SEZONA 1925/26. — 1. DECEMBRA 1925. — ŠTEVILKA 7.
I!:ii!iij!!l!  ....."'M	!;:y	'■	•	. '-.illiiMi-i-li^lllliMIIIIPIllIllIhniiv : !:i ISl^^.rilHIlilHIIIIiiHilIllilllllil
GLEDALIŠKI LIST
KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
IZHAJA 1., 10., 20. V MESECU	CENA	5	DIN
  ..........................
Leonid Andrejev: »Profesor Storicin“.
Z notranjim dozorevanjem v »skromnega in tihega ruskega človeka, ki živi »z ogromno potrebo po lepoti , po pravem človeškem in resnično osebnem življenju, korak do koraka s tem dozorevanjem je jel proti koncu svojega življenja Andrejev občutevati osamljenost in grozno bolečino takega rojstvu notranjega človeka posvečenega živlenja. Zakaj osamljenost in bolečina? Veliki in globoki duhovi so vselej samotni in često ostanejo nerazumljeni do konca. To čuvstvo samote izpoveduje Andrejev z očitnim naporom izčrpati ga do kraja v vsej bolečini najprej v >Profesorju Storicinu , pozneje v Tistem, ki dobiva klobute«, končno in najbolj trpeče pa v posmrtni drami, Ivi jih je dal podnaslov pesem samote«. Bolečina pa že v sami osamljenosti, v odtujenosti, v zavesti, da teče veselo in pisano življenje svojo pot, da pa vendar ne sme z njegovim tokom, kdor hoče ostati čist in samemu sebi zvest. Bolečina je v tem, da tega ne razumejo uiti najbližji ljudje in da se užaljeno življenje bori zoper njega, ki hoče svojo pot in da ga z grožnjami in izkušnjami odvrača in zadržuje. To je čustveni svet profesorja Storiciua. Življenje ga je kakor nalašč obdalo s sirovo umazanostjo in mu oskrunilo najbližje — dom in rodbino. Toda isto lokavo življenje mu je dalo tudi izkušnjavo, obožujočo in ljubečo ga knežno Ljudmilo Pavlovno. Ali Stoficin ostane neomajen, previsoko v svet resnice se je že povzpel, da Ivi ga mogel svet še dobiti v svojo oblast. Ko ga umazano življenje njegovega doma postavi pred odločitev: ali sramoto prikriti ali javno priznati, se odloči za priznanje, zakaj zanj ni več ozirov, ni več strahu pred ljudmi, zanj je samo še resnica. Tudi ljubezen Ljudmile Pavlovne mora zavrniti, zanj ni več umrljive ljubezni, zanj je samo še nestrohljiva ljubezen, knežna pa ga ljubi smrtno in gre v junaško in visoko življenje zaradi njega, ne pa zaradi resnice same. To spoznanje je poslednja bolečina njegovega življenja in njegovo poslednje junaštvo. Kadar bo vaše življenje tako lepo, kot je vaš obraz, pridite k meni«. Cena, ki jo mora plačati za čistost svojega življenja, pa je življenje samo. Življenje mora Storicin dati za to, da se ohrani umazanosti in da se izvije iz mamečega objema življenjske sladkosti, zato koraka strašno visok, tuj iu nerazumljen med najbližjim prija-
/
teljem in med ljubečo žensko ves sproščen in edino resnici posvečen v smrt, v odrešenje od vsega. Še pri tem poslednjem koraku vrže življenje svoj strup nanj: smrtno pot nastopi Storicin v vojaški uniformi svojega prijatelja, ki mu je tako smešno majhna in ki se tako smešno prilega njegovi človeški svobodnosti.
