi smernicami, ki jih nareikuje zvez-ni perapektivni program. Posvetiti bo treba vso skrb temu, da se bo z izvozom dosegel ugodmi devizni uci-nek. Po sploSnem porastu celotnega gospodarstva se ra-cuna, da se bo poveial izvoz tatoo industrijiskih kot kmetijskih izdelkov. Ra6unati je, da se bo izvoz industrijsOtih izdelkov povetal od 6,313 milijonov din v letu 1960 na 12,036 milijonov din v -letu 1965 to je za 70 % ali povpre&no letno za 11,25 %. Glavni izvoznilki hodo tudi v bodoce podjetja barvne metalurgije, proizvodnje ndkovinskih rud, kovinske, lesne in usnjarslke ter tekstilne indu-strije. Izvoz kmetijisk.lh pridelkov bo znaSal v letu 1965 Okoli 3,296 milijonov din, kar pomeni v primerjavi z letom 1960 za 1,679 milijonov din vei ali povpredno letno za 15,25 %. V naslednjih letih se bo zaradi modemizacije cest, ureditve zdravilisS in Logarske doline dvignil tudi ino-zemski turizem. Na ta nafiin ise bo lahiko poveial ne-blagovni devizni dotOk. Naloga turistiine zveze in go-stiniske zbarnice pa tudi gostinskih podjetij je, da po-slkrbe za kultumo nuldenje gostinskih uslug in poskrbe za uiinlkovito inozemsko propagando. Z izboljsano propagando bi bilo mogoie inozemski turizem v nasem okraju podvojiti. Devizni priliv bo mogoie ipospesiti ■tudi z investicijskimii storitvami. »Kostroj« Slovenske Konjice naj bi se nadalje prevzemal izvrSitev tovrsbnih uslug. ManjiSe naraisianje uvoza bo mogoie dioseij z zelo smotrno potros-njo uvoznega materiala in surovin, prav tako pa tudi s SirSim nadomeSianjem uvozcnih mate-rialov z domaiimi. V bodoie je razvijati zlasti proiz-vodnjo, ki omogoia plasman proizvodov z visoko stop-njo predelave (Tovarna emajlirane posode, Steklama »Boris Kidrii«), kakor itudi proizvodnjo, ki temelji na predelavi domaiih surovin (»Savinja« Celje). Siriti je traba sortiment proizvodnje za izvoz (vsa tekstilna in-dustrija), razvijati je moznost za poveianje staleza zi- vine za izivoz, raavijaiti IdMsWo in ribolov ter zaintere-sirati za iti dve dejavntis ti inozemske turiste, izpopolnibi in raizSiriti zumanjetirgavinska podjetga, izboljsati uspo-sobljenost in stevilo strokcxvnega kadira s te6aji, speci-alizacijami, stuidaijem na visj Lh in visakih solah ter podiiplomskim stuidijem. Drugi dei RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VII. INDUSTRIJA 1. Osnovne smeri in cilji bodocega razvoja Zna&Umost industrije v celjskem okraju je njena za_ starelost in izrabljenost naiprav, ki jih je treba niujmo obnavljatL Zato mora biti vsa slkrb posveiena obnovi. Obenem pa je treba stremeti za 6im hltrejso izpopolm-tev mehanizacije in uvedibo avtomatizacije. Polno pozomost je posvecati dejstvu, da boido ob spremenjenih .pogojih morale goapodarske organi zac i je za icavrSitev vedine inivbstieij-slkih dei uporabiti lastna sredstva. Prav tako pa bodo morali deiovini kolektivi smotmo razdcljevati dosezena sredstva v pravilnem razmerju na obratna in osnovna sredstva. Celotno proiizvodnjo je usmerjati na visjo stopnjo predelave, demur se mora prilag oditi tudi proievodnja surovin in polproizvodov ter smotma uporaba in pre-delalva odpaidkov. Industrijska potdjetja se boido morala bolj kot do-slej usmerjati v proizvodno sodelovanje z drugimi pod-jetjl v industriji, pa tudi v drugih goapodarsikih vejah. Glede na splosna nacela gosipodamske politiike se morajo pri razdelljevanjiu Idkalnih investitijsikih sred-stev upoStevati nae eia maksimalne rentatoilnosti. Pri investiranju je dati prednost dograditvi ze zaoetih ob-jektov, nadalje pa pri dolodanju priioritete presojati, ali je podana soglaisnost s 'Smernicami zveznega in re-publiSkega programa, upostevati pa je se odraz inviesti-cije na Stevilo delovne sile, mehanizatiijo, avtomatiza-cijo, pogoje kooperacije z drugimi podjetji, pogoje spe-cialiizacije, iizratoo odipadkov oziroma 6im racionalnejSo izrabo surovin ter uvajanje za trg zanimivih proizivo-dov. Presoditi je se konkurencnost novih izdeikov glede na domati in inoizemski trg. Poseben pouidarek je v tem petletnem pbdobju dajati razvoju kemicne industrije in priilagajati dbnavljanje oibstojetih objektov bodocemu kemokomibinatu v Velenju. Pospeseno se mora razvijati industrijska dejavnost, ki temelji na predelavi odpadlkov. Skladino s potrebami nadaljnjega razvoja gospodar-stva bo treba povetati proizvodnjo ipremoga, rekon-stmirati zmogljivost zelezarne ter poskrbeti za pre-skrbo s sodobnejsim gradbenim materialom. Hiter in uspesen razvoj industrije bo v znatni meri odvisen od nadaljnjega razvijanja delavskega samo-upravljanja in izpqpolnjevanja ukrepov gospodarskega sistema, zlasti pa od sis terna delitve dohodka gospo-darsikih organizaoij. 2. Obseg in struktura proizvodnje Fizifini obseg indiustrijske proiizvodnje naj bi se po-vetal v razdobju 1961 do 1965 dkupno za 83,6%. Pov-predno letno naj bi se povetal za 13 %. Industrijska proizvodnja se bo Se nadalje razviijala po visoki stopnji. Gibanje proizvodnje po strdkah bo naslednje: Indeks Povpretni porast 1965/60 1957/60 1961/65 % Proizvodnja eiektriine energije 245,4 Proizvodnja in ipredelava premoga 9,75 19,75 139,5 9,- 7,— Crna metalurgija 222,7 5,- 17,5 Barvna metalurgija 200,9 7,— 15,— Proizvodnja nekovin 139,5 7,75 7,- Kovinska industrija 160,7 24,— 10,- KemiCna industrija 217,1 18,50 16,75 Industrija gradb. materiata 254,4 5,75 20,5 Lesna industrija 137,8 14,25 6,75 Tekatilna industrija 206,3 10,25 15,75 Usnjarska itidiuistrija 137,2 8,75 6,50 Ziviilslka industrija 109,2 11,75 1,75 Grafidna industrija 284,4 21,80 23,25 Industrija skupaj 183,6 11,25 13,- V letih 1960 in 1965 naj bi se proizvodnja najvaz-nejsih industrijskih proizvodov povetala takole: Grupa proizvodov Enota mere 1960 1965 Indeks 1965 1960 Enongetski iproizvodi Elektritna anergija MWh 275.950 765.000 277,2 Rjavi premog t 262.000 257.000 98,1 Lignit t 2,200.000 3,300.000 150,0 Reprodukcijski material Belo in sivo surovo zelezo t 33.800 42.000 124,3 Valjani proizvodi — tezki profili t 24.817 41.000 165,2 Rafinirani cink t 6.500 8.560 131,7 Cimlcova plotevma t 4.750 7.000 147,4 Siva in temper l iti na t 10.777 17.910 166,2 Odlitki barvastih kovin t 16 20 125,0 Odkovki prostokovani in v modelu t 733 4.040 551,2 Kovinsika embalaza t 610 575 94,3 Zvoplena toislina t 23.600 62.600 265,3 Solna kislina t 100 115 115,0 Natrijev sulfid t 718 1.000 139,3 Barijev sulfid t 2.800 5.000 178,6 Volneno predivo t. ef. 404 11.108 274,9 Usnje m2 786.000 1,218.000 154,9 Fumir m» 2.930 4.090 139,4 Proizvodi namenjeni kmetijstvu Poljedelski stroji in orodje t 725 1.360 187,6 Umetna gnojila — superfosfat t 25.000 40.000 160,0 Grupa proizvodov ■ Proiizvodi namenjeni pretezno gradbeniStvu Lomljen in tolden kamen Zid^ki StreSnilki Apno Proizvodi namenjeni pretezno osebni potroSnji Votlo in bruiaeno steklo Gospodimjsika keramiiika Emajlirana, aluminijasta in ostala posoda Tehtnioe za tovor Bombazne tkanine Volnene tkanine Pohistvo Nogavice Konf ekcija perila Proiizvodnja e 1 e ik t ,r i 5 n e e n e r g i j e Tuidi v bodooe ostaineta v tej sfcroki le dve proiz-vodni podjetji in sieer Termoelaktrama Velenje in Ter-moelekrama Sostanj. Skupna instalirana moi Tenmoelektrame Sostanj znasa 135.000 KW. Potrebe po ■elektritini energiji ne obstojajo samo v ozjem lakalnem smislu, teanvei je elektroenergetski sistem vezan in oskrbuje z vsemi dmgimi tovrstnimi podjetji oelotno rcpubliko. Premog je pri Rudniiku ligni ta v Velenju za Obe termoelektrarni zagotovljen. Termoeloktrarna v Velenju je zastareia in je njena proizvodnja danes ze neekon om icn a. Podvojiti je treba daijnovod Sostanj, Ljuibljana, Dravograd in Velenje. Poleg doisedanjdih transforma torskih posta j bo treba zgraditi Se dodatne in sieer v Laskem, Mozirju in na Lavi v Celju. Dograditi pa je treba tuidi transf armator-ako postajo v Podplatu s pripadajodimi daljmoivodi. Zaradi predividenega povecanja obrtnih dejavnosti in predvildenega povecanja porabe elektridne energije v inidustrijii bo treba zgraditi 72 napajaliniih transfor-matorskih postaj 20 azinoma 10/04 KW in priikljn&ne 20 oziroma 10 KW daljnovode. Vecja vflaganja so predvidena v obnovo dotrajaniih in preSiibkih omrezij nizke napetosti v veCjih centrih, kot Celju, Roigaski Sia tini, Sentjurju, Ladkem, DObmi, Zalcu, Nazarju, Ljubnem, Sol&ivl, Voijnitou ter 'OikolLci indiustrijskih naselij. Predvideva se, da bo potrebno vloziti v izgradnjo nastetih objektov in izvrsitev dei okoli 1,060 mLlijonov din, kar bi se vse fiimamsiralo iz amortizacijslkih sred-stev dis tribu tivnega podjetja, razllk v ceni elektri&ne energije v gospodimjstvu ter odstopljenega priispevka iz dohodfea. Povecana bo tudi transformacija od 110/35 KV v Seleah, za kar ibo podjatje EMctroprenos preskrlbelo sredstva. Proizvodnja in predelava premoga Najbolj uporaben vir energije in topiote je v Slo-veniji premog, katerega v bliznji bododnosti ne bo mo-go6e nadoknaditi z drugim virom. Na premogovnih zalogah LR Sloveniije je zgrajena mo6na inidus trija. Promet in sirdka potroSnja v Sloveniji se osikrbu-jeta ze od davna iz domacih premogovnikov. Glede na oddaljenost ostalih premogovnih virov v drzawi uipo-rabljajo slovenski premog potroSniiki vseh vrst tudi v drugih republikah. V naisem kraju je na j pomembnej Si Rudnik lignita Velenje. Proizvodnja lignita v LRS je nanj bistveno vezana. Znasala je leta 1946 321.790 ton, leta 1955 1,116.500 ton in je dosegla v letu 1960 ze 2,200.000 ton. Konec petletnega obdobja je predvidena proizvodnja Enota mere 1960 1965 Indeks 1965 1960 m’ 17.000 11.500 67,6 000 enot 22.934 46.122 201,1 000 enot 2.381 3.560 149,5 t 19.000 16.000 84,2 t 825 1.100 133,3 t 1.680 2.300 136,9 t 7.301 10.700 146,6 t 1.705 2.200 129,0 000 m* 15.230 27.153 178,3 000 m* 883 2.168 245,5 grt 3.824 10.359 270,9 t 179 170 94,9 000 m8 1.870 3.028 161,9 3,300.000 ton. Ligni t se v rastoci meri uporalblja pov-sod, zlasti pa v termocentralab in v Sirdka potroSnji. Znano je, da je mdnik Zabukovca, prav tako pa tudi Lasko 5e prekoracil svojo najviSjo proizvodnjo, ki se zaradi izfirpanosti zalog premoga ne bo moigla dvig-niti. Prav zaradi tega mora Rudnik lignita Velenje, ki razpolaga z veCjimi zalogami premoga, izvrsiti vse potrebno, da bo nadomestil izpad premoga v Pefiovniku ter nadomestil stagnacijo v Zabukovci in Laskem; kajti normalen potek proizvodnje je v veliki meri odvisen prav od proizvodnje premoga v Velenju. Dovazanje le-tega iz Bosne ne bi bilo ekonomicno, ker znasajo pre-vozni stroski za industrijske vrste (oreh, grah, prah) 35 do 70 % nabavne cene ne glede na tezave, ki bi jih povzroiil prevoz velikih kolicin. Zato je treba v tem petletnem obdobju posvetiti posebno skrb tudi intenzivnim razlskovanjem t. j. ugotavljanjem verjetnih in domnevniih zalog v okdlici Laiskega in Zabukovce, njihovim pospeseoim odpira-njem in izkorifidanjem. Ker uporabljajo moderne kot-lovske naprave premog do kurilne vrednosti nad 1400 kal. in se tak premog nahaja v »talninskem« delu ve-ienjskega lignitnega sloja, je ustrezno, -da se predvidi v bodoSe tudi odkopavanje tega premoga. S tem bo do-sezena koristna uporaba doslej brezpredmetnega premoga, izboljSan bo izkoristek sloja premoga in s tem podaljSana iivljenjska ddba radnika. Prvi korak za uresniienje odkopavanja nizjekalo-ri&nega premoga je v odpiranju povrSinskega kopa s predvideno proizvodnjo 500.000 ton letno, ki bo doseg-Ijiva v letu 1966. Priva proizvodnja v kolidini 200.000 ton pa bo dosezena y letu 1965. V proizvodnji vsega premoga v LRS znaSa delez proizvodnje velenij-skega lignita v letu 1960 36 %. Ta stopnja bo znasala v letu 1965 45 %. Letna stopnja po-raista proizvodnje lignita naj bi znaisala v casu od 1960 do 1965 8,50 %, doiim je znasala v preteklem petletnem obdobju 14,5 %. Nara36anje -potrosnje premoga je v glavnem kril velenj-ski ligni t. Ako -naj premog, proizveden v LRS, Se nadalje oskrbuje napredujodo industrijo, promet in Siroko po-trosnjo vkljudno v drugih Ijudskih republikah v do-sedanji meri, je treba, da zlasti rudnik lignita Velenje, ki ima za to najibolj-Se pago j e, razvija v najveCji meri svoje proizvodne kapacitete in oplemenitenje lignita, da bo tako nadomescena zaostajajoCa proizvodnja rja-vega premoga. Proizvodnja rjaivega premoga bo nam-re6 v desetih letih zaradi iz6rpavanja nekaterih premogovnikov priCela upadati. Ne glede na to je ugotov-ijeno, da ne more proizvodnja rjaivega premoga niti do leta 1970 slediti razvoju svoj-ih potroSnikov. Iz tega sledi, da bo nastal primanjkljaj premoga te kak-ovosti. Omilita ga bo mogo6e le z oplemenitenj em lignita, t. j-z vplinjevanjem, razvodom plima potroSniltoom in su-senjem. Velenjski ligndt se bo torej ikot energetski in top-lotmi vir uporabljal v vseh panogah potro6nje, bodisi v surovem ali susenem stanju. Paljmski plin iiz bodocega kemokombi nata, katere-ga dei bo dogirajem v letu 1965, bo imel viSjo kurilno vrednost in bo brez skodljivega zvepla. Dovajal se bo potxoSnilkom po eevovodih. Obstojeci plinski generatorii v podjetjih, ki obratujeyo vecinoma z mainjisim gospodarskim uSimikom, bodo po priikljoicitvi daljinskeg.-, plina adve6. Pnedviideno je, da se proi-zvodnja premoga, zlasti v oplemenitencm stanju (suSeni lignit) znatno poveCa v Srbiji in Kosmetu. Vendar to povecanje na trzisde sloveniskega premoga zarad; oddaljenoKti ne bo imelo bistvenega vpliva. Crpanje vecjiih kolicin lignita iz rud" nika Velenje je torej utemeljeno ne samo zaraldi ve-likosti njegovih zalog in vsestranske uporabnosti tem-ve6 tuidi zaraldi ugodinih dkonomislkiih poigdjev. Skladno s temi ugotovitvami bi bil prespektivni pmgram kapacitete in moznosti potroSnje naisledtiji: Casovno obdobje po letilh v 000 t: 1963 1960 1965 Potrebe po premogu oeiroma predvildena potrasnija 1.900 3.000 3.200 Rredviidena proiizvodnja 2.200 3.000 3.300 Olede na navedene ugotovitve in predvideno pro-izvodnjo 6,000.000 ton v letu 1975 je treba ze v tem pet-letnem obdobju prideti z vlaganjem v to usmerjenih investiclj. s Pmdloz-eno pove6ainje zahteva izgradnjo nove jame v Sofitanju dn piovr6in;ski kop v Velenju. Produktivnost dela bo v premiogovnifcih 5e nadalje naraiSCala. ker bo poveSan delez veien.jskega liigntta, kjer se dosega visdka produkti.vnost dela in zaradi re-organizaclje prolzvodnega procesa. Velikega pomena za nadailjnii raizvoj praduktiv-nosti bo uvajanje mehanizacije ori pridoibivanju premoga in delne avtomatizaeij.e tehnOiioSkega procesa. V tej smeri se ze vrSijo poskusi v Velenju, kjer so naj-ugodnejSi naravnj pogoji. Pri uvajanju mehanizacije bo trelba prilaigajati stroje danim slojnim racmeram ozi-roma spremeniti delovne pogoje strojev tako, da bo nji-hovo oforatovanje ebonomiino in varno. Zaradi kriti&nosti pri preskrbi z jamistoim lesom, bo potnebno nadaljevati nadomes6anje lesa z jelldlenim jamidkim podporjem, tako da bi se znizala poraba jam-skega lesa. Druzbcni proizvod se bo na koneu petletnega ob-ddbja erviSal za 22,0 % ali povpredno letno za 4 %. Na-rodni dohodek se bo zviSal za 21,2 % t. j. povpre&io letno za 4 %. Crna metalurgija Za sedanje etanje Zelezarne Store kot edine zastopnice te stroike v celjskem dkraju, je znadilno, da so proizvodne naprarve z izjemo elektroplavia in aglo-meradje zastarele. Kot glavno osnovno sredstvo se smatra zastarela SM pe6 sistema Moli, ki je edina tovrstna pe6 v Jugo-slaviji. Poi je v izredmo Slabem stanju in je rekonstmk-oija nujna. Razen tega je treba uipostavati, da adapta-eija pe6i ni vslklajena s kapaciteto valjame in je zato treba nabavljati tuje surovo zalezo. Valjarske proge v valjarni so nezadostno mehani-zirane. Posluizevanje vseh ogrevndh peti in valjarskih prog je rofcno ter zahteva visok stalez delovne sile. V livarni je nujno dopolniti metalurske pedi z elektnidno indukcijsko pecjp. Tudi samotama je potrebna obnove. Pri tej je treba zamenjati sedanji suhi postopek s plastidnim postop-kom. Pripojeni obrat nemetalov, ki obsega v glavnam proizvodnjo livarskega peska in suroviih bentonitov, je praktidno v fazi razvoja. Zato je v tem petletnem obdobju dokoncno prou-61 ti zaloge, kvaliteto in moznosti predelave bentenitov. Prav tako je treba nadaljeva-ti in zakljuditi s te-meljiitimi raziskovanji leziSd zelezno rude in s tehno-loSkim postopkom zaradi vselbovanja arzena dokonono ugotoviti kolidino in tehnoloslko uporaibnost rude za zelezamo. Energetske naprave v sedanjem stanju sicer za-doscajo, pri splosni rekonstrukciji tavarne pa bi bilo misQiti na bodoco opustitev domade proizvodnje gene-ratorskega piina in prikljuditev na centraUni plinovod kemokomlbinata v Velenju ab istocasnem uporatoljanju domadega plina in mazutne kurjave. Sedanji parni kotli bi se opuistili in bi s pomodjo novo imstaliranih kdtlov, ki bi izkori&dafli odpadno toploto, 5ilaisti v jeklami in livarni, proiizvajali potrebno paro za tehndloSki proces in ogrev. Nadaljnji razvoj Zelezarne Store je torej vezan na izwSitev rekonstrukcij in deloma novogradenj tako, da bi laihko po 'dovnsitvi le-teh podjetje predstavljalo za-obrozeno gospodarsko celoto. Razvj proizvodnje v podjetju je usmerjen v tri strdke (panoge) in sicer 114, 117 in il6, v sklopu kate-rih bo izvedena tudi ozja specialiizacija proizvodnje. Pri proizvodnji jekla se predVideva skrcitev asor-timenta univerzalnih jekel v korist speciailnih, kot jekla za poboljsanje, nizko legirana jekla in elektro- jekln. V livarslki dejavnosti (strdka 117) bo v Obstojedi livarni ■izvedcna ozja specializacija pri proizvodnj i vseh vrst livarskih rzdelkov.V novozgrajeni livarni pa Ixiido v serijski polavtomatizirani proizvodnji izdelovalj odlit-ke za strojegradnjo, avtomobilsko in cementno indu-strijo v novo osvojenih kvalitetah modullamega in mo-diiieiranega liva. V nadaiLjniem razivoju je prav tako predvidena ko-operacija s podjetji avtomobilske industrije. Ozja specializaoija v livarni bo pomeniila pove-danje proizvodnje od sedanjiih 2.500 ton na sikupno 10.000 ton razlidnih valjev. V okviru tega programa se bodo izdelovali valjd za debelo plodevino, kalander valji za papirno industrijo ter nove vrste po doslej Se ne popolnoma osvojenem nadinu proizvodnje. Tako bo zelezama postala trenutno edini dobavitolj vseh vrst valjev za potrebe jugosllovanske inidlustrije. Obogatena bo iizbiira posebnih zobatih koles, tekal-nih koles in kolendastih gredic iz pobdljSane ikvalrtete modularne litine. Predvideva se, da bo izdelanih okoli 5.000 ton teh izdelkov. Uvajanje novih tehinolodkih postopkov, kot upora-ba kisika, intenznvnejSe izkoriSdanje plavznega plina, tekodega vlozka v jeklami, povecanje preseka ingotov, skrb za osvajanje novih kvalitet Utin v livarni, vse to predstavlja raoionaliizacijsko osnovo v uredrtvi kvali-tete Storske zelezarne. V Samotarni je prodvidena nova proizvodnj a vi-sdko ognjeodipomili opek na bazj korunda, taljenega magnezita, silimanita in molita. Pri elektroplavzu, SM pedi, elektrooblodni pedi in energetskiih napravah je predvidena uvedba avtomat-ske regulacije. V livarni je predvidena uvedba polavtomatskega vlivanja speciadmih odlitkov serijiSke proizvodnje. Prva faza rekonstrukcije zelezarne zajema zamen-javo obstojedega pednega transformator j a z direktnim prikljudkom na 110 KV omreSje. Pri tej zamenjavi je treba zgraditi daljnovod 110 KV Selce — Store v dolzi-ni 3 km. Po izvrSitvi te faze rekonstrukcije se bo dvig-niia kapaciteta obstojedega elefctroplavza od dosedanjih 28.000 ton na 42.000 ton surovega zeleza letno. V naslednji fazi je predvidena izgradnja drugega elektroplav2a s prikljucno modjo 24 MVA do leta 1965. Aglomeracija bi se v tem obdobju povedala za 2 ponvi. Drugi elektroiplavz bj obratoval zaradii pomanj-kanja elektroenereije 9 mesecev letno in v tem Casu proizvedcl 45.000 ton suravega zdleza. Celotaa proizvodnja iobeh ipeCi bu do ikonca leta 1965 znaSala 92.000 ton isurovega zeleza. S talkSno 'proiavodnjo bo prvenstve.no zadosCeno potrelbam zelezarne, viselk pa bo na razpolago ielezami v Ravnah in mamjSim livairnam v Sloveniji. Za rekon-strukeijo oziiroma gradnjo naStetih objektov bi bilo predviiidoma potrebno 1 miilijardo in ,pdl dinarjev. Splosno pomanjkanje jekla narekuje rekcunstruk-cijo jctolarne. Zgraditi bo treba -novo 35 tonsko elektro-obloCno pec, ki bo prikljucena na obstojedi daljnovod in novo 40 tonsko SM ,peC tiipa Maerz-Roelens. Raizen tega bo treba poveCati abstojeCo hallo jeklarne. Blektro^oblocna peC bo proiavajaila letno okali 5.000 ton litine za proizvodnjo valljev. Predvidoma potrebna sredstva za jdklarno znaSajo 1.605 mUijonov dinarjev. Rekonstrukcija vailjame bo omogoCila proizvodnjo 70.000 ton valjanih izdelkov letno. Za rekorustruikcijo tega obrata bo treba vloziti okoli 1.925 milijonov din. Relkonstrulkeija livarne, za katero bo potrebno vloziti okali 355 milijonov dinarjev, bo omogoCila v letu 1965 proizvodnjo 750 ton navadne strojne litine, 1.750 ton speciatae strojne litine, 3.100 ton kokil inS.OOO Iton obdelanih valjev. V skladu s poveCano proizvodnjo livarskih izdeillkov zlasti valjev, je niujno potrebno poveCati tudi kapaoi-tete v olhdekivataioi valjev. V ta-namen je predvidena nabava novih cbdelovalnih strojev in .zgralditev ustrez-nih ideloivniih iprositorov. Ta investioija bo zahtevala okoli 390 milijonov do leta 1965. Glede na obnovo in novogradnje ter v skladu s tem poveCano proizvodnjo bo nujno zgraditi nove ener-getske ohjokte, toot -kisikamo, kompresorsko ipostajo, re-zerVno elektriCno Centralo v mafijsem obsegu, urediti plinske in vodne naprave. Za navedeno bo treba vlo-iiti nadalljnjih 335 milijonov dinarjev. Po rekonstrulkciji Samotarne bo proiavedeno letno 10.000 ton samobne opeke in 3.000 ton Samotne malte. Za izvrsitev obnove tega obrata ■ bo potrebno investi-rati okoli 525 milijonov dinarjev. Skupna vrednost vseh potrebnih investieij zna6a Okoli 6.395 milijonov dinarjev. V tam znesiku bo laihlko podjetje sodelovalo z lastnimi sredstvi le z okoli V«. Za realizaeijo bo morato najeti kredit. Imvestiranja bodo potekala takole: Blektroplayz od 1961 do 1965 leta Jeklarna od 1961 do 1965 leta Valjarna od 1961 do 1965 leta Livarna od 1963 do 1965 leta Obdedovalnica valjev od 1963 do 1965 leta Tramsiporit in islkladiisCeid 1962 do 1963 leta Energatika od 1962 do 1965 leta Z navedenimi ukrepi se bo bruto produlkt poveCal do leta 1965 za 71,0 %, narodni dohodek pa za 70,9 %. Barvna metalurgija Glede na predvideno poveCanje rudarske proizvod-nje cinka, je neobhodno ,potrebno mi siit i tudi na poveCanje metailurske proizvodnje, kk ze pri sedanji koli-Cini cinkovih koncembratov me zmore preddlat; vse ru-darsike proizvodnje. Zaradi navedenega je razsirjeni proizvodnji v Cidkami kot edinemu podjetju v tej stroki posvetitj polno pozornost. Perspektivni razvojni program predvideva do leta 1965 nadaljnje poveCanje proizvodnje surovega cinka in s tem v zveizi poveCanje proizvodnje zveplene kisline in s tem zagotovitev osnovne surovine za razvoj kemiC-nih obratov. Prazilne naprave predstavdjajo Se danes ozko grlo v proizvodnji surovega cinka. So zastarele in dotrajane. Zaradi premajhme kapacitete abstojeCe naprave za pro- izvodnjo zveplene kisline ni mogoCe zajeti in korisbno izrabiti kalkisnih 50 % pii na. Ta plin uhaja v ozraCje in povzroCa Skodo na vegetaciji v neposredni celjski oko-lici. Z obnovo prazilnih naprav in postavitvijo novega obrata za proizvodnjo zveplene kisline bodo dosezeni osnovni pogoji za nadaljnji razvoj tako metalurSkih kot kemionih obratov. Z nadzidavo ObstojeCih destilaC-nih peCi, postavitvijo pedi za preci elavo rajmovfce, me-hanizac.ijo sa.rziranja in desarziranja, uvedbo veCjih retort in postavitvijo 'Se dveh destilaCnih peCi ibo mo-go6e doseci letno proizvodnjo 35.000 Ion cinka in prahu. Vzporedno s poiveCainjem proilzvodoje surovega cinka je predvideno poveCanje proizvodnje vailjamib proizvodov od dosedanjih 5000 ton letno na 7.000 ton. PoveCanje proizvodnje cinkove ploCevine in oinkograf-skih piloiSC se bo doseglo z: — 'izboljsanjem tiObnotoStoega postopka -jn — z mamjSo 'nekonstruikcijo ObstojeCe paCi za rafi-nacijo in naprave za Vlivanje. Rdzrvoj kerniCnega dei a je predviden v treh smereh in 'sicer: a) razSiriitev proizvodnje ibelih ipiigmentov (litopona, cinikovega belila) in proizvodnja titanovega dioksida, ki se v drzavi Se ne proizvaja; b) poveCanje proizvodnje umetnih 'gnojil; c) izpopOlnitev izbire sredstev ra zaSCito rastlim. Predvidene so Se: a) dokoncna 'ureditev an ter nega transporta, ki bo mehaniziran; b) ureditev rudmega dvora in isklaidiSCa. Glede na navtideno je treba: 1. rakonstruirati prazarno in posta viti kontaktno peC za proizvodnjo zveplene 'kisline; Sedanje prazilne naprave so izastairele in izrabljene ter predstavljajo oviro pri 'nadaljnjem poveCan.ju pro-izvodnje surovega c inita. Na starih ipeCeh je mogoCe praziti ikoncentrate tako, da ostane v prazencu Se 10 % totalnega zvepla, doCim bo mogoCe na novih napravah rzpraziti koncentrate tako, da bo iprazenec vseboval le 2,5 % totalnega zvqpla. S tem bo dosezeno: a) poveCanje proizvodnje v prazarni b) izfooljsanje kvalitete aglomeralta c) poveCana ikolicina razpolozljivih zveplenih plinov za madaljmjo predelavo v zvQpleno ikiiglino C) poveCanje proiizvddnjie zveplene kisline Proizvodnja zveplene kisline bo ipoveCana za 19.500 ton v vrednosti 291,000.000 din. IstoCasno bo Ornkama prenehala s povzrdCarijem Skode na vegetaciji v okolici. PriCetek obratovanja nove naprave za prazenje je predviden ze v letu 1961. Z dotiiatno investiciijo bo mogoCe poveCati proizvodnjo zveplene kisliine na novi napravi >za 15.400 ton. Ta dodatna ikolicima 'se bo pporabila za 'proizvodnjo titanovega belila, katerelga priCetelk proizvodnje je predviden za 'leto 1964. 2. rekonistruirati topilnico surovega cinka . Razpdlozljive kdliiCine 'dinlkovilh konceritratov v Jugosi avij i narokujejo poveCanje kapacitet ze ObstojeCih cinka rn ali zgraditev novih. Vari an ta, da ise poveiCa Cin-kanna v Colju je najcenejSa. Z nadzidavo Se ene etaze na ze ObstojeCe dastila-cijske peCi in s postaviitvijo Se dveh dodatnih destilaC-nih peCi za ,predelavo cinkove rajmovke je mogoCe do-seCi letnlo prolizvodnjo 35.000 ton cimika. Razen ze opiisa -nih investieij ibo potrebno ipostaviti Se New Jerisey pec za rafiniranje oinka, s Cimer bo mogoCe preiti v val-jarmi na valjanje oirtkovih legur. 3. rekonistru irati Obrat za proizvodnjo litopona. ObstojeCa naprava za prozvodnjo litopona je docela ierabljma in zastarela. Litapon je v Jugoslaviji moCno defioitaren. S postavitvijo nove naprave bo proizvodnja poveCana od dosedanjih 2.500 ton na 5000 ton letno. 4. rekorustruirati obrat za proizvodnjo superfosfata. S predvideno rekonsitrulkeijo tega obrata bo proiz- vodnja poveCana letno za 9.000 ton. 5. zgraditi je -novo tovamo titanovega dioksida. 