Štev. 21.
Cena ednoga drobca 1 krona.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Naš poslanec so govorili.
Nikdar ešče nej v parlamenti Prekmurski Slovenec govoro. Oni so prvi. Krepko so zagovarjali naše prekmursko ljüdstvo. Govor je geno vse nazoče! Ešče ministri so njim gratulerali. Zdaj znamo, ka smo pravoga človeka poslali v parlament, očo naših sirot. Njuv govor v celoti objavimo. Na prošnjo i posredüvanje našega poslanca so g. minister dr. Kukovec dali brezplačno dva vagona
zrnja za naše sirote, so dovolili, da smejo naši delavci iti na Vogrsko za zrnje delat, so odredili, da se od sirot ne smejo zahtevati obrtni listi i se ne sme térjati teliko plače od tistih meštrov, ki samo zvűnredno delajo, navadno so pa poljski delavci. G. poslanci i g. ministri srčno hvalo dajo vsi Prekmurci, evangeličanci i katoličanci za dobroto.
Klerikalizem i demokrati.
Z zanimivimi lažmij šče krmiti demokratsko glasilo Prekmurski Glasnik v pred zadnjoj številki svoje čitatelje. V vodikom članki namreč piše 'člankar pod naslovom: „Klerikalizem in mi". Od takši stvari, k šterim On sam ravnoč telko razmi, — kak se iz članka vidi, — kak edno dnes rojeno dete. Zvün toga, da člankar nindri ne povej v svojem članki, ka misli on pod klerikalizmom i ka je klerikalizem, samo stara demokratska gesla nosi naprej, ober šteri smo pa mi že davno-dén prišli, na .dnevni red.
»Klerikalizem je kšeft, klerikalizma cili so, da samo ništerni ščejo ladati, drügi i to je velka večina pa more bogati i poslüšati". — či je pred člankarom to klerikalizem, te so demokrati vsi najvekši klerikalci. Nemajo oni vse kšefte v rokaj ? Neščejo samo oni ladati lehko, i to je ogromna manjšina — i drügi, velka večina jih pa more bogati. Zdaj oni ládajo, demokrati šterih stranka je pa naj. menša po celoj Sloveniji. Pri volitvah v konštituanto nov. 28. so si komaj rešili pár mandatov na Slovenskom, .zdaj pri občinski volitvah so se pa celo zgübili med drügimi strankami. Pa dönok ta manjšina kralüje po vsoj sili i vsem terorom v Sloveniji. Ne jelo velki klerikalizem? Davlejo vö »obznana", poleg šteri de vsaki ostro kaštigan, ki bi smeo samo kritizirati njihova dela, odredbe zaničavali ali zasmehovati; prekmurski katekizem völüčijo iz šole, naše krščanske šole
v njihove strankarske, sokolska namene ščejo porabljati — teda ta manjšina šče diktjrati — ogromno} večini. Toj večini pa kuš f To je -njihov klerikalizem — ali rečimo njihov demokratizem. .
-.Vera včij — piše nadale — ka se moremo vsi lübiti i eden drügomi pomagati, (Hvala Bogi, ka to ešče pripozna Pr. G.) Klerikalizem včij, ka moreš potreti one ljüdi, šteri po svojem mišlenji vérstveni stališ pelajo, či tüdi so pošteni, Pobožni ljüdje".
O, o, kje pa je té klerikalizem, ka to včij? V šteroj knigi je pa napisani, mi bi tüdi radovedni bili na njega. To se najde samo v moralnom kodeksi g. Šerüga i g. Talanjija, njiva ščeta dolpotreti dobre poštene i pobožne ljüdi, to pa je že istina.
»Vero nesme mešati v politiko”, — pravi dalje — »Bog ne sliši v politiko". Stara fraza slobodnomislečih demokratov i takša laž, da jo niti dva ne moreta pšepiti. Vera ne sliši v politiko. Rejsan ne? Mi vam do-kažemo, da vera. ma jako dosta opraviti z politikov i politika z verov. Ali ne vejte Vi, ki takše laži pišete i svoje čtevce ž njimikrmite, da vsaka držáva ma svojega ministra za vero i bogočastje ? Da šče vsaka držáva meti kem vekši'vpliv na imenvüanje püšpekov, ‘ plebanošov, ali drüge predstavnika cerkve ? Vse države poravnav-ljajo svoje razmere do cerkvi v raznih pogodbah ali v konkordatumah, ne vejte, da skoro vse države majo svoje
zastopnike v Rimi, Vatikan pa svoje v raznih državah. Tüdi v Belgradi majo sv. Oča svojega nuncija. Francuzi pa, ki so to zvezo z Rimom že prle rastrgali, so jo zdaj znova nazaj postavili po svetovnom boji. Pitamo ali so to ne versko-politične zadeve? Ali se Tü nedotikata nekeliko vera i politika? Čüdivamo se, kak more što tak pri svetlom dnevi pravici v obraz biti.
