C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi - 26 ottobre Posamezna številka 25 stoiink. lzhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do* poslane naročnine se ne movemo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. wwamw Si. 82 V Go riet, v petek 26. oktobra 1928 utoxi. Nefrankivana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List i/.daja konsorcij »Gor. Stra* zet. — Tisk Kaioliške tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta št, 18. Uprava in uredniUvo: ulica Mameli stev. 5. Si.post.tek.rač. 1111147. Teles, int. štev. 308. Drugorodna duhouščina in goriška nadškofijska kurija. Obljubili smo, da homo prU občili iz vrste člankov, ki jih je objavil v »Corriere della sera« o naši manjšini časnikar Orio Vergani, oni del, ki se bavi s slovensko duhovščino. V naslednjem izpolnujemo svojo obljubo. G. Vergani piše: »Radi svojih neštetih zaslug za Cerkev in radi svojega brezpogoj; nega spošiovanja verske avktorU teie si ni noben re/Am kakor fa* šistovski pridobil pravice terjati, da vera ne razvija nikoli Naciji nat sprotnega del a in da marveč pod- pira njegovo delo pri vzgoji mno: žic. Toda kakšno je delovanjc slo? vanskega klera med drugorodci? Se ne razvija, če ze ne v pospeševaU nem smislu, vsaj ne v nasprotju z načeli režima? V mnogih slučajih, radi obilice okolščin, ki včasih mon da niso v skladu z nameni raznih duhovnikov, a so večkrat povzro* čene po njihovem pasivnem odporu, se kaže delovanje slovanskega dw hovnistva usmerjeno naravnost pro; ti ciljem, po katerih naj bi se v smislu fašizmu izoblikovala miseU nost novih italijanskih državljanov. Tudi če ne govorimo o današnjih duhovnikih so bili slovanski duhov; niki ze po svoji tradiciji iz mnogih povodov protiifalijanski. Naj samo spomnimo, da je eden redkih slo* vanskih izobražencev v Julijski po: krajini, duhovnik Simon Gregorčič, ki je umrl I. 1906., pozival v neki malo krščanski pesmi Sočo, naj pre; stopi bregove, da bo poiopila so* vražnika, ki bo pris;el od juga. Čeiudi se kak posamezen slučaj zapletenih verskih razmer da raz* lagati z dejstvom, da se kaku du* hovnija — govorimo o goriski škos fiji — razteza tudi preko politične meje, vendar je to samo dokaz, v kakšne zadrege fasizem včasih Iah; ko zaide, kadar gre za odnos do krajevne duhovščine, čije ravnanje prestopa njen delokrog in naspro? tuje delovanju italijanske države. Priznati je treba, da vrše, lahko bi rekli, posredno (indirektno) pro; pagando, toda slovansko propagan- do, sistemutično duhovniki, ki govo? rijo, pridigajo in molijo slovanski. I Če se ne bo več pripetilo, da bi v eni cerkvi v Trstu, — kakor se je dogajalo do pred 6. meseci v cerkvi Sv. Antona Starega — bila slovant ska pridiga, in če se ne bo ponovil, upajmo, slučaj, ki se je prigodil v neki cerkvi v Gorici, v kateri so se vršile letošnje leto postne pridige v slovenščini, vrši v vseh drugih me* stih in po vsej dezeli slovanski du* hovnik aviomaiično in neprestano slovansko propagando, in sicer ne samo z razdeljevanjem verskih knjižic, ki so prežete vedno z mislh jo na »našo slovansko vero«, terns več tudi s slovanskim pridiganjem, s slovanskim veronaukom, s