6. za izkoriscanje cin-ka, Iki ostane v rajmov-ki, bo postavljena kotatoa ipefi. V letu 1961 bo Cinkainna priide-la s p-roiizvodnjo no-vega sredistva za zascito raistlin «oupralblau», Iki ise bo ■posebno konistno uporabilo pr; prideiovanju hmelja. Povefiana pa -bo fcudi proiizvodnja pokrivnega belila, s katero se ije -pridelo v letu 1960. UpoStevajoc navedena investicijiska vlaganja, -se bo druzbeni bruto pro-iizvod poveial za 91,9 %, narodni do-hodelk pa za 145,1 %. I n d u s t r i j a n e k o v i .n V to industrij-sko stroko spad-a-jo v nasem dkraju podjetja Kera-mi-cna inldius-Mja Li-boje, S-teklarna «Ranis Kidirii6« RoigaSka Slatina dn -»Comet« Zrece. Ta ind-usbrija se osiknbuje s surovinami deloima iz domaCib, deloma pa iiz uvozenih virov. Geoloski sestav celjslkega ofcraja pa kaae, -da bo v bodode iz naGrtn-im raziiskova-njem mogode uiporabljati se surovine, katere so ipoimemfone -za .indu-strijislko pred-elavo in katere -bo lahiko u-spetsno p-redelovala ze obstojeGa ali novo -os-no-vana industrija za iprededavo nekovin. An-ali-za dosez-enih reaultatov v eadnjih stirih letih kaize, da iso -obstojoca podjetja za pred-elavo ndkovim v okraj-u dosegla pomembne rozultate i-n da je porast proiizvodnje v teh podjetj.ih na -sploSnem j-uigos-lovan-skem povprecju. IziboljSanje kvalitete izdellkov, dbogatitev izbire in povecanje istorilnosti -so omogocili tem poidjetj-em ko-n-kuirendno siposdbnost. Steklairna »Roris RidriG« je po-stala narjpomcrnibnej6i iizvoznik j ugosilovaniskega bru-senega stekla, docim isi je Keramicna industrija Li-boje utrdila polozaj na domacem trziS6u. Ze kratek -eas -dbratovanja podjetja -za praizvoidmjo umetnih brusov in ma-gnezi-tnih i-zdelkov »Komet« Zre6e pa kaze, da ima -to podjetje isolidno o-snovo za razy-oj proiavodnje in -plasman izdellkov. -Na takSni osnovi ter :z dodatnimi vlaga-njii v raz-sirjeno raprodu-kcijo, uvajanjem sodobne tehnike v ab-stojeGe deilovne -procese, Studijem in uvajanjem novih delovnih procesov, uvajanjem noviih izdellkov, -soido-bne orgam-izaciije dei a, razvijanj-em stimulati vnega nagra-jevanja in raizvijanjem centrov -za hitirejiSe luispasablja-nje kadrov -so -dani vsi pogoji, da se v nasiednjih petih letih fizi&ni dbseg p-roizvodnje in bruto produlkt ter narodni dio-hodek -se nadalje poveGuijejo. Vecjo -rast proiavodnje bo omogocilo -zlasti povecanje visakovrednih i-zdelkov in -osvoj-itev proizvodnje novih izdelkov. V tem dkviru bo Steklarna Rogaska Slatina v -glav-nem modemizrra 1 a celofcne dodelavne abrate in zgradi-la ekisperimentalno malo ipe6 -s tremi lanci. Ta ped bo sluiila za uvedbo novega asortimmta vLsokdkvalitetnih i-n visakovrednih iuiksu-znih irubinslkih ter raznih drugih speciainih -stekel. Keramidnd industrija Li-boje bo -v natslednj-ih petih letih poveCala proizvodnjo keramike in proizvodnjo graflbnih topilnih loncev. Obnova -zastarele in dotrajane strojne opreme, ki je ze v tefcu, bo omogoGila postopni prehod na boljso k-valiteto keramike to je na -takoimenovani polporcelan »Vitreous«. Proiavodnja veirvredmh keramienih izdelkov in veGjii -obseg dek-o-raitiivnih i-zdelkov ibo omogotila znatno -poveianjc vrednosti proizvodnje in rentabiinosti podjetja. Proizvodnja grafitnih topilnih loncev je v nasi dr-zavi nova -in se ne docela osvojena. IzkuSn-je, dosezene v dosedanji poskuisni proizvodnji, so tolikdne, da bo podjetje z manjsim -investicij-skim -vlaganjem lahiko osvojilo to proizvodnjo ter jo povecalo do taksnega db-sega, da bodo ipokrite potrebe v drzavi ido ipr-iblizino 80 % Na uvo-z graifitnih topilnih loncev bo ostala na-vezana se tista toovinslka ipredelovalna industrij-a, ki uporablja v svoji proizvodnji speci alne obl-ike loncev. V -sodefl-ovanjiu s stefclamaimi bo Keramicna industrij-a Liboje osvojiJa -proizvodnjo grafitnih modelov za proizvodnjo votlega -stekla, kar bo znatno viplivalo na kvaliteto stekla in znizanje stroskov. Pri osvajamj-u proizvodnje grafitnih loncev naj -to-varna poglobi sadelovanje z zn-anstvenimi inistiltucijami ter si zagoitovi potreben strokovni kader. Kljub prehodu na proizvodnjo »Vi'treausa« je treba nadaljevati z izdeiki nizlkaporozne kamenine i-n deko-raitivne Ikeramike ter dblikovno, barvno -in spiosno de-korativno -razSiriti izbiro. Podjetje za proizvodnjo umetnih brusov in magne-zitnih izdelkov »Comet« ZreCe naj osvdji v iprihodnjih letih proizvodnjo umetnih brusov, ki iso potrobni pa-pi-rni in celulozni industriji ter ipoveca lidbiro magn-eZit-nih izdellkov. Druzbeni bruto produkt bo narasel za 82,8 %, narodni -ddhodek pa za 84,2 %. Kov inska industrija Kovinsika industrija bo morala vprihodnje posve-titi posebno pozornost Sinsi izbiri, ki jo trzisce izahiteva. Zato bo treba v foodode iskati moznosti za -novo zv-nst v tej strdki, pospeSevati sodel-ovan-je med kovinskimi podjetji in veletrgovino ter podvzeti ulkrepe za iboijSe izikoriScanje odpadkov. I Obstojedi strojni parik v podjetj-ih kovi-nslke ipredel-o-valne industrije je zara-di -samega -tehnoloskega p-rocesa in drugih objdktivni-h -razlogov nuj-no nezaseden. Zaradi tega moraij-o podjetja v IboddGem obdobju nezasedene fcapaoitete iteh strojev i-zkoristiti -ali za dpravljanje usftug aii za kooperacijo z druigim-i ipodjetj-i. To sodetovanje naj -bi se razvilo zlaisti med ipodj-etji i-zven -okraja. Predvidevam-o, da bodo podjetja -sodellovala z na-slednjimi industrijskimii podjetji i-zven okraja: S Tovamo avtomobilov v Mariboiru, tovam-o »Rade Koncar« Zagreb, Industri.jo motomih vozil v Novem mestu, tovamo »Titan« -Kamnik, »Iskro« v iKranju, Strojnimi tovamami v Trlbovljah, TOMOS-om v Kopru, osta limi proizvajalci -motornih vdzil v drzavi- ter pdd-jetj-i kovinsko prededovalne industrije in -st-rojegiradinje. Sodelovanije med navedenimi podjetji naj bi se raz-vijalo zlasti -pri izdelavi izdelkov, ki jiih pri-manjkuje na trziSdu. Vsa podjetja kovinske industrije naj prouce slkupno z trgovinsko in obrtno zborn-ico mazin-oist, katoo s -poeredo-va-pj-em veletrgovine ;v okraju pospesevalti izidelav-o za trg zanimivih predmetov. Pri -proizvodnji v kovinsko pnedel-ovalm industriiji nastajajo v samem tohnolodkem procesu odpadki raznih velikosti. Le-ti so bili doslej -sldbo izkorisbeni. Odpadkov -obstojeGa industrija -in otortna podjetja ne morejo ipredelati. Zato bi foilo treba uistan-oviti novo obrtno podjetje, kj ibi i-adelovalo kovinsko galanterijo. Obrtna zborniica naj prouci meimoslt porabe odpadkov in is pristojnimi organi reSi vprasanje Jdkacije in usta-novitve -takSnega ipodjetja. V svetu -se pojavlja-jo razni novi iadelki kovinske predelovalne industrije, za katerih izdela-vo smatramo, da jo morajo -osvoji.ti tudi podjetja tovrstne industrije v okraju. Dosedanje fasade z ometom se zamenjujejo v vse veGji meri -s faisadami z emajliranimi ploSfiicami. To proizvodnjo bi mogla osvojiti Tovarna emajlirane po-sode, ki naj prou-Gi vse moznosti -te proizvodnje. Tovarna tebtnie Celje -bo priteLa s proizvodnim so-delovanjem z inozemskimi podjetji. Proizvajala bo moderne tehtalne n apra ve. Vizporedno z uvajanjem proizvodnje novih modernih teljtalnih naprav naj iizloGa iz svojega asortimenta primitivne izdelke z obrtnim na-cinom proizvodnje. Tovarna ziSmh izdelkov Celje bo -v 5-letnem obdobju poveCala in modemiai-rala svoje kapacitete z na-bavo polavtomatov, s -Cimer bo moderniziraila svoje teh-noloSke postopke. Prav talko bi -zaradi speci-fionih Jastnosti strojev v tem podjetju billa mozna proizvodnja vseh vnst vzmeti. Poveiale so se poitrebe trzisda, zato se bo morala razSirjati tudi iproiizvodnja izdelkov za siroko potroSnjo kot so aluminijasto in zelezno pohistvo in kovinska po-soda. Tovarna »AlpoS« v Sentjurju naj pospeseno uvaja nove zvrsti aluminijastiih izdelkov. Tovarna emajlirane posode Celje ipa naj v teku sedamje rekonstrukcije pro-u6uje raizSiritev asortimenta. Za lusipesen izvoz opreme se t>o morailo podjetje »Ko6troj« v Slovemskih Konjicah posluzevati koope-racije z domafiimi in tujimi podjetji ter v vecti meri pnevzemati doto ave strojev in naprav za kompiletne uisnj arislke 'dbjekte. Kovinsko podjetje Zalec bo rekonstruiralo livarno ter poveCalo sedanje Ikapacitete na 1.500 ton sive litiine. Polovica kapaci.tet livame bo namenjenih za kritje vedino vecjih potreb po vodovbdniiih airmaturah, M jih bo podjetje izdelovalo v rakonstruirani lastoii obdeloval-nkri. Ostali livarsfki izdeliki pa bodo namenjeni potre-bam celjslke indiuistrije. Vsa podjetja kovmslke imdustrije naj poskrbe, da bodo izdelkj konlkurencni v poglediu funkcionalnosti, zunanjega izgieda in proizvodnih stroSkov. V ta namen bo potrebno povecati projektantslko-konstruktorsike sku-pine, ki naj bi jih finsnsirala podjetja sama, razvijati razisikovalno-prototipslko dejavnost, okropiti nadzor in kontrolo v .pnoizvodpji in v vefiji meri sodelovati z znan-stveno-raizisikovalnimi zavodi. Da bo mogofie izpolniiti navcdene maloge, bo treba dokoncati ze zaceto dbnovo Tovarne emajlirane posode, rekonstruirati Tovamo kovanega orodja v Zrecah, agxa-diti novo piroiizvddno halo v »Kostroj/u« v Sliovendkiih Konjicah, povecaiti delowie proatone in naibaviti dodatno strojmo 'opiremo v -»AiLposiu«, oslknbeti tovarno zidnih iz-delkov v Celju ter doikoncno uiredlti tovamo »Gorenje« v Vetonju. Druzbenl bruto produkt v kovin-ski industriji se bo predvidoma povefial za 105 % ali povpredno lebno za 15,5 %. Narodni idohodek pa bo v letu 1965 za 11,3 % veCji. Povprecno letno se bo dvigoval za 13,7 %. K em i 6,n a industrija S postavitvijo ikapacitet za vplinjevanje velenjskega 1 ignita bo Velenje postalo baza razvoj a kemijiskc induistrtje v celjislkem okraju, ki s tem dobiva siroke moznosti osvajanja nove induistrijske predelave proiz-vodov in straruskih produiktov vplinjevanja. Poleg amonijaka, festram in tekocih goriv sta za nadaijnjo predelavo predvsem interesantna urea (sec-nina), ki nastopa kot finalni proizvod kombinata in pa fenoli, dobljeni iz Fenosolvan naprarve. Oba proizvoda sta suirovini za proizvodnjo umetnih snovi, urea pa se uporablja se v proizvodnji IkrmiLnih koncentratov. Perspektivni program razvoja kemijske industrije Juigoslavije kaze nujnost povecanja industrijslkih ka-pacitet za proizvodnjo umetnih snovi, zlasti zaradi hit-rega naras6anja potroSnje v drzavi in pa zaradi nara-scajocega uvoza. Na bazi omenjenih velonjskih proizvodov in rasto-cih potreb doma6ega trga je treba prouiiti v Celju in Velenju moznosti naslednje proizvodnje: a) proizvoidnja sintetidnih poliamidnih Vlaken; b) umetne snovi na bazi urea-formaldohidnih smo.1; c) umetne snovi na bazi fenol-f ormaldehidn ih smol. Sprico izgradnje energokemijskega kombinata v Velenju ima Celje izredno ugodno lokacijo za postavi-tev industrije sintetidnih poliamidnih vlaken na bazi kaprolaktana. Osnovne surovine, ki so za proizvodnjo potrebne so: — amoniak, fenol, zveplo, oleum. Amoniak in fenol bosta na razpolago v proizvodnji velenjskega kemokombinata, oleum pa bo proizvajala Cinkama. Od osnovnih surovin bo treba 5e nadalje uvazati zveplo. Potrebno energijo bo lahko dajal kernokombinat po planovodu. Sam okraj Celje nastopa obenem kot moti an potroSnik sintetidnih vlaken, ker ima moono indu- strijo, ki bo v prihodnje v vedno vecji meri prohajala na uiporabo sintetiinih vlaken v mesavinah. Postavitev kapaci.tet za letno proizvodnjo 2.500 ton poliamidnih vlaken zahteva investiranje 14 milija.rd dinarjev, docim bi vrednost te proizvodnje znaSaia prav tako 14 milijard dinarjev. Za planirano proizvodnjo umetnih mas v drzavi do leta 1965 bo treba poleg obstojeCih kapaci.tet v izigradnji zgraditi nove proizvodne kapaoitete za umetne mase v viSini 49.000 ton le.tne proizvodnje, od tega 6.400 ton aminoplastov. To .proizvodnjo je mozno osvojiti na bazi velenjske uree. Zato je nujno proucibi postavitev teh kapacitet v Celju. Urea in farmaldehid sta osnovni surovin i te proizvodnje. Velenjski komibinat bo dajal letno preko 28.000 ton uree, doCi.m bi bhlo treba formaldehid mabavljaiti iz predvidene predelave lendavskega meta nola. Proizvodnja urea - f ormaldehidln ih umetnih mas ob-sega proizvodnjo sintetidnih lepil, mas za presanje, ismol za lake in tekstilnih apretur. Sinteticna leplla se bodo uporabljala v veliki meri pri proizvodnji iverastih pias5, za kar bodo kapacibete zgrajene v Nazarju in Celju. Pa tudi ze sedanja lesna in.dustrija v okraju uporablja lepila za Sper, panel in lesonitne ploisfie. Poleg sintetidnih lepil je predvsem se treba lomeniti proiizvodnjo mas za stiskanje na bazi uirea-formaldehid-nih smol »polopas«, za 'katero predvideva kcmijski plan FLEJ izgradnjo kapaoitete v visini 1.400 ton lebne proizvodnje. Za to proizvodnjo je potrebna dodatna osnov-na surovina - celulozno polnilo, ki bi ga v obliki lesne moke lahko dajala celjiska lesna industrija. Glavni ipo-trosnik mas za stiskanje je elektroindustrija in pa podjetja za predelavo plasticnih mas, ki izdeiujejopredmete za Siroko potroSnjo. Zato je stremeti za izgradnjo novih Obratov s surovinisko ibazo v nakazam proizvodnji. Na bazi uree je mozno izdelovati tudi mo6na krmila. Ker je v naisem okraju dan V kmetijstvu predvsem po-udairdk zivimoreji, je treba poskrbeti, da se tovrsten obrat postavi tudi v celjskem Okraju poleg ze obstojefiih mesalnic mocnih tormil v Vrbju in Semtjiurju. Za stalez zivine v letu 1965 je projektirana v Celju nova tovarna mo6nih krmil z letno kapaciteto 30.000 ton, ki bi skupno 7. obratom v Vitoju lahko krila tedanje potrebe. Ve6ina surovin za proizvodnjo modnih krmil je ea razpolago v okraju. Deficitame so samo oljne ipogace, ki pa se dajo mocno nadomestiti z ureo oziroma z duSikom, ki ga le-ta vsebuje. UpoStevajoC navedeno je primerno in nujno zgraditi v Celju industrijo za meSanice mo6nih krmil z upo-rabo uree in biureta, tor bi pomaigalo premostiti po-manjkanje oljnib .pogac in vplivalo na znizanje stroskov krmljenja -govedi. Dosedanje raziskave celjskih 'bentonitov so dognale, da jih je mozno s kiislinsko aktivizacijo uporabiti kot beliine zemlje in da so med njiimi tudi talki, ki ;se lahlko ze brez aktivizacije u.porabljajo v defector an tsfce svrhe. ALkalna afctivizacija usposataija vedino od njih za kva-litetne livarske bemtonite za sintetidne peske iin za iz-plalke za vrtanje nafte. Te raziska ve ze dokazujejo fcva-liteto celjskih bentonitov in apravi&ujejo madaljnje feomipLetoseo sistematidno dedo na problemaitiki eksplo-ataciiie in predelave bentonitov, predvsem v vidiku povedanja eksploatacije in izgradnje predelovalnice v celjskem bazenu. Predelovalnica s kapaciteto 10.000 ton letnih pre-delanih alkalno alktiviramih, suSenih in mletih 'bentonitov ter 10.000 ton feislinsko aktiviranih bentonitov bi irnela izredno ekonomsko ugodne pogoje poslovanja. Locirana bi 'hila v centro surovinske baze in bi irnela ugodne komuniikacijske zveze glede na plasiranje proizvodov in poleg gline, osnovne surovine zveplene kis-line, ki bi jo dobavljada Cinkarna. Za prededovalnico bentonitov je ze izdelain investiet jski program, po katerem znaSajo stroSki 795 milijo-nov dinarjev s potrebnim dodatkom 90 milijonov dinar- jev za obratna sredstva. Vred'noist proizvodnje bi zna-sala letno 1 milijardo 110 milijanov dinairjev. Cernent je Se vedmo -clefieitaran v gradbeni-s.tvu. Ze-lezatrraa Store je s svojo zlimdro iz elektroplavza ze de-lala poskuse za proizvodnjo cementa in je ipri tem do-segla pozitivne rezultate. Po izgradnji drugega elektroplavza v Storah bi bila mozna proizvodnja zliindrinega cementa in sicer 62.500 ton letno. Poleg ilindre bi ta proizvodnja zahtevala se 12.500 ton zganega apna, natronsike vreie in eloktricno energijo. Za proizvodnjo aipna, predvsem hidriranega, bi bilo treba zgraditi nove (kapacitete ob nahajaliSbu kvalitctne.sarovine, fcatero pa je potrebno 6ele poiiskati v obstojeclh zalogah apnenca v okraju. Sedanje koliiine Storske zlindre dajejo moznoist letne predelave 19.200 ton zlindrinega cementa, za kar je potrebno 3.200 ton apna. Ta kollcina je v proizvodmji nove apnenice zagotovljena. Stroski investieije za ipostavitev cementame za zlindrin cernent letne kapacitete 19.200 ton so cenjeni na 81 mdijonov dinarjev. Vrednost letne proizvodnje pa bi bila okoli 192 milijonov dinarjev. Ze obstojece podjebje AERO hi uvedlo nove poiiz-kuse kot na primer, impregnirane in tislkane papirje, avtomatizirana 'bodo posamezna ro6na dela v proiz-vodnji matric, tempera-plakatnih in akvarekiih solskih barvic. V letu 1962-1963 je pricakovati tudi ve6ji iizvoz iz-delkov te tovarne. V tem petletnem obdobju je 'pred-videna tudi dokonena izgradnja gosipodarakih objektov. V tem petletnem obdobju je zagotoviti zlasti pred-priprave za gradnjo navedenih objektov In poisebno tej zvrsti industrijslke proizvodnje dati prvenstven pouda-rek. Industrija gradbenega mater i ala Primerjava sedanjega stanja gradbene mdustrije ter ocena potreb masega ibazena kazeta na naislednje zna6ilnosti: — izredna zaostaliost tako glede kaipacitet kot tudi opremljenosti nasih kamnolomov; — pomanjkanje kapacitete apnenic posebno glede na potrebe tovarne EFE, iizgradnjo velenjskega bazena ter sploSno pomanjkanje apna v severovzlhodnem pre-delu Slovenije; — proizvodnja opecnih izdelkov glede na nove ka-paoitete tovarne EFE ter glede na rekonstrukcije nasih opekarn, ki so ze izvrsene oziroma so v teku, zado56a za potrebe naSega bazena. Vse nadaljnje rekonstruikcije opekarn je zato potrebno usmeriti v proizvodnjo specialnih izdelkov in to predvsem v tesni povezavi z gradbeno operativo bazena Za naso gradbeno industrijo je v spdoSnem znacilna nizka produktivnost dela, ki ima svoj vzrok v Se vedno zelo zaostali opremljenosti. Na osnavi takSnega stanja ter omenjenihznatilnosti je potrebno naiso gradbeno industrijo raizvijati po na-slednjih principih: — ,pri doloCanju razvojnega programa je treba te-ziti za tem, da se v dim vedji meri vsikladijo kapacitete gradbene industrije za potrebe preskrbovalnega ob-mo6ja, torej predvsem naSega gospodarskega bazena; — zato je nujno potrebno zgraditi nove kapacitete za tisto proizvodnjo, ki je v merilu bazena obcutno defici tama (gramoznjice, kamnolomi, apnenice); — prouditi je potrebno najracionalnejso moznost proizvodnje lahkega matcriala za proizvodnjo gradbe-nih plo56 panojev, ki so osnova montazne in polmon-taznc gradnje; — vse rekonstrukcije opekarniSke industrije je presojati predvsem z vidika akumulativnosti in poce-nitev in ne z vidika povodanja kapacitet, ker le-te za doloSeno razdobje zadoseajo. Predlog invest.icij Izgradnja kamnoloma v Cmcm grabnu pri Celju V kamnalonTu se ipnedvideva naslednja proizvodnja1 agregata za makadam ................ 17.900 m3 agregata za asfalt ................. 5.100 m3 lomljenega kamna ...........•....... 6.800 m8 Zaradi opustitve sedanjih kamnolomov je ureditev tega kamnoloma nujna. Finansiranje te investieije bi morali prevzeti vsi interesenti, kot uprave cest, vodna skupnost in gradbena podjetja. ■ Invesiticija je ekonomsko zelo ubemeljena, ker pred-stavlja letni prihranek okoli 22 milijonov dinarjev, predvsem na zmanjsanju 'prevoznih stroSkov. Rckonstrukcija gramoznicc v Levcu ter postavitev stabilne betonarne za potrebe gradenj v Celju in oko-lici. Za rekonstrukcijo gramoznice ise morajo odpraviti ozka grla, zamenjati nekateri stroji ter tako povodati njene kapacitete. Stabilna betonarna ibo proizvajala foeton za potrebe oementnih in betonskih delavnic Ingrada obernem pa tudi za potrebe vseh gradbiS'6 v Celju in v bliinji dko-lici, predvsem v Storah, Vojiniku in Zalcu. S stabilno betonarno bo zajamcena kvaliteta betona, kar pomeni vaano postavko pri znizanju cen gradenj. Gradnja apnenice — hidrarne Glede na suigestije 'republiSkega plana ter na loci-, ranje najvecjih potrasnikov (EFE, gradnja Velenja, itd.) je najiustreznejsa lokacija vsekakor v blizini Velenja. Tu naj bi se zgradila apnenica z 2 pecmi kapacitete 60 do 70 ton na dan ali okoli 40.000 ton apna na leto. Pdleg apnenice bi se zgradila tudi hidrarna, ki bi proizvedlla okoli 25.000 ton hidriranega apna predvsem za potrebe tovarne EFE in ositalih gradbenih iizvajalcev. Skuipna konona proizvodnja bi torej znasala letno: 15.000 ton negasenega apna in 25.000 ton hidriranega apna. Rckonstrukcija opekarn Z ozirom na zadovoljitev potreb po tradicionalnih izdelkih zahtevajo rekonstrukcije opekarn Se posc.bno proui&itev. Rekonstrukcije bodo druzbeno interesantne samo v primeru, ce bodo imele nes pomemben vpliv na raz-Sirjenje asortimenta oziroma na staMizacijo cen. Glede na dosedanje izkuisnje, kvailiteto surovin ter potrebe se pniponofca, da se: Opekarna Ljubecna rtikonstnuiira predvsem za izdelavo nosilnih zidakov velikega formata ter za izdelavo specialnih opecnih izdelkov. Celjslce opekarne Zaradi neposnedme bliizine mesta ter glede na dkol-nost, da podjetje Se ni pristopilo k rekonstmkciji, je potrebno raavojnemu programu tega podjetja posve-titi Se posebno pozornost. V koililkior bi ipoizkiusi pdkazali moznost uporabe ekspandirane gline, bi bila za to opekamo taksna orientacija majiprimemejiSa. V nasprotnem primem naj bi opekarna ipreusmerila proizvodnjo na izdelavo vecjih opecnih enot ter rekonstrukcijo usmerila samo na odpravo ozkih grl brez tendence absolutnega pove-canja. Opekarna Loznica — Zalcc Razvojni program te opekainne je orientiran predvsem na notranje izboljSave, ki bodo omogofile pov-prebno 5 % letno povedanje proizvodnje. Investieije se nanaSajo predvsem na izpopolnitev in modernizacijo notranjega transporta ter ureditev sani tari j. Opekarna Loce Iz isti-h vidiikov kot Celjake opekarnc je treba ob-ravnavati tudi razvojni program te opekarne. Podjetje naj hi ga revidiiralo ter se orientirailo predvsem na od-pravo azkih grl (gradnja suSLlnice), da bi lahko v celoti koristilo obstojeie kapacitete. Tovama zidakov elektrofilterskega pepela Tovarna predilaga, da bi preSla z no vim i kapacite-itami na iizdelavo panojev. Bmd doltoonono odlo&itvijo je potrebno vpraSanje radiiusa transporta taikih panojev temeljito prouditi. Prav talko je treba prouCiti vpraSanje cen. Odloditev glede tega problema bo miozno podati na osnovi prou-citve vseh moznasti za pridolbivamje laihkega gradbene-ga materiala. V.privi fazi mora tovama zlasti izboljsati sedanjo proiizvodnjo ter predvsem kvaliteto izdelkov, ker bi-lanca potreb v okraju raduna s polno zmoglji vostjo te tovanne. Na osnovi predlstudiij, ki so bile iznesene s strani Zavoda za napredek gospodanstva v Celju, je nujno intenzivno nadaljevati zaceto delo ter temeljito, v so-delovan ju z Zavodom za preiskavo gradbeniih elemen-tov in konstrukcij vzdelati kondne predloge glede na-slednjih proiblemov: 1. Napraviti je potrebne preiizkuse in izra&une ter na osnovi primerjav rentabilnosti doloditi za na8e raz-mere najustreznojsi nadin izdelave lahkih gradbenih materialov. Pri tem je izhirati med naslednjimi snrovinami: —• elksipanidlrano gliino — Storslko zlindro — elektrofiltenskim pepelom — ikremenCevimi ipesiki. Iz vidika gradbenih konstrukcij je dati pnednost predvsem tistim postopkom, ki bodo dali najlazje materiale z najboljSimi lastnostmi. Nujna je kooperacija med proizvajalci lahkih materialov. 2. Nadaljevati je studije o proizvodnji cementa iz storslke zlindre glede na blizino Celja kot velikega po-teoSnega srediSda. 3. Nujno je iprouciti tudi moznoist, da bi se neka-teri miizarski obrati celjskega baeena preusmerili na iizdelavo serijs'ke stanovanjske opreme. 4. LIN Naearje naj bi proizvodnjo oken prilagodM tudi potrebam in zahtevam stanovanjske gradnje v nafii reptibliki in nas em bazenu. 5. Opekarne morajo svoje opedne elemente prilago-diti modulamemiu sistemu — modulu. Lesna indust-ri j a Lesna induistrija se je zadnjih 12 let razvijala v naiSem okraju ibrez uipostevanja gozdno-gospodarskih in lesno -Lndustriijiskih obmodij, ki predstavljajo surovin-sko bazo posameznih lesno in dustr i j sk i h podjetij. Ta razvoj je pripeljal do sedanjih tezav/v raizvoju indu-strije in njiene oskrbe s surovinami. Treba je torej upostevati gozdno-gospodarska ob-modja in idosedi ravnovesje za vsako od njih, to je iz-ravnati iproizvodnjo lesa s potrosnjo. Pri tem ni misliti samo na kolidine, temved tudi na kakovostne jzravnave. Taksno ravnovesje je dosezeno samo v gornj egraj skem obmodjiu. Goadna proizvodnja je uravnovesena z indu-strijsko tudi v dravinjslkem obmodju, dodim je v sa-vinjiskem, ki je najvedje, z industrijisko proizvodnjo ne-uravnovesena. Zato naj se v bodode s tremi za tem, da se hlodovina predeLuje tam, kjer se proizvaja. 1 Treba je dosedi realno koncentracijo surovin v vsa-kem posameznem obmodju, prihranek na transporbnih straslkih pa porabiti za modernizacijo in racionaliza-eijo lesnih obratov. To je tem bodj opravidljivo, ker je v okraju vedina lesnih obratov mehanske predelave lesa zastaxelih, slabo ali sploh ne mehaniziranih in zato potrebnih temeljite rekonstrukoiije. Rekonstrukcije pa bodo .rentatoilne in zato opravidljive samo tam, kjer so zagotovljene surovine pod naj!boljdimi pogoji. Lbkaeija lesnih obratov naj se dimbolj pridagodi mestu gozdne proizv^odnje. V okraju lokacija indiustrijskih zag ni povsod v skladu s «urovinskim zaledjom. Zgrajene so po dmgih viidikih, ki danes ekonomisko me ustrezajo. Tako so kapacitete zagarske industrije vedje od proizvodne -zmog-Ijivosti gozdov. Primanjlkljaj surovin krije zagarska induistrija iz ostalih dbmocij Slovenije ter HrvatSke in Bosne. Ta uvoz ne more pnedlstavljati trajen vir ali-mentacije, ker v Hrvatski in Bosni povedujejo zagarske kapacitete. V dkviru naivedlenih madei lahko skladmo tz republiA-kimi smemicami razvijamo in izgrajujemo le meha-nidno induistrijo predelave lesa. Skladno z navedenim naj zagarska im pnedelovalna industriija praviloma predelata glavnino hlodoviine, na-padle v njihovih obmodjiih. Surovine za luisdenj.e in fumir ter surovine redkejfilh vnst pa naj se predelajo v medobmodnih obratih. Pri izvajanju -rekomstrukcij naj se izlocijo obrati, ki nimajo pogojev za razvoj. Za oforate pa, ki imajo take pogoje, naj se omogocijo tatosne rekonstrukcije, ki bodo vskladile razvoj gozdnega in Lesnega gospo-darstva in zagotovile take tehnoloske postopke, da bo proizvodnja cim cenejsa, proizvodi pa potrebni no-tranjemu trzisdu. Zaradi navedenega je treba v prihodnje usmerjati razvoj lesne industrije takole: — Treba je koncentrirati im popolnoma rekonstru-irati zagarsko industrijo tako, da se bodo formirale velike bazenske zage z veliko koncentracijo surovin v Nazarju in Celju. — Razen teh bazenskih zag naj se rekonsbmira in s tem zagotovi obstoj teh se vedno modemih zag, vendar pa manjSih po kapacitetah, v Ljubnem, SLoveniskih Konjicah, Sentjurju in Sostamju. Vise os tale ipolnojar-meni'Ske zage naj se postopoma ulkinejo. ali spremenijo v fcrajevne zage za razrez za lastno porabo kmeckih gospodarstev namesto dosedanjih veneciank. — 2aga v Sentjurju naj se preuredi v specializi-ran obrat za predelavo listavcev. — Ker je lesno predelovalna induistrija v splosmem zastanela, naj se pri vedini opuisdenih zag opusti tudi lesno predelovanje, razen na Polzeli, Semipetru in Me-stinju. — Lesna pnedelovalna industrija naj se rekonstru-ira 'in distodasmo v doloieni «meri koncemtrira. — Poskrbeti je za «motrno in ekonomsko razpore-ditev asortimenta proizvodnje. — Zgraditi je tovarno stavbnega pohiitva in mo-dernizirati proizvodnjo emfoalaze v Nazarju ter poskrbeti za sodofono obrtno proizvodnjo stavbnega mi-zanstva v Sostanju. —■ Popolnoma rekonstruirati je obrat lesme volne v Sostanju in lesne galanterije v RimiSkih Toplicah ter Mestinju. Na obeh industrijiskih zagah v Celjiu in Naearjiu je racionalno izkoriscajo. Zato je v tem petletnem obdobju nujno zgraditi eno tovarno iverastih plosd. V paStev prihaja gradnja v Nazarju. Tudi v Celju bo treba najti moanosti za predelavo lesnih odpadkov. Predvidevamo, da se bo na podlagi reailizacije na-vedenih smennic povedal druzbeni bmtoprodukt v lesni industriji v ipetih letih za 120,9 % ali povpredno letno za 17,25 %, narodni dohodek za 115,8 % ali povpredno letno za 16,5 %. Tekstilna indus trija V tej strofci obravnavamo naslednja podjetja: Tekstilna tovarna Prebold Tekstilna tovama Sempeter Tovama nogavic Polzela »Juteks« Zalec »Vrvica« Celje »Metka« Celje »Volna« Laisko Tovanna volmenih odej Skofja vas in »Taper« Celje Kakor za vse ostale indrustrij.slke stroke v oteraju je tudi za tetestiilno indusitrijo znacilno, da so osnovna sredistva zelo izrabljena in zastainda; njihova fiziina iztrosemost anas a v letiu 1960 71 %. Polieg omenjene zastarelostl osnovnih sredstav v tej straki ovira nemoteno iposlovanje podjetij Se po-manjkanje ibombazne pneje, ker na n-asem obmo6jiu manjto 1 asina predilnica za predenje bombazne 'ka-kor tudi vodnene in jutine preje. Zato bo treiba ze za-6eto gradnjo predilnice v Preboldu nadaljevati in po-vefiati stevilo vreten od 5.000 na 25 do 30.000 zaradi kritja potreb tekstrlne industrije v okiratjiu. Za predvideno povefianje proizvodnje volneniih tika-nin v Lasikem in za povecano proizvodnjo volneniih odej v Skofji vasi bo niujmo povoCati predilne kapacitete na 1.100 ton volnene preje. Zaradi kritja ipotreb po iizdiellkih iz jute in zaradi montiranilh tkadskih strojev v torvam i za tkainje jiuti-nih tkaniin je treba tudi v »Jiuteksu« cimprej priceti z obratovanjem lastne predilnice. V okiraju bo v petih letiih izdelano za 34 % vec bomibaznih tkaniin kot v letu 1960, to je 19,461/m m2, jiutine tkanine iza 79 % vei, to je 4,634/m m2. Obcutno se bo povecala pratzvodmja volnenih tkanin, ki bo zna-5ala v letu '965 2,186/m m2, kar je za' 194 % vec ikot v letu 1960. Nogavic bo proizvedeniih v te tu 1965 5,600/m pa-rov, kai' pomeni 40 % povecamje. Pri proizvodniji nogavic je treba rafcunati z bistveno sprememibo asortima-na v prid iproiizvodnje sinteticnih izdelikov, ki so za tr-ziS6e dosti interesantnejSi od bombaznih. Proizvodnja lahke konlekcije v »Topm« Celje se je v zadnjih letih uveljavilla na domadem in tujem tr-ziiSdu. Do leta 19(,5 se bo povecala proizvodinja za 1.366/ m m2, kar pomeni 65 % poveianje. Ttikstilno dejavnosit v okiraju dopolnjuje obrat po-zamenterije »Vrvica« Celje, ki bo. povecal svojo proizvodnjo na 24 ton ali za eno pctovico. Ker je v tekstilni industriji treba dati poseben poudarek vsalkokratnemu asortiimanu, ki ga trzisce zah-teva, je le-temiu prilagajati sproti tudi tehnaloSki po-stapek in v zvezi s tem tudi kapaciteto. Glede na pri-like v 'ofcraju bo treba: — uredlti tehnolosiki postapek, ki je sedaj zastairel zaradi neurejenih proizvodnih proistorov, ki ne dupus-6ajo modemizacije postopka pri obstojocih osnovnih sredstviih in tistih, ki se sukcesivno nabavdjajo; — v Cim krajSem obdobju bo treba rekonstmirati oziroma zamenijati dotrajani atrojni park, ki je ekonom-sko, predvisem pa komercialno zastarel; — vse urejevanje kapacitet je prilagoditi prehodu na povecano uporaibo predelave umetnih vlaken, ki se v svetu 'Vise bolj uveljavljaijo in polno nadomescajo pri-rodna vlalkna zaradi tnpeznosti, conenosti in vsestranske uporabnosti. Dosodanji delovni prostari v vecini podjetij se mo-rajo prilagoditi industrijiskemu nadinu tan-nolotikega postopka dn proizvodnje. Zato je potrebno dokoncno adap-tirati in razsiriti obstojece gradbene objekte Tovame nogavic Polzela in zamenjati istocasno strojno opremo, ki bo priiagojena rentabilnejSi proizvodnji in omogo-cala Se vecjo in kvalitetnejso izbiiro predvsem zensitih sintetionih nogavic in giadke preje. S tem bo omogo-cen veCji izvoz in modncjsi dotok deviiznih sredstav. Tefkstilna tovama Prebodd naj v svojl predUnici proizvaja prejo ne samo za svojo lastno potrebo, tem-ve6 tuoi za ositale proizvajalce bombaznih tkanin v okraju. Svojo dosedango proizvodnjo za. domate in tuje trziSte pa naj usmeri v Se iinejsc tkanine z ustreznim piemenitenjem in vzortenjem. Tekstilna tovarna »Metka« Celje naj usmeri proizvodnjo na tkanine za osebno perilo, ki pa morajo biti obdelane prati kirtenju (sanloriziranje). Stremeti pa je tudi za povecanjem proizvodnje tkanin za zenske ob-teke in posteljnega perila (inleta). Tekstilna tovarna Sempetar naj v svojem razsir-jenem obsegu proizvodnje uiposteva montaze Siroklh tkalskih strojev za proizvodnjo deficitarnih tovirstnih-tkanin na trziscu. Tekstilna tovarna »Jutekis« 2atec naj a preusmerit-vijo na jutine izdelke razsiri asortiman in skrbi ,za za-dostno zaLofienost domaeega trzisca. Tekstilna tovarna »Volna« La.sko naj poleg kritja potreb po volneni pire j i poskrbi za uporabo umetnih vlaken v meSavinah za tkanine za oblelke. Tovarna volneniih odej Skofja vas naj predvsem razSiri svojo proizvodnjo. Tovama perila »Toper« Celje naj zlasti vskladi proizvodne prostore s sedanjim in razisirjenim obsegom proizvodnje za domate in inozemiske trzisie s pauldar-kom na proizvodnji najboljiSih isnajc. Tekstilna tovarna »Vrvica« Celje naj s prehodom na industriijski obseg proizvodnje uredi cimprej lpogoje za tako proizvodnjo. Glede na to, da so izdeilki tekstilne induistrije poni embn.i iza nas izvoz in glede na to, ida bo proizvodnja na novih kapacitetah izaihtevala motnejSi izvoz, naj podjetja tekstilne indiusbrije poskribe za cim kvalitet-nejSo in rentabilmejiso proizvodnjo izdelkov, ki bodo na zunanjem trziistu ikonkurenmi. Ob upostevanjiu teh momen tov bo tekstilina industri j a pripomogla k hitrejsi izravnavi platilne bilanice, obenem pa lahko krila lastne potreb e po repi"odu kcijskem materiatu in utenzili-jah iz uvoza. Da bo tekstilna industrija kos navedenim nallogam, je nujno poskrbeti za cimbolj strokovno uspasdbljene kadre., ki se naj vzgajajo ipotom centrov za .praktitno izobrazcvanje na delovnem meatu za industrijski na-iin proizvadinje. Prav tako pa je dati poseben pouda-rck Stipendiraoj.u se vetjega stevila telastilnih strokov-njakov na srednjih in visjdh solah. Predvideno poveianje produktivnosti bo znasalo v 5 letih 45 %. To ipovetanje naj ne bo isamo rezulltat in-dividualne sposobnosti in spretncsti, temvei tudi izko-riStonja novih in obstajetih kapacitet ter stimuiativ-nejsega nagrajevamja, .mehanizaoije in avtamatizacij e, racionalnejsega izkoristainja surovin ter koopenacije. Organi delavskoga samoupravljanja pa maj piri tem svojo vlogo v upravljanju intenzivirago. Kljub tamu, da bo poveianje stoirilnosti v .glavnem rezultat navedenih 'ihnitaljev, bo vendarle treba