Ali ščete ešče več dokazov, da vera ma kaj opraviti z politikov? Vam je damo. Morebiti Vam je znano to, ka so francuzi Stirali vse redovnike z Francuzkoga, cerkvena premoženja „podržavili", plivanusom vkraj vzeli njihova stanovanja, püšpekom palače, po šolah, se ne smeo včiti kršč. na1 vuk, križe po šolah vküpspobrali i žežgali, da dete ne smelo čüti nikaj božega, procesije so prepovedali itd.
Pitamo, ali so to -cerkvene zadeve ali ne? Pa što je napravo ? Ne-li politiki;' brezverni poslanci 'i ravtio takša Vlada! Potem te mogli trditi ešče, da vera nema nikaj za opraviti z politikov? Ravnoč zato, da se takša dejanja naj preprečijo, se more dühovnik tüdi mešati v politiko i v parlamenti, či trbej, svoj glas zdigne proti takšim nameravanjom.
„Mi so ne proti veri, samo klerikalizem pobijamo.“ S tov starov liberalnov frazov se ščejo zagovarjati. Ali povejte nam, kak ločite vi vero od klerikalizma? Gde se konča vera i gde se začne klerikalizem, mi bi tüdi bili radovedni na to. Naši komunisti so ne ravnoč tak gučali? Mi nesmo proti veri — samo so prepovedali kršč. navuk v šoli. Križe so vözlüčali iz šol. Mi nesmo proti cerkvi — samo so vse cerkveno premoženje likviderali i spokradnoli, dühovnike preganjali, z cerkveni procesij se norčarili...
Nikaj je ne bogši Prekm. Gl. kak so njegovi predniki bili. Poglejmo samo, kak so pisali te liberalni listi od Boga, od krščanstva, od vere:
„Nemamo nikšega razloga za bivanje Boga i ga tüdi ne potrbüjemo“ (Narod 1904. št. 86) — „Boga je stvorila človeška domišljija.“ (Narod 1902. št. 76.) — „Človik je plezo kak opica i živo na drevi.“ (Narod 1906. št. 42.) To čast pa radovoljno prepüstimo demokratom! „Stvari, ki bi
2
NOVINE
1921. 22. maj.
se zvala nemrtelna düša, ne.“ (Narod 1907. št. 11.) „Što verje, ka je bio Jezuš rojen v Bethlehemi, tistomi ne več zapomagati“ („Slovenski Dom“, 1913. št 14.) „Bogove hudiče, nebo i pekel so napravili ljüdje.“ („Slobodna Misel“ 1912. št 3.) „Treba je nastopiti zraven proti cerkvi — pobijati dogmatično verstvo.“ („Narod“ 1909. št. 203).
Vidite, i Prekm. Glasnik je zdaj že tüdi v eno vrsto stopo s temi slobodnomiselnimi listi, šteri tak blaznijo najsvetejša čütstva krščanskoga človeka. Vsaki, ki takše liste podpera, dela krivico proti sebi i podkaple svojo vero.
Državna krajevna zaščita dece i mladine v D. Lendavi.
Državna krajevna zaščita dece i mladine v Dolnjoj Lendavi je tekom 2 meseca izplačati 74 sirotam vse vküper 5370 K. podpore deloma pa tüdi podporo v blagi i novih črevljih. Glédalo se je i se bo tüdi nadalje, da dobijo podporo le ta najsirmaškejša deca, v prvoj vrsti oni, ki so dužni obiskavali šala. Dužnost starišov i rednikov je, da pošiljajo redno deco v Šolo, kajti ízgovor, da nema dete obleke, ne drži. Opominamo pa tüdi Zednim vse,, da se mora podarjena podpora v penezi ali v blagi uporniki le za deco, vsaka zloraba se bo najostrejšo kaštigala« Občinski tutori i župani, kak tüdi vsa Šolska vodstva sé opozarjajo na to, da vsako zlorabo naj taki poročajo sem na imenüvani urad v Dolnjo Lendavo.