Toda Andrejev ne dovoli, da bi kdo preklel življenje in svet, ki sta ubila tega svetega romarja. To prepreči s tem, da ju s svojo grožnjo proti nebu in s svojo psovko zoper Boga prekolne dobri toda omejeni »realisti Telemahov. Videli smo i Telentahova i Storicina in smo z lastnimi očmi spoznali nemoč tega realista, razumeti visokega prjatelja. Zato za njegovim vzklikom slutimo -isto nemoč in zazdi se nam, da se nam je razodela v žalostno lepi usodi tega mrtvega moža skrivnost tiste Modrosti, iz katere izvira oboje — dobro in zlo življenja in v katerih imata svoj zmisel in namen umazanost in čistost, smrt in nestrohljivost. Poleg svoje glavne misli nam razodene profesor Storicin bežno podobo tega skrivnostnega svetovnega srca, kakor se je pokazala Andrejevu v njegovih najjasnejših trenutkih.	J.	V	i	d	m a r.
K. Scheinpflug: „Druga mladost".
K. Scheinpflug, urednik praškega dnevnika »Nar. Listy« in avtor rodbinske drame »Mrak in »Geysir , je napisal tokrat veseloigro iz rodbinskega življenja. Obravnava aktualni problem umetnega pomlajevanja. Avtor nas uvaja v dve mirni in srečni družini, katerih očete, profesorja in trgovca, pomladi nj^ni bivši sošolec dr. Orlov.
Petdesetletnika z velikimi izkušnjami hrepenita po mladostni moči, katero hočeta uporabljati samo v korist vede in za izboljšanje socialnega položaja svojega naroda. Sošolec notar Klement gleda na vse to z veliko skepso in je odločen nasprotnik umetnega pomlajevanja, a goreč pristaš zdravega in prirodnega čuvanja življenskih sil na temelju Sociologije in liigijene. Ko sta petdesetletnika pomlajena, vidita, kako bridko sta prevarana. Kajti petindvajsetletnika v moderni fazoni ne spadata več kot soproga in zakonca k štiridesetletnim ženam in kot očeta k odraslim otrokom. Lahko si mislimo, kako različne, zanimive in komične situacije in zamenjave nastajajo iz frapantne sličnosti pomlajenega očeta in sina. V prologu dokazuje notar Klement, da je največji mik mladosti novost vseh vtisov«; ta mik pa se z obnovljeno mladostjo ne povrača. Končno pa doživi prof. Orlov, goreči pristaš umetnega pomlajevanja, bridko razočaranje: njegov pomlajeni dr. Jamagata, genialni iznajditelj in ravnatelj njegovega sanatorija in ki mu je služil za reklamo — pobegne s cirkuško jahalko.
Komedija je moderna in obravnava Voronovo in Steinacliovo metodo pomlajevanja s precepitvijo opičjih žlez na človeka. Začetek in konec sta resna, dočim pa je medigra persiflaža umetnega pomlajevanja in njegovih posledic. Zato je to delo čisto svojevrstno in na vsak način zelo zanimivo.
2
Licitarsko srce.
Licitarsko srce je balet v treh slikali, za katerega je napisal glasbo in sestavil scenarij kapelnik zagrebškega gledališča Krešimir Baranovič. V baletu nastopajo fant, lectar, dekle, cigan, fantje, dekleta, starci, starke, otroci, tamburaši, gajdaši, cigani, ciganke in krčmarji. Figure iz lecta so štiri deklice, štrje fantje, šest konj, šest velikih in dve mali srci. Prva slika: širok prostor pred cerkvijo v nedeljo popoludne. Žegnanje je. Narod sedi pod šotori, mnogi prihajajo in čakajo večernice. Tamburaška družina svira na desni, gajdaši pod levim šotorom. Poskušajo se, kdo bolje zna. Da bi bilo še živahnejše, nastopijo še cigani s svojo godbo. Hrup je večji in večji, en cigan pleše in pridruži se mu nekoliko pijancev. Cerkveni zvon vabi na večernico. Ples preneha. V krogu svojih družic se približa dekle. Istočasno prihajajo fantje in med njimi on. Njegovi drugovi