pove-tati Stevilo ideloivne sile za 885 novih delavcev. Druzbeni bruto produkt se 'bo na podlagi vsah na-vedenih ulkrepov predvidoma povecal za 124,5 %, na-rodni dohodek ipa za 124,8 %. Usnjarsika industrija Siovenska usnjarsika indusitrija predstavlja 51 % jigoslovanske usnjiamake industri je, uisnjarsika industrija v okraju Celje pa je zastopana v usnjarski industri j i FLRJ z 22 %, v usnjarski industri j i LRS pa s 55 %. Znaiiinost te stroke in ostalih je, da ima moino izrabljena osnovna sredstva. Prakticno obratujejo Se vedno stroji iz predvojnih let, ki so bili nadomescemi te z iza-starelimi stroji iz reparacij in redkimi kasnejsimi na-bavami modernejsih strojev. Stopnja fizicne uporabnosti osnovnih sredstev v usnjarski industriji v okraju je le Se 36,4 %. Stainje se je sicor v letu 1960 nekoliko izboljsalo zaradi moZnosti nabav osnovnih srodstev za usnijansko induistrijo preko banke za zunanjo trgovino. V okraju sta dve usnjami in sicer »K'onus« v Slovensikih Konji-cah ter Tovama usnja Sostanj. Obe tovarni sta v re-konstrukcigi, Tovarna »Konus« bo predvidoma v tetu 1961 v glavnem svoje naprave rekonstmirala in konia- la z ureditvij'0 obrata za izcLelovanje umetnega usnja. Po koncani investiciji bo izdelanega lebno 1.800 ton umetnega usnja za devljar&ke potrebe in okoli 600 ton galantcrijskega umetnega usnja. Ta izdelefk bo v znatni meri nadoknadil deficitamo svinjsko galanterijsko us-nje in omogocil znatnejsi izvoz. V tovami usnja v So-stanju bodo z rekonstrukcijo, kj je v teku, povedane kapacitete za 202.000 m2 gornjega usnja. To povecanje bo omogocilo doseganjc veejih sredstev, ki natj tai se v oeloti uporabila za mdaljnjo obnovo. V rekonstrukciji je tudi oddelek za izdelavo kro-movega usnja. Po koncani rekonstrukciji tega obrata bo podjetje v petletnem obdobju uredilo 5e skladis6e za surove koze in cistilne naprave za 6iS6enje odpadnih vod. Cistilne naprave bodo urejene tudi v »Konusu«. Mo6no uveljavljanje plastldnih pikerjev v tekstillni Indus tari j i narekuje »Konusu« prehod od izdelave us-njenih na pikerje iz plastldne mase. Razen tega je iren-talbilnost izdelave plasticnih pikerjev v iprimerjavi z usnjenimi dokaj rentabilnejSa. »Konus« naj prouci moznost prepustitve obrata v Redici ob Savinji podjetju za izdelovanje galanterije »Koko« v Slovenskih Konjicaih. Obseg proizvodnje v tem obratu je namrec primeren za aptimalno alimenti-ranje obrata »Kdko«. Ta obrat naj se usmeri v 'izdelavo usnjene konfekcije iz naravnega in umetnega usnja. V Sentjurju je bilo ustanovljeno obrtno podjetje za izde-lavo ievljev po naro&ilu. To podjetje naj se usmerja v izdelavo modn ih moskih in zenskih devljev ter ostane v majali obrtnega podjetja. Z 'navedenimi nekonstruk-cijami se bo povecal namok v obeh usnjamah za 51 %, in siicer v »Konusu« za 60 %, v Tovami usnja Sostanj pa za 42 %. Nadaljnji razvoj usnjarske Industrije bo prven-stveno temeljil na visoko specializirani proizvodnji kvalitebnih izdelkov s sirokim sortimentom in z moz-nOstjo hitrega prilagajanj a trziscu. Zato naj obe tovami proucita ustanovitev samostojnega ali pa skupnega analitskega laboratorija, ki bo kontroliral organski se-stav gotovega usnja. Druzbeni bruto prodiukt se bo povecal za 45 % ali povprecno letno za 7,75 %, narodni dohodek pa za 42,6 % ali letno za 7,25 %. Zivilska industrija Zivilsko inldustrijo v celjskem okraju predstavljata podjetji Pivovama Lasko in Velezitar Celje. V okviru veletrgovskega podjetja Merx deluje Se obrat za izdelovanje boribonov. Pivovama Lasko proizvaja sedaj letno okoli 61.000 hl piva. Normalma zmogljivost pivovame je 50.000 M, kar pomenii, da je sedanja proizvodnja predimenzi-onirama glede na obsto j eoe tehniione naprave. Potrosnja piva v drzavi stalno naraiSoa, vzporedno s tem pa se siri trziSCe laiSfce pivovame. Po perspektivnem programu potrosnje naj bi zna-sala potrosnja piva v FLRJ v 5 letiih 25 litrov na osebo letno, kar pomeni, da bi se od sedamjaga povprecja, ki znasa v LRS 9,32 1 na osebo, povecal a potrosnja na osebo za 170 %. Zato je vlaganje v to stroko nujno in s sta-lisca ren tabi in os1 ti opravidl j ivo. Za razSiritev proizvodnje je potrabno pivovame rekonstruirati in zgraditi novo sladamo. Cilj bododega investiranja je tehnidnia iapopolnitev in zagotovitev za-dostne kolidine slada, ki ga je sedaj treba uvazati. Podjetje »Velezitar« sestavlja poleg trgovtnskega obrata 5 proizvodnih mlinskih obratov in 1 obrat za proizvodnjo krmil. Razen mlina v Medlogu so vsd obrati iztroSeni, tako da je vlaganje v nje nerentablino. Iz tega izhaja niujnast, da se kapacitete nadomestijo s so-dobnim novim obratom z zmogljivostjo 50 ton dnevne proizvodnje. Obstojedi mlinski obrati naj se delno pre-usmerijo v proizvodnjo modnih krmil. Glede na pradrvideni razvoj osebne potrosnje naj se proudi moznost nadaljnjega razvoj a zivilske industrije v okraju. Grafidna industrija V dosedanjem obdobju je grafidna industrija, ka-mor pristevamo edino tovrstno podjetje «Celjski tisk« v znatni meri izvrsiila rekonistmkcijo, nalbavo novih tiska.rskih sibrojev ter uredila klisamo ter delno tudi kartonazo. Potrebe naglega raizvoja gospodarstva in zivljenjske ravni narekujejo, da se bo morala grafidna industrija tudi v bododem obdobju Se napnej hitro razvijati. V okraju se vedno bolj obduti potreba po kartonaznih iz-deikih. Embalazo potrebujejo najved Tovama perila, Tovarna emajlirane posode in Etol. Visa ta podjetja so doslej narodala zaotoalo v Ljutoljani, Mariibonu in Miur-ski Soboti ter Zagrebu. Ta ugotovitev narekuje pove-danje kapacitet. Smotrneje je namred dovazati lepenko kot pa izdelano emlbalaeo, ki je voluminozno blago. Z razvojem kartonaznega oddelka v «Celjskem tisku« bo tudi mogode resevati vprasanje zapaslitve zensike delovne sile. Podjetje bo moralo zaradi ipredvidiene povedane de-javnosti razsiriti tudi svoje delovne pr os tore in skla-disda. Razen tega pa bo moralo nabaviti Se stavni ma-terial in’dodatno strojno opremo. Druzbeni tbruto pro-dukt se bo povedal za 117,1 %, ali letno za 16,75 %. Narodlni dohodek bo v primerjavi z letom 1960 vedji za 99,8 %, povpredno letno pa se bo povecal za 14,75 %. VIII. (KMETIJSTVO Pospesen razvoj industrije in ostalih panog gospo-darstva v celjskem okraju ter nadaljnja vsesplosna krepdtev druzibenega razvoj a in dviga zivljenjske ravni zahteva tudi skladen razvoj kmetijstva. Glede na do-sedanje zyostajanje se mora kmetijstvu zagotoviti z ustreznimi ukrepi stabilnejSi in hitrejsi dvig. S pove-canimi vlaganji za razvoj kmetljskih posestev in za-druznih ekonomij, z raizsiritvijo socialistidne koopera-cije in z nadaljnjimi izboljsavami kmetijskih zemljiisd in ostalih agrotehnidnih ukrepov se bo nenehno po-vecavala kmetijska proizvodnja, To bo pripomoglo k nadaljnjemu razvijanju socialistidnlh odnosov na vasi. Predvideva se porast proizvodnje za okoli 8 % na leto, kar bo omogocilo izboljsanje preskrbe prebivalstva v imdustrijskiih na&eljih. V zivinoreji, zlasti pa pri pove-cani proizvodnji hmelja se bo povedal tudi izvoz. Na povedanje proizvodnje kmetijskih pridelkov, zlasti pa trznih viskov, bodo vplivale tudi nacrtnejse investicije v industriji, ki proizvaja reprodukcijski material za kmetijstvo, mehanizacija, umetna gnojila, zasditna sred stva, kakor tudi razne iaboljsave transporta in tran-sportnih siredstev, prav tako pa izpopolnitev tngovske mreze in izgradnja ustreznih skladiSd. Vse to bo vpli-valo na hitrejso realizacijo in poenostavilo proces pro-daje od proizvajalca do ipotrosnika. Za dosogo osmiovniih ciljev perspektivnega prog-rama v kmetijstvu je potrebno zagotoviti dolocene ukrepe, ki omogodajo povedano proizvodnjo in izbolj-sujejo socialistidne odnose na vasi sami. Zaradi razvoj a soclalistidnih odnosov na vasi bo potrebno povedati kmetijska posestva, obdutno dvig-niti hektarske pridelke in povedati Stevilo zivine na htiktar obdelovalne zemlje. Potrebno je stalno izpopol-njevanje raznih oblik sodelovamjia zadmga — kmet, ki naj temelji na obojestranskih materiaLnlh interesih in moderni agrotehniki. Upostevajod dosedanje izikusnje pri izpolnjevanju preteklega petletnega plana in njegovi izvrsitvi v Sti-rih letih zahteva novi petletni program kmetijstva novih naporov za njegovo izpolnitev. Celokupne investicije bodo znaisale preko 9 mili-jard din. Taka modna investicijska vlaiganja bodio omo-godila porast in okrepitev specializiranih obratov, naj-hitreje pa vplivala na .povedanje trznosti v kmetijstvu. Raduna se, dia ise bo proizvodnja v petih letiih pove-dala za okoli 48,3 %. Poleg finandnh sredstev pa so potrebni Se drugi ukrepi za zagotovitev takSne dina- mike poveianja proizvodnje v kmetijstvu in sicer: — Smotmejse in intenzivnejse izkoriscanje dbsto-je£lh proizviodnih kapacitet. Neizkoriscene rezerve 'niso m^jihne, eo pa pogosto vzrpk nizke 'akumulativnosti in male rentebilnoSti zlasti na kmetijskih posesitvih. — Moftneje zainteresirati kmete — pmizvajalce za trzno 'proizvodlnjo in jth cvrsteje vezati na ipogodbeno proizvodnjo. Bri tem morata biti stimulirani obe po-godbeni stranki. Kmetij'ske zadiruge nastopajo vedmo bolj ikot velilki blaigovni proizvajalci, z izdruSitvijo ve6 kimdtijiskih zadrug v eno vecjo pa se odpirajo Se vecje mioznosti kooperacijeke proizvodnje. — Izvajati talko iproizvodno politiko, ki omogoCa specMizacijo iproizvodnje po proizvodn ih obmocjih. Po-spesiti prehod iz ekstenzivnega nacina gospodarjenja v intenziwnega. Pri tem se je treba dosledneje posluzevati znanstvenih dosezkov kmetijsike znanosti. Poleg krne-tijskega strokovnega kadra je treba vkljucevati tudi veterinarie v direktno proizvodnjo pri zivinoreji. Kme-tijska proizvodnja mora v tem obdobju se ibolj temeljiti na naSelu, da sta tehiniCna in socialiSti6nia preobrazba kmetijstva enoten in nelocljlv proeeis. — Urediti ikmetijislka posestva in organizacijo dela. Dosledneje izvajati nagrajevanje po uCinlku. F’asesitva je potrebno miofino povefiati. Iskanje raznih virov pove-oevanja powrSin na posestvih mora biti konstamtna na-loga. Utrditi je potrebno delavsko samoupravljanje; pri tem maj se se posebej potmdijo sindikalne podnuz-nice in distale politidne organizacije. Posebno vazna je se izgradnja stanovanj za kmetijiske delavce, kar bo omogocilo zmanjSanje bega delovne sile iz kmetijstva v os tale panoge gogpodarstva. — Komune se morajo bolj poglobiti in 'bolje poznati probi eme ikmetijstva na svojem obmocju. Elkonomikia bo se naiprej pogojevala dinamiko raizvoja. 'Komiune lahiko s isvojimi druSbenimi programi enatno priipomio-rejo k reguliranju proizvodnje, posebno se tam, kjer je indlustrija razvitejSa in naStaja primamjkljaj trznih viSfkov. Pri tem mora postati na novo ustanovljena lonetijisko ^goedarslka zbomica komunam moina opora in svetovalec ipri iizvajiadju politilke na vasi. — Skrb za kadre in smotrno kadrovanje naj bo se naprej nasa poiglarvitna naloga pri resevanju procesov razvoja vasi. Posebno bo primanjkovalo specializiranih kadrov, z organizacijo sominarjev in teiajev pa se naj usposalbijanje kadrov posipeseno nadaljuje. Cinitelji, ki bodo vplivali na dvig kmctijske proizvodnje: 1. Povecanje druzbenega seiktorja. 2. Proizvodno isodelovanje med zadrugo in kmetom. 3. Investitijske nalozlbe v kmetijstvo. 4. Os tali ukrepi, ki jih bomo podweli za dvig proizvodnje: a) dvig kmetijsikega strokovnega kadra; b) izpopolnitev mehanizacije; c) povecanje poralbe umetnih gnojil; c) priddbitev novih povrsin z regulatijami in melior aci jami; d) izpopolnitev zaStitne sliuzbe; e) uiporaba seUekcioniranih semen; f) selelkcija zivine. 1. Povecanje druzbenega sektorja kmetijstva Kakor doslej bodo tudi v prihodnjem petletnem obdobju nosilci dvig a in napnedka v kmetijstvu druz-beni obrati, ki so v celoti proizvajalci 'trznih iprideilkov in ki nanje lahko z gotovostjo radunamo pri preskrbi prebivadstva. V tem petletnem obdobju se bodo osno-vali tudi v nas em kraju prvi kmetijsko-industrijiSki obrati, kjer bo visoko intenzivirano ipridelovanje pove-zano direktno s predelavo, prometom in trgovino. Spe-ciailizatiija druzbenih obratov bo §e nadalje nas cilj. Druzbenim obratom moramo omogoditi hitrejse po-vedanje povrSin z vkljuditvijo doslej slalbo ali po pri- vatnikih korisdenih zemlj iS6 SLP, z melioracijami, z dolgorodnim zatoupom in z nakupom. Najvefi povrsin se bo pridobilo z dolgorodnim zakupom, dodim bi se nakupila le talka zemlj isda, s katerimi bi se arondirala druzbena 'posestva ali pa tista, ki bi tvorila osnovo za pridetek druzbeme proizvodnje. Nadaljnji vir pri-dobivanja zemljiSd bo ikrdenje gozdov na relativmo gozdnih tleh v primemu, kjer je to ekonomsko utemel-jeno. Tem Obratom bomo s pravilno investicijlsko politiko zagotovili talk razvoj, da bodo lahko racionaimo iZkoriiSdali vse rezerve in povedaii proizvodnjo. Zidru-zevanje izemljiSd bo prioritebnia naloga, kajti organizi-rana proizvodhja je mozna le na velikih kompleksih. Iz nastetih virov se bodb povedale povrsine druz-benega sektorja tafcole (v ha): 1960 1965 Indielks povedanja mj.ive in vrtovi 'sadovnjaki vinogradi travniki obdelovalna zemlja 1.289 4.360 338,2 327 786 240,4 56 106 189,3 2.100 4.848 230,9 3.772 10.100 267,8 S takim povedanjem bi se povrsine obdelovalne zemlje v druzibeni obdelavi povedale na sfcoro 14 % od skupne obdelovalne zemlje v -okraju. Napram letu 1960 se bo povedala proizvodnja >diruz-benih obrtaov (1960 = 100, saldijarstvo 1956-1960 = 100): ziita 309,2 induStrijske rastline 340,5 vrtnine 599,2 krmske rastline 345,6 slkupaj polj'edeLstvo 358,5 'sadjarstvo 270 vinogradniStvo 367,3 zivlnoreja 343,1 predelava 296,0 'Sikupaj kmetijska proizvodnja 360,2 2. Proizvodno sodclovanje med zadrugo in kmetom bo tudi v petletju doprineslo velik delez k dvigiu proizvodnje. Vzporedno z modernizacijo proizvodnje pri privat-nih 'proizvajalcih se bo ob podpori politidno-teritarial-nih enot razvijala socialistidna preobrazba kmetijstva spldh. V kooperacljsko proizvodnjo naj se vkljudujejo predvsem tisti kmetovalci, ki iso se v proizvodnji ze specializirali v dolodeno smer (pitanje prasidev, pitamje bikov, setev semenskega krompirja ali slidno), kajti le-ti lahko postanejo trzini proizvajalci. Vkljudujejo naj se z vso obdelovalno zemljo. Kmetijske zadruge morajo skrbeti, da bodo vsi tehnoloSki procesi (oranje, preskrlba semen a in gnojil, ktrojna setev, strojmo obdelavanje) pod strokovnim nadzorom zadruznega strokovnjaka pravodasno izve-deni, pa tuldi astata dela, ki jih bodo opravljali kme-tovatci — kooperanti, naj bodo pod strokovnim vod-stv.om zadrug. Predvidene so raizne oblike in stopnje kooperacije. Uvaja naj se predvsem vi§ja 'Oblika na osnovi delitve dOhodka. Povradilo vlaganj kmetijskih zaldirug naj se realizira s pridetki vedje trzne vtrednoSti — pri hmelju, lanu, rifoezu — s terni proizvodi, ipri zitu in drugih pri-deltoih pa predvsem z zivino. Predvidevamo, da bo do leta 1965 vkljudeno v proizvodno sodelovanje 18.580 ha obdelovalnih povrsin. Skiupno z zemljiSdi druzbenih posestev bo torej vkljudeno v druizbeno organizirano proizvodnjo 28.680 ha obdelovalne zemlje, ali 39,1 % (napram 14,9 % v letu 1959, 35,1 % v letu 1960 in planam 38 % za leto 1961). Nizje oblike kooperacije se naj uvetiejo za strojmo obdelavo v manj iprimemih legah. Na ta nadin bi pri- dobili v kooperacijo se nadalj,nih cca 10 % o-bdelovail-ne zemljie. Vrednost kmetijiske proizvodnje v ikooperaciji v do sexlanjih letih in po iprogramu za leto 1965 se gilblje takole: 1959 1960 1961 1965 Zita 100,0 247,1 373,0 391,8 Industrijske rastline 100,0 80,6 87,3 82,6 Vrtnine 100,0 335,4 343,9 458,4 Knmiske rastline — 100,0 331,0 508,3 Poljeddlstvo skupaj 100,0 124,6 141,6 150,0 Zivinoreja 100,0 111,6 153,4 272,7 KmetijStvo skupaj 100,0 121,9 142,7 168,5 Delez 'ZemljiSe v drazfoeno organizirani proizvodnji n apram Skupmim puvrsinam okraja: Orna zemlja 1959 1960 1961 1965 dnuizbena posestva 3,1 4,1 6,5 13,3 kooperacija 12,3 22,9 35,5 28,9 privatni saktor »4,6 73,0 58,0 57,8 skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 Obdelovalna zemlja 1959 1960 1961 1965 druzbena posestva 4,9 5,2 7,4 13,8 kooperaoija 10,0 29,9 30,6 25,3 privatni sektor 85,1 64,9 62,0 60,9 skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 S perspektrmim programom 1965 bi bila dosezena nasa osinovna smernica, to je povecanje trine protz-vodnje, saj bi v letu 1965 proizvedli v druibeno arga-niziiirani proizvodnji (druzbena posestva in kooperaoij-ska proizvodnja) 77 % vseh trinih viSkov okraja. 3. Investicije Za izvedbo nailog, ki smo si jih zaidali za obdobje perspektivnega pragrama, so potrebna investicijska sredstva za sledeCe nam eme: Nasadi: ureditev 1400 ha novih hmeljiSc; ureditev 500 ha sadovmjaikov; ureditev 150 ha 6mega mibeza; ureditev 50 ha vinogradov. Nakup zivime: 3000 kotm. krav; 200.000 kom. hrojlerjev; 20.000 kom. nesoiic; 5000 kom. bekonov; 350 kom. plememskih svinj. Gradmje: 200 stanovanj za delavce na kmetijskih gospadar-stvih; 10 skladiAC pri kmetijdkih zadrugah in kmetijskih gospodarstviih; 10 igospodarakiih poslopij pri kmetijskih gospodar-stvih; 3800 stojiifii za krave; 5000 stojiSS v pitaliSdiih; 3 ha rasitlinjaikov. Mehanizaclja: nakup kombajnov, tezjih traktorjev, enoosnih kosiilnic, silo-kombajnov ter manjSih strojev (trosilcev umetnih gnojil, valjairjev). Os talo: ureditev 500 ha melioraoij; nakup 500 ha zemlje; dokoncanje mesalnic za mocna krmila v Vrbju in Sentjurju; gradnja silosov na druzbeniih posestvih; zacetna dela za predelovalnico za sadje. Potrebna sredstva za omenjene svrhe znasajo 9250 milijonov. 4. a) Kmetijski stnokovini kaidri Specializacija v kmetijski proizvodnji zahteva ste-vilne strakovno uspasobljane in speclallziirane delavce. Nasa skrb bo, da vzporedno z rastjo druSbenega sektorja, povecujemo kmietijtiki sitrdkovni kadier, Po mamjkanje vdddlnega kadira bo z dbisolanj.em 190 kme-tijiskih -tehnikov v soli za odrasle v Vrbju za enlkrat res eno. Tezji ibo problem za specializacijo dellavcev za rastlinsko proizvodnjo, ziviinorejsikc farme in visoko-intenzivne nasade. V ta namen bodo organizirani izo-braizevailni centri za vzgojo teh delavoev. Po programu ijferspektivnega razivoja posameznih kmetijiskih atrok bomo do leta 1965 potrebovali na-sledmje stevilo kvailiiiciramih delavcev: v poljedelstvar 260 v ziviinoneji 280 v sadjarstvu 180 v vimgradn istvu 20 b) Izpopolniitev mehanizacije V nas em dkraju je cca 18.000 ha orne zemilje prime me zia traktorsko oibdelovanje, dobim laihko s trak-torjd pdkosimio do 22.000 ha .brawnifcov. Zato ipdtrebuje-mo za stroj.no dbdelavo teh zem.lj.iisc 700 traktorjev (od tega emo cetrtino tezjih s 35 im viec KS). Do leta 1965 moramo torej mateviti Se 200 fcraktorjiev s potnebnimi prikljuCki. Za dosedamje stevilo traktorjev je stanje priikljuokov zadovoljivo (6 na 1 traktor, nabav.iti je treba te se t rosi Ice umetnih gnojil in valjarje), za na-daljnjo povecanje stevila traktorjev pa se morajo nata aviti tuidi priMjuSki. Stevilo kombajnov naj bi v letu 1965 dose-glo 30. Nabaviti jih moramo v ipetletnem otiddbju torej se 20. Nujna bo nabava potrebnaga stevila silokombajmov im prilkljudkov za spravilo krme. Ker se predvideva zajetje travnikov v manj pri-merniih legah v kooperacijisko .proizvodinjo, bo najibolj obdutno pomanjlkanje enoosmih kosiilnic. Stanje teh naj bi v letu 1965 doseglo 100. c) Povedanje porabe umetnih gnojil Za dosego planiranih 'pridelkov bomo povefialli po-trosnjo umetnih gnojil. V letu 1965 se bo porafoilo za 1 ha obdelovalne zemlje na druzbemh posestvih 1200 kg na povrsinah v kooperaciji 800 kg, na ostalih powSi-nah, ki jih bo Se obdeLoval iprivatnik, pa 200 kg. Skup-no se torej mora v dkraju v tetu 1965 uparabiti 36.000 ton umetnih gnojil. , c) Pridobitev novah povrsin z regulae i jam i in me-lioracijami. Povrsine obdelovalne zemlje v okraju se bodo n.a-pram letu 1960 poved-ale za 1500 ha najvec s krcenjem gozdov v ravnlmiskih predelih, delino pa kot uapeh regulae i j in melioraoij. Z meflioracijami se bo nadalje usposobilo 800 ha dosedaj slalbih travnikov za njiive (predvsem oto regulirani Loznlci). d) Izpopolnitev zaScitne 'sluzbe Brezhino izvedena zascitna sluzba izredno vplliva na porast proizvodnje. Opustitev ali povnSna izvedtoa zatiralnih ukrepov kot n. pr. zatiranje koloradiskega h rosea, penonospore, Skrlupa in sliono ima za kmetij-sko proizvodnjo lahko katastrofalne posltedice. Zato bomo do leta 1965 dosledno iizvedli niaslednje ukrepe: 1. Vsa semena, ki se letno posejejo, morajo biti ocisfena in razkuzena; 2. Zatiranje koloradskega hroStia in plesnl na krom-pirju mora t>iti temeljito iavedeno na vseh iposevkih v koQporaciji (in seveda druzlbenih iposestvih) in 90 % na ostalih povrsinaih krorapirja; 3. V vseh hmelj istih je obvezno zatiranje pero-nospore z zaldo&timmi sprapljenji (po potrebi — obicaj-no 2 dio 5 kraitno) lin rdecega pajka; 4. Na vseh zitnih povrsinah (brez konuze) v dinuz-beno organizirani proLzvodnji se mora zatinati plevell s horbieidi, na povrsi.nah privatnega sektorja pa na 60 % povrsinah. V druzbenam sdktorju pa se naj zafcvra s herbicidi ple vel obveznio tudi na posevkih komze; 5. V sadjarstvu se morajo izvrsifci potrebna zimska in poletna Skrppljenja sadnega drevja ma vseih dmz-benih dbratih, v privatmem selktorju pa v 75 % sa-dovnjakov. Kiot ipotirobno se smatra toliko dkropljenj, kot jih je v dotiidnem letu potrebniih za zdrav pridellek. 6. Izvrsiti se morajo potrebni zaiseiitni uikrapi za za-tiranje iperoniosipoire in oidija v vinogradih. e) Uiporaba kvalibetmiih semen. Pove6anje prolzvodnje je v yeiliki meri odvisno od kakovosti semena. Podvzeti moiramo pobreibne ukrepe, da bodo na razpolago zadosbne mncuzine semen. Orga-niaira naj se zamenjava semena pseniee in Ikrompirja na 4 leta, jecmena in ovsa petlebno, a hibrodlne komze vsako leto. Vzgaja semen bo v prvi vrsti naloga druzlbenih po-sestev, le semena krmmih raistlnn naj bi se proiizvajala v kooperacij.i. Seme hiibridne komze bomo 6e nadalje dobivaLi iz druigih okrajev oeiroma republiik. f) Z uvozom plemenskih krav in bilkov nam je uspelo dvigniti produktivnost zivine. Tudi nadalje je se dkrbeti, da ibo za osemenjevainje .na razpolaigo idovolj 'kvailitetnih bikov, vzgojenih od testiraniih foikov in ikrav na druSbenih poeesitvih. Pasemslka strulktuira bo u-smer-jena v veSahje prddiuktivnih domacih pasem (sivorjave), na dnu^bediih obratih v bliifiiini potroSniidkih srediSc bi se naj siirille visdkaprodiuktivne mleone paisme (jersiey). V svinjereji se preusmerjamo na bekon pasme (Svedsko, hoJandiskio). Naloga kmetijskih zaidmig je, da naibavijo merjaisce teh pasem. Poljedelstvo V obdobj u perspektivnega programa bo kmetijisika proizvodmja orienitirana v intemzivno zivinonejo, zato je tudi v pdljedetlstvu poudarjen.o osnovno naMo, da se prideia 6im ve6 knme. To naceilo je poudarjeno ze v stmkturi giavnih po-sevtkov. V druzibenem sektorju se bodo povrSine kimnih rastlin poveCale za 235 %. Program predvideva znatno povecanje povrsin in-duistrijtikdh rasti-in, in sicer od skupno 2225 ha v lelbu 1960 na 3600 ika v letu 1965. Zaradi poveCamja povrsin industrijskih in krmskih rastfliin se morajo zmanjSati povrSine zit in v malem obsegu vrtnin, in sicer le krompirja. Stmktora poivnSin 1965 je naislednja: 1960 =100,0) td zita 319,1 148,4 71,0 induistrijske rastline 322,3 96,0 583,1 vrtnine 375,3 95,2 87,1 krmske rastline 334,6 185,6 97,7 90.5 157,3 98.6 129,7 2ita ZmanjSali bomo .povrSine rzi (od 829 na 300ha) in komze (od 4149 ma 3380); ajde in prosa pa Ibi ,v letu 1965 sploh ve6 ne sejali. Delno bo zmanjSana tudi povrSina psenice in ovsa, povrsina jecmena kot krmnega zit a pa se bo povecala. Industrijske rastline se bodo v glavnem povecale le v druzibenem sektorju. Nadelno se bodo hmeljisca, ki so z 80 % udelezena v induisitrijslkih raistlinah, obnavljala le v druztonih obratih. Povecanje indeiksa indiustrijlskih rastlin v priivatnem sektorju povzrocajo le povirsine oljine repice (600 ha). Novoosnovani meSallnici mocndh krmil v Vrbjiu je namre6 breba zagoboviti surovine v mej.ah akraja. Vrtnina kot skupina se bodo mimmalno zm.anj.sail.e; kot poisamezna kultura pa se bo zmainjSala le povrSina krompirja (za 242 ha), docim se bodo povrsine ostalih vrtnin povecale za 162 hektarjev v celobnem olkraiju. Po-staivljeno je nacelo, da se v obdobju penapckbivnega programa osredoitoci vrtnarska proizvodnja na sipeci-alizirane sooialistildne dbrate (Lava, Valenje) in da se postopom.a uvaja proizvddnja v rastlunjaikih. V ta naimen se zagotoviijotudi ipotrebna investicijiska sredsitva. Krmne raistline se praiv taiko poveouj ejo ,le v diruz-beno organizirani proizvodnji. PoveCanje bo pri koruzi za silazo (od 494 na 2.000 ha), znatno se bodo povecale tudi povrsine detelje in luceme, manj pa krmne oko-pavine, ker tu uiporaba mehanizacije ni mozna v takem oibsegu kot pri dmgih krmnih rastiliniah. Za vmesme posevke je znaifrilno, da bodo Se tudi v razdabju leta 1965 dale 90 % pridelika fizola ter znatne rrmozine oljaric (sondnice in bude). PovrSine vmesnih posevlkov se v Letu 1965 ne 'bodo bislbveno izpnemenile. Tudi pri poidsevlkih in stmiSonih posevkih kot ce-loti ne bo vetjega povrSiniskegia nihanja. Poveial se bd podisevelk detelj in pitnika (torej ikrmnih rastlin), zmanjisale pa .povrsine krmnih dkopavin (korenja in krmslke pese, predvsem pa repe). Pri povnsiniSkih iizpriem.embah po sektorj.ih bi bilo omeniti, da se v druzbenem sektorju veCajo povrsine pasameznih slkupin iposevikov .po nijih .vaznosti za ta sektor (zvisanje znasa 219 do 275 %). V kooperacijiski proizvodnji bodo poveCane povrsine le pri zitih in kirm-skih rastiinah, dobo v letu 1965 zmaSal prirast govedi 1862 ton. Proizvadnja mleka na kravo v druzbenem sektorju bo znasala 3500 litrov, v privatnem pa 1953 litrov, tako da bo skupna proikvodnja mleka v letu 1985 79 mili-jonov litrov. Stalaz svinj se bo poveSal napram letu 1960 v druzbenem sektorju od 650 na 3000 kom.; v privatnem sektorju pa od 60.400 kom. na 72.000 kom., tonej slkupno od 61.050 kom. na 75.000 kom. Priraslt na 2ivi tezi srvinlj toi znaSal v letu 1965 10.542 ton, od tega v privatnem sektorju 7592. Kot trzna prolzvodnja bi bilo 1700 ton (ostalo doma6 zakol in povefianje iteze osmovnega staleza svinj). V kooperaoij-ski proizvodnj i se bo zredilo 20.000 kom. v tezi 2500 ton. V okolici Celja se bo uredilo vzrej alisde za okoli 5000 kom. toekonov, ker bo 'tu na raizpolago posneto mletoo diz celjslke mlekarne. Dru2bena posesitva in kmetijdke zaidnuige naj po-Skrbe za zadostno Stevilo plemenistoih menjascev dob-rih pasem, uvozenih 'iz Svedake in Hblandilje, ker bo le tako Odlpadio zakotno pripuiS5artje. V govedoreji in pra5i-6erej'i temelji planirana proiz-vodnja na v poljedelski proizvodnji nakazanem pove-canju krmnih rastlin. V peratninarstvu moramo pripraviti v letu 1965 na trg 200.000 brdjlerjev (piSCancev za cvrtje). V druzbe-benih obratih bo osmovini istalez peratnime 50.000, od tega 20.000 kdkdSi nesnic. Stalez iperutnine v privatnem sektortjiu bi ostal statoilen na 200.000 komadih. Za uspeSen razvaj sadjiarsltva in oplodlnjo rastlin in za vzgojo -semen (isionCnice, olijne repioe, detellje) bi bilo v naSem okraju potrebnih 15.000 cebelnih druSin. Ker privatno Cebelarstvo staino nazaiduje, je ipove&mjie druiztoenega tebelansitva na 3000 druzin v letu 1965 se s pdsebnim ozirom na do takrat ureljene sadne plantaze (500 ha) nujna potreba. Druzbena posestva bi se s iebelanstvom ne bavila, razen centrailnega cebelarskega obrata s sedezem na »Mirosanu«, toi bo imel stojisda v ramih krajih okraja in bi debele po potrebi razmeS6al na dodofiena mesta. Organizaclja veterinarske sluzbe Bod'odi razvaj tometiljsitva nujmo zahteva tuidi novo organi,zacijo veterinarske siuzfoe. Prilagajati se bo mo-rala pdtrebam vedno vedje rasti druzbenih ikmetijiskih posestev, ki bodo sorazmemo tej rasti tudi nos ilei fcme-tijslkib 'druzbenih planov. Bistveno v tam procesu bo podnvtiabljanje dela z industrljskim nadinom proizvodnje in novo tehnolog,ijo. Tak razvaj potrebuje tometijiske strokovne sluzbe, ozinama njene strokovnjake, neposredno v proizvddnijii. Ze sedanja stopnja razvoija pogojuje prenaSanje veterinarske operati ve (preventive ,iln touratitve) na 'zad-ruzne orgaimizacije, vkljudujoi dosedamje osniovne enote t. j. veterinarstoe postaje ali ambulante ozirama, kjer nastajajo pogoiji, 'tuidi neposredno vkljuievanje veite-rinarstoih strdkovmjakov v zivinorej'slka posestva. Zdravstvena zascita zivali Ob6imki Ijudisiki 'otitoori ibado arganizatorji zdrav-stvene aasoite zirvaii vseh sdktorjev s posebniim ipoudar-kom na prevantivo. V teh alkcijalh je ihlkrati neposredno vkyiuiceno 'tuidd idelo Zivinarejsiko-veterinarskega zavo-da iln isiicer v ipropirieioeivamju: 1. Goveje ituibemkuloze: Pbslkrtoeti je, da se bo z reduim raapozaavnim cep-Ijertjem igovejih aivalM pravoiasno odknivaila Iboleizen in pddwiemali 'ulcrepi za dasledno iModevamje Ibolnih iivali. V 'ta naimen je letno Iddelati akcijiske pragrame. S tem ibi liizlafiilli tuberikukuzio oziroana jb omeijili ma minimum. Posebno islkrb je iposvetiiti farmam, kjer je kan-cemtriirano imnogo zivali. Po potrtibi je onganizirati Itudi odikrivanje tuiberkulaze pni kotoosih in svinjaih. Onga-riiiziirati je preko 2ivinorejsko-veterimarskega zavoda tudi uiiinkovito eviideneo Ikratainja te ibolezni. 2. Rmceloze goveld in isviinj: V preveinltiivimih aikciljah je vsako leto izajeti vise goveje zivali 'druzbenega sektorja in po moznosti -tudi iza-sebnega ter vsa vzrejovaliisca isvinj, da se ohr-anijo hle-vi oziroma zivali glede na bmcelazo negartivni. 3. Kokodje toulge: S iskrbno izdelanimii ipreveintivnimi programi je ido-seci iztrablijenije ikokosje 'kuige. Zlasti je itreba ibdeti nad pitalils6i Ibrojlerjev in farmami koikosi — nesnic. 4. Vn-etja ivimma (kuzno pncsusevanje): pradsitavdjajo mocno oviro v proizvodnji mieka, V nd6rt -zatiranja bodo iVkffjubana vsa zenslka goveda na druizibenem sektorju. V zvezi s item -bodo prinejeni obCasnii ite6ajd na delovnih mestiih za strokovno iizo-brazbo molzaCev. 5. Svinjsike kuge in rdedice: Z vsakolebnimi naGrtnimi in sistematicnimi zasdit-nimi cepljenji je zadxzati bolezni na minimalnem ni-vdjiu. 