slovan* skim obrednim petjem, ki je nado? mestilo latinsko petje, s slovanski; \ mi cerkvenimi pesmimi in z maj* hnim slovenskim klerikalnim Us; kom. Kako se more spraviti v sklad ta položaj s točno voljo fasizma, ki zahteva za celokupno svoje ljudstvo italijansko in enotno vzgojo? Kako je mogoče spraviti v sklad poirpež; Ijivo delo naših učiteljev, naših vzgojevališč in naših zavetišč, ki dvigajo otroke k spoznavanju ita; lijanščine, z delom duhovščine, ka; teri je pripiiščen obvezni verouk, katerega izvrsuje v slovanskem je? ziku? In če bi ta dvojezični pouk morebiti še bil dovoljen v pokras jinah, v katerih bi ne obstojala pro; iinacijonalna propaganda, kako ga j je mogoče smatrati za neškodljive; i ga v pokrajini, v katere notranjosti se vrši ta propaganda, čeprav prU \ krito, oziroma se je vršila narav; nost teroristično izza meje? In ali se ne dotika nesmiselnosti položaj onih stotin ltalijanov, ki bivajo v Postojni, — da navedemo samo en slučaj med tolikimi —,'ki morajo iti k slovanskim duhovnikom, če hot čejo obiskovati cerkev. Ali ni nepravično, če morajo it as lijanski otroci, ki stanujejo v po; krajini, katera je po svoji večini slovanska, prenašati verski pouk v jeziku, ki ni njihov, ali pa se mu ods povedati? Ta položaj povzroča ne majhno zakdsnitev rešitve vprašanja tuje; rodcev in ustvarja mučno stanje za Italijane, ki v vedno večjem številu prihajajo ali se vračajo v odrešene kriije in ki so prisiljeni se odpove? dati verskim vajam ali pa se vziveti v položaj očividne podrejenosti, Radi spremembe tega potožaja, ne v našo korist, iemveč radi potreb pokrajine, v kateri je italijanščina uradni jezik, ki se vedno bolj raz* sirja, bo fašizem gotovo našel pri višjih cerkvenih oblasteh pot do sporazuma.« Kaj se godi po svetu? Izvolitev poslanca Hugcnbcirga za načclnika stranke nemS'kih nacio* naiccv je dc^odck veliike^a notra* njcpolitičncLja pomena, a jc tudi v ' inozeinstvu vzbudill prcce.jšno po zornost. Hu^enber^ je pristaš naj* skrajnicjšc^a desne.aa kri'la v nacio nalni stranki. Njetfova izvolitcv po* meni poraz zmernih struj. Kdo je Hugenberg? Hugenborg je bil do prevrata rav* natdlj znanih Kruppovih tvornic v Essenu. Sedaj je poslanoc v držav* ncm zboru in časnilkarski podietniik. Kot tak izdaja celo vrsto dnevni« kov in periodičnih listov. Ima pa tu* di zvezc z drugimi listi, tako da ra* čunajo, da lahko bolj aii manj ne* posTed.no vpliva na 1800 večjiih in manjših čaisnikov. Vrhu tega je last* j niik številnih novinairsikih a&entur. Politično mišljcnje je Hu^enberg princsel iz predvojne dobe nespre* menjeno. Nje#ov vzor je monarhi« ia, v katcri vlada redeik sloj 1 jndi, ki ima vse pravice. Demokracija semu zdi škocMjiva. Priznava sicer potre* bo socialne zaikünoda.je in skrbi za dclavca, misli pa, da je tO' trcba da* ti delavcom kot miloščino in nc kot pravico. Skratka, v Hujjenbcrj^u ie pooseblljena nedcmokratična, vilje* minska Nemči.ja. Hugenbergov delovni program. Huaonberü je svoj delovni pro^ gram žc lansko leto predložil grofu Westairpu, talkratncmu prcdscdniku strankc. Po tem programu jc zad* nji cilj ncmškc nacionalne politi'ke obno'va nemSkcga ccsarstva. Do te* ga se lahko pride, ako se odpravi Apdan j a parlamcntarnosdemokratičs na obli'ka vladanja. V zunanji po^ litiki je Hugenberg takrat zahteval talkojšnjo brezpogojno izpraznitev zascdenih nem^kih zemelj, združi^ lev Avstrijc z Nemčijo, popravo ncmške vzhodne meje, enaikoprav« nust Nemeije v vprašanjih ob ram.