stopijo k dekletom in se z njimi šalijo. On stoji kakor v strahu, vidi se, kako težko se odloči, da se jim približa. Ko ga ugleda dekle tik sebe, mu obrne hrbet in odide 1 v cerkev. Fantje ga tolažijo, ko pa vidijo, da je vse zaman, se odstranijo. Sam gleda žalostno za dekletom, ki je odšlo v cerkev. Nato gre h klopi. Ljudstvo odhaja deloma v cerkev, deloma pod šotore. Pozorišče se izprazni. Zvon utihne. Ljudstvo pod šotori se tiho zabava. Fant strmi v daljavo. Prostor pod cerkvijo se mrači. Mrak je pokril vse, samo fant in medičarjev šotor sta ostala svetla. Iz šotora se čujejo neki čudni glasovi, neka tiha pesem in posebna svetloba se širi izpod njega. Medene podobice sijejo. Fant vstane kakor v sanjah in očaran od pogleda, ki ga je uprl van medičar, koraka nezavesten proti šotoru. Tihi zvoki postajajo glasnejši. Fanta privlači neznana sila. Medičar mu gleda v oči in bere v njih vsrt njegovo gorje. Da mu punčko iz lecta. Fant jo molče gleda in nič ne odvrne. Glasba iz šotora postaja glasnejša. Medičar se nečesa spomni, izbere majhno srce in ga daruje fantu. Glasba iz šotora je na višku in se polagoma miri. Cerkveni zvon se oglasi spet, toda tiho kakor iz daljave. Svetloba narašča in zvon poje glasnejše, narod se vrača iz cerkve. Fant stoji mirno pri šotora, obrnjen s hrbtom proti cerkvi. Nihče ga ni opazil. Vsi, ki so prišli iz cerkve, so svečano in mirno razpoloženi, ali živahne gajde že naznanjajo kolo. Med svojimi družicami je prišla zadnja iz cerkve ona. Vse so vesele in nemirne. Zdaj se fant naenkrat obrne in gleda neodločno nanjo. Štiri
Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo dober
gramofon
A. Rnsberser, Ljubljano
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5.
Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „Glas svojega gospoda".
1 ZAJUTRKOVALNICA	ZAJUTRKOVALNICA	\
T MENCINGER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 I PRISTNA VINA !	NIZKE	CENE! - - t
■ftlllMIlIHlliiiiiiiiiiiHIttHIIIHIlilMHIHHIIIIItnilllllllllillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIUHHIIIfllllllMHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIHtllMIHIMIlff
3
deklice se primejo za roke in zaplešejo kolo. Pridružijo se jim še štiri in gajdaši privabijo s svojo muzko tudi moške. Fant se bliža dekletu, držeč v roki srce iz lecta. Vsi gledajo, kaj se bo zgodilo. Fant stopi k dekletu in ji ponudi srce.-Ples je obstal, gajdaši utihnili. Dekle se globoko zagleda v srce in ne vidi fanta. Narod se čudi. Vsi vedo, da ga ona ne mara. Pozoriššče naglo potemni. Nihče se ne premakne, kakor bi bili vsi očarai. Skozi temo pada žarek svetlobe na malo srce iz lecta, ki se blišči kakor dragulj. Zastor pade. — Druga slika: Na odru je šotor, poln podobic iz lecta. Fant in dekle sedita mirno v prvi vrsti. Muzika zaigra nalahko neko groteskno temo, po kateri se vse podobice ritmično premikajo. Mirna sta le dekle in fant. Kretnje podobic postajajo živahnejše in določnejše. Prične se ples. Štiri deklice vstanejo in kot radovedne žene ogledujejo novince v prvem redu. Fantki se pomikajo naprej in kakor da karajo deklice zaradi njihove radovednosti. Končno jih pozovejo na ljubimkanje. Par za parom izginja. Ko so se pari poizgubili, poskočijo konjički k parčki; ter spet odskačejo na levo in desno. Novi motiv glasbe oživi tudi »srca;, 'liho, kakor da plavajo nad zemljo, priplešejo do fanta in deklice. Ztt trtenotek obstoje, pa se hitro spomnijo, kaj je potrebno. Zaigrajo okoli