Kak že enkrat objavleno, so urádne vüre, izvzemši nedele i svetke, vsaki dén le od 4—5 vüre popoldne v ravnateljovoj pisarni državne meščanske šole, med drügimi vürami je vstop ostro Prepovedani v šolsko poslopje, ár se vrši včenje i vsako motenje včenja de kaštigano. V poštev pridi to samo pri stranka^, ki stanüjejo v Lendavi ali v bližnji okolici.
Za oddaljene pa valjá načelo: Prošnje se morejo dati prek občinskomi uradi, ki je podpiše na levoj strani župan, na desnoj pa tutor, v sredini pride uradni žig. Samo ob sebi se razmi, da podpiše lastnoročno svojo prošnjo tüdi stranka. Prošnje pošlje občinski urad slüžbeno i Poštnino prosto v Dolnjo Lendavo. Podeljene podpore v penezi se pošljejo po pošti na občinske urade, ki jih s priiože-nimi: ,,Dečjimi listi" razdeli strankam. Stranka pa, ki dobi podporo v blagi, se povali pismeno v Dolnjo Lendavo, kjer sprejme blago proti potrdili, če pa je zadržana, prevzame blago tutor, dotične vési. Strankam oddaljenih krajov ne trebej hoditi osebno v urad v Dolnjo Lendavo, uradovanje se vrši le pismeno.
Tem potom se naznanja slav. občinstvi i čitatelom našega lista, da se vrši za siromaško deco v Prekmurji dne 5. junija t 1 cvetlični den v Dol. Lendavi. Natančneje od toga še sledi. V sekakor pa se že sedaj obrača odbor na radodarne roke i smiljena srca s prošnjov, da kem nájveč pripomore 5. junija t 1. k toj akcij! s tem, da pridno küpüje cvetlice.
Po drügih okrajni se prosi, da sprejmejejo to akcijo šol. vodstva i priredijo v lastnom delokrogi 5. ju-
nija t. l. pobiranje peneznih darov, štere potem pošljejo pro pošti na državno krajevne zaščito dece i mladine v Dol. Lendavo.
Glasi.
Osebne vesti. G. Jožef Schauta, državni nadzornik so z D. Lendave v M. Soboto prestavlene Na njihovo mesto so prišli g. inženir Bratuž z Ljubljane G. okrajni Sodnik dr. Voznik so z M. Sobote v Sevnico v Slovenijo prestavleni. Na njihovo mesto so prišli g. dr. Konda z Slovenije. Tüdi upravitel Szapary-jovoga grada v M. Soboti g. Pečnik so svojo slüžbo prekdáli novomi upravitelj g. Jelovšeki. Vsem novimi gospodara želejemo, da bi na svojih mestih delali v zadovolnost prekmurskoga lüdstva
Velko senje živinsko kramarsko bode v D. Lendavi v pondelek majuša 23. — Tüdi konjski küpci so se oglasili, da pridejo küpüvat konje.
V Türnišči je na risalski pondelek bio velki zbor (gyülés) celoga prekmurskoga prebivalstva. Bilo je do 8 jezer lüdi.* Nad edno vüro je govor držao g. Božidar Sever, župan dolnjelehdavski od vseh političnih t gospodarskih pitanj v Prekmurji.
Tajniški tečaj v D. Lendavi, šteri se je začno 25. aprila i držao do 14, maja, se je zaklučo .na.xisalsko. soboto. Skušnjo (egzamen) so g. Civ. komisar za Prekmurje sami vodili, Uspeh tečaja je razmeroma dober. Obiskovalo ga je 18 dečkov, Prekmurcov, iz šterih je pa eden med tečajom vöostajo. Prav dobro jih je
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Mogoče bi si što mislo, da je posest prav tisto kak lastnina. Bog ne dáj! Za lastnim? je namreč treba se nikaj drügoga: treba je imeti pravico, da človek kakšo stvar kak svojo obdrži. Omeno sem že, da je bio po-tepuh, ki je našec listnico z novci po naših postavah posestnik; ne pa bio lastnik, zato ar ne imeo Pravičnoga1 iména, da bi si smeo peneze obdržati. Lastnik je bio v našem slučaji samo Andraš Kociper. On je namreč vzdigno v hranilnici svoje peneze, meo- jih je v žepi, teda) v svoji-oblasti, in meo je tüdi voljo, da jih obdrži. Pri njem je bilo torej vse troje stvari; ki so pptrebne, da je človek lastnik. Andraž Kociper je: 1) meo peneze v svoji moči, 2) meo je voljo, peneze kak svoje obdržati, 3) bio je tüdi k tomi upravičen, ar
je bio Dovec, ki ga je z hranilnice Vseo, res njegov.