« be in koneno izstop Nemeije iz Zveze narodov. Ta program je Hugenberg po svo^ ji izvolitvi za predsednika stranke r>ono nairhističnim težnjam. Hugenberg je že prej enkirat predlagal, naj se Lambach iz'kljuei iz stranke. Ta* krat njegov predlog ni prodrl. Možno je. da bo sedaj svoi predlog ponovil. Ce bo Lambach izkljueen, bo stranka izgubila močno o-poro, ali pa se bo1 oelo cepila. Druga posleidica IiugeinbeTgovega nastopa bo tesnejše sodelovanje strartk levice in sredine. Reipublika je v nevarnosti! Treba je braniti de* mclkratiene pridobitve povojne do« be. Pozabiljene bodo razlike in pre* piri in stranke, 'ki so ustvarile se* danjo ustavo, se bodo zdiružile v njeno obrambo. To ic dobra stran Hugenbergovcga nastopa. Hugen* berg je nehote mnogo koristil re* publikanski misli. Na zunanjo poditiko nacionaki za sedaj najbrž ne bodo mnogo vplivali. * * :!: Angleška »Bela knjiga«. Anglesko zunanje ministrstvo je v ponedelje'k 22. olktobra objavilo 32 listin, ki se ti.eejo toliiko razkri* eanega pomorskega dogovoira med Angliio in Francijo. To zbiriko li? stin je ministrstvo imenovalo »Be* la knJLga«. Iz objavljenih listin iz* haja, da sta se obe državi pog'ajaii za omejitev nekaterih vnst vojnih ; laidij. n. pr. kirižarfc do 10.0(X) ton, podmoirskih eolnov nad 600 ton, nosiilcev letal nad 10.000 ton itd. Ti predlogi so bili javljeni tudi Zdru* ženim državam, Italiji in Japonski. Japonci so bili v glavnem zadovolj* ni s tako omejitvijo\ iitailijanska via* da pa je zahtevala, naj se do'loei sa* mo najvišje štcvilo ton vseh bojnih ladij skupaj in naj notem visaka dr* žava zase gradi take ladje, ki se ji zdi jo za brambo njenega obrežja najbolj pripravne. Ü pogajanjih je zvedela neikaj tudi nemška vlada, ki jo ie zaeeio skrbeti, da niso An* gleži dali Francozom kake obljube glede vojske na suhem. Angleska vlada je potem pomirila nemško z izjavo, da so vsi dogovori sestavr* ljeni v locarnskem duhu. Isti dan, namree 22. oktobra, je francosko zimanje ministrstvo iz* dalo svojo »Modro knjigo«, ki pa vsebuje 35 listin. übe knjigi se v obee prav nie ne razlikujcta. Ali ostane dogovor v veljavi? Dogovor je objavljen. Sedaj pa nastane vprasanje, ali ostane dogo* vor kijub objavi v veljavi. Francozi pravijo da, namestnik angleskega zunanjega ministra lord Cushendun meni, da ne. Vprašanje je odprto-. Anglesko easopisje zahteva od via* de, naj se jasno izrazi. Gotovo je, da je dogovor radi ob* javo mnogo izgubil na vrednosti. Druge države se bodo laze varovale neva,rnosti, ki utegnejo nastati iz ang)lcško*franeos,ke zveze, ako so jim te nevarno'Sti znane. * ::= * Venizelos o zunanji politiki. V ponedeljek 22. oktobra je gr* ški miniistrslki predsednik Venize* los podal v zbornici izjavo vlade. V notranji politiki, je rekel. bo vk* da izvrsevala program, ki ga je ljudstvo odobrillo. Nato je pri«el na zunanji položaj. Zahvalil