parčka, končno pa se prikaže poleg fanta in dekleta po eno malo srcc|, oči vid no njeno in njegovo. Mali srci začneta trdoglavo in uporno oživljati fanta in deklico. In zares: parček se prebuja in oči se jima srečajo v dolgem iskrenem pogledu. Polagoma vstaneta in čutita v sebi porojeno ljubezen in se poljubita. Ta poljub spravi pokonci vso družino, ki se od vseh strani vrača. Splošen ples. Srca plešejo kolo, na sredi sta dve mali srci, eno z vencem za nevesto, drugo s kito cvetja za mladeničev klobuk. K61o se razklene. Fant in dekle poklekneta pred srcima, ki ju ovenčata. Splošno veselje in ples. V tej radosti zaide mladi parček popolnoma v ospredje. Zastor za njima pade. Pozorišče potemni. — Tretja slika: Dekle uporno gleda srce. Vse, kar se je zgodilo, se ji zdi kakor v snu, zafto pogleda začudeno zdaj fanta in zdaj okoli sebe. Ponudi mu roko. Ko navzoči to vidijo, zaploskam z rokf>mi. Vsi se radnjejo in gajdaši zaigrajo. Zaplešejo kolo pa brez mladega parčka, ki stopa spremljan od drugov, proti šotoru. Ko prideta fant in dekle do medičarja, se ustavita. Medičar ponudi tudi nji majhno srce in dekle se 'ozre na svoje, katero drži v roki. Vzame medičarju srce in ga ponudi fantu. Iz kola stopijo deklice, primejo parček za roke in ga odvedejo v kolo. Nato vsi zaplešejo. Večerni zvon se oglasi 111 počasi pada mrak. Vsi se pomirijo in se prično razhajati. Prostor se izprazni. Medičar je spustil zastor pred svojim šotorom. Izza zastorja se prikažeta dve srci. Eno teče v ozadje, pa priteče hitro nazaj ter kaže' s prstom na hišico, kakor da hoče reči:	Ljubita se . Srci se objameta. —•
Zastor pada.
MIKLAVŽEVA ZALOGA
(damski oddelek^ je napolnjena s posebno lepimi volnenimi telovniki, ki jih bodo naše dame brezdvomno najbolj vesele, dalje z nogavicami, rokavicami i. t. d. — Za Miklavža najugodnejši nakup pri
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19
4
E. Adamič: „Iz moje mladosti".*
i.
Ob zibeli.
Mati. ziblje svoje dete in ga uspava s pesmijo.
Otrok zaspi in mati sanja: dete raste in se veselo igra. — Dete se prebudi. Zopel ga mati umiri. Sanja dalje; dete raste. Doraste v mladeniča.
Junak bo! Slaven! Od matere pojde! Oženi se! Veselo svatbo praznuje! Sama ostane mati! Kje bo sin, ko pride k njej smrt? — Nemirno dete jo predrami iz sanj.
Zapoje mu in sama sredi pesmi zaspi ob zibeli.
II.
Mož z medvedom.
H ec a se vsiplje z vseh strani. Mož z medvedom je tu!
Medved pleše, a mož-sironiak vrli svojo lajno in s klobukom v roki in >. bolnim pogledom prosi milodarov. Otrokom zabava — njemu grenak kruh. Medved pa se nerodno vrti in nezadovoljen renči.
III.
Sveti Trije Kralji.
Večer Treh Kraljev. Prihajajo!
Vsak s svojim spremstvom. Vsak se pred nastopom globoko prikloi: Ko vsak zase odpoje. ]>oio skupaj! Poklonijo se in odidejo.
IV.
Mati je bolna.
žalosten se otrok igra misleč na bolno mater. Kaj' če umre? Skeči k materi in postelji. Mirno spi. V iskreni, globoki molitvi prosi za materino zdravje. Umiri se.
V.
Pripovedka.
Vsako leto zahteva strašni zmaj mlado deklico kot žrtev. Žreb odloči, da mora pasti kraljičina, raka sama svoje usode in zmajevo rjovenje se že čuje. Prijaha mladi neznani kraljevič. Hoče kraljičino rešiti. Začne se boj, v katerem zmaj izgubi vse svoje glave. Zvija se v smrtnih bolečinah. Od daleč pa se čuje prihod žalobne procesije, ki naj prinese nazaj v grad, kar ie še od / kraljičine ostalo. A tu kraljevič zmagoslavno stopa s svojo oteto kraljičino na svatbo.