6. iMeitij arvos ti : Metljavosit ipnedatavlja najveCji zdravistveni in eko-nomski prdblem v zivinoneji na obmodju nasega idkraja. Predvsam velja ito za goveje crede, idbolevajo pa 'tudi ovdje erede- Posebej in ispeoififino je obravnawati idiruz-bena pasestva. NajvaizmejSe je odpraivljanje pnimarniih vzrdkov in pogojev t. j- mokra in zamocvirjena tla ter poplavna abmocjia. V ta naimen je podvzeti vse imozne ukrepe- 7- Sume6ega in vraniinega panisalda: Na stalniih obmocjih, kjer se obe kuzni bolezini po-samiCno stalno pojavljata, je k irednimi letnimi za56it-nimi -cepiljeraji iatrebiti ibdlezni- 8. Ogrbavosti: Na najibolj ogrozenih obmodjih nasega otkraja t. j. v obtinaih Moziirje in Sostanj je nadaljevati z akcijo zaitiranija, vkljubujoc nova iznansitvena dognanja- 9. Cebelnih kuizniih bolezni: Posebno skrb je pdsvetiti 6ebdl-ni ikuigi in prSici in ju s pneventiivnimi akcijami pravodasno adkirivati iter zatreti- Vzpostaviti je vefije sodelovanje veterinarsike sluzibe s debdlarskimi druiStvi in iebelarstoimi odseiki ipri zadnuznih organizacijah. Najvedjo pazarnosit je poave-ti'ti zdravstveni zasciti pni ustanavljanju dbratov 'druzbenega Setoelarjenja. Kadri Sodobni na£in iivinonejiske proizvodnje bo zahteval kadre, ki bodo 'Vedno ozje speoializirani v dolocmih paniogah- Dosedainjega veterinarja — medioinca splos-ne izabrazbe (je dopolnjevati v apec iaLista-medic inca in specialis ta zivinorejca- Moderen tehnoloSki proces v zi-valislki proizvodnji zahteva tudi vkljudevanje organov vmesne strokovne stopnje- Tem zaihtev-am je iprilago-diti tudi osnovno izabrazevanje, dapolniiine Studije ter organizacijio raznlh tecaj ev. Investicije in veterinarski objekti Obcinski Ijudski odtoori naj kolikor ne bi uvedli sadobnejiSega neskodljiiviega 'Odistranij e vani j a zivalskili trupel in odpadkov (kafilerilje za tehriiicno predelavo) ekrbijo za iredno vzdrrzevanje in obnavljanje kanjatij ter ignadlnjo jam grobnic. VeterinairSke zavode je opre-miti z najsodob-nejsimi sredistvi in apairati, ida ise bo delo laihlko irazvijalo na majlsodtibmejei ravni. Za ite namene naj obcimski Ijudski odbori predvidijo tudi potreibna financna isredstva- Zivinorejsko-veterinarski zavod 1. Dejavnoat in zdraivisitvena zais6ita je zajeta v stoupnem okrajnem planu- 2. Redna ipatdlo9ko-.anatomska lin ibakterioloSka di-agnostilkai. Zavod bo vtrsil viso tekooo diagnostilko kiuizniih bo-■lezni in Idiagnostiko materiola, ki ga bo sprejemal od obcinske veterinarske sluzibe- S svojimi bakteridloskimi preisfcavami prddlsitaiVilja -modno oporo celatnd veterinarski sluzbi v ofcraju- Zavod bo sproti rcdevai probleme, ki j'iih bo odfcrival s itekoco diaignosbiko. 3. Reprodukeijia dormacih zivali Zavod ibo storbel za nemoteno ireprodukcijo 'domadih zivali z idelom v 'vseh svajiih oddblkih: oddelku za ose-menjevanje 'in iprirodni pripust in v oddelku za seleikci-jo in vredniatenje biikov po potomcib. Oddelsk za zdrav-stveno zaScito pa ibo sfcrbel, da ne bi bila obolenja ro-dil ;in druge 'bolezni vzrdk iza manjso plodnost. Za nedno visolko pnoizvodnost v ziviinoreji je naj-vaznejSa Visdka plodnost. Zavod se po&luzuje za dosego iplodnoBti 'dveh metod oplojevanja: prirodnega pripusta in osemenjevanjia. Zavod bo v te namen 'vzdrzeival dovoljno Stevilo vi-sokovredniih plemenjakov za osemenjevanje in prirod-ni pripust. Za izbiro plemenjakov se bo posiuzeval dela v Oddelku za vrednotenje bikov po potomcib. Z nacrtnim osemenjevanjem najfooljsiih plemenic v okraju s pre-iztmisenimi iplemenjaki, -bo dobival plemenijake in na ta nacin 'izboljiseval genetske sposobnosli nase goveje foede v mlecni in imesni smeri. Zavod bo Se nada-Ije da-jal predtiost osemenjevanj-u, ker bo na te nacin mozno najhiitreje razisiriti proizvod-n-e lastnosti preiizkusanih bikov. Za prirodni pripust bo ofodrzal le toliko zivali, kolikor jiih 'bo potrebno za na-6rtno delo pri testi ranju. Visi p-lemenjaki bodo llaist zavoda in bodo izibrami iz nafoitnega osemenjevanja. Za io delo ibo Se nadaije sluizila kontrola proizvodnosti fovaflii, ki je podlaga za selelkciijo zivine. 4. Za vse idelo v zdraivsitveni zaSditi dm pri Sivino-rejslkem idelu je potreben popis zivine in oznafievanje. Zato bo zavod vsako leto izvedel takSen popis in ozna-fievamlje govedi na druzibeniem sekitorjiu. 5. Zavod bo v isvrho zasSite Ijudskoga zdravja z laboratorijislkimi metodami redmo ipregledoval meso in mesae izdellke na uzitnost, neSkiodljivost in fcvaliteto. 6. Investicije V priibadn-jiih 'petih letih sie bo zavod morai pre-seliiti iz isedanj-ih proviizomih prositorov na Lavi v nove. Vefiina provizorijev je ze dograjena. Ker ima zavod od-lofibo za 'ieselitov iiz sedanjega prositora, bo mcxral pri-stoptti ik novogradnji. Sadjarstvo Sadjansiko proizvodnjo moramo usmeriti v dmzbeni sektor, Ikajti istari naisadi v pretezni vedini niso vei sposofoni za aisanaoijo. Proizvodnja rv njih je predraga in saidije nekvalitetno, kar zaviira sadno tngovino. Novi nasa di bodo zasnovani na visoki proiavod-nosti. RaCunajoc, da je v nasem otoratju cca 2000 ha po-vrSim za intenzivno sadijarstvo, bomo do leta 1965 uire-dili 500 ha sadnih iplantaz in sicer v obfiinah: Smarje 193 Zalec 177 Slov. Konjice 100 S/entjur 30 V druzbonem seiktorju je po stamju leta 1960 327 ha sadovixjalkov, od ikateniih se jih too do tota 1965 akrcilo 41 ha, ositali pa ;se 'bodo rakomtnuirali. Sadjarstvo je v zadnijiih letih v svetu iizredno na-predov-alo. Uvedemi eo povsem novi positoplki in detovne metode, izbor 'ustreznejisih isort, madim vzgoje in nove podlage — vse sliizei cilju: povecanje hektanskih pri-delkoiv in izmanjsanje proiizvodlnih stroskov. Rekonstmkciija nasadnv 'bo tcmej v item: 1. da se zaradi dosed.amjih ipreveliikih razdalij dosa-dijo nova drevesa ali cele nove vnste; 2. da se neformirajo vzgojne oblilke, uvede uipogi-banje in izastiranje. V letu 1965 bi torej bilo v dnuzbenem sektorju 786 hektarjev sadovnjaikov. Obmove sadovrujakov v ipnivatnem seiktorju ne ipred-viidevamo. Dosedanje povrsine se bodo skrcile do tota 1965 na 2580 ha (od 2904 v latu 1960). Za to prihajajo v postev predvsem naeadi, ;ki niso primerni za intenzivno proizvodnjo din ni v nj.ih mogioce mehanizirano delo. Do leta 1965 bi se rekonstruiralo 400 ha sadovnjakov v' kooperacijd ali v Obnovitvienih isfcupnostih. Proiavodlnja Vsega sadja bo znasala v totu 1965 34.360 ton ali skoro 170 kg na iprebivalca. Pridetok je visok iglede na siplosno slabe pridelke v zadhjih letih, vendar se ne dosega 'rekordinega pridelka leta 1958, ki je znasal 37.000 ton. Vinogradnistvo Za obddbje perspdktivnega pmgrama .predvideva-mo obnovo 50 ha vinogradoiv in sicer le v druzbonem sektorjiu — v obcini Slov. Konjice 30 in Smarjiu 20 ha. V druzbenem seiktorju bi se torej povrsine poveCale od 56 na 106 ha, tiocim bi se v privatmem zmanjsale od 2040 na 1826. Krfiili se bodo nasadi, Iki tolimartisko 'niso 'primerni za vinograidnistvo in so v tako strmih legah, da sta me-hanizaciija in intenzivna oslkirba nemogo6a. Ker 'je v okraiju potrosnja grozdja izredno mizka, je ipri obnovi uipostevati sorte namizinega grozdja. Proizvodnja vsega sadja bo znasala v letu 1965 ton zlahitnega grozdja im 3500 iton isaim'arodnic. Potrobne cepljenike za obnovo bomo uvozili iz dru-gih okraljev. Jagodicevje Nasade brnega ribeza -bomo sirih pri ekonomijah kmetij-skih zadirug in v najem vzetih zemljiii. V okra-ju je priblizno 400 hektairjev leg, iprimernih za ribeaove nasade, od ikaiterih bi 150 hektairjev obnovili do leta 1965 ih sicer v obdinah: LaSko 10 ha Sentuur 40 ha Smairje 100 ha Trana proizvodnja Po prodvidevanjih perspektivneiga programa bodo v natem dkraju precejSniji trzni presezlki, pri dem er ima socialistidni sektor veiiiko udeleibo. Pregled trzraih presezkov v druzbeno organizirani proizvddnji za vaznejSe kmetijske pridelke v letu 1965 je na^ednji: Skupni trzni viSek od tega gH .-S !I n •gs E psenica 1.600 1.600 lan 100 100 sondnice 200 200 hmelj 4.537 4.537 krompir 17.050 17.050 oebula 140 132 8 fizol zmje M3 60 283 zelje 2.162 1.432 730 paradiznik 450 401 49 jaboika 4.900 1.500 3.400 maline 30 4 26 ribez 1.400 1.038 362 govedo 8.590 3.486 5.104 svinje 4.650 2.950 1.700 pemtoina 405 375 30 mleko v 000 1 P.000 8.000 8.000 jajca v 000 kom. 9.560 3.000 6.560 grozdje 170 85 85 vino hl 2.000 1.000 1.000 Po vrednosti bi btla udelezena druzbeno organiei-rana proiavodnja s 77 %, privatni sektor pa z 23 %. IX. GOZDARSTVO 1. Gozdni fomd in secnja lesa v osnovnih gazdovih PovrSina gozdov v okraju znasa: druzbeni gozdovi (SLP) ....................... 29.528 ha zasebni gozdovi .............................. 84.173 ha S k u p a j .............................113.701 ha Lesne zaloge v teh gozdovih znasa jio 18,46 miliiju-nov m3 lesa ali 162 m3 ipo ha, od tega v gozdovih SLP 194 m3, v zasebnih gozdovih pa 150 m3 po ha in doee-gajo 65 % normalne zaloge. V gozdovih so 'Zastopani iglavci z 62 % in listavci z 38 %. i i | | Letni prirastek gozdov znaisa 392.600 m’ (3,4 m3/ha). V obdObju 1961-1965 'se bo gibala v gozdovih otora ja Celje letna secnja stojedega drevja (v bruto m3): sektor lasitnistva iglavci listavci skupaj SLP-goadna gospoda.rstva SLP jdruzben a posestva skupaj druzbeni gozdovi zasebni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 52.600 46.500 99.100 1.700 1.600 3.300 54.300 48.100 102.400 143.000 100.000 243.100 197.300 148.200 345.500 Za bododih pet let se torej predvideva skupna sed-nja v visini 345.500 m3; od tega v gozdovih SLP 102.400 m3, v izasebnih gozdovih pa 243.100 m3, kar znasa 82 % prirastka pri igilavoih in 99 % pri listavcih, povprefino 88 %. Pri SLP gozdovih znasa to razmerje 95 %, pri zasebnih pa 86 %. Dvanajst odstotkov prirastka je pred-videno za izboljSanje gozdnega fanda in povecanje nje-govega proizvodnega potenciala. V ipredlvideni secnji od 345.500 m3 iletno so zastopani iglavci s 57 %, listavci pa s 43 %. Razanerje 'meid seinjo in prirastkom (88 %) zagotav-Ija torej tudii nadalje izboljSanje vseh gozdov v Okraju. Letna proizvodnja glavnih goZdinlh sortimentov bo naslednja: hlodovina iglavcev ............................ 79.290 m’ hlodoviina liistavoev ......................... 23.570 m3 Skupaj hlodovine ............................ 102.860 m3 jamslki iin celulaznii tes iglaivcev........... 57.300 m3 Po vskladitvi inidiustrijskih zagarskih kapacitet v okraj.u s proizvodno zmogljivostjo gozidnv, kot to pred-videva idolgorooni inacrt «a razvoj lesinega gospddarstva v okraju Celje, zagotavlja proi-zvodnja hlodovine v ko-liCini od 102.860 m3 polno in ekonomako alimmtacijo in-duistrijiskih zag. 2. Na podlaigi' sikleipa Okrajnega i judskcga odboira Celje z dne 20. 12. 1960 se too v obdobju 1961 — 1965 predvidoma Izlkrdilo im sipremenilo v ikmetijiske povr-Sine in Lntenaivne naaade gozdinega drevja okoli 1.600 ha gozdov na relativnih gozdnih tleh. Ker v okraju Celje na izfcrdenih povrSinah ekoloski pogoji ne usfcre-zajo za iplantaizno gojene itopole, bo potrelbno- prouciti vpraisanje iplanitazne jn intenziiwne iproiizvodinje iglavcev. Prav tako se ibo v obdobju 1961 — 1965 prouiila moz-nost nadaljnje krditve gozdov na reLativnih goZdnih tleh in mjihiove premene v iplantazne in intenzivne na-sade iglavcev ter kmetijslka zemljiisda v naslednjih ob-dabjih. V sirokopotezni alkciiji, iki ise vrsi v LR Sloveniji za krcitev dm premeno gozdov na relativnih gozdnih tleh v ciiste poljedeiske naisade ali topolove nasade s poljSCi-nami, lahko sodtil-uje okraj Celje le v dkvimu raepolio-zljiviih ustneznih zemlj isC. Osnovanje tapolovih plan-taz ne pride v ipoStev, ker nd priimemih izemljlSc. Na izkrCenih pavhSinah bodo napadle itele kolidine bruto lesne mase i sedanjih kolitinaih tovnsten odkup spldh ni ren-tabilen. Kqr je odkup v glavnem usmerjen le na kme-tijske proizvode, ki predstavljajo masovno prodajo (zi-vina, les, krompir, jabolka) bi kazalo prepustiti odkup drobnih pridelkov 'specializiranim trgovinskim gospo-dartikini organiizaeijam. Odkup zirvine na zadruznih dogonih se je se na-dalje utrdil posebno Se zaradi dejstva, -da so 'k takemu nabin-u odfcuipa pristopili tudi drugi okraji. Odkup zi-vine na dogonih je pobrebno kot prehodno obliko se na-dalje obdrzati vse dotlej, dokler ne bodo zadruge imele lasbnih depojev in bodo tako zivino labko vsakodnevno odkupovale. Vzgoja kadrov in nov u-cni sistem zaposleni-h Bodoci prograim vzgoje kadrov, ki se prilagaja na-6elom noveiga Solskega sistema, vsebuje poleg rednega Solanja tudi vzgojopreko veCernih sol. Tako boposlovala vecerna Sola za kvalificirane delavce in za po-slovodje. V natitu so krajSi seminarji za blagovne manipulantc, tecaji za komercialno oselbje in -za aranzerje. Pdtrebno bo cimprej osnovati Solsiki center, ki bo skrbei v celoti za vzgojo na posamezntilh delovnih mestih. Sodobni po-gledi blagovnega promota torjajo preoblilkovanje si- stema vzgoje kadrov, ki je do sedaj slontil na vec ali manj cehovski mentaliteti. Za-tobo -preokret v misljenju in natinu -eden od faktorjev, s katerimi se boido morale spoprijeiti nase druzlbene ipoliticne o-rganizacije. Ndtranja organizacija in n-agrajevanje po uitinku V pogledu nagrajevanja bo poitrebno, da gosipodar-ske organizacije pri deMtvi osebnib dbbodkov uvajajo take oblike, da boido pnejemfci zaposleni-h odviisni od delovnega -ucinka posameznilka' ali skupine. Postodica uvajanja takih oblilk nagrajevanja je -vsekakor napre-dek v poslovanj.u in povedana dalovna stoni-lnost, s tem pa seveda tudi ipove&anje dohodka podjetja. To veija tudi za trgovinske gospodarsike organizaaije, Naloga trgovinisikih podjeltij je, da nagrajevanju po uti-nku posvetijo -vso dkrb in pozornosit, uipoStevajioc speci£i6nosti posamreznih gospodarskih organizacij. Na-6ini, ki jih bodo trgovska podjetja uvajala, naj bodo posiledica vsestranske analize abstojebe organizacije in po-silavanja podjetja. Od enostavnej-sih naciniov mora nagrajevanje po uOinikiu preiiti na bolj dognane, vzpod-budnejise oblike. Vse to so pogoji, da se nagrajevanje po utinfou v trgoviinii visestranlsko uveljavi. Ker v trgovini sistem naigrajevanja po uciniku ni mogoce nasloniti na povsem zameslji-ve faktorje, je nuj-no, da se doseze z enostanrnostjo in razumljivostjo ob-jektivna udeileSba na dbbodiku, ki je namenjen za pla-devanje zaposilenega -osebja. Temu vprasanju boido mo-. rale posvdtiti posebno skrb -sindikaline orgamizacije in trgovinska zboroica. Iz vsega navedenega zalkljucujemo: — Na temelju dinamike v preteklih letih ee bo promet v prihodinjem petlctnem razdobju gibal takole: v milijaridah din 1957 1958 1959 1960 1961 na malo 12,9 13,5 15,7 18,1 20,0 na veliko 13,8 14,8 18,4 22,1 24.0 (brez izvoza) V miMjardah din 1962 1963 1964 1965 na malo 21,8 23,1 25,5 28,0 na veliko 27,5 31,0 35,0 38,5 (brez izvoza) Ker se bo struktura prometa spreminjala v kori-gt induistrijskemu blagu, je pnedvsem razviti’trgovino na drobno in jo specialiizirati v naslednjih strdkaih: tefcs-tilno blago in konfekcija elektrotehniSno blago zeleznina knjigarne in papirnice avtomaterial galanterija — Trgovino z zivili in osnovnimi goapodinjiskimi potrebstinami je osredobotiti v veije objekte z isto6asno modernizaeijo prodaje. Sodobne objekte je zgraditi v naslednjiih krajih: Celje, Slovenske Konjioe, LaSko, So-stanj, 2alec, Mozirje, Smarje, Senitjur, Rogasfca Slatina in Mozirje. Manjse Idkale, ki bodo s komoentracijo prodaje izpraznjeni, pa je ureiditi za specialne trgovine z industrij-skiim blagom. V trgovini na veliko pa bo po-trebno zgraditi skladi-sce za mlev-ske izdelke in za teik-stilno blago. — Inves-ticijislca vlaganja, ki so dosilej po svoji strokturi predstavljala manjSe zneiske v stevilne objekte, bodo v bodocem razdobju osredotocena v kljiutiie objekte v potrosniSkih sredisdih. Zato je tembolj po-trebna pomoC obiinskiih Ij-ddskih odiborov. Investicijisikri program predvideva naislednja vla-ganja: Leto Znesek 1961 519,500.000 1962 424,990.000 1963 508,250.000 1964 409,160.000 1965 242,050.000 — Stevilo zaposlenih se bo poveialo letno za 6 % • Z ustanovitvijo solskega centra bodo obliike vzgoje vse bolj prilagojene potrebam delovnih mest. Poudarek nn prakticnem poulku bo omogociil specializaoijo osebja v blagovnem prometu. Poleig tega je potrebno vzgajati tudi trgovinski kader za vodilna mesta in za aranzer-stvo. XII. GOSTINSTVO IN TURIZEM Za gositimistvo v nasem ofcraju je znaiUma velika razdrobljenoist, ki neuigodno vpliva na elkonomsko uitr-jevanje io s tem na uspeSnejSi napredek. Brimanjkuje prenoCitvenih kapacitet, sodobnih reste'vracij za hitro postreSlbo iin Idkalov za raizivedriilo. Turizmu je na splosno posveceno ze prece j ve6 po-zomosti kalkor v prejSnjih letih. To je imeilo odraz na aploSnem razvoju turizma, saj se je itevilo gostov ne-preStano vedalo in je bilo v letu 1960 doseizenih 500.000 nobitev. Odloiilno vlogo pri nadaijnjem razvoju turiz-ma bodo imele nocitvene kapacitete. Zato je osnowna naloga za prihadnje poveiati sedanje nocitvene kaipa-citele. Persipeflttivni razvoj turizma in gostinstva mora upo-Stevati nadaljnje naraSianje potreb, ki temeljijona pove-ctmju kupne modi, dvigu iivljenjsfke ravni in modnej-som turiisitidnem prometu zaradi veijoga dotoka taiko domafiih kiot tujih gostov. Za uapeihe na podirocju turizma in gostinstva so cdgovomi, bkrati pa tudi naposredno zadnteresirani predvsem obfiinski Ijudslki odboiri, gostiiine in turis time gospodarake organizacije, gosipodarske zibomice, Celjska turistibna zveza, taristadna dmstva, zdraviliSda in druz-bene organizacije, ki boldisi dirdktno ali indirefctno so-delujejo s turizmom aU gostins/tvom. Vsi ti so dtilzni updstevati naslednja nabela: Za nadaljnji razvoj in zadovoljevanje potreb je v okviru objektiivnih moznosti potrebna izgradnja novib objektov in naprav ter moderniizacija ze dhsltojeiih. Im-vesticije naj potekajo v okviru perspekUvniih proigra-mov in po vrstnem redu kot ga narekiujejo dejamske potrebe in moznoisti. Pri tem je rea Ino racunati le s sredisitvi gospodarskih organizacij ter sredstvj lokalnih invesiticijsikih skladov. Sredstva republisikega in sploS-nega investicijskoga slklada pa bodo sluzila za hitrejSo izvedbo invesiticij, predvisem vebjih in onih za pove-Canje prenofiitveniih kapacitet. Glede na ekonomske moznosti je potrebno pri no-vogradnjah in obnovi gostinskih kapacitet uvedjaviti nadelo, da so potrebne sicer sodobne vendar gradbeno cenejSe kapacitete. Taika resitev je neobhodna zaradi veliiklh potreb, razmeroma nizkih zagotovljenih sired-stev in pa zaradi kasnejSlh cenej-Sih uslug. Nastanrtvene kapacitete je treba ipoveiati z iztgrad-njo ruovih hotelov, prenocisi, weekend naselij, camping prostorov ter z modernizacijo in usposobitvijo obsboje-dih kapacitet v hotelih in zasebnih turistidnih sobah. Gostinske noditvene kapacitete, ki so bile advecte tu-rizmu, je treba vmlti prvotnemu namenu. Graiditi je po naCelu sodobnosti in c en enasti v kar najvecji mieri. Bo-doCe obnove restavracij naj gredo v smeri preureditve v obrate za hitro postrezbo. Proudijo naj se moznosti, da bi se zaiinteresirale gospodarslke organieaeije, tako domade kakor od druigcti, za gradnjo poiitniSkih domov v Zg. Savinjski dolini. Glede na pomen nasih zdraviliSi v razvoju turizma, tako domaCtga kot inozemskega, je potrebno vskladiti posilovanje in ga organizirati ‘tako, da bodo zidraviliSca v 6im vecji meri jzkoriscena ter boido neposredno vpli-vala na nadaljnje vecanje turisti&iega prometa. Te skupne potrebe zdravsltva in turizma naj upoStevajo tudi vse nove investicije. NeiKogiibno je povecati znan-stveno in situdijisiko dedo nasih zdravilisc, ki bi naj z uiglednimi strakovniml raizpravami redno infonmirala javnost, predvsem pa zainteresirane institucije o naCi-nih in uspehih zdravljenja. Posebno pomemibno za nase obmodje je zdravstvo, ki naj upoateva potrebe in razvoj turizma. Poveiati je stevilo zdravnitoov v zdraviiliseih, posebno skrb pa po-svetiti nadaljnjemu izboljSanju zdravstvenih Storitev, modenniizaciji ordinacij in zdravstvenih naprav ter o premi s sodobnimi medicinokimi aparati. Zdravstvo, socialno zavarovanje in turizem naj so-delujejo pri nalporih za ponovni razvoj turizma ter po-magajo k normalnemu napredku, turistom pa omogoiijo zdravljenje in letovanje po sodobnih na&elih. Vei po-zornosti je posvetiti tudi poldnevni in dnevmi rekrea-ciji delovnih ijudi. Javni promet, tako zelezniski kakor avtobusni, je se vedno neprimeren. Ceprav je premet v zadnjih letih nekoliko' n apredo val, se ne krije turi st ion ih potreb. Zato se mora izboljSati sodelovanje podjctja Avtobusni promet s Geljsko turistieno zvezo in zajamiili potrebna sredstva za nakup zaidostnega Stevrla avtobuisov. Stanje cesit je izredno slabo in prcdtitavljajo resno oviro v nadaijnjem razvoju turizma. Zato je treba ceste bpljse vzdrzevati ter iimprej modernizirati in uisiposo-biti naslednje: Vojnilc—Oobrna, Nazar) e—•Loganska do-lina, Celje—Rogaska Slatina, Celje—Zrdani most in krozno cesto Stare—Svetina—Celjska koia—Celje in gozdno turistibno cesto v Matkov kot. V Celju in Ro-gaski Slatini je izboljSati taksi sluzfoo. Zgraditi je ben-cinske crpaike v RogaSki Slatini, Velenju in Dobrni. Vzporedno z izgradnjo gostiniskiih in tuiristicnih objektov je potrefoino nesevati tudi potrebe deilavcev, zaposlenih v teh paniogah, predvsem glede stanovanj. Resitev tega vpraSanjia naj bo sestavmi dei mvesiticijdkih programov, finansiranje pa naj se vrsi iz stanovanjiSkih skladov priistojnih Ijudskih odborov. RazSiriti je treba. trgovsko mrezo in vztpostaviti se-zonsike pradajalne za osnovna zivila, zelenjavo in sadje ter posvetiti posebno pozornost krajem, kjer se turizem razvija, Odprejo naj se nove prodajalne alii uredijo od-delki v ze obsito j e^ih za prodajo rzdelkov domare obrti, spominkov, razglednic in podobno, predvsem na Dobrni, RogaSki Slatini, Rimsfcih Taplicah, Celju, Ljulbnem, Gornjem gradu in Soldavi. Ob boljsi organizacij i trgov-ske mreze in boljSi zalozenosti bo lahko trgovina do-segla mnogo vetjo udelezbo v turistiinem pirometu. UsLuznostnih abrtnih obratov naj bo v vseh tuvi-stifinih krajih dovolj. Skrbeti je tudi za. njilhovo pri-memo ureditev. Posebno pozornost je posvetiti izdelavi spominkov in razglednic za posamezne turistiene kraje. Mrezo gostinskih obraitov je potrebno organizirati tako, da bo sposobna kriiti potrebe turistidnega prometa in stato ih prebivalcev. Poveiaiti je treba Stevilo druz-benih obratov in jih ustanavljati tudi v manjiSih krajih, Ce so dani pogoji za njihovo uspevanje. Ustanavljajo naj se kot posiovne enate ze obstojeCih podjetij. Zaiseb-na gostiSCa pa naj bodo samo nujna dopolnitev tam, kjer ni pogojev za razvoj druzbenih gostiSC. SocialistiCne gostinske obrate je formirati v take gospodarske enote, ki bodo lahko samodtojmeje vrSile zahtevnejSe investicijske nalozbe, skrbele za vzgojo kadrov v okviru lastnih potreb, utrdile delo organo v sa-moupiravljanja, vadile smotrno gasipadarsko politilko, ustvarile visje zneske sikladov za investicije, rac ion alno izkoriScale osnovna sredstva ter izvrSile delitev dela in organizacij o, ki bo izboljsala tudi delovne pogoje in uredila delovni Cas. S contralizacijo se bo uCvrstila rentabiliteta in se zagotovil nadaljnji norma Ini razvoj manjSih gospodar-sko SibkejSih obratov. Za vsklajevanje socialistiCnih odnoaov med delavci posameznih obratov zdruzenih go-stinakih podjetij je potrebno zainteresiirati in stimuli-rati gostinske delavce z delitvijo dohodka in razdelje-vanjem osebnih dohodk^v loieno po posameznih go-stinskih obratih. Gastinsika zbornica mora stalno sikrbeti za izbolj-Sanje poslovanja gostinskih enot. Opravlja naj preglede poslovanja in nudi konkretno pomoc. Obravnavanje primerov naj bo individualno ob upostevanju osnovne naloge gostinstva pri razvoj u tuirizma. Doseci je potrebno bistveni preokret v celotni gostinsiki dejavnosti z dobro in kultumo postrezbo. Zbornica naj izvrsuje druzbeno kontrolno vlogo v in ter esu zaSCite ugleda go-stinstva. Po vseh gostisbih, zlaisti pri zasebnih, kjer je higi-ensfco stanje najslabse, je treba dosledno vztrajati pri zahtevi, da se izvrsujejo vsi predipisi, zlasti oni, ki se nanasajo na sanitamo-higiensko ureditev. Materialna osnova gostinskih gospodarskih organi-zacij se mora bistveno izboljsati. To bo dei no dos ez eno z ve6anjem podjetij. Zraven tega pa je potrebno potom analiz v podjetjih ugotoviti slabosti in notranje rezerve ter z ustreznimi ukrepi zagotoviti ustvarjanje vLSjih lastnlh skladov. Vsa pridobljena sredstva z.a razvoj tu-rizma in gostinstva naj se smotrno uporabijo za Cim-prejsnjo izvedbo programa. Obcinsiki Ijutiski odbori naj prouce vpraSanje smotmosti prenosa poslovnih prcfstoro v, ki jih gostinske gospodarske organizacije uporab-Ijajo, v njihovo uipravljanje koit osnovna sredstva. Teziti je za ustanavljanjem popolnih obratov, to je takih, ki nudijo topia in hladna jedila ter brezalkoholn® pijace. Tocilnice naj se ne ustanavljajo, razen v izjem-nih, upravicenih primerih.. V sodelovanju s potoval-nimi uradi,. inozemSkimi bolniskimi blagajnami in z organiziranjem raznih prireditev v izvensezonskem Casu, ob kvaliitetnih uslugah ter s prlmernhni cenam i je po-vecati obiisik izven glavne sezone.' Vzgoji gostinskih delavcev je potrebno posvecati vso poz.ornost. Za strokovno izpopolnjevanje so odgo-vorne gospodarske organizacije. Za vzgojo gostinskih delavcev in njih strokovno izpopolnjevanje je organiizirati pri novoustanovljenem Gentru za vzgojo gostinskih delavcev sole, teCaje in se-minarje, ki naj v gvojih ucnih programih in organi-zaciji upoStevajo potrebe okrajnega obmocja. V investicijskih programih za nove objekte je potrebno zagotoviti tudi strokovno delovno silo in jo uspo-sabljati ze v Casu gradnje. Dosledno je u vesti najustreznejSi nacin nagraje-vanja po delovnem ucinku. 2e obstojece sisteme j.e potrebno iapopolniti in odpraviti pomanjkljivositi, ki ovi-rajo izboljsanje kvalitete in strokovno izpopolnjevanje. Sistem nagrajevanja naj bo obenem takSen, da bo za-gotovil tudi formiranje skladov podjetja v poitreibni viSini. Gostinska zbornica naj izvedbi tega sistema nagrajevanja posveti vso pozornost. Pri njenem delu naj ji nudijo pomoc obCinski Ijudski odbori in sindikalni sveti. Za izboljSanje kvalitete gostinskih uislug in za po-veCanje potroSnje s stran i turistov je potrebno prilago-diti mrezo trgovskih in obrtnih poslovalnic, njih po-slovni Cas ter zalozenost potrebam turistiCmega kraja. Zagotoviti je tudi redno preskrbo gostinstva in mu omogoCiti neposredni nakup manjsih koliCin (rocni na-kupi) tistih kmetijskih pridelkov, ki jih ne more zagotoviti trgovska mreza in kmetijske zadruge. Druzibeno prehrano je obravnavati kot dei naporov za povecanje storilnosti in izboljsanje zivljenjsike ravni, kakor tudi postopne razbremenitve druzine. Za hitrejsi in tudi skladnejfii razvoj druzibene prehrane naj obcinsiki Ijufdski odlbori pcskrbijo za ustanovitev poseb-nlh obratov pri stanovanjskih slkuipnostih in proizva-jalnih ter drugih podjetjih. Sveti za turizem in gostin-stvo pri Ijuidlskih odborih naj imenujejo posdbne komi-sije za druzbeno prehrano, ki naj usmerjajo razvoj te dejavnosti. Komumalne naprave v vseh turistienih krajih moC-no zaostajajo za potrebami sodobnega tuirizma. Zato naj pcsamezni Ijudski odbori zagotovijo sredstva za ureditev najnujnejSih dei. Pomanjkljiva je predvsem preskrba z dobro pitno vodo v Celju, Logarski dolini, Ladkem, Riimskih Topli-cah in v skoraj vseh ostalih manjSih turistiCnih krajih. V teh krajih je problemationa tudi kanalizacija in pomanjkljiva javna razsvetljaiva. Zlasti manjka tudi iz-razitih turistienih objektov, kot so kopaliSCa, igriSCa, sprehajaliSCa in raagledne toCke. IzboljSati je pogoje za razvoj kultuimega turiizma z dokonCno ureditvijo rimskih izkopanin v Semipeltru in v Celju in Grofije v Celju ter ureditvijo mimaeja v La-skem in Starega gradu v Celju. Dositopne pa je na-praviti zgodovinske najdbe v PotoCki zijalki in dmgod. Posebno pozornost in pomoC je treba posvetiti delu Celjske turistiene zveze, ki ima pamemfono vlogo pri nadaljnjem razvoju turizma na naS-em obmoCju. Zagotoviti ji je primerna sredstva za nemoteno i.zvrsevanje njenih nalog. Pomagati je treba pri ustanavljanju novih turistienih drudtev, jih ulbrjevati in jim p^omagaiti pri delu. Vnaprej je treba podpirati oddajanje turistiCnih sob. Na ta naCin ibomo lahko v znatni meri odpomogli trenutnemu pomamjikanju noCitvenih kapacitet, hkraiti pa bomo omoigoCili nasim delovnim Ij.udem cenen oddih v zdravilidko-klima-tskih in turistiCnih krajih. CeljiSka turistiCna zveza naj 5e bolj razvija kreditno sluibo za ureditev turistiCnih leziSC pri izasebnikih. Inozemski turizem je treba razvijati v veCjem ob-segu ter posvetiti vso skrb maiterialnim pogojem za nje-govo nadaljnjo rast. Inozemski turizem naj se pospe-suje v vseh zdravilisCih in drugih turistiCnih krajih. V turistieno dejavnost je treba vkijuCiti rilbisko, lovsko in smuCarSko zvezo ter druga sportna in kultur-no iprosvetna druistva. Z njimi naj navedene institu-cije tesno sodelujejo, Lov, ribedov, sport in kulturno-prosvetna dejavnost lahko dobro sluzijo pri organizaciji razvedrila za goste in hkrati pospedujeijo turizem s svo-jimi prireditvami. Naj velja naCelo, da je treba v bo-doCe posvetiti veC pozornost! razvedrilu goatov. To naj bo skrb Turistione -zveze in vseh navedenih mstitucij. Odbor za turistiCno izgradnjo Z-gorrije Saivinjsike dolkie naj nadaljuje z uspesno zaCetim delom v letu 1960 in zastavljeni program realiziira v obdobju tega perspektivnega plana. Pri revizijii turistiCnih gradenj naj vedmo sodeluje turistiCni izvedenec, pri sestavi urbanistiCnih na-Crtov za turistiCne kraje pa turisti-Cne organizacije. Za vse gradnje turistidnega pomena je potrebno mnenje Celjske turLstiCne zveze, ki naj v bodode tudi tesneje sodeluje z obCinsikimi Iju-dSkimi odbori. Od dela organov samoupravljanja so v veliki meri odvisni uspehi in posl-ovanje gostimiskih gospodarskih organizacij. Zato je potrebno tem organ-om posvetiti vso pozornost. Njih delo bo mozno utrditi v veCjih gospodarskih organizacijah, v manjSih pa je potrebno n-ajti naCin, kako uveljavljati sistem samoupravljanja v druz-benem smislu in interesu. Sindikalni sveti in obCinski Ijudski odbori naj pri utrjevanju -delavskega samoupravljanja nudijo vso pomoC. PoveCana afctivnost svetov za turizem in drugih pri turizmu sodelujodh organizacij ter njih tesno sodelo-vanje naj zagotovijo skladen razvoj turizma in gostinstva z drugimi gospodarskimi panogami. Za izvrSitev naStetih nalog je poskrbeti z dogra-ditvijo hotelov v Celju in Velenju, gradnjo im obnovo gostinskih kaipacitet v Zgornji Savinjski dolini in Logarski dolini, ureditev zdraviMkih srediSC, posta-vitev hotelov v Semipetru, Rimskih Toplicah, Sloven-sikih Ko-njicah in Celju, dograditev ziCnice na