se je svo* jim predhodnikom v zunanjem mi* nistrstvu, ki so ustvari'li podlago za sporazum z Italijo. Pogodba z lta* liio je dobro jamstvo za mir in po* roštvo za to, da bo razmer jc med Greijo in Italijo postailo tako, kot je razmerje mod Greijo in obema drugimra zapadnima velesiloma, na katere veže Greijo stoletno prija* teljstvo. Razmerje z Jugoslavijo. »Takisto lahko' ugotovim,« je na* daljeval Venizelos, »da so bila z za* pisnikom, podpLsanim v Beilgradu, urejeinia vsa nerešcna vprašanja med kraljevino SHS in Greijo. Pri* hodnje tedne bodo rešene še po* clrobnosti. Istoeasno bo podpksana prijaitoljska pogodba, ki bo temelji* la na zelo širokj podlagi. Na to po* godbo se bodo opirali prijateljski odnosaji, ki jih že sedaj gojimo z našimi severnimi sosedi.« Venizelos je obljubil, da bo Gr* eija skušala skleniti take pogod.be tudi z Albamijo, Bolgarijo in Tur* ei'jo. Zbornica je soglasno odobrila iz* javo Venizelosove vlade. Okno v svet. Za svobodo mišljenja na O^rskem. Grof Appony, vodja ogrske kra.* ljevske stranke, je v nedeljo 21. ok* tobra imel v Jaszbercnyi*ju volilni shod, na katerem je zahteva'l svoboi* do mišljenja in preprieanja, čes, da sie lei tako lahko združijo vse naeio* nalne sile. Apponyi1 je priznall, da ima ministrski predsednik Bcthlen veli'ke zasluge za državo; oeital pa mu je, da prevee uporablja silo in da hoee dati Ograki kralja, ki nima nobenih pravic do ogrskega pre* stöla. Atentat na Smithai, Guverner države New York in republikanski kandidat za predsed* stvo Združenih držav Smith se je v soboto vozil iz New Yorka v Chi* cago. Mod potjo je nekdo izpalil proti njegovemu vlalku vee strelov iz puške. Smith je ostal neposkodo* van. >>tran 2. »GOKISKA STRA2A« Burna seja I jubljanske oblastne skupščine. V ponedeiljek 22. oktobra se je otvorilo jcsensko zasedan je Ijub- ljanske oblastne skupščine. Po ra'z* nih poročilih o zelo plodonosnem delu skupščine je predsed. dr. Na* tlačen javil. da so poslanci dr. Puc, inž. Zupančič in Sitar vložili pred^ log, naj oblastna skupščina obsodi žalostnc dogodke od 20. junija v niai* rodni skupščini. Predsednik je pred* log odkazal odseku, ne da bi ga prebra'l. Opozicija je zahtevala, naj sie pred'log bere. Predsednik ga ni hotel prebrati, za kar je bi! po po* slovniku epravičen. Inž. Zupančiič je nato izjavil, da večina skupščinc odoibrava umor. Nastal je velik hrup. Inž. Zupančič je bid nato iz= kljueen za osem dni od sej. Pokra.jinske volitve v Franciji. V nedcljo 21. oktobra so se v Franciji zakljueile volitve v po* krajinske in okrožne svete. V sploš* nem je razmerje med st rank ami ostalo isto kot pri zadnjih volitvah v državni zbor. To kaže, da je raz* položenje ljudstva ostalo isto. Za* znamovati je samo neznaten napre* dek desni'caTskih strank. Stavka v Lodz« končana. Strokovne zveze predilnkških dc* laveev v Lodzu so sklenile, naj se v pon-ed'eljek 22. oktobra konea sploš* na stavka. Delavci so dosegli pet- oid'stotnio zivišanje plač. Zbarovanje opozieije v Sisku. V ncdeljo 21. oktobra se je v Sis» kii vršilo veliko zborovanje kmet* skodemokratske koalieije, ki'je bik> ŽC pred štirimi meseci napovedano. GovorMi so dr. Maček, Pribičevic