* To suito bo izvajal operni orkester na narodnem prazniku v opernem gledališču dne 1. decembra t. I. pod vodstvom direktorja opere, gospoda Mirka Poliča.
IVAN PERDAN, Ljubljana
Veletrgovina špecerijskega blaga. Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic.
5
Razno.
Pregled repertoarja naših gledališč za mesec september 1925.
1. Beograd.
a) Drama. Nušič:	Nahod; Gerardin-Spitzer':	Če hi ho-
tela (2); Bartulovič: Bedna Mara (4); Dojčinovič: V zatišju (3); Braclivogel: Narcis; Shakespeare: Othello; Nicodemi: Zora, dan, noč; Veselinovič -Brzak: ičido; Nušič: Nahod; Nušič: Knez Seni-berijski; Ibsen: Nora; Fracaroli: Mala Biraghi; Bunič: Zona Zam-firova; Dumas: Kean; Nisse: Pai-iška sirota. — b) Opera. Delibes. Copelia; Verdi: Aida (2); Puccini: Tosca; R. Korsakov: Carska nevesta; Verdi: Rigoletto; Čajkovski: Labodje jezero (H); Offenbach: Hoffmannove pripovedke; Rossini: Seviljski brivec; Puccini: M. Butterfly; Gounod: Faust; Havely: Židovka; Leoncavallo: Pagliacci; R. Korsakov: Šeherezada; Thomas: Mignon.
2. Zagreb.
a) Drama. Sha\v: Sveta Ivana (H); Slavnostna predst. 1000 letnice hrv. kr.; Dimitrijevič: Pirovanje (4); Nicodemi: Scampolo (2); Strozzi: Ecce liomo (3); Popovič: K.ir Janja; Buchbinder: On in njegova sestra. — b) Opera. Gounod: Faust; Musogorski: Soročinski semenj; Wagner: Lohengrin (2); Puccini: La Boheme; Smetana: Prodana nevesta (2); Tijardevič: Pierrot Ilo; Hirsch: Knez Bonmarche (2): Verdi: Aida; Kalmann: Bajadera (2); Verdi: Rigoletto: Zajc: Zrinjski; Baranovič: Licitarsko srce; Schumann: Karneval; R. Korsakov:	Capriccio Espagnol; Stein: Kneginja
Čardaša (3): Puccini: Tosca; Puccini: M. Butterfly: Borodin: Knez Igor (2); Strauss: Netopir; Bizet: Carmen; Verdi: Trubadur (2).
Osijek.
a) Drama. Vojnovič: Allous enfants; Miletič: Tomislav (3); Im-pekoven: Maksimilijan Verni; Herzer: Morfij (2). b) Opera. Kal-man: Kneginja čardaša \(2); Verdi: Aida; Kalman: Grofica Marica (3); Halevy: Židovska; Puccini: M. Butterflv: Millocker: Začarani dvor (4) (4); Massenet: Pelivan sv. Gospe (3): Simfonijski koncert; Kalman: Holandska ženica.
4.	Split.
a) Drama. Vojnovič: Prolog nenapisane drame; Vojnovič: Ma-škarate ispod kuplja; Mere: Iskušenje; Sba\v: Pvginalion; Svečana predstava u poča°t Nj. Veličanstva. — b) O]) e ra. Koncert ; Zore'.
V. BESTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524.
6
O naši vprizoritvi Langerjere »Periferije« pišejo »Nar. Listy< v prilogi •/, (Jue 21. nov. t, !. med drugim:	V	Ljubljani, idiličnem provincialnem
mestu, kjer pa je koncentrirano skoro vse kulturno življenje slovenskega naroda, ni nobene periferije, kakor jih imajo velika mesta. Zato ni čuda. da niti Langerjeva praška Periferija ni mogla lako iz srca govoriti ljubljanski publiki, kateri je bolj ugajala s svojo filmsko tehniko, zanimivostjo ozračja in dejanja, kakor pa z idejno vsebino. Ampak kljub temu se lahko reče,? da si je že pridobila interes publike, dasi jo je kritia odklonila.