OkreSelj, vapore dno pa obravnavati probi em atiko cam pingo v, kopal-nih bazenov, weokend naselij in rekreacijiskih centrov. U redit i je treba dokonono iakoipanine v Sempetru in Celju ter preostale objdkte kultumo-zgodovLnisikcga znafiaja ter spamenike NOB ter jih vtkljucilti v kulllturni turizem. i XIV. OBRT Osnova razvoja ‘obirti v tem ipetleitnem oibdoibju bo v povecanju uiSluznastnih Obrti in ustanavljanju tidte obrtne proizvodnje, ki dopolnjuje indusfcrijsko proiiz-vodnjo. Uveljaviti se bo moralo tudi naoelo, da vecja obrbna padjetja ne bodo uvaj ala imldlustojislke proizvod-nje, 6e osnovma dejavnost, ki je namemjena potrebam siroke potroSnje, ni v zadostn,; meri zascitena. S tem v zvezi naj se tudi v bodofie daje moznost pavsaliranja tiisitim proiizv^nim Obraitom, pri kaiterih Usluge dose-gajo ivsaj 50 % celatae realizacije. S primemimi uikraoi je treba doseCi, da bo obrtna proiizvodinja nudila trgu dopolnilno izbiro iadeilkov, ki jih inidustrija ne proiz-vaja zaradi poseibnosti v abdelavi in izdelavi. Obrt naj torej preneha biti rezerva industrije in graidbenistva za kmtje nezadastnih kapacitet ter postane dejanslki izde-lovalec visdkokvalitetnih proizvadov. Dejavnost gradbene obrti naj preide v celati v sklap industrijskiih igradbenih ipadjetij. Samo na tak naoin bo mogoCe poveiati storilnosit in izvaja.ti sodabne tehnalaske postopke ter uveBti mantazmi sistam gradenj. Samostojni gradbeni dbrtni oforati naj skrbij o za izvajanje ie talkih dei, ki glede na kakovost in dimen-zije niso izvedljiva pri industrijskem na6inu gradenj. Za razvoj stonitvene obrti je treba izablikovati po-vsem nove koncepcije in nove dblike perspektiivnega razvoja. Pri tem izoblikovanju je treba odpraviti za-starelo miselnost o obrti. Pnedvsem je treba: 1. odpr aviti defici tarnost posameznih Strok in usta-noviti nove vrste usluznostnih obrti; 2. posvetiti posebno pozomost izbiri lokacije za obrate te vrste, kajti storitveni obrati morajo biti cim blize naroCniikom; 3. organizirati storitviene obrtne Obrate tako, da bodo njihove usluge kvalitetne, cenene in hitre. Zato je treba obrate v cim vecji meri mehanizirati in uvesti so-dobne oblike organizacije dela. 4. najti je treba tehnalaske reSLtve, ki bodo zago-tovile narasdanje delovne storilnosti. Ena od moznih oblik 'OrganMranega ipospeSevanja in razvoja storitvenih Obrti so obrtni centri. Usitanav-Ijanja Obrtnih cenitrov ise je iposluzevati zlasti: — v mestih in gospodarskih sredisiih, kjer obrtne kapacitete ne zadosCajo. jih sploh ni ali pa so se usme-rile v proizvodnjo; — v ikrajih, ki se na novo gradijo; — v okolisih obstojecih mest, ki se organizirano zazidujejo; — v krajih, kjer se morajo Obrtni obrati zaradi urbaniistiine ureditve preseliti; — tudi v podezelslkih krajih, kolikoi- imajo ustre-zen ofcolis in kjer doslej ni billo druizbenih obrtnih Ob-ratov ali pa so obstajali le maloStevilni. Bistvo obrtnaga centra mora biti v lokacijski cen-traiizaciji doloienega Stev illa obrtnih obratov raznih strok in ustreznih kapacitet, ki z uslugami, ki jih vnSijo prebivalstvu, gospodarskim organizacijam in zavodom, tvorijo zaokrotzeno celoto ter krijejo potrebe po doloce-nih vrstah storitev. Sistem dela v centrih mora biti ‘tak, da bo glede storilnosti privedel do »proizvodnje usliug« in da bodo kaipaeitete osnovnih sredstev docela izkorisdene. Koiikor obstojeii obrtni obrati ne 'bd bili sposobni ustanavljati centre, naj bodo ustanoviiteljl obtinski Ijud-ski odbori ter vecje gospodarske organizacije, katerih deiavci bodo uporabniki uslug obrtnega centra. Glede na pradvideni stalnii dvig zivljenjske ravni bodo morale stanovanjske Skupmosti odlocilno poseci v vse dejav-nosti, ki sluizijo izboljsanju zivljenjiskih potgojev prebi-valstva in razbremenitvi zaposlenih aena z ustanav-Ijanjem storitvenih obrtnih kapacitet. Pri izvajanju te jvaloge naj s svojimi iekiuisnjaimi pomagajo ne te dnuz-bene organiiziadije, temive6 tudi strokovni sveti Ijudskih odborov ter Obrtna zbomlca. Navedeni naiin dela bo privedel do smotrnejsih oblik in zalgotovil odlocilno Vlogio stanovanjiskih 'Stoup-nosti pri ustanavljanju novih obrtnih storitvenih kapacitet. Prapreciti se mora menormallni odtOk delovne site v nekaterih kritiicnih strokah. To ibo traba dosedi is pra-vilnim vrednotenjem 'dela v teh strokah in z uvajanjem primennih sistemov nagrajevanja. Poveianje obrtnih kapacitet se priiakuje v delui rearganiizaciji 'sedaj za-prtih obrtnih delavnic v industrii i, ki naj foi postale delavnice odprtega tipa. Za 'servisne sluzbe popravil tehnicnih pradmetov, zlasti gospodinjiskih, morata skrbeti tako Obrt kot itrgo-vina in imdustrija, ki je proiizvajalec teh predmetov. Komunalni obrati Sodoben sistem preskrbe prebivalstva s kruhom zahteva locitev same peke kruha od njegove prodaje. Dotrajane in nezadostne pdkamiSke kapacitete je nujno nadomestiti oziroma poveCati. Mali obrati, ki krijejo samo krajevne potrebe, so ner en tablini in je zato preiti na lusltanaivlljanje ve6jih obratov s sirsiim ipneslkr-bovallnam Okoliisem. Zato je pdteig ustreznih pekarniskih kapacitet potrebno poskrbeti za zadosten prevozni park za razvazanje kruha prodajnim enotam. Preiti je na kulturnejso postredbo s pekovskimi iz-delki, kjer je predpakiranje ali vsaj izavijanje postawiti na prvo mesto. Potrebo po vccj i izbiri in boljsi kvaliteti pekovslkih izdelkov je 'treba upostevati tudi pri iprojektiranju novih ikapacitet, ki naj ne bodo preracunane samo na peko standardnih kvalitet. VpraSanje klanja zirvlnie in predelave mesa se mora reSiti v sklOdu is sddobno tehmiko proizvodnje lin di-istribucije mesa iter mesnih izdelkov. Malle lokalne in podezelske klavnice za tak sistem dela niso primerne in je zato preiti na sistem centraine oziroma cenitralnih klavnic. Zato je cimprej uresniciti za-misli o preskrbi potrosnikov z mesom iz centraine klavnice v Celju, za kar je ze potrjen investicijski program. Istocaisno pa je vzporedno z gradnjo poskrbeti za pra-vilno raizdeljevanje mesa v oddaljenejSe ikraje. Strokovna vzgoja kadlrov Hiter razvoj gospodarstva in porast mehanizacije terjajo tudi v Obrti sodobnejso in hitrejso vzgojo kad-rov. Vzgojo obrtniskih kadrov je iprilagoditi nacelom resolucije ZIS o strokovnem izobrazevanju kadrov. ObrtniSki naraScaj je torej rvzgajaiti v item ismiiislu, da bodo ikadri vseiStranslko sposobni za doloceno strokiowno 'delo. Teiisoe izobrazevanja obrtnih delavcev naj se pre-nese v obrtne obrate, kjer se bodo lahlko vsi deiavci ob uvajanju novih tehnoloskih procesov v proizvodnji pri ucevali na nov naciin ito je na delovnem mestu. S tem bo dosezena hitrejsa vzgoja kadrov, pri tem pa se bodo v ta namen trofiila znatno manjsa sredstva. Vajeniske in mojstrske sole, razni tecaji in druge iz-obrazevaiine institucije naj 'usmerijo svoje delo tako, da bo vsebima podka prilagojena sipecififinim potrebam sodabne obrti. Istocasno naj iposamezni Obrtni obrati gkupno z obrtno zbornico poskrbe za Cim popolnejso ipo-vezavo teorije s prakticnim delom, ki naj temelji na so-dobnih pridobitvah znanosti in tehnike. Prakfiono dolo mora biti vselej sestavni dei izdbrazevalnega procesa. Vsldaditi je vsebino, metode in trajanje izobraze-vanja, da bodo ustrezale starosti, dosedanji izobrazbi, pridotbljenim delovmim i'zk'usnjam in doloceni zahitev-nosti pOklica, za katerega se kadri usposabljajo. Tako anganizirano izobrazevanje obrtnih kadrov se mora razvijati v izobrazevalnih centrib, ki Ibodo pre-vzeli fuinkcijo dosedanjiih vajensikih sol, razniih strokov-nih tecajev in drugih ofolilk iizabrazevainja delavcev. Da se bo ohranila neipretrgana vez med danasnjim in bodocim sistemom izobrazevanja in Obenem zagoto-vil nadaljnji razvoj obrti, je potrebno razviti v prihod-nje isirse organizirano strokoxmo izpopdlnjevanje in pre-kvalifikacijo danasnjiih kadrov. Za realizacijo vseh navedenih predvidevanj in po-treb za razvoj dbrti ipo tem iprogramu je potrebno ne-le nafirlno in ismotrno, temvec tudi intenzivno vlaganje sredstev v tem planskem obdobju. Sredistva sMadov obrtnih gospodarslkih onganizacij ne bodo zadoisfala za kritje vseh ipotreb. Sprico tega je za realizacijo naka-zanih investicij treba angazirati poleg sredstev obrtnih onganizacij Audi sredstva lokalnih druzbenih investi-cijskih skladov. Prouciti je tudi moznost uporabe sredstev gosipodarskih onganizacij drugih gospodarslkih pa-nog. Komune in Obrima zbornica naj sk.upmo s prizade-timi obrtnimi in drugimi gospodarskimi onganizacij ami prouCe moznost talksnega finansiranja. Vso pozornost pa je posvetiiti tudi formirati ju last-nih oibiratnih siredstev. Pri realizaciji investi cijskih vlaganj je treba iuipo-stevati dejstvo, da so sredstva gospoida.rskih orgamizacij razdrobljena na istevilne manjSe zneske. Tako razdrob-Ijena sredstva izkljuifrujejo moznost racionalnega in na-crtnega izkoriscanja. Da ibi se dosegel maiksimalni moeni ufrinek z iuiporabo sredstev gosipodarskih organizaicij, je nujno, da se uiporafoijo primeme oblilke zidnuzevanja sredstev, ki naj temelje na izkljubni Siamooditodbi delov-nih kolektivov. Obcinaki Ijiudski odibori naj pri izdajanju novih obrtnih dovoljenj vodijo tako poilitiko, da 'bodo zajamoene kapacitete predvsem storitvene dbrti v torajiti, kjer glede na . rentabilnost ni mogoce. ustanavljati 'sociali- sticnih dbratov. Pri razvijanjm obrtnih dbratov, ustanavljanju obnt-nih.centrov, onganizaciji servisniih delavnic proievodnih in trgovskih podjetij itd. kakor tudi ipri vzgoji kadrov mora zbornica odigrati «vojo vlogo s tem, da tesino so-deluje z obtinskimi Ijudskimi odibori in gospodarskimi onganizacijami. V obdobju od 1961 do 1965 se racuna s porastom druzbenega Ibrutp produikta v obrti za 74,1 % ali po-vprecno letno za 11,7 %, druebancga produikta za 72,9 % to je povpredno letao za 11,6 % in narodnega dohodka za 73,0 % ali povpredno leitno za 11,6 %. Pri tem bo porast druzbanega bruto produkta v dmzbenem sek-torju 82,2 % ali povpreCno letno za 12,8 %< in v privat-nem sektorju za 31,2 % ali povprecno letno za 5,6 %. XV. POSLOVNO SODELOVANJE Praksa kaze, da iso se nekatera podjetja 'Sipecializi-rala ali pa je nafcin n j ihove proi zvodn j e1 taksen, da bi bilo poslovno sodetovanje z drugimi istovrstnimi podjetjl ali vsaj onimi, ki se po interesih ali izdelkih dopolnjujejo, sploSno koristno. Poslovno zdruzenje za postavitev Enengolcemijskega kombinata med Rudnikom lignita Velenje, Term-oelelk-tramo Sositanj in Velenje ze obstoja. Razen tetga obstoja ze tudi skupnost uporabnikov velenjdkega plina, ki ga bo ta kombinat proizvajal. Obstoja ze tudi stoupen biro za pospeSevanje ke-mi6ne industrije, v katerem ®o zdruzene vse kemidne indnstrije v Sloveniji. Sedez biroja je v celjsiki Cin-kami. Tdka zdruzevanja je treba pospesevati, obenem pa iskati moznosti za nova zdruzevanja, ki lahko pomenijo napredek podjetij, ki se bodo vtianila. Kaze se potreba po ustanovitvi poalovnega zdruze-nja ali raziskovalne institue i je, katere n aloga naj bi bila pospeSevanje industrije na bazi silikatov. Tu mislimo na »SteMarno« v Rogaski Slatini, Keramicno industrijo v Libojah, Cementarno v Trbovljah, Zelezar-no v Storah, celjsko Oinlkamo in Tovamo emajlirane posode v Celju. Iniciator ustanovitve takdnega razvoj-nega laiboraitoiiija naj bi bila podjdtija v iokraju. Pri ustanavljanju in razvijanju te institucije naj pomaga Dru§tvo inzenirjev in tehnikov. Poslovno sodelovanje naj se razvija tudi med Cin-kanno, Tovarno organskih barvid jn Kemieno industrijo v Mozirju. Vsa tri podjetja ise lahko medsebojno dopolnjujejo, bodisi pri pnoizvodnjl ali pa pri prodaji isvo-jih izdelkov. Tovarna tehtnic in Industrija 1'inomehanienih aparatov imata vse moznosti za Idopolnjevanje svojih kapacitet. Sedanji in posebno se bodoci izdelki obeh podjetij so za trg izredno zanimivi. Dapolnjevanje obeh ibo pripomoglo k cimprejisnji osvojiitvi nove proiizv.odnje. V akraju je veliko ipomanjkanje predidnic, tako za volneno kot ibombaizno prejo. Zato naj podjetjl »Volna« Lasko in .Tovarna volnenih odej Skofja vas proucita moiznosti postavitve slkupne predilnice. Moznosti iposlovnega sodelovanja naj prouce tudi ostala .podjetja kovinske stroke, kajti oib pravilnem usmerjanju svoje proizvodnje bo poslovanje nedvomno uspesnejse. Pri proudevanju vpraSanja ustanavljanja poslovnih zdnuzenj oziroma poslovnih sodedovanj ni zanemariti pomoci trgovin, posebno »Kovinotehne«. Vso pomoc naj nudijo strokovna d.rustva in zlasti trgoviniska in obrtna zbornica, ki naj, v bodoce dbiinskim zborom proizvajal-cev nakazujejo moznosti tovrstnega razvoja industrije in obrti. Tretji dei KONCNA DOLOCBA Ta program velja od 1. januarja '961. Objavi se v Uradnem vestniku dkraja Cclje in v Uradnem listu LRS. St. 02/3-30-7/1-61 Celje, dne 31. marca 1961. Predsednik okrajnoga Ijudlskega odbora Riko Jerman 1. r. 123 Qkrajni Ijudski odibor Celje je po 4. Clenu zatoona o prlstdjnoslti 'Obciinisklih in okrajnih lj'udskiih odborav in njihovih organov (Uradnii lisit FLRJ, §t. 52-644/57 in 27-492/59) in 64. 61enu zalkona o okrajnih Ijudskih od-borih (Uradni list LRS, St. 19-89/52) na seji okrajnega zbora jn na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1961 aprejel DRU2BENI PLAN OKRA.IA CELJE ZA LETO 1961 Druzbeni plan okraja Celje za leto 1961 ima na-slednjo vsebino: PR VI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1961 I. poglavje TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRU2BENEGA PLANA ZA LETO 1961 UpoStevajofi gospodarsko-tpolitiCne n aloge, ki so v preteklih letih bile uspefino izvrSene, obstojede in v letu 1961 pridobljene 'kapacitete, poveCanje produlktivnosti, visok iporast proizvodnje, posebino v inidustriji, poveca-nje ose.bne potrosnje, rezuLtate, dosezene pri razvoju in izpqptilnjevanjiU goapodar&kega sistema in organizacij-ske metode ipri gospodarjenju, se postavljajo za leto 1961 naslednje osnovne naloge: 1. PoveCati. obseg proizvodnje in storitev ter dvig kvalitete iizdelkov v viseh gospodarskih pam-ogah; 2. Ustvariti poigoje za nadaljnji porast produktiv-nosti kot podlage za staten porast proizvodinje in iz-boljSamja ziwljenjskih pogojev delovnih Ijudi. V skladu s tem je usmerjati inveisticijSka vlaganja tako, da bodo le^ta 6im udinkovitejse vplivala na porast produktiv-noisti, obenem pa bodo 6im. rentabiinejSaL lapopolnjevati je sistem nagrajevanja in izboljsevati organizacijo dela ter dati se vecji poudarek izobrazbi kadrov, zlasti na delovneim mestu ali preko za izobrazevanje pristojnih institucij; 3. V iskladu s pove6anjem produktivnosti dela in proizvodnje je doseci porast realne osebne potrosnje in zivljenjsike ravni; 4. Zagotoviti je povecanje vlaganj v stanovamjsko izgraidinjo, gradnjo Sol in drugih zavodov za izobrazevanje in izpopolnjevanje zdravstvenih zavodov ter ko-munalnih objektov; 5. V investicijski politiki je treba dati poudarfka dograditvi ze zafi-etih dbjdkltov. Sicer pa je ipyosveititi po-selbno pozornost obnovi industrijdkih kapacitet in upo-Stevati pri tem naslednji priori telini vrsthi red: — skladnost s smemicami zveznega in republiskega d mabenega plana; — stopnjo rentabilnosti in akumulativnosti vla-ganja; — povecanje proizvodnje ob istoCasnem zmanjSa-nju ali vsaj enakem Stevilu delovne sile; — mehamizacijo in avtomatizacijo oziroma izbolj-Sanjc tehnoloskih postopkov; — ustvarjanje pogojev za kooperacijo z drugimi podjetji; — ustvarjanje pogojev za specializacijo proiz-vodnje; — 'Lzgradnjio kapacitot za predelavo odipa;dlkov oizi-roma 6im raeionalnejso izrabo suro vio; — uvajanje za trg zanlmiviih novih proizvodov. Vlaganje v obnovo ali novogradnjo je presojati se s staliisca, ali bodo proiizvodi, iizdelani na podlagi obnov-Ijonih ali novih kapacitet, konkurenini v primerjavi z istovrstnimi domaiimi in uvozenimi proizvodi. 6. V gozdarsko nerazvitlh obmocjih okraja je :za-gotoiviti razvoj taikSnih dejavnosti, ki so glede na eko-nomske pogoje najprimernejse; 7. V kmetijstvu je podpirati hiter razvoj sociali-stidnoga seltotorja in razvijati trzno proizvodnjo v ko-operaeiji, Zlasti je-vazna naloga.da sepoveiajopovrsine In pru-iizvodnja socialistidnega sekitorja, ker bo le na ta nadin zagptpvljona povecana trznost proizvodnje in sta-bilizirana presikrba potrosnikov s kmetijskimi pridelki; 8. Socialisiticni sektor kmetijsbva je obravnavati na Posameznih obmocjih enotno ne glede na t°. kdo ga upravlja, in zagotoviti skladcn razvoj proiiavodlnje na teh dbmoCjvh. Izdelati je programe razvoja socialistidnega sefctorja na posameznih otomadjih in tovirsevati investi cijsko gradlnjo le v skladu z njim; 9. Teziti je za formiramjem velikih tanetijskih orga-nlzacij povsod tam, kj'er so za to dani objektivni eko-nomaki pogoji. Zaradi ispremenjene vloge okrajne zadruzne zveze in ukinitve poslovnih zvez morajo postati komune glav-ni dmzbeno-ekonomslki regulator razvoja na svojem ob-moeju. Kmetijsko-gozdarska zbomica in kmetijski zavod nioraita skrbeti za nadaljnjo ekonomsko in tebnoloSiko usmerjanje ikmetijiske proizvodnje, pri tem pa morata sodolovati s komunami in kmetijskimi organizacijaimi; 10. Investicije v kmetijstvu morajo biti usmerjeme predvsem v dvig zivinoreje, da bo zagotovljena oSkrba meat in induistrijslkih sredisc z mesom in mlekom; 11. Sadjarstvo maj se razvija le na vecjih plantazah socialistiCnega sektorja ali v kooperaciji, kjer so za to dani talni in podnebni pogoji in kjer je mozno izvajati sodobne agrotehnidne ulkrepe; 12. V gozdarstvu je zagotoviti tak sistem goapodar-jenja,, ki bo zagotavljal z druzlbenega glediSca najibolj smotrn naiin gospodarjenja z gozdovi. Skupna naloga kmetijstva in gozdarstva je spre-minjanje ravninskih gozdov v obdelovalina zemljisca in plantaze hitrorasto<;ih gozdov tam, kjer so za to dani pogoji; 13. V trgovini je stremeti za vecjo specializacijo trgovin. Tebniko prodaje je razvijati v smeri bitre po-strezbe in samoizbire. Trgovina na vehlko naj se v cim vecji meri v svojem poslovanju navezuje z industrijo in obiitjo z name-nom vecjega medsebojnega sodelovanja in razvoja teh panog. Trgovine s tehmi&nim blagom naj v veiji meri po-skrbe za 'Uistanovitev serviisnih delavnic za garancijska in izvengarancijska popravila. Skrb Za izvedbo te smernice je poverjena Trgovin-ski zbornici za okraj Gelje, ki naj tesno sodeiuje z ob-cinskimi Ijudskimi odbori. *4. V gostinstvu je s.tremeti za vecjo stopnjo moder-nizacije priprave jedii in pijac ter postrezbe. Prav tako je posvetiti san i ta rno^tehn icn i m pogojem vso ipozomost. Tam, kjer je zaradi boljSe ekonomike poslovanja ume-stna zdmzitev gostinskih obratov, naj se oblikujejo ve6ji gostinski obrati. Istocasno naj se prou6e moznosti ustanovitve novih obratov v okviru ze oibstojecih pod-jetij. Uredi-ti in povecati je kapacitete vrtov ter poskr-beti za razvedrilo gostov. Gostinska zbomica za okraj Celje naj sestavi v so-delovanju z dbcinskimi Ijudskimi odbori podroben pro-gram in Skrbi za izvrsitev teh nalog. 15. Turistidna zveza naj skupno z gostinsko zbor-nico in ubcinskimi Ijudskimi odbori posknbi za razvoj drobnega turizma ter rekreaeiijskih conitrov. Razen tega naj posveca pozornost v sodelovanju z vsemi go-spodarskimi izbornicami ureditvi idejavnosti, ki so v tesni zvezi s turizmom. Sindiikaine organizaoije maj iSkrbe za ustanavljanje novih in krepitev ze obstojecib poCitni-8kih iSikupnosti ter v sodelovanju z delovnimi ikolektivi poskrbe za raciionaino izrabo razpolozljiivih ter ustanav-Ijanje novih poiitniskih kapacitet; 16. Dosedi je hitrejsi razvoj usluznostne obrti. V ta namen je stremeti za ustanavljanjem obrbiih centrov. V vseh obrtnib obratih usluznostnega znacaja je stremeti za cim vecjo mohanizacijo in sodobno organi-nizacijo dela. Industrijsika podjetja naj prouce moznost nudenja usLug svojih obrtnib delavnic tudi zunanjim koristni-kom. Posebno pozornost je posvetiti razsiritvi in pove-Canju kapacitet servisnih delavnic. Obrtna zbomica naj v sodelovanju z obcinskimi Ijiudskimi odbori in trgovinisko zbomico skrbi za iz-vedibo teh nadel. II. poglavje DRU2BENI bruto proizvod in narodni DOHODEK UpoStevajoi doseizene uspehe v letu 1960, pricako-* vani porast proizvodnje in poveCanje dejavnosti v vseh gospodarslkih panogah in v skladu z razvojem, ki ga predvideva program gospodarskega razvoja Okraja Celje za razdobje 1961 do 1965, radunamo z naslednjim porastom druzbenega proizvoda in namdnega dohodka: v tisocih din po tekocih oenah 1960' 1961 1959 1960 1961 1959 1960 druzbeni bruto proizvod 92,151.831 105,787.676 <20,456.695 114,8 113,8 narodni dohodek 39,995.480 46,075.432 51.494.460 115,2 111,7 Gibanje druzbenega bruto proizvoda bo po posa- meznih ipanogah glede na splosni porast in obseg pro- izvodnje naslednje: Gospodarstvo '9kupaj 92,151.831 105,787.676 120,456.695 114,8 113,8 Indus trija 60,338.606 70,118.862 80,103.300 116,2 114,2 Kmetijstvo 15,662.406 16,014.577 17,802.055 102,2 111,1 Gozdarstvo 852.580 950.000 997.500 114,4 105,0 Gradbe- nistvo 2,959.480 3,592.596 3,969.300 121,4 110,5 Promet 501.055 587.300 672.200 117,2 114,5 Trgovina 2,702.105 3,561.779 4,002.024 131,8 112,4 Gostinstvo 1,5611418 2,040.770 2,373.273 130,7 116,3 Obrt 5,608.082 6,884.292 8,324.063 122,7 120,9 Komunala 1,966.099 2.037.500 2,212.980 103,6 108,6 Porast druzbenega toruto proizvoda in narodnega dohodlka kot se predvideva za leto 1961 zagotavlja ma-lerialno ipodlago proizvodnje za ustvaritev nalog in ci-Ijev dmzibenega plana za leto 1961. Predvidena stapnja porasta je v sikladu z psnovnimi cilji in nalogami pro-grama gospodarsikega razvoja akiraja Celje za obdobje 1961 do 1965. III. poglavje INVESTICIJE 1. Investicijska sredstva se bodo v letu 1961 upora-bila za nadailjnjo izigradnjo ze zacetih objektov ter za pospesene reikonstrukcije in za proizvodne zmogljivosti, ki vplivajo ina zboljsanje zivljenjske ravni prebivalstva. Posebno pozornost pa je posvetiti tuidi nalaganju v ob-ratna sredistva. Prav tako je treba nadaljevati z graditvijo druzbenega standarda zlasti stanovanj, sol, zdravstvenih za-vodov in koroimalnih naprav. V ta namen predvidevamo v druzfoenem sektorju naSlednje investicijske nalozbe v osjiovna sredstva: — v 000 din — po tekoCih cenah 1960 1961 1959 Skupaj bruto 1960 1961 1959 1960 investicije Od tega: — gospo- 10,247.272 12,758.798 11,326.900 124,5 88,8 darske — negospo- 7,693.695 9,331.858 8,151.500 121,3 87,4 darske 2,553.577 3,426.940 3,175.400 134,2 92,7 V letu 1961 je dan vefiji poudarek investiranju iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij in lokalnih investicijskih skladov. Zato je ze v tem letu potrebno koordinirati potrosnjo sredstev med gospodarskimi or-ganizacijami in komunami, kot to tudi predvideva per-spektivni program 1961 do 1965. Delovni kolektivi ko-mune naj usmerjajo sredstva v investicije tafco, da bo zagotovljena rast gospodarstva in vzporedno z njim tudi druzbeni Standard komune. UspeSno nalaganje druzbenih investicijskih sredstev bo mozno, ce bodo pri investiranju dovolj upoSte- vani ekonomski cinitelji ter naielo rentabilnosti in ekonomicnosti bodoce investicije. 2. Po posamezniih gospodarskih panogah se racuma v letu 1961 z naslednjimi vlagarnji v primerjavi zadnjih dveh let: , — v 000 din — po takofih cenah Indeksi 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Indus trija 5,099.100 6,927.928 5,250.100 135,8 75,8 Kmetijstvo 1,44-5.157 980.460 1,469.000 67,8 149 8 Gozdarstvo 175.138 168.800 131.000 96,4 77,6 GradbeniStvo 107.500 163.310 111.300 151,9 68,2 Promet 150.300 273.800 245.700 182,2 89,7 Trgovina 360.000 341.330 519.500 94,8 152.2 Gostinstvo 156.700 219.430 196.400 140,0 89,5 Obrt 199.200 256.800 228.500 128,9 89,0 Gospodarske p-anoge skupaj 7,693.695 9,331.858 8,151.500 12:1,3 87,4 Predvidena sredstva bodo uporabljena za te-le na-mene: — Za elektiroenergijo bodo dana manjsa sredstva kot prejsnje leto in sicer pretezno za odplacilo ze uvo-zene inozemske opreme za Tenmoeleiktramo Sostanj. Izgradnja II. faze elektrarne je koniana in je v poiz-kusni proizvodnji. — V Rudiniku Velenjeso sredstva namenjena za na-daljnjo izgradnjo rudnika v Velenju, za raziskave in odipiiranje novega rudnilka v Sostanju, za raiziskavo iz-vedbe dnevnega kopa ter za zacetek priprav gradnje susilnice premoga v Velenju. V ostalih dveh ruidnikih bodo lastna sredstva uiporabljena za nadornestitev opreme. i | — Zelezarna Stone bo zamenjala pecni transformator. — V Cinkarni Celje se ibo nadaljevala rdkonstruk-cija obratov litopona in prazarne za povefianje proizvodnje zveplene k is line. — V ostalih industrijSkih dejavnostih predvidevamo vedje rekonstrukcije, modernizacije in razSiritev obstojefiih obratov predvsem v kovimski industriji, in-dustrijii nekoviin in gradbenega materiata ter lesni, tek-stilni, usnjanskii, 2iviliski in graficnj industriji. — V kmetijstvu iso sredstva namenjena, za pospe-sen razvoj kmetijske proizvodnje in zivinoreje, zlasti za mehanizacijo in gradnjo ekonomskih objektov (blevov) in za nabavo zivine. Nadalje je dan tudi poudarek na-ilozbam v obnovo hmelj.LSC, sadOvnjalkov ter objekitov za predelavo iin skladisC za kmetijske pridelke. Predvidevamo tudi otinovo hmeljlSkih susilpic in nakup zemlje. — V gozdarsitvu se bodo v pre.tezni meri uiporabila sredstva iza razsiritev gozdnega cestnega omrezja, za nabavo opreme za mehanizacijo gozdnih dei in za qsno-vanje plantaz hitrorastodega drevja. — V gradbeniStvu predvidevamo povefianje inve-sticij v transpoirbna sredstva, Zlasti v opremo in mehanizacijo igradbenih podjetij. — V prometu se bodo sredstva pri transporhnib podjetjih vlaigala v nabavo novih prevoznih sredstev za potniski in blagovni promet. Predvidena je tuidi uireditev garaz za avtobuse im tovome avtomobile. V cestnem omreejiu predvidevamo madaljnjo rekon-strukcijo ceste v LogarSko dolino in prifietek gradnje ceste Store—RogaSka Slatina ter obnovo ndkaj mostov. V zvezi z naraSfiajofiim cestnim prometom bo treba intenzivneje poskrbeti za izboljSanje servisnih uslug-V ta namen se predvideva rdkonstrukcija servisnih obratov Avtoobnove v Celju. URADNI VESTN1K Stran 35 Stev. 16 — 1. 4. 1961 Vecje naloSbe so predvidene za poveianje avto-matake po6tne centrale v Celju (500 novih iprlkljiu6kov) in ipolozitev kdksialnega kaibla na 6rti Ljubljana—Oelje —Maribor. — V tngovini too treba z investicijtikimi ivlagamji pasikrbeti za modemiizacijo trgorvine na dndbno. Ob no-vogradinji in pri navem ustanavljanjiu itrgoivin je itneba dati prednost trgovskim paviljonom ter s tem zagotaviti racian alne jio up orabo prodajnega prositora. Pri investicijskih nalozbah je pada-lje predvidcn za-cetek gradnje skladiSca za tekstilno blago, skladiSca za hmelj v zalou ter ddkandanje izgradnje skladisda za zwila in tikladisCa tza mlevske izdelke, kakor tudi iz-gradnja vei trgovislkih paviljanav v ve6j.ih mdustrijskih srediStih. — V gastinstviu je diei sneldlstev namenjen za pri-dobitev nekaterih novih obra-tov kot so hotel v Celju in v Velenju ter samopostrezna restavracija v Celjiu. Dmgi dei sredstev pa je ipredviden za dbnovo in raasi-ritev dbsitojisfiih gostiniskih obratov ter za nabavo |po-trelbne qpreme in mehaniizacije gositinskih uslulg. Za po-zivitev turizma v iLogarsIki dalini je potrebno poepeSiti graldnjo zionice ma OkireSelj. — V abrti je treba iz investicijiskimi naloabami zagotaviti boljso mehamizacijo in uveljaviti industrijlski nadin 'Opravljanja proiizvodnih ktoritev. To je mozno do-seci z anganiiziiMnjem sarodniih obrti v soddbne abrtne centre in «raizfiiriti rnnezo apeciailMramih storitvenih ob-ratov, ki delajo v kooperaiciji iz industrijo. Ve6ji poudarek je dan storitveni Obrti. Z investici-jami j*e treba doseii poveianje storitvenih kapacitet ter ustvariti endke ekonomske pogoje dela kot jih ima pro-izvodna dbrt. 3. Druzlbena sredstva, ki so namenjena za negospo-darske investicije, bomo vlozili iza tiste namene, ki v najveSj.i meri vplivajo na razvoj druzbenega standarda. Zato bomo vlozili sredstva v stanovanjako-komunalno dejavnoist, izlasiti za gradnjo osemletk in strdkovnih sol ter zdravstvenih zavodov. Pnedvidevamo, da bodo vlaganja po dejavnosti v letu 1961 v primerjavi zadnjih dveh let naslednja: — v 000 din — teko6e cene Indeksi 1960 1961 1959 1960 1961 1959 1960 Stanovanjsko- komunalna dejavnost 1,802.895 2,523.868 2,320.500 139,9 91.9 stanovanjska 1,560.600 1,977.100 1 962.600 126,7 99,3 komiunalna 242.298 546.768 357.900 225,6 65,5 Kulturno- socialna dejavnost 536.254 672.372 596.900 125,4 88,8 solstvo 183.154 226.600 236.300 123,7 105,2 znanost in Ikultura 32.100 36.500 41.200 113,7 112,8 zdravstvo 295.000 363.800 278.100 123,3 76,5 socialno varstvo 14.800 32.072 21.000 216,7 65,3 telesna toultura 11.200 13.400 20.300 119,6 151,5 Druzbeni Standard 2,339.149 3,196.240 2,917.400 136,6 91,3 DrSavna uprava in ostalo 214.428 230.700 258.000 107,6 111,8 Negospodarske panoge 2,533.577 3,426.940 3,175.400 134,2 92,7 Negospotjarske investicije so tesno povezane z dvi-gom druzbenega standarda. V letu 1961 se bo posveCala posebna pozornost dejavnostim tistih sluzb, od katerih so v najve6ji meri odviisni splosni zivljenjski pogoji pre-bivalstva in ki najbolj prispevajo k nadaljnjemu go-spodarslkemiu razvoju. Zaradi vecjdh potreb za teko6e Hzdaitke ne bo mogoCe z investiri jami reSevati vsdh najbolj per editi problemov s podrocja druzbenega standarda. Zato je treba razpolozljiva sredstva razporediti kar najbolj smotmo, tako da bodo cimiprej prispevala k iztooljsanju posameznih dejavnosti. V ta namen je treba iskati tudi p rimer ne naCine zdruzevanja sredstev v okviru komun. Iz okrajnega investicijislkega skilaida bo mozno v letu 1961 vloziti v negospodarske investicije oziroma investicije druzbenega standarda ea. 100 milijonov din insicer: — za stanovamjslko dejavnost 35 milijonov din — za drzavno upravo in os talo 65 milijonov din V letu 1961 se bo stanovanjiSka izgradnja nadalje-vala pretezno iz sredstev Sklada za zidanje stanovanj-Skih hiS, delno pa tudi se iz drugih isredsitev. Racunamo, da bo vlozeno v stanovanjsko izgradnjo na obmdcjiu okraja okoli 1.962,600.000 din. To pomeni obenem zace-tek gradnje ali ddgraditev okoli 662 stanovanj. V tem zneslku so zajeti vsi mozni viri stanovanjSke graditve, tako poleg stanovanjskega 'sklada se viri gospodarskih organizacij in delno privaitnikov. V komunalno dejavnost vlozena sredstva se bodo uporabila zlasti za gradnjo in rekonstrukcijo vodovo-dov, kanalizacij, dograditev gasilakega doma v Celju in elektricnega omrezja. Dan je tudi poudarek urejanju komunalnih naprav, ki jih je treba razvijati v sodelo-vanju is stanovanjslkimi islkupnostmi. Iz sredstev, (ki ibodo vlozena za isolstvo, naj bi se prvenstveno dogradiilo Sole, ki so v gradnji in sacer: v Velenju, Dobrni, S ve tini, Konjskem vrhu, Belih vo-dah, Liboj,ah in Zrecah. Nadalje je dokonfiati dom za srednjesolskio mladmo v Celju in ivrtnarsko Solo v Celju Obenem je treba izvrsiiti vsa priipravljalina dela za gradnjo noveiga udilteljlisca v Celju in z dozidavo razsi-riti ekonomslko Solo. iPrav tako bo treba priCeti s pri-pravljalniimi delli za novogradnjo osemletike v Lesic-nem. Investicijske nalozbe za kulturo in znanost so predvidene predvsem za adaptacijska dela kulturnih domov ter adaiptacijo celjkkega muzeja v Celju. Pri tem je mLSljena tudi nabava razne opreme za kulturne domove Sredstva za zdravstvo bodo v vedjem obsegu upo-rabljena zlasti za dograditev »Gizelinega trakta« Splos-ne bolniSnice Celje, »Planike« v ZdraviliScu Topolsica in za Zdravstveni dom Velenje. V manjisem obsegu pa se bodo sredstva dala tudi za notranjo opremo zdravstvenih domov, postaj in abulant. S sredstvi za socialno varstvo oziroma skrbstvo bo nabavljena oprema za domove onemoglih in otroikih zavetiiSC. Predvidena sredstva za telesno kulturo so name-njena Sportnim objektom. Priipraviti je treba tudi na-6rte za centralni sportni objekt v Celju. Tu je misljena centralna prireditvena dvorana, ki naj bi sluzila za velika zborovanja, kulturne, festivalske in sportne cen-tratoe prireditve. S predvidenimi sredstvi za drzavno upravo in ostale namene se bodo v glavnem nadalje gradili veiji objekti in isicer sodna palata v Celju in upravno poislopje Naro dne banke v Celju. Dana bodo 6e sredstva za opremo okrajnih sodist v Slovenskih Konjicah in v Zailcu, manjsi dei sredstev pa bo porabljen za opremo prosto-rov drzavne uprave. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST V skladu z nadaljnjim gospodarSkim razvojem ter nalogami in smernicami perspektivnega programa okraja Celje za obdobje 1961 do 1905 ter druzbenim planon za leto 1961 se zahteva naraStanje praduktivnosti dela Hitnejsi porast prodiuktivmosti dela je osnovni pogoj za nadaljnji uspesen gospodarski razvoj. V letu 1961 se ipredvideva dvig produktivnostj 'dela v druzbenem sektorju gospodarstva za okoli 7 %, v i,n-dustriji in mdarstvu pa za okoli 7,1 %. Produktivnost dela bo mogoie zviisati s ismotrnimi inivesticijskimi vla-ganji, z izwrisitvijo rtikansbrmkcij, ki so najnujnejise zaradi ozkih grl v proizvodnji in zaradi izrabljenih na-prav, iz iizboljSainjem dtiovniih metod im ureditvijo delov-nih mest, z uvajanjem novih metod dela ter z izbolj-sanjem delovne ‘kontrole na slehernem delovnem mestu. V letu 1961 se predvideva povedanje zaposjenosti v diruabenem sektorju iza okoli 2.290 Ijudi. Na povecanje delovne stonilnosti 'bo vplivala 'tu^i viSja raven isplosne in strokovne izobrazbe. V zvezi s tem je troba iapopolniti sistematidno izobrazevanje v gospodarskih organitzacijah, to je centre za strokovno izpopoln j evan je delavcev na delovnih mestih. V ta ma-men naj gospodarske organizacije uiporabljajo sredStva sklada za kadre. Stanje zaposilenosti in dvig delovne storilnosti mora jo spremljati prisbojni organi to je obdimiski zibori proizvajalcev, zavodi za posredovanje dela, delavski sveti, sinldiikalne organizacije po posameznih gospodarskih organizacijah ter na tej osnovi vsikladijo z ide-lovnimi kolektivi ipolitiko zaposlovanja v slkladu s smer-nicami in n alogam i druzbenega plana za leto 1961 ter perspekti vnega plana gospodarskega razvoj a olkraja Celje iza obdobje 1961 do 1965. V. poglavje OSEBNA POTROSNJA IN DRUZBENI STANDARD | Predvid eni iporast gosipodar.sikega razvoj a, ki tem clji na smernicah in nalogah druzbenega plana za leto 1961 in perspektirvnega programa gospodarslkega razvoja za obdobje 1961 do 1965 bo omegodil povecanje mase oseb-nih dohodkov za okoli 18,5 %. Na povedanje osebnih do-hodlkov bo prvenstveno vplival porast proizvodnje, dvig zaposlenosti v gospodarstvu ter povedana storilnost. Povecani oibseg reailne ipotrosnje omiogoda, da isebo-do v letu 1961 povedale reailne plaide zaposlenih za okoli 5 % v primerjavi z letom 1960. V letu 1961 je nuj.no izvesti hitrejsi porast realnih dohodkov zaposlenih v drzavni upravi in ostalih javnih sluiibah tako, da bi se osdbni dohodlki vslkladili z dohodki v gospodarstvu ter uvesti postopoma nov sistem nagrajevanja usluzbencev. Da bi se uresnldild pretivideno povedanje realnega obsega potroSnje prebivalstva, je potrebno, da se zago-tovi predvideni porast proizvodnje indiustrijskih in kmetijskih proizvodov, namenjenih za osebno potroSnjo. Ljudski odbori in organ i druzbenega samoupra vl j an j a morajo voditi pri uporabi razpolozljivih sredstev za osebno potrqSnjo in iza druzfomi Standard smotrno ipolitiko. Posebno skrb morajo posvetiti tisti gospodarski dejavnosti, ki neposredno vpliva na izboljSanje zivljenj" skih pogojev prebivalstva, kot razvoju trgovine, obrti in raznim usluznostnim dejavnostim, posebno v mestu Celju in Velenju in v ostalih mdustrijskih srediSdih celjislkega okraja. Stanovanjske skupnosti in hiSni sveti v industrij-skih centrih ter v mestu Celju si bodo morali prizade-vati, da izboljSajo zivljenjsko raven prebivalstva. V ta namen bodo morali ustanavljati in bolje organiizirati ze obstojede gospodinjiske servise in obrtne centre. Dokondati je zadete gradnje obratov za druzbeno prehrano. Vprasanje nokaterih kapacitet je postalo izredno perede. Zato je v tem letu dograditi Sole, ki so v grad-nji, abenem pa izvrSLti vsa pripravljalna dela za grad-njo novega uditeljiSda, dozidavo dkonomske Sole, inter-nat tehniSke srednje Sole in dograditi vrtnansko Solo. Pripraviti je vse potrebno za zadetelk gradnje osnov- nih sol v Lesicnem in v Velenju ter dolkondati gradbe-n a dela na sol ah v Dabnni, Kon jiskem vrhu, Belih vo-dah, Libojah, Svetini in Zredah. Da se zagotovijo smernice in cilji perspektivnega programa gospodarskega razvoja okraja Celje za obdobje 1961 do 1965, se mora zdravstvo raizvijati iskiladno z ostalim gospodarstvom. V letu 1961 je za-gotoviti sned-stva za dograditev «Gizelinega trakta« Splosne bolniS-nice Celje ter »Plamiike« v ZdraviliSdu TopolSica in za Zdravstveni dom v Velenju. VI. poglavje IZVOZ Skladno s povedanjem proizvodnje se bo v letu 1961 povedal tudi izvoz. V primerjiavi z letom 1960 se predvideva v letu 1961 povecanje vrednosti iizvoza za 10,7 %. Po posameznih panogah se bo izvoz gibal takole: (iizraoun vrednosti ipo uradnem tedaju za ameriSki dotor) Indefcs 1961 1960 114 Crna metalurgija 130,1 115 Barvasta metalurgija 104,3 116 Proiizvodnja in predelava nekovin 112,0 117 Kovinska industrija 106,4 120 Kemicna industrija 65,8 128 Lesna industrija 100,2 124 Tekstilna industrija 118,6 125 Usnjarska indlustrija 139,3 Industrija stoupaj 111,2 Kmetijstvo 84,3 Skupaj 105,7 Glavni iizvozmilki bodo tuidi v ibodoce podjetja bar-vaste metalurgije, iproizvodnje nekovinskih rud, kovin-ske in uisnjarske ter tekstilne iniduistrije. Zelezarna Store bo izvoziila najvec vzmetnega jekla in suiovih 'bentonitov. Ciinlkarna Celje bo v letu 1961 v glavnem izvazala cinikovo ploCevino in cinkovo belilo. Pri Steklami RogaSka Slatina bo ostal izvoz stekla na isti viSini kot v letu 1960. Lesna industrija bo Se nadalje izvazala pohiStvo in rezan les. Gospodarske organizacije naj se nadalje usmerjajo svojo proizvodmjo in izvoz tako, da bo na podlagi viSje stqpnje predelave surovin in polizdelkov naraSial izvoz konenih izdelkov z viisoko stopnjo predelave. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VII. poglavje INDUSTRIJA Ra&unajofi na optimalno izkorisienjc obstojeSih ka-pacitet in povecanje produiktivnosti dela ter obnovo in-dustrijdkih objektov predvidevamo, da se bo fiziSni obseg industrijske proizvodnje v letu 1961 dvlgnil za 13,7 %. URADNI VESTNTK Stran 37 Stev. 16 — 1. 4. 1961 Po posameznih industrijskih strdkah se predvideva naslednje gibanje fizienega obsega proizvodnje: Indeksi fdzidnega obsega induatrijske piroiizvodnje 1960 1961 In-deksi fizibnega obsega 'ToicT “Tafifi industrijske proizvodinje ________________ 1960 1961 Lesna industrija 123,8 111,8 1959 1960 Papirna industrija Tekstilna industrija 118,0 115,3 Proizvodnja elektricne mergije 74,7 245,4 Usnjardka industrija 112,6 111,4 Proizvodnja in predelava premoga 107,6 110,5 Zivilska industrija 109,6 108,5 Crna metaiiurgija 98,7 109,2 Graficna industrija 115,5 125,2 Barvasta metalurgija 106,8 105,0 — — Proizvodinj-a in predelava nekoviin 111,3 107,8 Industrija skupaj 112,3 113,7 Kovin&ka industrija 134,1 108,8 Kemiifina industrija 90,4 114,1 Druzbeni bruto proizvod in narodni dohodek se Industrija gradbenega materiata 120,3 149,9 bosta gifoala predvidoma talkio-le: Druzbeni bruto . proizvod Narodni dohodek 1960 1961 1960 1961 1959 1960 1959 1960 Proizvodnja eloktriene energije 100,0 170,9 113,4 107,6 Proizvodnja in predelava premoga 109,0 109,8 115,5 110,4 Crna metalurgija 116,0 100,0 110,7 100,0 Barvasta metalurgija 107,1 111,1 109,6 114,8 Proizvodnja in predelava nekovin 113,7 114,8 109,9 114,7 Kovinska industrija 127,5 115,4 125,1 114,4 Kemicna industrija 127,2 113,0 117,8 110,8 Industrija gradbenega materiata 139,3 132,9 127,4 124,5 Lesna industrija 123,2 117,2 130,0 118,9 Papirna industrija 150,6 111,6 164,3 106,2 Tekstilna industrija 116,4 113,5 110,8 115,1 Usnjarska industrija 112,5 115,2 111,9 116,3 Zivilska industrija 107,7 101,8 122,5 105,4 Graficna industrija 116,7 129,4 117,7 128,9 Industrija Skupaj 116,2 114,2 116,4 113,0 V okviru taksnega gibanja proizvodnje se predvideva v letu 1961 naslednji porast proizvodnje nekaterih najvaznejSih izdelkov: Energetski proizvod! — elektricna energija Enota mere Mwh 1960 275.950 1961 675.000 Indieks 1961 1960 277,2 — rjavi premog t 262.000 257.000 98,1 — ligni t t 2,200.000 2,500.000 113,6 Reprodukcijski material — belo in sivo surovo zelezo t 33.800 33.800 100,0 — valjani proizvodi — ostali profili t 24.817 35.684 143,8 — rafinirani cink t 6.500 6.800 104,6 — cinkova plocevina t 4.750 5.250 110,5 — siva in temiper ii tina t 10.777 10.540 97,8 — odlitki barvastih feovin t 16 15 93,8 — odikoviki prosto kovani in v modelu t 733 820 111,9 — kovinska embalaza t 610 510 83,6 — zveplena kislina t 23.600 25.600 108,5 — solna kislina t 100 80 80,0 — natrijev sulfid t 718 500 69,6 — barijev sulfid, t 2.800 2.800 100,0 — volneno predivo t. ef. 404 447 110,6 — usnje m- 786.000 914.500 116,3 — furnir m3 2.930 3.300 112,6 Proizvodi namenjeni kmetijstvu — poljski stroji in orodje t 725 580 80,0 — umetna gnojila — superfosfat t 25.000 25.000 100,0 Proizvodi namenjeni pretezno gradbeniStvu — tomljen in tolCen kamen m3 17.000 11.000 64,7 — zidaiki 000 enot 22.934 25.814 112,6 — streSniki 000 enot 2.381 2.215 93,0 — apno 1 t 19.000 17.000 89.5 Stran 38 URADNI VESTNIK Stev. 16 — 1. 4. 1961 Indtiks Enota 1961 mere 1960 1961 1960 Proizvodi namenjeni pretezno osebni potrosnji — votlo in bruseno steklo t 825 875 106,1 — gospodimjiska Ikeram-ika t 1.680 1.850 110,1 — emajUrana, aiuminijasta in ostala posoda t 7.301 7.448 102,0 — tehtnic e ea tovor t 1.705 1.790 105,0 — bombazna tkanina 000 m2 15.230 15.738 103,3 — volnena tkanina 000 m2 883 1.070 121,1 — pohiistvo grt 2.824 5.370 140,4 — nogavioe t 179 160 89,4 — konlekcija perila 000 m2 1.870 1.950 104,3 ! Pri 'predjvidanem ;porastu iproizviodnje maj bi ise po-ve6aLo Stevilo zaposlenih v indlustriji iza 5,5 %. iNa tej podlaigi se raouna s ’ porastom delovne, storilnosti za 7,1 %, Narodni diohodek na enega zapoislenega se bo v primerjavi z letam 1960 povecal za 7,1 %. Pove6ainje stevila zaposlenih je utemeljeno samo v onih gospodlairiskih organizacijah, ki bodo znatno 'pove-cale proizvodnjo oziroma razsirile avioje dbratovanje ter zaradi tega bodisi uvadle nova delorvna moata ali pa je nujino povedati Steviilo zaposlenih na ze obstoj-eSih de-lovnih mestih. Skupne irovesticijske nalo8be v industriji ibodo v letu 1961 znaSale predvildoma 5.250,100.000 din. V letu 1961 ni raidunati z izdatnejisimi isredstvi za investicije v otiliki posojil iz 'skladov visjih politicno-t eri tori alnih enoit. Prav tako pa bodo gospddarske organiizacije morale voditi raifiuna o formimnjiu lastnih obratnih sredstev. Ti dejstvi narekujeta izredno vestno ipresojo pri ilnveisti-ramju. Zato je treba dati iprioriteto preidvsem rekon-strukcijam, da se ibodo kapaciteite inddstrijiSkih podjetij prilaigodile povecanim nalogam. Pri presojamju smotniosti investiranja je uipostevati predvsem naslednja inacela: — soglaisnost investicije s ismernicaml zveznega in repuMiskiega druzbenega plana; — stopnjo rentabilnostl in akumadativnasti vla-ganja; — povefianje proizvodnje ob istoCasinem zmanjsa-nju ali vsaj enakem stevilu delovne sile; — prednost naj imajo investicijska vlaganja za po-povoCanje mehanizacije in iuvedbo avtomiatizacije; — uistvarjanje pogojev za kooperacijo z drugimi podjetji; — ustvarjanje pogojev za specializacijo proizvodnje ; — izgradnja kapacitet za predelavo odpadkov oziroma cim racionalnejiso izrabo surovin; — uvajanje za trg zanimivih proizvodov in njih-ove konkuirencne sposobnosti. Glavni poudarek pri .investicijskem vlaganju bo tudi v tem letu dan rekonstrulkcijam industrijskih 'podr jetij. Rekonstmkcije, katerih zadetek oziroma nadalje-vanje je predVideno v letu 1961, so: V Zelezarni Store je nujno prideti z rekonstrukcijo elektnoplavza, jeMame in valjarne; V 'steklami »Boris KidriC« v Bogafiki Slatini je ure-diti distilec vdda, v Tovarni kovanega orodja Zrede se bo priielo z deli na rekonstrukciji celotnega obrata s tem, da bo v letu 1961 urejena kovadnica, »AJLpos« Sent-jur bo nadaljeval z nelkonstmkcijo celotnega obrata, »Konius« bo nadaljeval z ureditvijo obrata 'Za umetno usnje, Tovama nogavic Polzela bo nadalj evalla z obnovo tovarne in nabavo novih sitrojev, Keramicna Liboje bo ipnicela z graidnjo obrata grafiitnih loncev, Kovinsko pod-jetje v Zalcu ima v nacrtu gradnjo livarne, Tovama pohiStva Polzela gradnjo strojne hale, Lesno podjetje Sempeter gradnjo sus Unice in okshaustorja, v »Juteksu« bo postavljena pova oprema za tkanje jute, Tekstilna tovama Prebold bo v tem letu uredila pripravljiallniico ter razisirila tkalniico in predilnico, Cihkarna ibo rekon-struiirala Obrat za proizvddnjio umetnih -gnojil, pra-zamo in Obrat ilitopona, Tovama organskih barvil bo pricela z gradnjo obraita za ititermiediaite, v Tovamii emajlirane posode bodo nadaljevali iz rdkonstrukcijo celotne tovarne, Tovama tehtnic bo rekonstruirala obrat taiko, da bo lahko pridela z rzdelovanjem proizvodov, ki bodo po tehnicnih lastoostih enakovredni ,tuj'im "iz-delkom. LIP Savinija bo ralzSiirilo zaigatoico in nabavlilo stroje za sekundamo predelavo, tovarna Toper Celje bo v tem letu pricela z gradnjo nove hale, Aero 'bo nadaljeval z gradnjo nove tovarne, Rudniik liignita v Velenju 'bo za-6el z gradnjo nove suSllniice za pnemog, obenem pa nadaljeval ddla na odpiranjiu novega mdnjika. Tovarna uisnja Sostanj bo v tem letu koniala rekomtmkcijo kromovega Obrata. Obmoije celjiskega dkraja je zelo ‘bogato z rudniimi zalogami. Razen liignita so misljeni se kremencev ipesek, tuli, bentoniti In boksiti. V izadnjih letih so bili zastavljeni prvi koraiki k sistematicraemu raiziskovanju bentonitov v eeljski oko-lici. Cilj teh razislkovanj je bil zlaisti ugotoviti gospo-darstoo pomemltane izaloge in obenem resiti stratigralske probleme. V glavnem je bil ta namen dosezen. Odkrita so bila bogata gospodarsko zelo pomiemibna .leziS6a ben-tonita. Pomen teh nahajaliSc -Se naraiste zaradi dobre kvalitete in uigodlnih komunikacij. Okvirna -zgradba ben-tonitnih nahajalifiC je sedaj poznana, pristqpilo pa se je k i»3elavi uporalbnostnilh analiz ter k se 'podrobnejSemu izracunu zalog posameznih vrst. S tem v zvazi se odpira Siroka miozinost izlkoriscanja ibentonitov in njih uporaba za dekolorante, polnila v industriji lalkov, za dodatek k cementu, keramicniim in aslaMmim emulzijam, uporabo v metalurgiji, gradbeniStvu in dksploataciji nafte. Ta raziskovanja morajo biti v letu 1961 koncana. Zaloge liignita ibodo zaddscale tudi ob izelo povecani proizvodnji se dolgo dobo. Za naso industrijo in mjen nadaljnji razvoj, zlasti v kemicni stroki, pa postaja ipo-membna 'bodoiia pnedelava velenjskega liignita. Li.gnit, pridobivan v 'naravinem stanjiu, vsebuj e dokajSen od-stotek vode. Ne glede na kalorifino vrednost je tudi prevoz tafcsnega liignita na daljSo razdaljo neekono-mi6en. Zaito se ipostavlja kot prva naloga zgraditi sulSil-nico za pnemog v Velenju. S tem bo postal lignit ipo kailoridni vrednosti enakovreden rjavemu premogu. To poilahtnjenje pa narekuje v Velenju tudi gradnjo pli-name, ki bi lahko s plinom zalagala po cevovodih oe-lotno slovenslko industrijo. Zato je v tem letu dokondno pripraviti madrte in prKeti s priipraVljalnimi deli za gradnjo energokemijskega kombinata v Velenju. Vse plaraslke naloge v industriji, predvidene za leto 1961, morajo biti onganski dei nalog perspektivnoga programa za dabo 1961—1965. Vsa industrijdka podjetja morajo posknbeti za vse mozne oblike kooperacije z drugimi podjetji v tej ali drugih panogah gospodarstva, obenem pa poskrbeti za Cim racionahiejiso izrabo odpadkov. Oboinskii lijudskd adibarl naj steupruo z iinduistrijiskiimii podljetji iprouifie miaanosti oldpiiratnja posameznih irodu-strijisikih obratov v go&pddarsko neraiavitih obcinah. Dolznost sindikalnib organizacij jie, da isikupno z go-apodarskimi organizacijami poskrbe za pravocasno iz-obraabo kadrov, ki bodo izagotovili inemoten razvoj proizvodmje ipo rekonstrukciji ozirotma uvedbi novega nacina proizvodmje v naslednjih letih. VIII. poglavje KMETIJSTVO Raizvoj vseh panog gosipodarstva, posebrio pa 'imdu-s-trije, ki iprolzvaja za potnelbe Icmetijstva im ipredeluje kmetijiske proiizvode, daje mgodne pogoje itudi za razvoj Icmetijstva. JNTaiglo menj'ainje stmkture prebivalstva se nadaljuje v k ori st nekmedkiega prebivalstva, kar prav tako naretouje potrebo po dvigu proizvodmje v ikmetij-stvu. Upostevajoc mavedeno, kalkor tudi do sedaj dose-zeno, je treba v okviru zveznega im republiskega plana doseci v letu 1961 povecanje lonetijske iproizvodmje na-pram letu 1960 za 17,8 %. Tako velilko povecanje je ute-meljeno s tam, da je bila proizvodnja v letu 1960, prad-Vsem zairadi slabe sadne im vimske letime razmeroma ni-zka. Gilbanje vrednositi kmetijske proizvodmje v letih 1959, 1960 in 1961 je torej naslednje: 1961 povpreije Poljedelstvo — zita — Imdustrijislke rastlime '— vrtnime — Ikrmske rastlime Sadj-arstvo VinogradniStvo Zivinoreja Pred elava Kmetijistvo sk?upaj 1960 1959 100.4 104,6 86,8 106,8 109.4 86.4 86,9 110.4 67.4 103,0 1961 1959 107,7 110,6 96,4 108,6 121.3 202,1 132.6 131.7 135.4 121.4 1961 1960 107.2 105.7 111,1 101.8 110,9 234,0 152,6 119.2 200,8 117,8 1959 1960 107.5 108,0 103,2 105.1 115.9 216.9 135,0 125.2 161,7 119.6 GLede ma vremenske razmere, ki obtutno vplivajo ha kimetijsko proizvodmjo, je primerjava plana za leto 1961 v gornji talbeli ipodana tudi na povprefije tot 1959/60, Ikair daje najrealnejso primerjarvo. Ker proiizvajajo trzne viiske, ki so nam za preskrbo Prebivalstva potnebni, pretezno druzbeni obrati, bodo ti kot doslej nosilci napredka na na§i vasi. Poljedelstvo Za dosago plana v poljedelski iproiavodmji ne radu-Oamo v veijem obsegu z novimi povrsinami, ker za to himamo moznosti. Z melioracijami im regulacijami bo-•Oo v letu 1961 pridobili nekaj povrSin, vendar te v tem letu se ne bodo pmdulktivne. Tudi ipovrsine, pridobljene s krienjam gozdov (207 ha) v nizinskih predeHih, Se ne hioremo vkljiuciti v proizvodmi iproces. Povedanje proizvodmje utemeljujemo v glavnem to-toj le’ z zvisanjem hektarskih pridelkov na obstojefiih Povrsimah. Prj strukturi zemljisfi ni v letih 1959, 1960 in 1961 bistvenih sprememb; nastopajo pa znatne spremembe Pri lastmistvu. Napram letu 1960 se bo orna zemlja po-v©6ala v druzbenem sektorju od 1.289 na 2.050 ha, ob-delovalna pa od 3.772 na 5.375 hektarjev. Povecanje obdelovalne zemlje, ki je podlaga kme-^jski proizvodiniji in in ome, je v inideksih tako-Le: i fc Koope- racija Privatni £ sektor o II 100,0) S Q 1 II Obdelovalna zemlja 142,5 102,6 95,7 100,2 od tega: bma 159,0 157,1 80,4 101,2 V letih 1959, 1960 in 1961 je delez obdelovalne in orne zemlje v posameznih sektorjih, izrazen v %, na-slednji: Obdellovalna zemlja Orna zemlja 1959 1960 1061 1959 1960 1961 Druzbeni sektor 4,9 5,2 7,4 3,1 4,1 5,5 Kooperacija 10,0 29,9 30,6 12,3 22,9 35,5 Privatni sektor 85,1 64,9 62,0 84,6 73,0 59,0 Vsi sektorji 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1,000 Iz gornjih podatkov je razvidno, da se povrsine druzbenega sektorja vecajo enakomemo, do-cim je bito povecanje povrSin zajetih v kooperacijsko proizvodmjo iz leta 1959 na 1960 znatno, nastodnja leta pa bo to ve-6anje pocasnejse. V letu 1960 smo namrefi eajeli v kooperacijsko proizvodnjio vecjii dei za intenzivno obdalo-vanje primemih zemljiSfi. V letu 1961 bo torej 40,3 % povrSin njiv in travni-kov v druzbeno organizirami proizvodnji (druzbena po-sestva in kooperacija). Ker temelji povecanje pdljedelske proizvodnje torej pretezno na paveCanju hektarskih pridelkov, bomo pod-vzeli vse agrotehnicne lUkrepe, da ibo to povecanje naslednje: ps enica je&nen » koruza hmelj, stari nasad krampir crna idetelja zetona koruza krmska pesa travnisiko seno FTidedek v q na ha 1959 1960 1961 18,8 14.7 23.8 16,0 120,9 55,4 321,0 197,2 34.8 23.2 16,7 25,0 15,6 141,4 59.2 353.0 206.0 35,5 24,3 17,6 29.2 16,1 145,3 65,0 460,1 300,0 40.2 Glede povrsin posameznih posevkov velja tudi za leto 1961 naceto, da je treba povecati povrsine indu-'Strljskih in krmnih rastlin in zmamjSati povrsine zit. Povrsine vrtnin kot celo te naj ostanejo v glavnem ne-izpremenjene, med vrtninami ipa naj se zmanjSajo povrsine krompirja in po’ve6ajo povrsine ostalih vrtnin. Pri tem je s treme ti, da ise poveda prldetok zelenjave v okolici mest in blizini industrijskih centrov. V ta na-men so predvidena investicijska vlaganja za 'imtenzivnio vrtnarstvo na Lavi in v Velenju Indeks sprememb povrsin glavnih skupin posevkov je naslednji: 1956 1959 1960 1961 — iita 100,0 98,0 87,9 85,3 — iniduistrijske rastline 100,0 137,1 108,7 132,8 — vrtnime 100,0 91,1 96,2 95,71 — krmske rastline 100,0 101,3 119,5 129,3 * na padt‘c indeksa vpMva obeutno zmanjSanje povrsin krompirja Produikclja vaznejsih $>olj56in v tonaih: 1959 1960 1961 — ipsenica 11.049 14.017 14.609 — jeemen 3.029 3.361 3.422 — oves 2.743 2.918 2.760 — koruza 11.131 10.387 11.664 1959 1960 1961 — hmelj 3.717 3.239 3,556 — krompir 62.137 64.533 63.794 — detelja 12.259 15.029 18.537 — lucerna 6.274 10.139 10.799 — krmska pesa 16.137 16.221 23.861 — travnidko seno 186.708 175.^)75 189.537 Na porast proizvodnje v plamiranem obsegiu tx> 'vipli-valo predvsem povedanje proizvodnje, ki bo dasezena na druzbenih obraitih in v 'kooperacijski proizvodinji. Dosedanji uspehi driuzbenih obratov in kooperacijake proizvodnje so jamstvo, da bodo nasa iplanska predvi-devanja 'uresniCena. Kaksen delaz imajo pri dosedanjem porastu proizvodnje in kaksnega bodo imela druzbena posestva in kooperacija po planiu 1961 je razvidno iz naslednje tabele: Gibanje proizvodnje po sektorjih: leto 1959 — 100 Druzbeni Koqperaoija Privatni 'isektor seiktor 1960 1961 1960 1961 1960 1961 Zita 140,3 180,7 247,1 373,0 81,3 67,6 Imd. rastline 129,5 174,5 80,6 87,1 100,0 91,9 Vrtnine 141,3 274,4 335,4 343,9 88,1 85,5 Krmslke rastline 123,6 192,7 266,8 333,9 78,2 83,9 Poljedelstvo skupaj 128,8 187,5 124,6 141,6 82,2 77,7 Iz taibele je razvidna vloga kpcracijske proizvodnje, njena rast in iistocasen padec v privatnem sek-torju. Kalko pa ikooperacijska proizvodnja — katere na-men je ipoleg splosne preobrazbe kmetijstva in spre-memibe odnosov na vasi modernizacija pnivatne proizvodnje v privatnem isektorju vpliva na dvig proizvodnje v privalnem seiktorju in v kakem odnosu je dviig te modemizirane proizvodnje napram druzbenim obratom, je razvidno iz nasllednje tabele: Dvig proizvodnje 1961 napram 1959 Druzlbani sektor Privatni seiktor (s kooperacijo) Zita 180,7 109,3 Induisitxijsike rastline 174,5 87,3 Vrtnine 274,4 104,0 Knmsike rastline 192,7 115,9 Poljedelstvo skupaj 187,5 102,2 Ker je osnovna naloga kooperaci je povecanje trzne proizvodnje, naj se povraiilo Vlaganj kmetijiskih zadrug realiizira v trznih iprohzvodih.na primer pri hmelj-u, ri-bezu in deloma krompirju s terni proizvodi, 'pri ostalih posevkih (zita in drago) pa z zivino. Tudi v bfxioice so predvidene razne oblilke in istopnje kooperacije. Kmetijske zadruge, ki so glavni nosilec proizvodnje, so dolzne, da izasigurajo izvedbo vseh no-vih tehndltoskih procesov (preskrba semena, umetnih gnojil, oranje, strojna setev, strokovni nadzor nad pro-izvodnjo), individualni prOizvajalci pa morajo po navo-dilih zadrug lizvajati ostala idela. Obcine naj pri postavljanju plana kooperacij za po-samezna obmocja izvajajo rajonizacijo proizvodnje. Te-ziti je za tem, da se vikljuCijo v kooperacijisko proizvod-njo celotne kmetije z vso obdelovalno zemljo. Vklj.uciti je predvsem tiste napredne kmetovalce, ki imajo pro-izvodnjo ze specializirano v doloieno trzno smer in kjer so za to podani prirodni in tehnidni pogoji. . _ Dri isklepanju kooperacijslkih pogodlb je upostevati natelo, naj se sorte pSenioe sejejo na obmocju do 500 m nadmorske vis ime. Kooperacijiska proizvodnja krompirja je predvidena v vseih obiinah, razen v obdini Sentjur in Smarje. V ob6ini Mozirje naj se zagotovi 100 ha povrsin za setev semenislkaga krompirja. Kmetijske zadmge v blizini mest 'in irtdustrijskih srediSd naj pospeSijo setev jedil-nih, os tale zadruge pa krmskih sort krompirja. Setev hibridne koruize se 'predvideva le v vzhodnem deLu okraja. Da bo plan paljedelslke proiizvodnje mozno v celati uspeSno izvrsiti, je potrebno, da se poveca poraba umetnih gnojil od dosedanjih 15.000 na 20.000 ton. Za potrebe okraja so predvidene naslednje mnoeine gnojil: 4000 ton duStiinih, 10.000 ton foslornilh in 6000 ton kalijevih gnojil. Stanje mehan-izacije v okraju je na splosno zado-voljivo.V letu 1961 pa je .potrebno nabaviti 5e 10 kom-bajnov, 10 tezjlh traktorjev, nekaj trosilcev umetnih gnojil, priklj.uidkov za spravilo krme in valjiarjev. Za nabavo teh strojev so v planiu ipredvidena ipotretona sre-dstva. Ostalih strojev je dovolj, niso pa enakamerno razdaljeni na vsa abmoCja in bo ob Casu uporabe tneba te stroje premesCati v kraje, kjer j'ih primanjkuje. Zlvlnoreja Zivinoreja je v n^sem okraju nedvomno najva^-nejsa panoga kmetijstva, saj ustvarj.a velite dei vred-nosti celotne kmetijske .proizvodnje. V letu 1955 je znadal ta dei 38,1 % in je sta Ino rasel ter dosegel leta 1959 43,0 %. V naslednjih letih bo vredinost proizvodnje v zivinoreji naslednja: 1959 1960 1961 Skupna vrednost kmetijiskih proizvodov 100,0 100,0 100,0 od toga: zlviinoreja 43,0 46,1 46,7 Vrednost zivinorejske proizvodnje naj bi se v letu 1901 poveCala napram letu 1960 za 19,2 %. Za to imamo Xse pogoje, saj bo tudi s poljedelisteo proizvodnjo za-gotovljena potrebna mnozina krmiL Gibanje stevilCnega stanja divine v imdefcsih: Vsi sektorji Druzbeni seiktor Privatni sektor 1959 1960 1961 1959 1960 1961 1959 1960 1961 Konji 100,0 82,5 81,7 100,0 104,8 104,8 100,0 82,2 81,4 Goveda 100,0 112,4 121,2 100,0 246,0 361,9 100,0 107,7 112,7 PraSiCi 100,0 106,9 117,8 100,0 88,3 133,2 100,0 107,1 117,6 Drofanica 100,0 84,2 83,1 100,0 — — 100,0 83,1 82,0 Pemtnina 100,0 105,3 114,4 100,0 921,4 214,9 100,0 92,9 83,6 Raste torej Stevilo govedi, praSidev in perutnine, pada pa stevilo kanj, kar je sprido razvoja mehamizaei-je raemmljiivo, iin dnobniioe, ki za maS idkraj ne ipredlstaiv-Ija pomembne postaivke. IzTedno velik je poraist Steviila govedi na druabenih posestviih, saj bo ipo planu dose-zeno v letu 1961 7400 kom. napram 2045 v letu 1959 oziroma 5030 v letu 1960. Znatno se bo povecalo tudi Stevilo perutnine v drozbenem selktorju. Prairaist na meisu naj bi se poveeal v letu 1961 na skuipno 14.900 tan (ad 12.00 ton v letu 1959 — ziva teza). Iniddks porasta je naslednji: 1959 100 Druzbeni sektor Privatni sektor Vsi sektorji 1960 1961 1960 1961 1960 1961 Govedo 150,5 217,2 113,6 128,7 116,0 134,2 Svinje 82,4 137,6 105,5 116,3 105,1 116,6 Perutnina 100,0 148,0 92,9 83,7 107,5 122,9 V letu 1961 moramo proizvesti za trg naslednje kategorije goveda: Stevilo ton glav Teza Teleta — sesna 8.000 640 — o dista VI jena 3.600 506 Krave 3.400 1.470 Os talo govedo 9.000 4.032 Skupaj: 24.000 6.648 (ipri os talem govedu je 5000 pitanih jtmcev v tezi po 350 — 400 kg in 1000 kom. v tezi nad 550 kg). Naloga km-etijislkih zaidrug je, da z ustrezmo odlkup-no politiiko zajemajo v odkup vsa sesna teleta, ki jih Privatniki ne zele rediti. Vsa za nadaljnje pitanje apo-sobna teleta naj prevzamejo kmetijska gospodarstva z-a svoja pitaligda, ;dsitala pa naj .gredo v zakol. Odstav-Ijena teleta bodo zaidmge odkuipovale le za p i tali sita boidisi lastna ali pa kmetijslkih gospbdaristev. Zadruge naj stremijo za tem, da se kmetje — kooperanti specia-Mizirajo za proizvodnjo Mavne zivinc in postanejo po-membnejsl trznt proizvajalci v okviru kompleksne ko-°peracije. Od skupno proizvedenega svinjiskega mesa v tezi 1045 ton odpade na privatni sektor 6924 ton. Od tega bo trzni viSeik 15.300 kom. mesnatih prasidev v tezi 1430 ton 1340 kom. mastnih praisicw v tezi 200 ton 16.640 ikom. iskupaj v tezi 1730 ton Ostala kalifiina je domabi zakol. Pri sestavi obcinskih planov je upoStevati nacelo, da je poudanak na proizvodnji mesa v obcinah LaSko, Smarje, Sentjur in Slov. Konjice, docim je poudarek na proizvodnji mleka v os tali h obcinah (Celje, 2-alee, Mo-zirje in Sostanj). Glede na vainost 6ebel pri oplodnji rastlin je po-treibno nuditi oebelarstvu vso ipodporo. Ker stevilo cebeinih druizin v privatnem sektorju pada, je potreba po naglem povedanju druzbenega odbelarstva na Miro-samu i§e bolj opravitljiva. Na tem obratu naj bi se v letu 1961 povecalo stevilo dnuzin na 1000 (napram 400, kolikor je istalez sedaj), da bo razvoj> sadjarstva uspeSen. Tekom leta 1961 je orgamizacijo veterinarslke sluz-be prilagoditi organizacijslkim isprememibam v zadruz-niStvu. Potek prilagajanja naj teie v ismislu orgamskega vklj'ucevanja opiedativne ur 6.000 16.900 22.900 obCina Smarje 1.800 22.800 24.600 ObCina Slov Konjice 19.900 6.800 26.700 Skupaj zasebni gozdovi 143.000 100.100 243.100 Skupaj seCnja v okraju 197.900 148.900 346.800 Zgoraj doloCene seCnje zajemajo v druzbenih gozdovih 96% prirastka, v zasebnih gozdovih 86%, skupna seCnja pa 88% prirastka. Republiski druzben,i plan goedarstva predvideva, da se bo v LRS v letu 1961 sekallo 84 % od prirastka. Predlozeni obseg secenj za okraj Celje pa zajema 88% prirastka, t. j. 4% veC kot republiSki plan. VeCji deiez od secnje v primerjavi s talkim pokaza-teljiam repuibMkega druzbenega plana (4 %) se uteme-Ijuje s tam, da so secnje predlozcne v okraju Celje za 1901. leto, vsklajene s predpisi odobrenih gozdnogospo-darskih naCrtov. Predvidena seCnja iglavcev zajema v vseh gozdovih 82 % prirastka; seCnja listavcev pa v druzbenih gozdovih 120 % prirastka, v zasebnih gozdovih 92 % prirastka, povprecno v vseh gozdovih 100 % prirastka. VeCja seCnja listavcev se utemeljuje z obiljem zrelih bufcovih sestojev v 'druzbenih gozdovih in z ukrepi proti -zabu-kovljenju v zasebnih gozdovih. DdloCeni obseg secnje stojeCega lesa za leto 1961 je veCji od take secnje v letu 1960: pri iglavoiih za 4,9 % pri liistavcih za 0,9 % skupno za 3,1 % ali za 10.600 m3 PoveCanje seCenj v letu 1961 za 3,1 % predstavlja rozultat nadaljnjega urejanja gozdov v letu 1980. 