in Pernat. Radičevski lis.fi poročajo, da je bilo navzoeih 30.000 ljudi. VIadni krogi so mnenja, da opozi* ei ja ni imela zaželjenega uspeha; na razvoj krize zato* zborovanje ne bo vplivalo. NEVNE VESTI Kardinal De Lai umrl. ; V sredo 24. oktobra je- v Rimu ! umrl kardinal De Lai. j Odlikovanje. Kralj je podelil maršalu Petru \ Badogliu naslov ma'rkiz Sa'botina. Obletnica pohoda na Rim 28. t. m. se bo tud'i v Goriici slovesno praz* novala. Ob tej priliki bo otvorjenih več javnih poslopij in naprav. Med drugimi1 je trčb a orneniti stolno cer* kev, poslopje kvesture, tržnico itd. Uvoz živine — ukinjen. Notranjc ministrstvo ic z dnem 15. oktobra ukinilo vsa dosedanja uvozna dovoljenja za živino, je pa pripraviljeno sprejeti nove prošnje, samo mora jo biti dana reisna zdrav* st vena jamstva. üpomba: Z navedeinim ni uvoz 1 živine v Ita'lijo sicer prepovedan, vendar pa nekoliko otežikočcn, kar bo imelo brczdvomno ugoden vpliv na razvoj živinskih cen, posebno ker je olajšan uvoz krmc. Iialijanski zakoniki v novih pokrajinah, Prihodinjc dni bo kralju predlo* žen v podpis odlök, s katerim se ita'lij&nski civilni in trgoviski zako- nilk in civil.nopravni red razširjajo na nove pokrajine. S tem ukreponi izgiinejo zadnji ostanki avstrijskega prava iz našili pokrajin. Zanimivo je, da se bo to zgodilo ob dcisetlet* nici prevrata. Javna dela v goriški pokrajini. V ncdeljo 28. oktobra bodo ob priliki o-bletnke pohoda na Rim v goriški poikrajini slovesno otvorjes na sledeea javna dcla: Kanal: cesta v Ajbi; Cörkno: obnovljeni most preko hudournika Ccr'knica in ob* novljeni most preko nekega druge* ga hudourni'ka; Grgar: Cenkev sv. Mohorja in Fortunata na Ravnici; Graditška: nasip na desnem bregu Sočc; Idrija: gavsilni dorn; Miren: župna eorkev v Sovodnjah; Ü pat je selo: župna cerikev v Brestovici; Bovec: dva hudournišika mosta; Romans: nasip na desnem bregu Soee; St. Vid pri Vipavi: obnovljeni most erez hudournik Močilnik; So* ča: OTOŽniška pcistaja. Protifašistovski napad. Na tajnika italijanskega konzula» ta v kneževini Lukscnburg je bil tc dni izvršen atentat. Ko se je mudil po opiravkih v mestu Eseh, sta dva italijanska komunista oddala nanj vcč strelo'V, ki pa k sreei niso zadeli. Napadalca sta zbežala in ni o njima nikakega sledu. Varčnost v dobrodelnih ustanovah. Notranje ministrstvo je pos^lalo vsem preföktom okrožnico, v kate* ri jih opozarja na potre'bo vaireeva« nja pri dobrodelnih ustanovah. Pre* fekti naj pazijo, da se denar ne bo zapravijail, temveč. da sc bo porabil samo za dobrodelne namene. Pokrajinski tajniki pri načelniku vlade. V sredo je načelnik vladc sprejel vse pokrajinske politične tavnike fašistovske stranke — 92 po Štcviiu — in jlm je v dalj^em nagovoru po* dail smernice z-.