Na ta način je Langerjevo Periferijo razumel g. Šest, ki je delo prestavil in vprizoril. Šest, ki ni imel na razpolago kolorita domače periferije, ki naj bi mu pomagala za ilustracijo, si je pomagal z internacionalizacijo. Ni postavil praške ali kake druge periferije, temveč internacionalno /. njenimi tipičnimi znaki, koloritom in dušo, Nato pohvalni omenjajo gg. Nablocko, Rogoza, Kralja, Pluta in Cesarja ter izraža nado, da bo delo imelo še dolgo uspeh na našem odru.
DRAMA.
ZA NARODOV BLAGOR.
Komedija v štirih dejanjih. — Spisal Iv;1 n Cankar.
Režiser: M. Skrbinšek.
Aleksej pl. Gornik ...................:	...	................  .	Levar.
Dr. Anton Gro’zd, dež. poslanec, obč. svetnik itd...................Cesar.
Fr. Herzmansky, Ljubljana
Prva najstarejša cvetličarna se je priselila iz Prešernove ulice na Stari Trg štev. 3 Priporoča se cenjenemu občinstvu.
	EN GROS	»ELITE d. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 - Največja konfekcijska trgovina - Mojstrsko krojena damska in moška oblačila
	KONFEKCIJA LASTNA IZbELAUA	
	EN DETAIL	
		
PRISTOU & BRICELJ dubu/im
Prvi najstarejši specfjalni strokovno - tehnični
atelje za črkoslikarstvo se najtopleje priporoča za	Lrfiv?
slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. ,	Telefon	908
7
Katarina, njegova žena ....................................................Juvanova
Matilda, njegova nečakinja.................................................Šaričeva
Dr. Pavel Gruden, državni poslanec, obe. svetnik itd..........................Peček
Helena, njegova žena......................................................Medvedova
Jožef Mrmolja,	občinski	svetnik.......................................Gregorin
Klander, občinski svetnik......................................................Plut
Mrmovljevka ..................................................... ....	Rakarjeva
Julijan Ščuka,	žurnalist	.....................................Skrbinšek.
Siratka, literat ............................................................Jerman
Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov..........................................Jan
Profesor Kremžar ............................................................ Lipah
' Stebelce, poet ..............................................................Drenovec
Slabo oblečen nilad človek ..................................................Sancin
Hišna pri Grudnovih ......................................................Gorjupova
Prvi občinski svetnik....................................................... Danilo
Drugi občinski	svetnik ....	 Smerkolj
Tretji občinski	svetnik	.........................................Medven
Peter, Gornikov sluga.........................................................Košič
Začetek ob 20. — Konec ob pol 23.
VERONIKA
Tragedija v petih dejanjih (sedm
Herman II. Celjan . . . Levar Friderik II., njegov sin . Rogoz Jelisava Frankopanka, Friderikova žena . . Marija Vera Vitez Jošt Soteski . . Gregorin Vitez Ivan Sevnič&n . Drenovec Nerad, oskrbnik v Krškem
gradu ...................................Plul
^IHIHIUIIIIIIItlllllllllinnittlllltlHHIIIIIIIIHMlIt1;'!! 1 Mii:...
:IVdN Q/UŠEK
DESENIŠKA.
ih slikah). — Spisal Olon Župančič.
Režiser: O. šest. Brigita | Jelisavini | Vera Danilova
f> el a	J dvornici I
Hermanov kancelar Friderikov pisar . . Pravdač . . . Bonaventura .	.