Povedao sam že, da je tüdi lehko tat posestnik, če ima vkradeno stvar v ^svojoj oblasti in ima tüdi voljo, to kak svojo obdržati. Kakša naj bo teda posest, če človek šče, da njemi je níšče vzeti ne more? Naše postave govorijo, da bodi posest postávna, to se pravi, da se je posest pridobila po postavni poti, iz zakonitoga iména, na primer: Vsled küpčije, daritve, dedščine itd. Če si küpim njivo, ali če mi jo što podan ali če mi jo zapüstijo stariši i jo potem vzamem v posest, potem se pravi, da je moja posest postávna, iz iména küpčije ozir. dedščine. Što se pa na takše ime ne more zazavati, tisti je pa nepostaven posestnik. Če svojemi sosedi odorjem koš (falat) njive i jo posedüjem nekaj let, ne morem reči, da sem tisti kra-jec njive küpo, podedovao ali kak daritev sprejao. Mojoj posesti falij torej veljavno ime in sem Vsled toga nepostaven posestnik.
Pošten posestnik sem po naših postavah tedaj, če sem prepričan, da
je stvar, ki jo posedüjem moja. či se što v posest vrine ali s. prošnjov ali zvijačov vtihotapi i hoče to ka njemi je drügi samo iz prijaznosti dovolo, spremeniti za sebe v pravico. Takši slučaj je posebno tedaj dani, či prosim na priliko soseda, da mi dovoli hoditi po njegovom travniki, i mi sosed to iz prijaznosti dovoli, nešče se pa s tem nikak zavedno odvézati. Jaz pa pozabim ali neščem več znati o tem, da mi je sosed ne na mojo prošnjo to dovolo i hodim po poti, kak či bi imel pravico tam hoditi. V tem slučaji je moje posest ličje po tej poti nepristna.
- Posestnik postane po naših postavah lahko vsaki, ki je ne nori, ali ki ne mlajši nego 7 let* Deca pod 7 leti i nori si posest pridobiti ne morejo. Pač pa lahko pridobijo tüdi za takšo deco i blazne ljüdi posest njihovi postavni zastopniki, torej stariši, varhi (tutorje ali kuratorje
(Dale.)
Podpirajte Novine.
3
NOVINE
1921. maj. 22.
izvršilo 6, dobro 3. — V M. Soboti se tečaj začne v pondeljek 30. maja. Vüpamo se, da bodejo tajniki že z 1. julijom prišli na tajniška mesta.
Zveza županov je imela v sredo, dne 11. maja v D. Lendavi svoje XIV. redno zborovanje. Na toj seji se je izročila g. Civ. komisari na 'slovesen način častna diploma. Govorilo se je potem od tajnikov, šteri so bili zdaj na tečaji, od zdrüženja občin v gospodarsko i politično občino, od agrarne reforme, od penez, od podpor invalidom i dovica i sirmaško! deci i ešče od dosta drügih hasnovitih rejčih se govorilo. Po zborovanji so župani poglednoli, kak se tajniki včijo.
V Prekmurji smo tüdi rado-vedni na g. ministra Pucelja. V Lotmerki so ga že vidili. Tam je obečao g. Talanyijt, urednik! Prekm. Glasnika, ■da pride v Prekmurje sobočko demokratsko gospode gledat tüdi té, ne kmet, — nego mesar, šteri zato dobro pozna — kak piše Prekm. Glasnik— vse kmečke prilike. Mi Čütimo že te njegove kmečke prilike ■zadosta. Davki nas že ogromno težijo. Prepovedao je vövoziti našo živino prek meje, s kem je našim kmetom napravo velki kvár. Živino do samo tisti smeli vöspravlati, Šterim on da izvoznice. S tem se pa cene marhi preveč pobijajo. Da od vsakši 100 koron, Či kaj odamo, moremo vseli 1 koron vkraj dati, do toga nam je tüdi.*, minister. Pucelj prjpomagao. To je-.tüdi edna Kmečka prilika, štero g. mesar dobro poznajo. Vidite, takši priatelje so demokratski buržuji sir-maškómi paverskomi ljüdstvi. Či P. G. tak preveč dobro šče sirmaškomi ljüdstvi, zakaj pa te nigdar proti tem
krivicam ne piše? To smo ešče od njega nigdar ne čüli. Ta gospoda samo kričati znajo z celim griom, ne včinijo pa nikaj za ljüdstvo. Pa dönok se drznejo tej laži-dernokratje delo našega g. poslanca zaničavali, omaiovažüvati, šteri so pa telko včinoli za svoje ljüdstvo. Na njihovo zaničavnje je naj bolši odgovor g. Klekla neutrüdlivo delo. — Mi si pa lehko presodimo sami, što dela bolje za naš narod g. g. Talanyi i Šerüga ali pa g. Klekl. u. poslanec se že lehko z zadovoljnostjov nazaj zglédnejo na uspehe njihovoga delovanja, či bi kaj več včinoli ali ne.