2. Na podiagi skleipa Okrajnega Ijudskega odbora Celje z dne 20. 12. 1960 se prodvideva, da se bo v letu 1961 skrCilo in spremenilo v kmetijiska zemllj iisCa 207 ha gozdov na relativnih gozdnih tleh. S krCenjem teh gozdov bo napadla 5e naslednja lesna masa stojeCega drevja v bruto m3: sektor lastniStva iglavci listavci skupaj LSP II (igozdovi druzbenih posestev)S.900 1.500 8.400 v zasebnih gozdovih 17.100 4.500 21.600 Skupaj s krCenjem 24.000 6.000 30.000 3. S predvideoimi seonjami v dsnovnih gozdovih, s krfienjiem in s secnjaml na negozdnih povrsinah, bodo napadle naslednje minimalne kdli&ine klju6niih sorti-merutov ilglavcev v neto m3. ■q N -rj Sektor lastnistva "S a 'f S. I Ii ii_________I_ SLP I — GG Brezice 1.400 500 500 2.400 8.300 3.200 4.000 15.500 SLP I — GG Celje 8.500 3.200 4.000 15.000 SLP I — GG Nazarje 17.000 3.000 4,600 24.600 izvodnja , hio do vine listavcev pa je samo orientaoijska. Druzbeno oibveznosti za proizvodnjo kljucnih sorti-mentov iglavcev v zasebniih gozdovih razporedijo na po-samezne tometijske zadruge pristojni obcinski Ijudiski odbcuri. 4. Kolicine za posek stojecega drevja (tocka 1/1) so dolodene na podlagi secenj, predpisanih z urelditveniml nadrti ,in ostalimi naCrti za seonjo. II. Vzdrzevanje gozdov 1. Da bi se zagotov.il izredno visok obseg seonje in ustrezno okrepila proizvodna zmogljivost .gozdov, bo potrebno izvrSiti v letu 1961 naslednja gozdnogojitvena diela: Skuipaj goZdna gospodarstva 26.700 6.700 9.100 42.500 Zasebni gozdovti: obeina Mozirje 30.600 11.000 12,000 53.600 SoStanj 4.600 2.300 2.100 9.000 Zalec 6.800 2.600 2.200 11.600 Celje 2.500 900 700 4.100 Lasko 1.100 400 400 1.900 Sentjur 1.500 800 500 2.800 Smarje 300 200 500 Slov. Konjice 9.500 3.000 3.000 15,500 Skupaj zasebni gozdovi 56.900 21.200 20.900 99:000 Napade pri Ikrditvah v okraju 4.400 5.100 500 14.500 Skupaj vsi gozdovi 88.000 33.000 35.000 156.000 Razen ikljucnih sortimientov iglavcev se prodvideva Prodavodnja §e naslednjih kdlitin hlodovine listavcev v neto m3: Sektor lastniStva kolidima SLP I — GG Brezice 2.500 SLP I — GG Celje SLP I — GG Nazarje 2.200 Skupaj gozdna gospodarstva 10.400 Zasebni gozdovi: obeina Mozirje 900 Sostanj 400 Zalec 2.100 • Celje 1.400 LaSko 2.200 Sentjur 1.600 Smarje 2.700 Slovenske Konjice 500 Skupaj zasebni gozdovi 11.800 ^apade pri krtitvi 1.000 Skupaj vsi gozdovi 23.200 V primerjavi z letom 1960 se .predvideva povecanjc broizvoidnje gazdn‘ih sortimentov v temle obsegu: hlodovina iglavcev za 17,5 % (za 12.900 m3) hlodovina liistavcev za 18,0 % (za 3.500 m3) celulozni les iglavcev za 40,0 % (za 10.000 m3) iamski les iglavcev za 9,0 % (za 2.700 m3) PoveCainje proizvodnje gozdnih sortimentov bo po-&ledica povedanih secenj v osnovnih gozdovih (za 3,1 %), Se6enj, ki 'bodo izvrsene s Ikrienjem, boljsega izkoriisCa-hja lesa in povefiane blagovne proizvodnje v skodo po-yeiane blagovne ipmlavodnje v skodo podezelsike po-IroSnje. Kljudni sorti menti iglavcev (hlodovina, jamsfci in ^iulozni les) so za proizvajalce (gozdna gospodarstva, ai-uzbena posestva in kmetijske zadruge) obvezni, pro- vrsta dejavnosti ha indeks 1960 1961 obnova gozdov 168 100 102 introdukcije 15 100 — meliorati je grmiS6 372 100 136 nega gozdov 2.007 100 105 2. V letu 1961 je treba dovrsiti urejanje zaisebnih gozdov na dbmocju .obCin Mozirje im Sostanj in izdelane ureditvene nafiirte ipredloeiiti v ipotrditev. Terenska ureditvena dela pa je potrebno v tem letu zaoeti in diovrsiti v zasebnih gazdovih obtine Slovenske Konjice in obdi ne Z alec, gotzdno obmoije Vransko—Ta-bor. Predvideno urejanje bo zajelo 6.030 ha zasebnih gozdov. V letu 1961 je treba 'dovrlsiti .tudi ureditvene nafirte za druzbene gozdove Gozdnega gosipodarstva Nazarje na obmocju obdln Moizirje in Sostanj. Zaceti in dovrsiti je tudi urejanje druzbenih gozdov Gozdnega gospodarstva Nazarje se v gospodanslki enati Velenje (ca. 450 ha) in izidelati revizijslki ureditvenj elaborat za druzbene gozdove Gozdnega gospcdaristva Brezice, go-sipodairska enota Pisece (1150 ha). Z iizdelavo ureditve-nega nacrta za diruzbene gozdbve v gospodamslki enoti Velenje bo dovrSeno urejanje druzbenih igozdov v okraju. 3. Za izvrsitev v prejsnjih toSkah navedmih gozd-nogojitvenih dell ibo do ipotrebna v letu 1961 naslednja financna sredstva v 000 din: druzbeni goadovi 92,818 din __zasebni goadovi__________________ 149,245 din Skupnj 242,063 din 4. Ker je bila v letu 1960 dovrsena razmejitev go-zdov in kmetijskih pm^rSin (grmiSC in no vim), je treba posvetiti posebmo pozornost rnelioraciji grmiSd (spre-memhi grmiSd v gozdove). Spremeniti je treba v gozdove 372 ha grmisd, kar predstavlja 32 % vseh grmiSc predvidenih za spremembo v bodocih ipetih letih. S spromembo grmisd v gozdove osvaja gozdarstvo nove povrSine in to na rastidcih, ki so izredno plodma in pri-merna za proizvodnjo iglavcev. 5. Pri vseh .gozdnogojitvenih delih je treba uvajati eimbolj strokowne in sodobne metode dclla. Na ta nafiim je pove6ati sitrokovnost teh dei in njihovo poccnitev. Gozdinogojiitvena dela je 6im bolj mehianiizirati, pred-vsem pri proiavodnji sadiik, katero je treba vrlitj v eimbolj koncentriranih gozdnih drevesnicah. Da bi dosegli cimboljso kvaLiteto im pooenitev gozd-nogoj i tvenih dei, je treba posvetiti najvecjo pozornost strdkovnemu izobrazcvanju gozdnih deiaveev. 6. GozdnogospodarSke organizacije morajo izdelati petletni program za proizvodnjo saditvenega biaga, da bi zagotovile potrebne sadike za obnovo gozdov, melio-racijo grrrniisc jn introdukcijo gozdov. 7. Poveianje se6enj v osnovnih gozdovih zahteva visoko raven strokovnosti gozdarsikega kadra. Zato je treba gozdarski kader nadalje strolkovno spopolnjevati, predvsem za sodobno odlkaaovanje gozdov. 8. Ker latiko po sklepu okrajnega Ijudskega odbora z dne 20. 12. 1960 prevzamejo krneUj'ske izactnuge izvr-sevanje gozdnogojitvanih dei v zasebniih gozdloyih le 6e se za ita dela sitrdkovno usposiobijo, naj se kmetiijsike zadrage cimipreje oskrbijo s ipotrebnim gozdarskim stoo-kovnim kaidrom. 9. Ce z druzbenim planom predvidena sredstva za vzdrzevanje zaisebnih gozdov ne hi zadostovala za stro-ske odkazavanja pri kmetijskih zadrugaih, morajo kme-tijske zadruge kriti razlilko iz dohodkov od iprodaje lesa. 10. V letu 1961 morajo goednogospodarske organi-zacije zagotoviti sadike za 'posipeseno .mtrodulkcijo gozdov. III. Pospesevanje gozdov Za gradnjo gozdndh kcmunikacij bodo uporabljena le i&iproS£ena isredstva okrajnega gozdnega siklada iz tota 1960. Ker so gozdnogosipodairsike orgamizacije slafoo aku-mulativne in morajo 'predvsom skrbeti za sta novam j a gozdnih dielavcev, ni pricakovati, da ibi v gradnjo gozd-nlih komunikacij viagale Ludi laxtna sredstva. Za gradnjo gozdnih komunikacij se bo uporaibilo 89,097.000 dln, kar predistavlja le 74 % sredstev, inve-stiranih v ta namen v letu 1960. Vzrok za zmanjsanje lezi v tem, da so v letu 1960 padli dohodki okrajnega gozdnega siklada zaradi znizanja cene lesa na panju v dmibeniih gozdovih in zmanjSanja dohodkov od secnje lesa v zasebnih gozdovih. Iz sredstev okrajnega gozdnega sklada se bodo do-vnSile, ozircma dograjeviale naslednje gozdne ceste: Zrece (Bohanina)—Resnik, Store—Svetina, BoC, Oltmje —Voidole, Mrciiae—Seidelce, Netopir—Brest in deloma Kandlsdica. Gradnjo goizdniih cest je potrebno zaradi znizanja gradbenih stroskov 6im bolj mehanizirati. IV. Sprememba gozdov v kmetijske povrsinc Na pcdlagi Siklepa okrajnega Ijudsikega odbora z dne 20. 12. 1960 se bo v letu 1961 izlkr&ilio in spre-menilo v kmetijisike povrsine 207 ha gozdov na relativ-nih gozdnih tleh. Krcitev je tneba tzvrsiti po programu, siprejetem po okrajnem Ijuidskhm odboru dne 20. 12. 1960. V letu 1961 je potrebno izdelati program za na-daljinje krcenje gozdov za bbdobje 1962/65. V. Gozdni sklad 1. V okrajni gozdni sklad se steka od druzbemh gozdov 45 % od cene lesa na panju, 45 % od prodaje pastraraskiih gozdnih iproizvodov in enafc dei dohodkov od plaCanih gozdnih §kod. Od priispevikov od sefinje lesa v zasebnih gozdovih se steka v oikrajini gozdni siklad 35 % teh prispevikov. Ker Se nii dokonbno izvrsena reorganizacija kmeti jskih zadrug, bo sredstva za vzdrzevanje zasebnih gozdov, ki bodo preostala po vpla&ilu dela prispevfkov v-okrajni gozdni sklad, razporedil na obmocne kmetijiske zadruge ozirama one gozdnogospodarske arganizacije, ki bodo nosilci druzlbenih obveznosti gozdarstva v zasebniih gozdovih, na pnedlog Okrajne uprave za gozdar-stvo Svet za gozdarstvo OL.O Celje. VI. Organizacija gozdne proizvodnje Zaradi Mfcviidacije gozdarsfcih poslovnih zvez je treba posvetiti posetono skrb organizaciiji gozdarsike isluSfbe v zaisebnih go-zd'Ovih. V sklaldu s siklepom akraj-nega Ijudskega odbora o organizaciji te sluzbe z dne 20. 12. 1960 naj se organiizira igozdna iproizvodnja v za-sebnih gozdovih po naslednjih nacelih: 1. Nosilci druzbenih 'ofbveznosti gozdarstva v zasebnih gozdovih postanejo one kmetijske zadruge, ki iz-polnjiujejo tehnicne in kadrovske pogoje in so postale s item usposObljiene za provzem in iizvrsevanje teh obveznosti. O tem, kdaj je posamezna kmetijska zadrug a usposobijena za previzem in izvrSevanje druzbenih ob-vezniosti gozdarstva v izasdbnih gozdovih, odloda Svet za gozdarstvo Gkrajmega Ijudskega odbora Celje. Druzbene obveznosti gozdarstva v zasebnih gozdo-vih sestoje iz dejavnosti obnove, gojenja in varstva gozdov, vodenja gospodarsik.e eviidence (gospodarske kmjiige) za potrjene gozdno-goapodarske na^rte, vzdrze-vanja gozdnih kicmumkaoij ter oskrfbe lesne indusifcrije in cstaiih potrosniikov z lesno surovino, predvsom s kljudnimi sortimenti iglavcev. Urejanje zasehnih gozdov, proizvodnjo sadik v gozdnih drervesntoah, ki so laist gozdarSkiih poslovnih zvez in gradnjo gozdnih komuiniilkacij v zasebnih gozdovih prevzamejo od gozdarsfcih poslovnih zvez gozdn a gcsipodarstva, katera naj sfclepajo z obmo6nimi kmetij-skim.i zadrugami ustrezne pogodbe za izvrScvamje ome-njenih dejavnosti. 2. One dejavnosti v zasebnih gozdovih, ki so pridr-zane za igozdna gaspodarstva (urejanje gozdov, proiiz-vodnja sadik in gradnja gozdnih komuniika-cij) vrSi Gcizdmio gospodarstivo Nazarje na ofom/aCju lolbfiim Mozirje in Scistanj, Gozdno gospodarstvo Celje pa na obmocju ostailih obcin v okraju. Giede oSkrbe kmetijsikih zadrug z gozdnimi sadikami in za urejanje gozdov, sfclepajo kmetijske zadruge z gozdnimi gospodanstvi ustrezne po-gcdbe in to kmetijisike zadruge na obmoijiu dbiin Mozirje in Sostanj z GG Nazarje, astate zadruge v dkraj u pa z GG Celje. Nedovrsene gozdnogospodarske naerte dovrsi GG Celje. 3. Obnovo, nego in varstvo gozdov ter vzdrzevanje gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih v.rsijo ob-modne 'kmetijske zadruge, aiko so usposobljene za fcalko dejavnost. Ako nisu usposobljene za to dejavnost, jio prevzemata Gozdni gospodarstvi Celje in Nazarje in to GG Nazarje na obmofiju obdin Mozirje in Sostanj, GG Celje pa na obmocju ostaiih obdin v dkraju. 4. Izdelane gozdne sortimente odkuipujejo od zasebnih lastnilkov gozdov le kmetijske zadruge, ki so ob-vezne oskrbovati z gozdnimi sortimenti lesno indiustrijo in os tale potrosnike. Zadruge so torej nosilci diru6benih obveznosti v zasebnih goizdovih in odgovome za nealizacijo oddaje kljudnih sortiimentov tesni lindustrijii in ostalim potroS-nikom po dolofiilih druzibenega plana gozdarstva za akraj Celje. 5. Les na panju lahko odkupujejio od zasebnih gozdnih posestnikov kmetijske zadruge in gozdna go-sipodarstva. Gozdna gaspodarstva so obvezana prevzeti za odkupljeni les tuldi ustrezne druzbene obveznosti, t° je proizvodnjo in odldajo kljiudnih sortiimenitov iglavcev- Predvsom naj gozdna gosipodarstva odkupujejo lcs na panju v onih zasebnih gozdovih, ki gravitirajo ne-posredmo na gozdne komuiniikaoije in transportne na-prave gozdnih gogpodarstev in iz katerih je magoCe IeS raciianalnejSe spraviti in transportirati ite ipotom meha-nizacije (zidniic, zidnih zerjavov, motonnih izvladilce^ itd.). 6. Gozdne komunikacij e v zasebnih gozdovih vzdr-zujejo obmodne 'kimetijisike zadruge na podlagi katastra gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih iz tota 1959; Med te komumikaoije stejejo tudi one gozdne ceste, k1 so od leta 1954 dalje zgrajene v zasebnih gozdovih iz sredstev gozdarstva. 7. Da bi se zagotovilo Lzvajanje druzbenih obveznosti gozdarstva po kmetijskih zadrugah in gozdnih g°' spodarstvih, morajo le-te preidlagati okrajni upravi za gozdarstvo mesedna poroSila o realiizacdji teh obveznost1 na naCin, ki ga predpise ta uprava. Na podlagL teh porodil mora okrajna uprava za goz_ darstvo izdalati tromesecne analiize o reaiiaacijii teh ob-vezniosti po kmetijiskih zadmgah in gozdniih gosipodair-sivih in jih ipned.loziiti v obraivnavanje -in ukrepanje Svetu za goadarstvo OLO Celje. 8. Da Ibi se zago-tovillo ci-mboljse im strakovno gasipo-darjenje ter azumo tzvajanje druzbeniih obveznosti g-oe-darstva v vse‘h gozdovih v okraju, se priporota steM-ce-vanje obcasnih -konfei-enc okrajnih in obcinskih uprav-nih organov, -pristojnih za goadarstvo, z zastopnilki gozdnih/gotsipodia-rstev, druzben-ih posestev, kmetijsikth zadrug in ipotrasniikov lesa. 9. Okrajna uprava za gozdarstvo mora ofcrepiti svojo IniSipekcijsko sluzbo nad gospod airjenj em z vsemi gozdovi v okraju in n-ad .izvajamjem dmzbeni-h obvez-n-osti gozdiarstva po vseh gozdniogospodarskih organiza-cijah. O rezultatih take inspekcije mora poroiati okraj-nemu Ijudskemu odboru in njegovim pristojn-iim sve-tom ter predilagatl ustrezne uikrepe. 10. Da bi se zagotovila 6im -inten-zivnejSa gozdna proiizvodinja v vseh gozdovih okraja Celje, je t;reba: a) dosefii potam okrajne in obcin-ske gozdarske in-spekcije, da bodo gozdna gospodarsltva, druzbena pose-stva in kmetijske zadruge izvrsevale pnedpiise uredbe o -seonijah goadnega d-revja in pravilnika o gozdn-cm redu. b) dolooiti nonmaitive o m-inimalnem racionalnem izkoiriSdanju stojede leisne mase. Pri iglavcih mora znaSati odstotek izlkoriscanja vsaj 86 %, pri listavoih pa 88 %. c) zasebni lastniiki gozdov so obvezani letno sekati v svojih gozdovih one kdlicine lesa, ki jih do loca jo za secnjo gozdnogospodarski nairti. Za leto 1961 se doloca, da kalo, nadmera in ipohitni-na pri iakoriscanju iglavcev ne smej-o biti vecji od 8 %, Pri liistavcilh pa -najvec 10 %. Uprava za gozd-arstvo OLO Celje naj v letu 1961 Prou&i nadaljnje Ukrepe za povefianje rac-ionall-nosti in rentatoilnositi iiZkorisdanja srtojeie lesne mase. VII. Mehanizaeija gozdarstva Gozdnogosipodarske organizacije (gozdna gospddar-stva in kmetijske za-druge) naj zairaidli raci-onalnoga iz-kori»6anja stojede lesne mase, zniianja proiizvo-dnih stroslkov, povedamja produktirvnosti, pomanjkanja delov-he sile in boljse oskrbe potrosniikov z industrLjidkim le-som 6im bolj mehaniBarajo izkoriscamje gozdov. Predvsem je vaizna mehanizacija za kmetijske za-dru-ge, ker se vrsi izkorisianje zasebuih gozdov se ved-ho neracionalino in ibrez meharuizaciije. Pomanjkanje biehaniizacije pri kmetijskih zadirugah lahko -le-ite. de-l°rna ubladijo potem kooperacijskih in drogih ipogod-benih otdnosov z gozdnimi gospodarstvi. X. poglavje GRADBENISTVO Intenzivno vlaganje investicij v druzbem Standard jh zlasti se v stanovanjsko izradnjo bo v prihodnjem pastavlo pred gradbeniStvo odgovoimo na logo. predvideva se povedanje obsega gradbernih dei zi\ 10,5 Odsbotkov. ObSiren program gradbenih dei bo zahteval od RradibeniStva: initenzivnost, silcra-jSanje rokov, veijo h^vnkovitost in ekonomianio gradnjo. Podjetja bodo mo-rala doseii veijo rac ion alnos t s prehodom od oks-tenziv-^ga k imtenizivnemu izvajanju dei. Nujno je izboljsati ln Poveiati mehanizaoijo, uvajaiti modemiiziran naiin gradinje in doseii, da se bo gradbena dejaivnost vedno “^Ij priblizevala industrijskemu naiinu proizvodnje. Mehanizacija gradnje predistavlja v gradbeniistvu osnovnli pogoj za hibrej&i raizvoj, za poveianje produk-tivnosti dela in za kvalitetnio spremembo notranjih od-nosiav v proizvodnj-i. V gradbeniistvu je nuijno, da se poveca delovna sto-rilnost na -o&novi boljise .tehniiine oipremljenosti in orga-mizacije dela, Porast graldbene deljavMosti se mora doseii brez bisbvenega poveianja delovne siille, pri iemer je mijmio tzboljSati ikvalifikacijsikl sestav zaposlemih in v ta namen razvijati vse Oblike strotoovuega izobraize-vanja. Polmontazna gradnja zahtev-a strdkovnost pri delu, prav tafco pa amagoia tudi priuiitev nekvalifi-ciranega fcadra za doloime delovne -operaeije. Nujno je, da podjetj-a pmvzamejo vse Ukrepe za kivallfijkacijo delavcev, bodiisli preko rednih sol, bodisi z maisovniim hitnim pri-uievanjem na delovnem mestiu ali na ustrez-nih iteiajih za LzvrSiltev doloienih proiizvodnih nalliog — operacij. Poliitilka delitve -osobnih dohodkov bo morala biti osnova za htter razvoj proizvodnje in produktivniosti dela, s tem pa za usipesno poslovanje padjetij kot -ceilote. Podjetja bodo morala se naprej razvijati vzpodbu-den nadin nagrajevanja tako, da se bo z interesom posa-mezn-ikov razvijal tudi njiihov interes za raizvoj celot-nega kolektiva. V gradbenidtvu ima fluktuacija deQovne sile moian odraz. Ob predvidenem iabdljSanju strulk-ture zaiposlenih morajo podjetja se bolj sikrbeti iza njeno ustaMtev. Zato bcudo morala podjetja Se naprej gradiliti stanovanja za gradbene delavce.Za -ustaMtev -delovne s-ile je nujno, da podjetja podvzamejo vse ukrepe za boljiso organizacijo dela, varno-st -pri delu, uvajanje me hanizaoije, predvsem pa vzpiodbudni naiin razdelje-vanja osabnih dohddfcov. Gradbena podjetja morajo ze v letu 1961 zaiati s preusmeritVijo od tradicionalnega -in primitivnega na-Oina gradnje k modernejsemu — ipolmontaznemu si-stemu. Uvajati je potrebno move dlemente: paneln-e elememte, elamente iiz eldktrotillbrskega pepela, elemente i-z -lahlkega betona, apneni hidirat .in industmijisk-o iz-delavo vrat in oken. Nujna je tesna povezava gradbenih padjetij z indu-strij-o gradbenega materiala. Opefcame na nas em ob-m-odju ima jo zmoglji-vost 28,029.000 plamskih emot letno. Vzponedino s porastom potreb po opeonth liizdelkih oipe-karne siiicer staitmo dlvigajo raven p-roiizvodnje, vendar zaradj zasitarelosti opreme nasta-ja-jo odka grl-a. Da bo gradbeniistvo povoljno opraviilo svoje natage, je imujimo, da opekarne poveiaj-o itn re-k-o-nistruirajo kapacitete ter zaono uvajati proiizvodnjo novih gradlbenih mateni-alov in elemen-bov, ka^ti potrebe po teh izdelkih stalno na-ra-sdajo -in so reaulltat mocnega povecanja gradbene -de-j-a-vnosti. Izvajalci gradbendh dei naj sami arganiizirajio obrt-niSlke skupine in jih opremijo z mehamiizacijo. Vzipo* redno s povecanjem obsega gradbenih dei je nujno od-praviti nesorazmerje med Stev-ilom zafietih im dokonfia-nih objektov, s tem pa tudi nesorazmerje med kapaci-tetami za groba in dovnSibvera dela. Raizpolofiljive ka-pa-oitete je nujno onakomemo an.gazirati -preko celega leta. Vazen pogoj za resevanje problema zakljucnih dei je preori-emtacija na imduistnijsko masovno iadelavo maisovnilh elementav, ki bo v skladu z uvetibo rn-odu-lamega sis tama, pri proj-ektiranju bipskib loibjektov pa bo priispevalo k odpravi nesara-zmierja med kaipaci-toml grobih in dovrSi tvenih deil. Nujno je tetsno sodelovanje z industri jo stavfonega pohi6tva, -ki uvaja tipsfco iizdelavo -oken, vrat in ku-hinjskega pohiistva, predvsem LI-N Naizarje. Vazno nalogo v -gra-dhenistvu imajo .projektamitsike organizaci-je, ki preko projektantov v samostojinih pro-jektantskih organiizaeijah ter v siklopu gradbernih pod-jetij u-sitvarjajo dolo Sene pogoj e za razvoj -graidbenlstva. Projckte je nujno v ve6j-i meri povezovati z njihovo reaitiizaeijo; ustvarjati je povezanost med projelktantsiko organizaoijo in vnSitvijo nadzora nad izvaja-njem gradbenih dei. Projektantske organizacije je nujno stro- kovno in onga/niizaoiijBko okrepiti. Potrebno je raavijati projektantske sliuzbe pri goapodarskih obraitih in sta-novanjskih zadirugah, ki bi projektirale prvenstveno za potrebe svojega matacnega obrata. Nujm je sodelovanje investitorja s projektaintskimd organizaciijaimi in izvajaki ter taiko Bkmbeti, da se iz-vaja sodobna in dkonomicna graduja. Gradbeno podjetje »Inigrad« Celje naj priene v le-tu 1961 s pripravo naortov in studijslko dbdelavo za gradnjo stanovanj za prodajo. Naloga komun je, da pri zazidavi vefijih komplek-snv osikrlb e zemijiSda in regulae i j slke na irte, ipni cemer pa morajo voditii raeuna o ekonamieni zazidavi, upo-stevajoc terenske. prilike in komunalne naprave. Stanovanjska gradiitev v letu 1961 Hiter tempo vflaganja v stanovanjisko graditev, ka-kor tudi tempo invesiticijiskih vlaganj v mehanizadijo gradbenih podjetij in pristop Ik polmontazni gradnji stanovanj, so modni faktorji, ki vplivajo na hitro stanovanj sko graditev. V letu 1961 bo predvtidoma zgrajenib 662 stanovanj, od tega -v: Celju 320 stanovanj Laskem 27 stanovanj Mozirju 20 stanovanj Slov. Konjdoah 36 stanovanj Smarju 40 stanovanj Sentjurju 15,. stanovanj Zalcu 74 stanovanj Sikupaj 662 'Stanovanj Zgoscenost stanwanjske gradiitve zlasti v vecjih industrijskih srediSdih bo omogodila gradbenem-u pod-jetju lazjo zagotoviitev in boljse izkoriSdanje 'osnovnega materiata in zafkljiudnih dbrt.no inStalatersikih idel. Da bodo pri -stanovanjski graditvi uspes no oprav- Ijene planske nailoge je nujno: — desedi vefijo racionalnosit gradnje; — uveljaviti in krepiti stanovanjske zadruge ter s tem uvajati endtno stanovanjslko politiko komun. Za-ieti je z najSinso mobilizaeijo sredstev in vestitori ev in pcsameznih interes en tov ter skrbeti tudi za samska s tanovanj a. Naloga tibciinslkiih Ijudskih odbonov je: — pri zazidavi komunalni-h kompdeksov naj ob-cinslki Ijudski odtooni osterbijo zemljiisda in regulaeijske naerte. Pri tem je nujno paziiti na ekanomidno^t .gradnje; — krepiti urbaniistidno sluzbo. Predvsem je skraj-sati proces iizdelave urbaniisiticnih nadrtov; —i gradbenim podjetjem omogoditi kontinuiteto de-la tako, da se dajo vedji kompleksi enemu izvajdlcu gradbenih dei; — skrbeti, da se vsa komunalno-ureditvena dela izvrSijo pred gradnjo stanovanjskih objektov in se tako zmanjsajo sfcupni stroski gradnje. XI. poglavje PROMET Razvoj prometa je tesno povezan z razvojem ostalih gospodarskih dejavnosti kaikor tudi z razvojem druz-benega standarda. V letu 1961 je zagotaviti in omagoditi btiljse pogoje za razvoj potniSfcega prometa in hitrejso in udinkovitejSo izmenjavo blaga v skladu s hitrim razvojem proizvodnje in potrosnje. V letu 1961 se pred-videva parast druzbenega bruto produkta v primerjavi z letom 1960 za 14,5 %. G-ibanje prometnih uslug bo v letu 1961 predvi-doma taikole: 1960 1961 1959 1960 Promet sikupaj 110,5 113,1 tlkm 107,0 112,2 p/km 111,0 113,3 Da bi bile glede prometa planske naloge izpolnje-ne, je potrebno: 1. zamenjati iztroseni vozni park v potniisko-tu-ristidnem in tovomem prometu; 2. vzporedno s porastom obsega storitev v oestnem prometu je ta promet izboljsati tudii kvaMtetoo, predvsem v pogledu hitrvati in ikuLtumega prevoza pot-nikov; 3. s skrajiSanjem prometnega dasa je modi pri ze obstojedih kapacitetah zviSati Stevilo storitev; 4. nujno je Siriti ze obstojede obraitne prostore in garaze vzporedno z vedanjem voznega iparlka; 5. ze obstojede arvtdbusne proge je sporaizumno s komunami okrepiti, predvsem v tistih predelih, ki so lodeni od zelezniSkega prometa; 6. nujno je krepiti sezoniske turistidne -proge; 7. okrepiti je tudi lokalni promet (promet na kraj-sih relacijah); 8. glede na hitro narasdanje prometa je naloga ob-dinSkih Ijudslkih odborov, da zacno vlagati sredstva za Efovecanje kapacitet v servisnih sluztoah in avtomeha-nidniih delavnicah za hitro popravilo motornih vozil. V tem letu je nujno modemiz.Lraiti servisno sOiuzbo v »AvtoObnovi« v Celju in »Agroservisu« Sempeter. Obrtna zbornica naj skupno z obdinskima Ijudskima od-boroma v Celju in Zalcu ter obema podjetjema proudi moznositii, da se ta naloga dimprej izvede. 9. V letu 1961 je dakondmo urediti avtobusno po-stajo v Celju. Avtobusno podjetje Celje predvidova, da bo v letu 1961 nabavilo osem movih avtobusov v vredlnosti 124 milijonov dinarjev in modemiziralo ter opremilo ze obstojede obratne kapacitete. »Prevoznistvo« Celje bo v letu 1961 nabavilo iz laistnih sredstev 5 kamiionov in 6 prikdlic. Prav tako predviideva podijetje, da bo v letu 1961 pripravilo naerte, lokacdjo in sredstva za zidanje nove garaze. »Avtousluige« Celje bodio povedale vozni park s 4 karmioni in 2 traktorjema s prikolicama. Glede na utes-mentacijo in bo v letu 1961 pridelo z gradnjo garaze, njenost in delen odsbop garaz »Agrotehniiki« Ljultiljana je podjetje v preteklem letu pripravilo ze vso doku-mehanidne delavnice in upravnih prostorov. Ceste Ceste nasega dkraja povezujejo industrijska sredis' da s kmetijsklmi predeli in turistidnimi kraji. Nagel razvoj naSega gospodarstva kakor tudi hiter razvoj ceet-snega, tovomega in potnifikega prometa zahteva, da se omrezje nasih cest cimiprej pnillagodi naglemu naraS' danju vozil, novim konstrukcijam in njihovi obtezitvi-Potrebno je graditi gozdne,ceste, ki pretezno sluzijo 23 izkorisdanje goizdov, ab enem pa tudii za turistidne na' mene. 1. Predvideva se zadetck dei na cesitah II. reda i0 sicer: a) Store—Ragaska Slatina; b) Nazarje—Logaraka doUna' 2. Gradnja mos tu v Grizah. PoSta, brzojav in tolefon Celotni poStni, telegrafski in telefonski promet be predvidoma v letu 1961 porastel za 8 % napram ^ ^ 1960 in to predvsem zaradi povedanja prometa v tele' foniji. Avbamatska telefonska cmtrala v Celju bo v za-6etku leta 1961 razisiiirjeina za 500 priikljuQkov. S tem bo dosedaj maksijmalnio olbxemetijena telefonska centralia razforemanjena in se bo tellefonislki promet nemo-teno razvijal. Razen tega je predvideno povedanje ste-vila prijav medkrajevmh pogovorov v medkrajevni centrali glede na to, da bo polozen mednarodni kabel od Ljubljane do Maribora. XII. poglavje | TRGOVINA 1. Nadailjnjii poraist dindustrijske iproiizvodnje kalkor tudi kmetijiske proizvodnje ter povecanje uvoza blaga za sirako potrosnjo ter temu vzporedno porasit kupne moci iomoigo6a tudi veCji dbseg trgovinskega prometa, ki bo v ceiloti porasel od 45 milijard v tetu 1960 na 50,7 mlilii jard v letu 1961. Strulktura ibo naistednja: promet 1961 promet 1960 indeks trgov.ina na drdbno 18.000 20.700 115,0 trgovina na debelo 22.000 24.600 112,0 zunanja trigoVina 5.000 5.400 108,0 Vzporedno s pavecanim prometom racunamo na ve£ji ibruito produkt. Le-ta bo od dbsezenega 'bmito pro-dulkta v letu 1960, ki znalsa 3.561,779.000 dim porasitel na 4.002,024.000 dim ali za 12,4 %. Povecanje nalog v trgovini konec leta 1960 in predivfdena irealizacij a proiizvodnje v letu 1961 zaigo-tavljiata, da bodo uiatvarjeni dobri pogojl iza 'zalozenost trzi5£a. Strulktura prometa se bo Se naprej ispneminjala v Ikarist potrosnih izdelkov, na kar bodo predvsem vplivale spremembe v strukturj cen in novi elementi delitve dohodlka gospodamskih organizaicij. Posebno pozornost ,bomo morali poisvetiti naldaljnji orgamizacijl odlkupa iin prodaje ikmetijHkilh pridelkov, predvsem prodaiji zelenjave, ki v sltrulkturi iprehrane dotoiva vedno ve£jii pomen. Tu moramo predvsem upo-Stevati sodofbne izkusTije trgovanja in manipulaciie. Smotrnost in racionailnost organizacije blagovnega pro-meta urejajo obiiajno efconomlslki pogoji in uzanice. Pri nas pa moramo upoStevati tudi dejstvo, da se brgoviina ne razvija samo po prostem delovanjiu trznega melha-nizma, ampak tudi po simemicah in drugilh otilikah na-ontnega gospodarjenja.Zato moramo uvajiati in (krepiti talke dblilke, ki hkrati utrjiujejo socialistidne odnolse med gospodarskimi orgainizacijami ter med njimi in potrdSniki. Zniotraj gospodarsk.ih orgamizaCij s podrocja trgovine pa je idkati talkSne dMike, v kaiterih se laihko ugodmo razvija in krepi delavako samoupravlj'ainje. Raoionalne organizacijislke lolbMike v blagovmam pro-metu so v pretezni meri odvisne od zahtev, ki jih po-stavtllja tngavinaka tehnika glede na karaikteristilko blaga, ikupeev in prodajalcev. Lastnosti Maga ter raz-like v tehniki poslovanja postavljajo tudi razlidne zahteve glede stroikovnosti, strokovne usposdbljenasti in kvallifilkacijsike strukture deilavcev 'in usluzfbencev v trgavini. , l V nadaljinjl razvojni fazi moramo zastopati staOlS-6e, da so za trgovino na drobno ob niujni minimalini rentaibilnosti predvsem 'odiodUne potrebe in navade potrodniikov 'in sele v drugi vrsti sorodnost Maga in drugi dlementi trgovske tahnilke. Trgovino na drotbno je smatrati Ikot sluzbo, ki ima zelo pomemtono javno oziroma komunalno funkcijo. Pri grosietridnem trgovanju je na prvem me&tu ekonomSka rentabilnost in se zato zahteva vedja so-rodnost blaga in tehnike zaradi osredotoCenega nalkuipa ter uporabe tehniimh sredstev. Praviloma mora biti iiz-tiira Maga aoradna glede na proitzvajalca in je zato o6ja kot prj trgovini na drobno. 