Deseniški gospod
Juvanova Jerman Jerman . . Kralj Skrbinšek Lipah
Veronika, njegova hči . Šaričeva Sida, njegova sestra . Medvedova
, ;;mu;:ii-i^iiiiiiiiii:';iuiu>liiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinii!iiiiiuiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiHiiitiiiig
- - r«PIRK6 TRGOVINA ~|
LM%LJmAt SV, PETRA 2 l MZ^LEbiNlKE,	P@VSTETEp	PISMENI	I
j PAPIR V K4RTOHIH IP n ATAH, F1PE VR5TE, NOTEZI, I
Ppoezjje, ^!LiqnEc Kamomsrnu rurasN^ mrilaI
'~im:nnniimniiimnirqimniiiiiimn!ii;:i>iiiiHiiifliimiiiniiHUiiiuiiiiiHiiuiiii!ii!iM!iimmnmiminniRini!umiiitii!iitii!i::'!:i!iii!:ii!iiiiMiHinuin!iii!iiii!iiuiii!iiiiii!iiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiitnniuimiiinnnii!ni:iil
j TONI JAGER-ČERNE & Ko.
• TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH
j LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1
8
ZAPELJIVKA.
Drama v štirih dejanjih. — Spisal Cv.
Lenka..........................Juvanova
Kaira, njena mati . . Rakarjeva Urhec, njen otrok Mirtov Pavle .... Gregorin Jera, njegova teta . . Marija Vera
Meta...........................Šariceva
Tomaž, gostač in dninar . . Levar
Golar. — Režiser: M. Pugelj.
Tilen, krčmar ...... Cesar
Gontar, kmet ..... Lipah
Mina, njegova žena . . Gorjupova Gašparček, pastir .... Jan
Prvi kmet...........................Danilo
Drugi kmet . . . . . Skrbinšek
PKOFESOR STOKKIN.	
Drama v 4. dej. — Spisal L. Andrejev. — Poslovenil	J. Vidmar.
Režiser	: M. Skrbinšek.
Storicin Valentin Nikolajevič, profesor . . ^ .	
Jelena Petrovna, njegova žena 		
Volodja | (			, , . , Jan
Sergej J s,nova |		
Modest Petrovič, brat Jelene Petrovne		
Telemahov, Prokopij Jersejevič, profesor		
Savič. Gavril Gavrilovič 		
Ljudmila Pavlovna 		i Šaričeva
Mamikin 		, , , Jerman
Dunjaša, služkinja pri Storicinovih		
	
Geuadij, vojaški sluga		
Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko‘
Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg- 20 in Aleksandrova cesta 1.
Podružnice:
Zagreb, Račkoga ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br. 44
Najpopolnejši in najceneji domači izdelek.
Mamifakturna ¥7*n i j	D ¥ •
trgovina I 3.D13.I11 (	s Jurjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5.	
Točna in solidna postrežba.	— Cene zmerne.
9
PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA.
Dirigent: M. Polič.
I. del.
1. Mirko Polič: Smrt majke Jugoviča, predigra za veliki orkester.
2. liisto Savin: Prolog iz opere »Gosposvetski sen . poje operni pevec g. Julij Betetto s spremi,jevanjem orkestra.
3. Emil Adamič: h. moje mladosti«, suita v petih stavkih: a) Ob zibeli, b) Mož z medvedom, c) Sveti Trije Kralji, č) Mati je bolna, d) Pripovedka.
II. del.
MC1TARSK0 srce.
Balet v treli slikah. Scenarij sestavil in glasbo zložil Kr. Baranovič. — Plese naštudirala: M. Tuljakova. Dirigent: M. Polič.
Mladenič.....................................................................  Golovin
Medičar ........................................................................Meglič
Cigan .	   Jančar
Pijanec.........................'	...	..................................... Povhe
Mladenka ..................................................................  Tuljakova
Njegovo srce ..........................................................mala	Jezeršek
Njeno srce.................................................................mala	Jakše
Mladeniči, dekleta, starci, starke, otroci, lamb u;;ši. gajdaši, cigani, ciganke, gostilničarji na žegnanju.
Medene figure: štiri dekleta, štirje fantje, šest konj, šest velikih src. 1. slika; Pred cerkvico pred blagoslovom. Cerkveni praznik. II. slika: Medičarjev šotor. III. slika: Kakor prva.
Prva vprizoritev v Zagrebu, 17. junija 1924.
Cnrlnsbo posrednišlii špedicijslil bureou
Maribor,
Jesenice.
lORom
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 41.