Občinske volitvi v Sloveniji so končane. Vseh rezultatov ešče ne ve-vemo. Telko pa zdaj že lehko pišemo, ka jé Slovenska Ljüdska Stranka (SLS.) v toj borbi sijajno Zmagala. Samo na Štajerskom je dobila 4827 odbornikov, vse nasprotne stranke pa samo 2081. Kmečka Zveza po takšem dobila 69e/e. Najbole so pogoreli demokrati, šteri so si komaj par man-datumov rešili. Pa dozdáj se njuva stranka, demokratska stranka, za naj-močnejšo .držala v Sloveniji! Postala je najslednje i najslabejši Proti cent-ralizmi se je izreklo najmenje 80% slovenskoga ljüdstva.
V Renkovcih se bo občinska krčma v najem davala 29. majuša. V Türnišči- pa dve.
Bogojina. V Bogojini so g. vučitelj Kotnik z ništernimi dečki priredili igro. Igro so ponovili v Bogojini i dvakrat v Dobrovniki. Dohodkov so meli dosta, več jezér koron, kak so se igralci sami hvalili. Ne razmimo pa kak je to, ka da orli majo kakšo igro, te vsigdar tam stoji en orožnik ali financ, ki včasi od
dohodkov vkraj potegne primerne odstotke. A pri teh igrah ne bilo nikoga. Pitamo davčni urad ali dotične finance, jeli so že od teh dohodkov primemi odstotki prišli v davčno kaso ali ne? Pri ništernoj igri je pa prišlo do nikšega prepira med igralci i drügimi fanti. G. vučitelj so se čütili ražal-jenoga na časti, zato so tožbo vložili zavoljo ražaljenja časti proti dečkom. Sodnija je pa dečke oprostila, ar so g. vučitelj z svojimi svedokami ne znali dokazati resnice. Fiškališa i vse stroške so mogli g. vučitelj plačati. Fanti so dali 200 koron na »Slovensko Matko".
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Dom i svet.
Jugoslavija. Vladni načrt je bio v glavnom sprijeti. Politični položaj se je pa s tem ešče ne spremeno. Ta večina je bila samo slučajno vküpprinešena. Poslanci „Narodnoga kluba“ so nanč ne glasovali, nego so vöodišli z parlamenta pred glasovanjom. Pašič se bo začeo znova pogajati z protistrankami. Dr. Korošca je povabo k sebi Pašič i njemi pravo, da je privoljen kancelparagraf vözeti z načrta, či bi Jugoslki klub glasovao za njega. Naši poslanci so v to ne privolili. V politični krogih sodijo, da bo prišlo do velke napetosti pri specialnoj debati, da bo guč od toga, kak se naj zove naša domovina: ali Jugoslavija, ali država SHS, ali pa „Velka Srbija“. V Zagrebi so prepovedali zborovanje Radičovim poslancom na risalsko nedelo. Nemčija. Nova vlada je sprijela trde pogoje zaveznikov. Ogromno
Govor poslanca J. Klekla
na seji konstituante dne 10. maja 1921.
Gospodje narodni poslanci! Dovolite, da zopet dühovnik govori. Jaz mislim, da nemamo samo pravico, nego tüdi veliko dužnost, da moramo ljübiti svojo domovino, svojo državo. Zato moramo sodelovati, da bo srečna naša domovina, da bodo vsi zadovoljni, ki v toj domovini prebivajo. Mi zídamo zdaj velik, sveti hram. Biti mora velik, ar morajo miljoni prebivati pod strehov toga hrama, svet, ar sveti mir mora zasigurati te hram. Naša držáva je te hram. če ne sloge, ne mirü, ne harmonije v tom hrami, mora razpadnoti. Do* harmonije, do sloge je pa mogoče priti samo na te način, či ima te hram en regulator, ki zna regulira^ vse težnje, vse zahteve, da ne morejo naslati centrifu-galne sile, ki bi razdrapan to zgradbo naše države.