2. Da bi trgovina lahko opravila svoje naloge in se razvijala vzporedno z razvojem ostalih gospodarskih panog, bo treba: — nadaljevati z organ.izacijskim prilagajanjem tr-govmskega omrezja zahtevam potrosruje na ppsameznih obmodjih kakor tuldi sitrukturi potrodnje pretoivalstva v letu 1961. Reonganiizacija trgovinskega omrezja je bila v preteklem letu v glaivnem zakljudena, razen v nefca-terih lizjemniih primerih; — specializaoijo trgovinskega omrezja bo potrebno razvijati po naielu, da naj se fcivilska trgovina kar najbolj asredotoci v lokale, v katerih 'bo omogodena samopostrezna tehniika prodaje, izpraznjeni lokali pa naj se adaptirajo za specializirane trgovine z indu-strijiskim Magom; . — odpraviti je treba miselnost o zaprtih lakalnih obmo6j i!h in omogocilti, ida bodo povsod lahko odpirala svoje prodajalne tudi trgovska podjetja izven oki^aja, prav tako pa 'tudi industrijslka podjetja. To nacelo vzpodtouja fconlkureindnost in vedjo zatozenost trga. Prodajalne z industrijskim Magom naj bi stalno pro-uCevale sodobne izbusnje prodajne tehnike in se usmer-jale na sistam samdizlbire Maga; — pospeSevati moramo raizvoj trgioVine na velilko, ki 'ima na eeljskem dbmocju se neizikoirliisdene mozniosti za razvoj. Predvsem pa moramo zagotoviti poitrebne kapacitete 'trgovine s tekstilnim Magom, elektrotehnic-nimi in raldlotehndldniml izdelki, s siteMiom in keramiko, s ikeramidniimi praizvodi iter aivtoaberialom. Temu vzpo-radlno pa moramo razvijati servisne delavhiice, kjer bodo lahko potrasniki poleg garancijskih popravil ko-ristili redne usluge. Trgovina na vetiteo se mora vse bolj p-ovezovati s proizvajalmmi podjetji, jim dajati sugestije in priporodila, kakior 'tudi konlkretna narocila za prodzvodnjio tistega Maga, ki ga trziisce zahteva. 3. V zvezi z raoionalnejsimi oblikami Magovnega prometa je potrebno, da gospodarske organizacije s podrocja trgovine pri deliitvi asehnih dohodlkv uvajajo take oblike, da bodo prejemlki zaposlenih odvisni od delovnega udinka posameznika ali skupine. Poleg tega, da je potrebno. izkoristiti najraelknejse stimuLativne otolilke, ki bodo deiovale na kulturnejiSo in hitrejiSo postreSbo, pa je predvsem nujno dimprej utrlditi na-grajevanje po efkonomsikih enotah. Ker je promet trgovine nesigurna oanwa za raadeljevamje osebnih do-hodkov, se zato priporoSajo sistemi, ki bi predvsem upoStevali. kot osnovo za nagrajevanje po storilnosti dohoddk podjetja ter druge vzporedne e'lemente. Te-meljni pogoj za vsestransko uveljavitev nagrajevanja je urejena in utrjena notranja organizacija trgovinskih podjetij. Dobra organizacija pa terja tudi amalitiGno oceno delovnih mest, iki daje pravilno razmerje za vrednotenje posameznega delovnega mesta. Trgovinslka zbomica in olb&insiki IjudSki odbori m'orajo problemu nagrajevanja po storilnosti dela iposvetiti v letu 1961 vso skrb in dati podjetjem konbretno pomoC. Visok vpis vajencev v Solo za trgovske ucence, posdlsko izobrazevanje kadrov in skrajSana u6na doba amogo6ajo, da bo trgovina kmalu imela 'na razpMago zadoslno Stevilo kvalifioiranih in visdkokvalifiiciranih delavcev, ki jih je doslej primanjkovalo ali pa je zaradi preveliike flulktuacije priSlo do kadrovsklh teSav. Bo-veiSanje Stevila kadrov bo vpllvaio na 'kajkovost defla, ki se mora odrazati v vefiji produktivnoisti in kultur-nejSi postneSbi. Trgovtaslke organizacije, ipredvsem vefije, pa si morajo pnizadevati, da bodo Vkljudevaile v deflo tudi osebe z viSjo in visdko solsko izobratabo, ikajti le tako bo mogoSc pri£akovati, da se ibo trgovina otresla ostankov primitivnosti v -dblikah dela. Center za izobrazevanje 'kadrov mora prevaeti ma-logo, da bo vse oblilke izdbrazevanja kar najbdlj pri-blizal dejanslkim potrebam trgovine. Zato bo organizi-ral 'Ustrezne seminarje in te£aje v podjetjih in izven podjetij. 4. Imvesfcicijiske naEozibe v leta 1961 naj se pred-vsem usmerijio za uistanawljanje novih itrgovim na drob-no v pomembnejsih potno&iiiskih sredi66ih. V najvecji meri naj se iizkoristijo moznosti za izgrariinjio paviljo-nov, 'ki zaigataviljajo najiraoiicmaiLnejdo uporaibo ipmdaj-nega prosiora, kakor tadi sodobno tehniko trgovanja. TrgovLnski lokali, ki bodo zgrajeni v stanovanjdkih bloikih, pa bodo morali ibiti -projektirani tako, da bodo glede 'na funkcicmalnost kar najbolje 'ustrezali. Predvideva se, da bo v leta 1961 investirano v tr-govino 519,500.000 dinarjiev. Zaradi decentraliizaeije sredstev bodo v glavmem 'uiporabljena lastna sredistrva in sredistva obiinskih Ijiudiskih ddlborov, v manjSi meri ipa siredisitva okrajnega investicijislcega 'Slklada. Med vecje objekte, iki so v programu za lato 1961, spadajo nasledhji: zafiebek gradnje skHadidfca za iteikstiino bla-go, dokondna izgradnja slkladisca za ziivila in skladisca za mlevislke izddlke, gradnja paviljona v Storah, ure-ditev 'saimqpostrezine tagovine v Gaberju, adaptacija trgovine »Vesna« Celje, adaptaeija tagovine »Rio« Celje, gi-adnja slkladisca za pohistvo, gradnja paviljona v Na-zarjih, izgradnja itagovine z zivilii v Slov. Konjicah, graidmja tagoviskega parviiljiona v Podeetntku, gradnja pavUjana za samqpostrezno trgovino v 2alou ter grad-nja sMadiSca za hmelj. Razen tega se predvideva, da bodo tagovine z ziivili v veCji meri nabavile teltmiifino 'Opremo za hlajenje ziviil, da 'bodo podjetja nabavila vecje istevilo 'previoznih sredstev ter sodeiavala pri izgradnji stanovanjskih ka-paditet za tagovske idelatvce. Investicijski program za leto 1961 nposteva tadi neenakomeren razivoj tagovine na posam-ezinih Obmoc-jih. V planu so bdlj kot dosilej upostevane investicijake naloizlbe ima obmodju obdi n Smarje, Slov. Romjice, Serit-■ jur 'in M-ozirje. XIII. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM V leta 1961 bosta ti dve panogi dosegli nadailjnji napredek in paveoanje v prometa. Ta predvidevanja bazirajo na poveiani ‘kupni moci prefoirvalstva in nadalj" njem poirasta taristimega prometa. Gostinstvo bo 'tako doseglo 2.875.000.900 din prometa ali za 15 % vec kot v ipretekilem 'leta. Turistidni promet pa Ibo predividoma tiosegel 510.000 noditev domaeib gostov in 40.000 niocitev tajih gostov, kar predstavlja 8 %-no povedanje glede na pretekllo leto. Povecanje gostimkkega in turistifinega prometa bo dosezeno brez novih objektov in morajo zato gostinsfke in turistidne organizacije skxibeti iza vedje iZkorlsianje razpoLozljivih kapacitet, predvsem v 'Obdobjih iaven gILavne sezone. V leta 1961 bo tiograjenih vec novih gostinskih objektov (hotel v Celju, samopostrezna nestavracija v Celjiu, novi hotel iv Velenju), obnwljenih in razisirje-nih pa bo vec gostiniskiih objektov: hotel »Tunisit« v Rog. Slatini, hotel »Savinja« v Laskem, Kolodvorska reatavracija v Velenju, Kolodvorska nestavracija v Zalou ter v Celjoi nestavracija »Na-Na«, »Po§ta« in »Zvezda«, v Gomjem gradu bodo dograjene tujske sobe pri »Turisitiu« dn v Ziidah bo urejeno izlotn.iSko goetiisde. Skuipna vrednost investicij bo zna&aia 196 mi-lijonov 400.000 din. Zraven teh pa bodo iavedene tudi nekatere komu-nalne investicij e, ki posredno sluzijo turizmu. Tako se bo nadaJjevala moderniizacija cesite od Nazarja do ho-grsike 'doline, od Stor do Rogaske Slatine in od Voj-nika do Dobrne. Mrezo gostinskih obratov je potrebno organizirati tako, da ibo sposobna kriiti potrebe povedanega turistic-nega prometa in narasdajocih zahtev prebivaistva. Zato je potaebno vedata Stevilo druzbenih obratov ter jih ustanavljati tadi v mamjisih krajiih kot poslovne enote ze obstojedih gostiSd ali podjetij. Socialiistidne gostinslke obratc je formirati v take gospodarske enote, Iki bodo ilahko samositojneje vrslle zahtevne investicijiske nalozbe, utrdile idelo organov sa-m oupravljanj a, vodile ismotmo gospodarslko politalko ter u-vedle tako delitev dei a, ki bo zagotavljala ikvali-tetno delo. Zasebna gostiisda naj 'bodo samo nujna dopolnitev v krajih, Ikjer nii pogojev za .razvoj 'druzbenih gostiSd. Obveznosti gosltiniskih gospodarskih obratov naj se tadi v bodode ddlocajo po siistemu paivsaliranja in pri tem naj se vodi taka politika, 'ki bo omogodala izrvedbo programa iniveetiiciij in ki bo stimullirala gostinisike enolte, ki imajo vecjii 'druzbeni pomen (prehrana abonentov, pnahrana turistov in pbdabno). Materi alma osnova gositinislkih gospodarskih organi-zaoij se mora iaboljSati tako z ze navedeniim n acinam predpisovanja druzibeniih obveznosti, kalkor glede or-ganizacije podjetij. Udvrstiti pa jih je tadi s prenosom paslovniih prostorov, ki jih uporaibljajo, v njihovo upravljanje kot osnovna sredstva in s tem povecati samo amortizacijo v gostinskih podjetjih ter dbdinske investicijake sfclade iz naislova obresti na ta osnovna sredstva. V gostinstvu je izrvesti nagrajevamje po delovnem udimiku po siistemu postreznine. Ta naj zagotovi, ds bodo naigrade za delo lustrezale koUcini in ikakovpsti dela posameznega delavca in podjetja. Plan prometa, ki sluzi kot osnova za nagrajevanje, mora biti v slklaidu z druzibenim planam abdine. Izpopalnjeni sistem naigra-jevanja mora zagotoviti formiranje viisjih sredsterv za sklade podjetja. Pri uvajanju izpopoilnjenega sistema nagrajevanja naj nudijo vso svojo pomod gostimska izbomica ter ko-mislje abdinskih Ijiudlsikih odborav in sindikalnih svetov. Vzporedno s tem je potaebno utrditi tadi delo organov samoupravlijian j a v gostinstvu. Stalno je sikrbeti za izboljsanje poSlavanja gostinskih enat. Zato naj opravljajo pristojme obdinsike in-spekcije ob sodelovanju z giositinsko 'zbarnico preglede paslovanja in nudijo konkretno pomod. Gbravnarvanje primerov naj bo indivilduaEmo in ob upostevanjiu os-novne naloge gostinstva pri razvojiu tarizma. Potaebno je dosedi bistvene ispremembe v .gostinskli dejavnosti: z dOhro in kiuHtamo ipoataezfbo. Pri vseh igoistisdih je tinebd dosledno 'vzrtrajati pri, zahtevi, da izvrsiujejo vse ipredpi-se, posebno one, ki se nanasajo na saniiitanno-higiensko ureditev. Vago j i ‘gostinskih idelavcev je posvetlti vso pozor-nost. Za' stadkovno izpopolnj evanje so odgovome go-stinske goispodanske organizacije. Organi obdinsfcih Ijud-skih odborav naj v okviru izalkonitih moznasti strogo postopajo pri usmerjanju zaposlenih delavoev v stro-kovno izpopodnjevanje. Strokovno izipopolnjevanje je organizirati pri novo ustanovljenem Centru za vzgojo gostinskih delavoev v obliiki tedajev, .semdnarjev. Sal, predavanj in podobno ter je v uidniih programih in pri organizaciji uipostevati ipotaebe posam'etanih predelov. V investicijidkih programih za nove objekte je potrebno zagotoviti tudi strokovno deloMno silo. ReSevati je tudi potrebe gostinstva po stanovanjih s tem, da se odob-rijo za gradmjo krediti iz obdinSkih stanovanjskih 'skla-dov. Teziiti je za ustanavljanjem pqpoUnih gostinskih obratov, t. j. takih, ki nudijo tudi topia in hiladna je-dila. Toidllnice naj se ne uistanavljajo. Dosedi je potrebno nadaljnje vedanje taristidnega prometa s tem, da se izboljSa ikrvallteta storitpv, izve-dejo ukrepi za podalljSanje sezone in izboljisa stanje glede razvedrila. Pri tem je pritegniti k sodelovanju drustva in druzbene organizacije, ki ibi s svojo dcjav-nostjo lahko tapopolniile na6e iprograme. V sodelovanju s potovalnimi uradi in boinisfcimi blagajnami je potrebno dosedi bdlj Si obisk naSih Ikra-jev, tako stalnih gostov kot iziletniikav. Posebno pazor-nost pa je posvedati nadaljnjiemu vedanju inozemisfcega turistidnega prometa zaradi njegovih posebnih koristi. Sredstva, ki jih prejemajo dbdinskl Ijudislq odbori kot dovizno raalilko za iniocaemiake noditve, naj se pred vsom uporabljajo za take investicije, ki bodo naposrcdno in najibitreje povedale dotok itujih gostov. Za turisticno propagando naj v prLhodnje goapo-danske orgainizacije in zbornice prisipevajo vefija sred-stva. Organiizaeijo in usmerjanje propagande naj voti i Celjsika itunistiona zveza, pri kateri sie naj stekajo sredstva ipropagantinega dtolada. Druistva naj si v bodo-6e Se v vecj i meri priizadevajo za turisticno prosvatlje-nost prabivslstva, za olepsavo krajeiv, za izdajo tu-ristiinih publiikacij (razglodnic, letakov, prospektov in Podobno), za pridobivanje zasebnih turistiCnih sob itd. Rriporocamo obcinskim Ijudskim 'Odboram, da naj bi se turisti:6na taksa prepuscala turistibnim drustvom. IstoCasno pa se priporoda obcinskim Jjudsikiim odborom, da glede na pomanjkanje turisticnih sob votiiijo pri-rnemo politilko dbdavdenja. ZdravilisCa imajo pri razvoju turizma, talko doma-tega kot inozemskega, velik pomen. Zato naj svoje po-slovanje in organizacijo pnilagodijo tudi potrebam turizma. Skrbijo naj za izdajo strokovnih razpraiv o uspe-hih in naiinih zdraivljenja, tia bi z njimi seznanila do-niace in 'tuje interesente in tako povecala ogled naSiih zdravilisc. Ob6inskii Ijudski odbori naj izdajo zdravi-liSke rade. Da bi ise lahlko izboljsala Ikvaliteta gostinskih usiiug in povecala patrotsnja tuiristov ter zadovoljevanje nji-hovih potreb, je potrabno prilagoditi 'trgavine in abrtne Paslavalnice tem potrebam, tako v pogledu ipaslovnega casa, zalozenosti in ;urediitve. Vpraisanju druzbene prehrane je posvecati vso po-zomost, saj je pomemlbna pri izvedbi naSih smotrov za boveJanje dielovne storilnosti in iZboljSanje zivljenjsike ravni ter raZbremen^vi 'druzine. V prehodniem obddbju naj se se uporalbljajo proste gostinske kaipacitete za zadovdljevanje teh potreb, izdelati pa je program po-trob po speci aliziranih obratih, ki naj se lUstanovijo pri stanovanjskiih skupnostih in proiavajalnih padjetjiih. Glede na skromna sredstva je potrebno ob sbdelo-vanju z gospodarskimi organizacijami v skladu z nji-bovimi interas! in prispevkj pospesiti gradnjo pocit-nisikih domov in rekreacijiskih centrov na nasem ob-‘noiju, predvsem v Zgornji Savinjsk; dolini in v nepo-sredni bMfiini mo6nej'Sih mdustrljskih centrov. Ta alk-c^ja bi mmogo pripomogla k razvoju turizma v nasem dkraju. Z njo b>; pnidobili nove kapacitete in stalne otoi-skovailce, polog tega pa bi ibila omogodena zdrava re-kreacija na&ih delovnih Ijudi v neposredni blizini in z nainimalnimi stroSki. Svet za turizem in igostinstvo in idnuigi sveti, ki so bristojni iza ti panogi, naj posveiajo svojo akitdwinost Pri resevanj-u in spremljanju turistitine ter .gostinske Problema t i ke. XIV. poglavje OBRT Raavoj obrti v letu 1961 je traba obravnavati s sta-bSCa nujnLh potreb po dobro organiziraniih storitvah !_n upofitevati nadomestitev zaostanka v minulem letu, ki je nastal zaradi stagnacije uvoza opreme. Predvidevamo, da bo vrednost bruto produkta po-rnsla za 20,9 %, v zasebnem pa 5,8 % ter tako ptrosegla v,i&ino 8,3 milijard dinarjev. SpriCo boljse organizacije bela, ki naj se izvede v obntnih gospodanskih organiza-cijah, naj bi' se Stevilo zaposlenih v obrti poveCalo le ^ 2,2 %, narodni dohodek pa za 15,9 %, od tega za ‘9,9 % v druzbenem sefctorju in za 4,8 % v zasebnem sektorju. Investicijska vlaganja v obrti bodo po predvide-Vanjih za leto 1961 znaSala okoli 228,500.000 din. Za kritje veSjih potreb po investitijskih vlaganjih v os-bovna sredstva onih Obratov, ki imajo sirsi pomen, se bo moraila udelezba sredstev izven okrajnega investi-cijskcga sklada v odnosu za leto 1960 pomemlbno po-veSati. Nadaljnji nap-rcdek obrti bo dosezen z boljso orga-nizacijo dela, s smotmim in nacrtnim vlaganjem srad-stev v osnovna in obratna sredstva ter kot rezultat prej navedenih ukrepov, z dvigom storilnosti dela. Sled-nje je v veliki meri pogojeno tu dii z naidaljnjiim iizpopol-njevanjem sistema nagrajevanja po dellovnem ucinlku. Pri delu za nakazani razvoj te panoge gospod ars tva je potrebno .iizvaj ati zlas ti naislednje ufcrepe in smemice: — Proizvodna obrt mora posikrbeti za spremembo asortimenta proizvodnje, prenehati biti veja industrije in zaieti z iadelovanjem iskanih obrtnih izdelikov stro-kovne Obddlave in kvalitetne izdeJave. Postati mora proizvajalec onih izdelikov, ki jih industrij'ska proiz-vodnja ne more izdelati in ne samo onih, za katere so trenuitno industrijske kapaeitete Se nezadostne. — Storitveni obrti je posvetiti vec pozornosti kot proizvodni. Stremeti je za vedanjem obstojeciih storit-venih kapatitet, ustanaVljati manjlkajoEe in jim ustva-riti ekonomiske pogoje dela, enake kot jih ima proizvodna obrt. — Investicijska vlaganja morajo biti smotrna. VeS-ji poudarek je traba dati sctiofonim orodjem, ki so po-goj za vecjo mehanizatijo dela, za zmanjsanje odvis-nosti od ro&nega dela dn pogoj, da se tudi storitve orga-nizdirajo tako, da se bo postopno zaEela uvajati ipraiz-vodnja uslug. V letosnjem letu je na tem podroEju pr-venstvano treba pripraviti temeljite studije o organiza-ciji sodofonih metod dela za defioitame stroke. — Kjer so za ito podani gospodarski in lokatijski pogoji, je prou&iti organiziranje Obrtnih centrov kot eno izmed moznih oblik organiziranega razvoja storit-vene obrti. — Upostevaje nove smeri strokovnega izoforaze-vanja kadrov, -zlasti priucevanja na delovnem mestu, je potrebno, da obrtna zbomica usmerja to delo zlasti v dve smeri: v izobrazevanje gospodarsico ratzgladanega vodLlnega kadra .in izobrazevanje stroikovnjakov za po-samezne stroke in dela. Pri Blednjam je nujno .posvetiti ustrazno pozomost specializaciji, se zlasti za manjkajo-ie in povsem nove obrtne stroke. — Obdinski Ijudski 'odbori morajo v letu 1961 posvetiti posebno pozornost ekonomiki onih obrtnih go-spodarsfcih organizacij, ki imajo pavSalirane obveznoeti do 'druzbe. 2e izdedani predpisi o sprememtoah y na-Einu obracunavanja dajatev od osdbnih dohodkov in predvi-dene spremembe v naEinti dodocanja viSine ostalih ob-veznosti gospodarskih organizacij nanekujejo to potretoo Glede na komiunaini znaCaj nekatorih obrtnih obratov je pri le-teh dosedi zlasti naislednje: — V letu 1961 je ddkoncno resiti vpraSanje osred-nje klavnice v Celju, da se zagotovi radna oskilba ve-cine obmoEja celjskega dkraja z mesom. — Gradnjo novib pekam je pospesiti. Pri tem je treba sedanje made kapacitete nadomeatiti z velikimi pekarnami, ki naj imajo vefija preskrbovalna obmofija Razen v mofinih pinoitroSniSkih isradiSfiiih, kjer naj bi bile tudi Se v bodofie specialiizirane prodajalne knuha in pe-civa, je prodajo pekovskih izddkov prenesti v zdviilske trgovine. — V stanovanjskih skupnostih je v letu 1961 preiti iz laze druzbeno-polditifiniega lultrjevanja same organi-zaoije na SirSe zasnovano konkretno delo. V zvezi s stalnim Idvigom zivljenjske ravni bodo lente morale oti-lofiilno poseci v vse dejarvnosti, ki sluzijo izboljsanju zivljenjskih pogojev prebivalstva in raizbramenitvi za-poslenih zena. Za dosego tega smotra ipa je zlasti po-trehno: — Da pomagajo, podiprejo in usmerjajo delo sta-nov an jskih skupnosti, njihovih sluib in obratov tudi strokovni sveti Ijuidsfcilh odborov ter obrtno-Ikomunalna zbomica. — Potnelbno je dolaoiiti smotirnejise abMike, jaisnejSe pcrsptiktive in konlkretnejSe delo stanorvanjdkih skiup-nasti, kar jim mora zagatoviti 'Odlodilinejlso vlogo prti ustvarjanju in snovamju novih dbrtnih storitrvenih ka-pacitet. — Stanovamjslke slkupna&ti so ipozvane, da naatopijo kot zlbirateljii prostih sredstev piri .gdapodanskiih origani-zacijah, ki se naj anlgazirajo kot dopolnilni rviri inves-ticij v storitvene obrtne obrate. XV. poglavje VODNO GOSPODARSTVO Na paroCju vodnega goBpodar&tva so v letu 1961 predvidena po dejavnositih nasiledinja ilnivesticijiska de-la: Regulacije I | , V tetu 1961 naj bi se nadaljevsla naslednja -ragu-lacijska dela: (v milijonih din) Kraj Investitor Znesek Savinja Celje Celje Vodna sfcupnost Savinja 35 Voglajna Celje Celje Vodna -sikupnost Savinja 25 Paka Velenje Velenje Vodna sfcupnost Savinja 30 Bdlska Prebold Prebold Vodna skuipnost Savinja 20 PeSnica Sentjur Sentjur Vodna skupnost Savinja 15 MestinjSCica Sodna vas Vodna skupnost Obsotelje 5 Za vzdrzevailna dela na Sotli v Sedilarjevem bo vlo-zenih 2,5 milijonov din ter za druga 'vzdrzevaina dela na nokaterih potokih 10 mHijonov idin. Za vsa regulaoijska dela bo vlofieno skupaj 142,5 milijonov din. Melioraoije , . Nadaljovati je treba z melioracijsktiimi deli Ob Loz-nici in sicer Podlog—Zaloze, na Zepini, na Imenskem polju, na Buckom polju, ter meliorirati zemljisia ob Dravinji med Lo6ami in Radano vasjo. Investitorji in izvajalci dei bodo vodne skupnosti in sicer »Dravinja« Slovenske Konjice, »Savinja« Celje in »Obsotelje« Sinar je pri JellSah. Za ta dela bo vlozenih predividoma 63 milijonov di-narjev. , ! : za regulacije 142,5 milijonov din za melioraoije 63,0 milijonov din za regulacije hudoumilkov 10,0 miliijonov din za gradnjo vodovodov 145,5 miilijonov din za kanalizacije_________________90,5 mUijonov din Skupaj: 451,5 milijonov din e ' TRETJJ DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLAMH 1 I XVI. poglavje i OKRAJNI SKjLADI 1. Urejanje hudournikov Predvideva se ureditev hudournikov v Logaraki dolini in ureditev Gra&nice. Investitor bo Vodna slkup-nost Celje. Cenimo, da bo za vsa dela na raapoilago 10 milijonov din. Vodovodi Na obmofiju okraja bo v letu 1961 ipotrelb.no urediti • te-le vodovode: — koniati vodovod Smartno ob Dreti, nadaljevati z rakanstrukcijo vodavoda rv SlOveniSkih Konjicah in ojadati vodovod v Zrefiah ter v Vitamjiu; — nadaljevala naj bi se dela pri graidnjivodovodov v Sentvidu ipri Grobelnem, v Gomilskem, v LalSkem, v Novem VeJenjiu ter na vodovodu Celje—Vitanje. Za bOdoCi gospodarsiki razvoj bo potrebno v Celju zgraditi induBtrijslki vodovod. Zato naj bi se v letu 1961 pnipravil potreben naiirt in s tem v zvezi opravila osta-la pripravljaina dela. Vse investicijske ndloefbe za gradnjo vodovodov bodo predviidoma znaSale Okoli 145,5 milijonov dinarjev. Kanalizacije 1 V letu 1961 se bodo nadaljevala dela pri urejanju kanalizaoije v Celju, Zalou in v Smarju pri JelSah. Skuipna sredstva, ki bodo vlozena v letu 1961 na podroiju vodnega gospodarstva, bodo zmaSala: Okrajni drui-benl investicljskl sklad 1. ViSina sredstev okrajmega dmzlbenega investi-cijSkega siklada bo v sporammu z obciniskiimii Ijudskimi odbori .ugotovljena naknadno v skladiu iz velijavnimi ipredpiisi. 2. Sredstva okrajnega investicijskega siklada po bi-lanci 1. 1. 1961 znaSajo 445,451.000 din. 3. Sredstva pod tofiko 2 se delijo: v 000 din — 5e angaiirana sredstva iz prostiih sredstev prejSnjih let 156.719 — za negospodamske iravesticije 100.000 — za kmetijstvo 1961 40.000 — za gasilslki dom Celje 8.000 — za neizkoridCene, v pretdklih letilh oddbrene fcredite 13.725 — iza udeleSbo h kreditom iz banCnih sredstev 75.007 — iza ebratna sredstva 1961 52.000 4. Podbla&Ca se Svet za druSbeni plan in fiinanice, da gomje znaslke popravl in pri tem upodteva iste proporce Ce bi ise naknadno ugotovilo, da so sredstva okrajneS3 dnuibenega investicijskega skilada, ka'tera se lahlko kO' ristijo v letu 1981, ni6ja ozairoma vili j a od predvidevanJ tega druflbenega plana. URABNI VESTNIK Stran 51 Stev. 16 — 1. 4. 1061 2 Okrajni gozdnl sklad Sredstva okrajmega goadnega Sklada, ki se po do-loiilih zveznega druzibenega plana za leto 1961 lahiko koriistijo v tem -leto, znaSajo 89,097.000 dinarjev. 3. 1 Okrajni cestni sklad Stoupna sredstva Okrajmega cestnega sklada, ki se bodo po dolo6Uih zveznega druzbenega plana za leto 1961 lahko uporalblja v letu 1961, znaSaio 46,470.000 dinarjev. V ttih sredstviih je zajeta tiudi dotacija vz dkrajinega proraCuna v znesku 30,000.000 dinarjev. 4. Okrajni gasilski sklad Skupna sredstva okrajnega gasilslkega sklada za leto 1961 znaSajo 11,595.000 dinarjev. 5. Okrajni kmetijski sklad Skupna sredstva okrajnega kmetijskega sklada za leto 1961 znaSajo 12,540.000 dinarjev. XVII. poglavje DOLOClTEV KOLICIN LESA ZA POSEK V LETU 1961 I. Dolocitev kolliln stojejiega lesa za seCnjo Za posek v osnovmih gozdovih v letu 1961 se dolo-6ijo naslednje maksimalne kalidine stojedega lesa v bruto m1: Sekitor lastniStva iglavci listavci skupaj SLP I — GG Breiice 3.000 12.200 15.200 SLP I — GG Celje 19.800 23.300 43.100 SLP I — GG Nazarje 30.400 11.700 42.100 Skupaj SLP I — gozdna gospodarstva 53.200 47.200 100.400 SLP n (druibena posestva) 1.700 1.600 3.300 Skupaj dmzlbeni gozdovi 54.900 48.800 103.700 Sektor lastniStva iglavci listavci 'cd | i Zasebmi goizdovi obdine Miozirje 71.500 6.000 77.500 Zasebni gozdovi dbdine Sodtanj 11.900 4.100 16.000 Zasetoni gozdovi dbdime Zalec 18.500 17.800 36.300 Zaseibni gozdovi obdine Ctilje 7.900 10.500 18.400 Ziasebni igoZdovi obdine LaSko 4.000 15.200 19.200 Zasebni goiZdbVi obdine Sentjur 6.000 16.900 22.900 Zasebni gazdovi olbdine Smarje Zasebni gozdovli obdine 1.500 22.800 24.300 Slov. Konjice 21.700 6.800 28.500 Skuipaj zaisebmi goizdovi 197.900 148.900 346.800 Skuipna sednja v okraju 143.000 100.100 243.100 Na podlagi sklepa Okrajnega Ijudskega odbora Cel-je dne 20. 12. 1960 se pmedvideva, da se bo v letu 1961 skndilo in spremenilo v tometijska izemljiSCa 207 ha go-zdov na relativmilh gozidnih tleh. S Ikr6enijem teh .gozdov Ibo napadla Se naslednja tes-na masa stojedega dnevja v bruto m3: Sektor lastniiSittva iglavci Bstavci skupaj SLP II (gozdovi dmzben'ilh posestev) 6.900 1.500 8.400 v zasefohih gozdovih 17.100 4.500 21.600 Skupaj s krdenijem 24.000 6.000 30.000 S predvlidenimi seCnjami v osnoivnlh gozdovih, s krienjem dn se&njaml na negozdnalh pavnSinah bodo napadle nasledlnje kaliidime ikljudnih sortimentov iglav-cev v neto m3: Sekitor lastniStva I 1 I Cei. les Skupaj SLP I. GG BreZice 1.400 500 500 2.400 SLP I. GG Celje 8.300 3.200 4.000 15.500 SLP 1. GG Nazarje 17.000 3.000 4.600 24.600 Skupaj gozdna gospodarstva 26.700 6.700 9.100 42.500 SLP n. (druzbena posestva) 800 1.900 2.000 4.700 1 1 Sekitor lastnitva I ii I 1 S I Zasebni gazdavi dbdine Mozirje 30.600 11.000 12.000 53j600 Zaisebmi gazdlovi olbdine SoStanj 4.200 1.900 1.700 7.800 Zasebni gmzdovi dbdine Zalec 8.500 4.100 4.000 16.600 Zasetoni gozdovi dbdine Celje 3.000 2.500 1.900 7.400 Zasetoni igoZdovi obdine LaSko 1.100 400 400 1.900 Zasetoni gozdovi obdine Sentjiur 1.500 800 500 2.800 Zasetoni goizdovi obdine Smarje 100 300 — 400 Zasetoni gozdovi obdine SIOv. Konjice 10.100 3.400 3.400 16.900 Skupaj zasetoni igazdovi 59.100 24.400 23.900 107.400 Skupaj vsi gozdiovi 86.600 33.000 35.000 154.600 Razen fclj ucnih sortimentov iglavcev se predvideva proizvodnja se nasiledinjih koliein hlodovine ilistaiveev v neto m3: Sektor lastnisbva KoliiCima SLP I — GG Brezice 2.500 SLP I — GG Celje 5.700 SLP I — GG Nazarje 2.200 Skupaj gozdna gospodarstva 10.400 SLP II — druzbena posestva 1.000 Skuipaj druizibeni gozdovi 11.400 Sdktor laQtniStva Koiii-Cina Zasebni gozdovi obcine Mozirje 900 Zasebni gazdavi dbcine Sdstanj 400 Zasebni gozdovi dbCime Zalec 2.100 Zasebni goadovi obcine Celje 1.400 Zalsebni -gozdovi obcine Lalsko 2.200 Zasebni goizdavi obcine Semtj-ur 1.600 Zasiabni goZdovii obcine Smarje 2.700 Zalsebni gotZdovi obCine Slov. Konjice 500 Skupaj zasebni -gozdovi 11.800 Skupaj -vsi gozdovi 23.200 XVIII. poglavje RAZDBLITEV SREDSTEV GOZDARSTVA 1. V dkrajni gotzdini sklad se steka od diruziberah goz-dov 45 % od cene lesa na panjiu, 45 % od prodaje po-stramskih gaz'dniilh proizrvodav in enalk dei dohcdkov od pladamih gozdnih skod. Od prispeMkov od sednje lesa v zasebnih gozdoviih se siteika v okirajni goadini slklad 35 % teh prispevkov. 2. Ker Se mi dakomCno izvrSena organizacija kmetijslkih zadrug, bo sredBitiva za vzdrzevanje zaisebnih gozdov, ki bodo preostala po vpladilu defla prispevika v dkrajni gozdmi slklad, raizporedil ma obmoCme ikmetijslke zadmge oziroma one gocadnagaspodarake organizacije, ki bodo nosilei druzbenih obveznoati gozdarstva v zasebnih gozdovih, na paredlog Okrajne upraive za gozidarstvo Svet za gpzdarstvo OLO Celje. XIX. poglavje SREDSTVA ZA PRORACUNE Delez za obdimske prorafrune bo dolodem s posebnim odlakom. XX. poglavje OKRAJNI SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV 1. V okrajni slklad zdrarvstvenega zavarovam-ja kme- tijskih proizvajalcev -vplacajo v 'letu 1961 ofodimtiki Ij-ud- siki odbori 33 % od -splosnega prisipevka, jejo kmetijslki -proiizvaj-allci. ki ga plaicu- XXI. poglavje OKRAJNI PRORACUN Sredstva okrajnega proraCuna -bodo anas ala za leto 1961 (v 000 diin); 1.057.148 ter bodo razporeljeina takole: — adminiisitrativini praracun 527.398 — dotacije samositojnim zavodom — dotacije -druizbenim organizacijam 88.920 ■in dmstvom 86.550 — dotacija skladiom 36.000 — dotacije obcin-skim Ijudtekim odborom 40.000 — praraiCunska rezerva 133.722 — ruegosipodiarsike inveaticije 144.558 . XXII. poglavje UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH PLANA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OKRAJA CELJE ZA LETO 1961 1. Priisrtojni okrajni in obciniski organi morajo islter-beti, da bodo ddlocila okrajinega in obfiinisikih druzbenih planoiv glede temeljmih raizmerij na posameznih goisipo-darskih podrocj ih dbSledmo uipoStovana. Naldalje mora jo druzbeni plani sitallmo sipremljati njihovo izvajanj6- Gkrajnemu Ijudskemu odibora morajo prodiiagati uterepe, ki so ipotrebni za vslkladitev dbdiniskih in druz-beniih planov z okrajnim druzbenim planam ali za iz' polnitev okrajnega druSbenega plana. 2. Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodamsikiih arganizacij, naj zibori proizvajalcev idb' dimskiih iljudisfcih odbarov obcasno razpravljajo o 't01?1 vpraSanju ter na podllagi teh raaprav in mnenj sind'1' katov in zbornic dajo priporooila za smotroejiSo upora-bo isredlstev, Ce ibi se ugotovilo, da jih gospodarsike er-gamizacije ne uporabljajo v skladu s smemicami druZ' benega plana in po naCelu dotorega gospodarjenja. 3. Da bi se toaoodinirano in smotmo uporabljala srddsitva okrajnih sklariov, lahiko -okrajni Ijiudski odboi" doloCi, da je tneba predloziti programe za uporabo sredstev in predraCiune (pred nj ihavo patrdiitvijo v mne-nje dkrajnemu Ijiudakemiu odboru oczimma orgamx, k’ ga ta idoloCi. y- CETRTI DEL. XXIII. poglavje KONCNE DOLOCBE 1. Svet za druzbeni plan itn finance okirajnega Ijud-sikega ddibora je pooblasden totonaidiiti ita druStoenl iplan. 2. Ta druzbeni -plan se ob.iavi -v Uraidinem Mistu LRS in v Uradinem veistniikiu dkraja Celje. Velja od 1. janu-arja 1961. St. 02/3-30-5/2-61 Celje, dne 31. marca 1961 Predsednik okrajnega Ijudskega odibora Riko Jernian 1. r. 124 Qkrajni Ijudski odibor Celje je po 14. dlenu zaikona o ipnoraitunih in o fimansiranju samostojnih izaivodiov (Uradni liist FLRJ, st. 52-847/59) din 64. Clenu zakona o dkrajnth Ijiudsfcih odborih (Uradni list LRS, st. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajakev dne 31. marca 1961 spnejel ODLOK o proracunu okraja Celje za leto 1961 1. clen Okrajni proradun za -leto 1961 otosega: din doihodke Uradni vestnik okraja Celje< v Celju — Urcja uredniSki odbor — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP >Celjski tisk< v Celju — UredniStvo in uprava je v Celju, Trg s> obode Stev. 9 — Tei. Stev. 39-11 do 39-15, interna Stev. urcdniStvn 12, uprava 22 — Narodnina znasa letno 1.200 din, cena posamezni Stevilki 50 din — Teko6i radun: 603-70/2-599. 1 V^'Ca