Remington mod. 12
najnovejši ainerikanski pisalni stroj
dobavlja samo tvrdka
Franc Bar T* Ljubljana
Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407
10
MRTVE OCI.
Dramatična pesnitev s predigro, spisal H. H. E\vers in Marc Henri. — Uglasbil E. T)’Albert. — Dirigent: N. Štritof. —	Režiser:	0.	šest.
Pastir ........................Banovec
Kosec ..........................šubelj
Pastirček .... Korenjakova Kosci	*	*	*
Arcesij, poslanik rimskega senata v Jeruzalemu. Holodkov Myrtocle, njegova žena.
Korinčanka .....................Galeta
Aurelij Galba, rimski
stotniik .....................Kovač
Arsinoe, Myrtoclejina
sužnja ....................Ribičeva
Marija iz Magdaie . . Thierrv Ktesifar, egiptovski čarodej, mazač . . . Mohorič
Rebeka ....................Koreninov*!
Rut ..........................Ropasova
Esther .......................Jeromova
Hroma žena .... Assejeva Sara .........................Ramškova
Prvi Žid Drugi Žid Tretji žid Gelrti žid
Rus Josip . . Janko . Šubelj . . Bekš
Pastir, Arcesijevi sužnji in sužnje, židovski narod. — Dejanje se vrši pred Jeruzalemom na Cvetno nedeljo, ob prihodu Jezusovem. Začenja ob vzhodu solnca, konča ob njega zahodu.
EVA.
Opera v 3 dejanjih po drami Gabriele Preissove spisal in uglasbil J. B Foerster. — Prevei A. Funtek.
Dirigent in režiser: A. Balatka.
Eva, šivilja . Thierry-Kavčnikova j j Samko, krznar .... Holodkov Manek, kmečki sin . . . Banovec j Zuzka, dekla ..... Ribičeva Meijanovna, njega mati . Ropasova | Rubač, delavec........................Perko
\
V.
Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki
Vaso Petričič nasl. Samec
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 21.
\
Cvetličarna „Niza“
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 30
sprejema naročila na šopke, vence, aranžmaje i. t. d. i. t. d Priporoča se cenjenemu občinstvu. Konkurenčne cene.
11
DON JUAN.
Opera buffa v dveh dejanj ih (desetih slikah). Besedilo spisal Lorenzo da Ponte. — Uglazbil W. A. Mozart.
Dirigent: N. Štritof.	Režiser:	O.	Šest.
Don Juan, mlad lahkomiseln kavalir...........................................Balaban
Donna Anna	  Čaleta
Don Octavio, njen zaročenec ...................................................Kovač
Stari Comthur, oče Donne Anne.................................................Rumpel
Donna Elvira, zapuščena ljubica Don Juana.................................Thalerjeva
Leporello, Don Juanov sluga..................................................Betetto
Massetto, kmečki fant .........................................................Zupan
Zerlina, njegova nevesta ..................................................Lovšetova
Kmetje, kmetice, godci, kavalirji, dame, sluge.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiuriiinmiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimniiimiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiTTi
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
1.	decem.	torek	Zaprto.
2;	„	sredo	Za narodov	blagor...............Red	D
3.	„	četrtek	Veronika Deseniška .... Red	C
4.	„	petek	Zapeljivka	'.................Red	E
5.	„	sobota	Zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
1.	decem. torek	Proslava	narodnega	praznika.
Koncert in balet.
„Licitarsko srce“.....................Izven
2.	„	sreda	Mrtve oči.............................Red	E
3.	„	četrtek	Zaprto.
4.	„	petek	Eva...................................Red	B
5.	„	sobota	Don Juan..............................Red	F
KRZNARSTVO P. SEMKO
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1. Priporočam bogato izbiro kožuhovine. — Nizke cene.
(HiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiMiiiiiiHiMiiiiHitiiiuiiiiHiniiumimiiiiiiiiiiHHiiimiiiiiimMiiiiiitiiiiiiiiiiiiHuiiiiHimiuiiiniiiiiiimiinHiiiiiiMiiiiiiii
Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Fran Lipah. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.