En regulator je že skovala vladna večina. Zove se načrt ustave vlade gospoda Nikola Pašiča. Da te načrt ne more biti regulator za to novo
zgradbo, je razvidno iz toga, ar miljonov ne zadovolji. Ako bi samo, re-čimo, sto tisoč prebivalcov, državljanov ne bilo zadovoljni!] z novov us-tavov, bi smeli reči, da se ta manjšina absordira po večkratni miljonski večini. Da pa vladni načrt negira opravičane želje, lahko rečem, več kak jjolovice naroda, ne smemo ž njim biti zadovoljni i ne smemo reči, da je te načrt izraz celoga naroda. Mi moramo konštatira!^, da v toj oblike v šteroj je zaglédao beli den, ne more postati naš regulator.
Namen in dužnost toga regula-tora namreč je, da od-strani vse tiste razlike, štere obstojajo med državljani glede plemena, glede vere, glede stanu itd., da se . morejo oborožiti za medsebojne boje, temveč da se mo. rejo popolnoma razorožiti za edinst-veno delo, za procvit, za obstanek naše lepe domovine.
Toga namena vladni načrt nikak ne more doseči, Če-ravno ga hoče, ar tisti prepadi, ki zijajo med enim i drügim plemenom, med enov i drügov verov, med enim i drügim sta-
nom, se s tem načrtom ne morejo premostiti. Jaz dobroga namena vladnomi načrti ne odrekam. Jaz priznam, da hoče vladni načrt doseči konsoli-dacijo države. To priznam. Toda sredstva, s šterimi hoče to doseči, so nesprejemljiva. Centralizem, ne sposoben, da bi zadovolji! naš narod. (Klici: »Tako jel”) Kajti narod smo vsi, ki prebivamo v toj državi*. Narod smo mi Slovenci, narod so Hrvati j narod so Srbi. Vsi smo en narod, samo eno telo, i če trpi del tela, trpi cel narod. (Klici: »Tako jel") Stvarnih razlogov ne omenjam, ker so se jih moji predgovorniki, moji kollege našega kluba v obiti poslüžiti, z šterimi so dokazali, zakaj je centralizem nesprejemljiv, za redno-ureditev naše države.
Pripomniti moram tüdi, da seje pri tom vladnom načrti preveč glédalo na stranke. Če me vladna večina prepriča, da je samo centralizem tisto sredstvo po šterom moremo priti do blaženstva naše države, bi jaz rüšo disciplino svojega kluba i bi glasovao za vladni načrt.	(Dale)
4
NOVINE
1921. 22. maj.
šumo vojne odškodnine de mogla plačati, više 150 milijard v zlati. V Gorjoj Šleziji so Poljaki neberijo napravili, da popravijo izid ljüdskoga glasovanja. Taljanske vojake, ki so tam šteli mir gordržati, so odtirali. Več mrtvih i vnogo ranjeni je bilo. Sporazum se je že dosegno. Italija. Zdaj maja se bodo vršile tam volitvi v parlament. Agitacije so se že na vse strani razvile, cilo fašisti delajo z velkim terorom i strašijo prebivalstvo. Najbrš bodo oni zmagali. Irci so dobili novoga podkralja, Talbota; prvi katoličan, ki je prišao na Irskom na tak visoko mesto.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Nasl Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in ruline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene !!!
Trgovina z mešanim blagom
Franc Repič
 Ljutomer Prodaja vse vrste pravoga farbarskoga drüka po K 38 m. i domače platno po K 40 m. V zalogih ma vseh vrst blago po najnišiših dnevnih cenah.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti?
Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra. vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Naznanilo.
Naznanjam da sam odpro 15. marca t. 1. v Ljutomeru, (Lotmerki) Glavni trg. v hiši g. Kukovca
ZOBNI ATELJE.
(Za popravlanje zobi).
Izvrševao bodem plombe vseh vrst, umetno zobovje, zlatekrone i mostičke, i vse v to stroko spadajoča dela. Odprto: od 8. do 12. in od 2. do 5. po nedeljah i praznikih od 8. do 12.
Priporoča se	z odličnim spoštovanjom
Vilko Ban zobar.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Rojarom na znanje!
V D. Lendavi pri g. Erményi Janoši medičari, se dobijo gotove umetne gjarope (mülép.)
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.