\ nadalnje dclo. Zaidnjikrat so bili vsi lajniki skupno pri Mussoliniju meseca aprila 1926. t Drago Bajec. V sredo: popoldnc je v Biljah ne* nadema umrl g. Drago Bajec, sluša* telj pravne fakultete v Padovi. Ranjki je bil doma v Vipavi, star 23 let. Zadnje dve leti se je pecal z novinairstvom in je bill goriški po>ro< čcvalec »Edinosti«. Pred tednom je odšel v Paidovo, da nadaljuje štu- dije. Tarn je obolel in je hotel do^ mov. Dos pel je lc do Bilj, tarn je z visolco mrzlico obleza1! in v sredo ncTiadno ugasni'l. Bii je vešč novi* nar in plemenit elcvek, ki si je s svojim delom pridobil občc spožto- vanje. Blag mu spomin. Političen umor na Jesenicah. V soboto ponoei je bil na Jeseni- csh umorjen Ciril Hristovič, sluša? telj prava na belgrajski univerzi. Pokojni je bil doma iz Macedonije. Sodijo, da ga je ustreli'l njegov sio* potnik po naroeilu maeedonskega revolucionarnega odbora, ker baje ni hotel izvrševati naroeil odbotra. Požrtvovalni državljani. Na pobudo ministerskega pred* sednika Mussolinija se je v vsej Italiji pričelo gibanje za znižanje notranjega državnega dolga. Mnogo državljanov, društev in denarni'h zavodov je darovalo državni bla* gajni zadolžnice liktorskega poisois jila. Višina darovanih zneskov zna? ša do sedaj že nad 150 milijonov lir. Mussolini' je dal 100.000 lir. Daro* vane zadolžnice se bodo v nedeljo 28. okfobra javno sežgale v Rimu na trgu prccl spomenikom nezna- nega vojaika. Pozor služkinjel V miihmsikem »Corriere della se? ra« od 22. t. m. eitamo dolgo raz* pravo o velikem navalu služkinj v rn.eis.to Milan. Vsled dotdka novih moči je nastala med starejšimi služ? kmjiami in novoidošlimi velika kon* kurenca, ki slabo vpliva na zaslu- žck. Posledica je tudi velika brez* paselnost in mnoige, ki ne morcjo dobiti službe, padejo v ro^ke raznim malopridniežem teir se na ta način pogube v mestnem vrvežu. Ker gre tudi iz naiih krajev mnogo deklet iskat službe v Milan, opozarjamo na zgornje razmere in svarimo de= kleta prcd lahkomiselnim zapušča* njem domaiče hiše, da ne pride jo v nesrečO' Nalivi v zapadni Švici. V zapadni Švici in v Savojskih Alpah je zadnje dni nepretrgoma deževalo. Poleg tega je topel južni veter raztopil sneg po gorah. V do* linah je po'vodenj poplavida cele va-si. Na mnogih krajih je promet eis to oinemoigočen. Tatvina manufakturnega blaga. Iz Vidma nam poročajo: V znani tukajšnji trgovini »Al Ribasso« v ulici Savorgnana št. 5 je v sredo 24. t. m. kupovala ncka Ka* rollina Švagelj iz Štanjela na Krasu. Porabila je priliko in v gneči naku* povaicev pridno skrivala razne ko« se blaga pod svojo obleiko. Njeno sumljivc početje je opazoval last* nik prodajalne g. Cavazzini, ki jo je v ugodnem trenutku pirijeil in jo taiko neiirieakovano zuisačil pri tat* vini. Oddana je biia karabinerjem, ki so io odpeljali. Otroci proti pijančevanju. V Vologdi v Rusiji je mnogo ti* soč otrok prircdilo demonstracijo proti pijančevanju. Podali so se k žclczniški delavnici, kjcr dcla veči* na njih očetov. Zahtevali so od oče* tov, naj se odpovedo pijančevanju. Očetie so se kar tarn zhrali in mno* gi od njih so slovesno cbljubHi, da ne bodo nikdar več pill alkohoilnih pijač. Po skupnem zborovanju so vsi navzoči priredili obhod po me* stu. Mesto na dražbi. Mesto Columbus v Združenih dr* žavah dolgo easa ni moglo p^laeevati davkov. Davena oblast ga je zaito pognala na boben. Predno pa se je vršila dražba, so našli na mestnem ozemlju zlato žiilo. Plaeali so zaoistai* le davke in prebivalci so se oddeh* nili. Nove na jvišje ceiie. Riž navaden L. 2; testenina I. vr* ste L. 3.20, II. vrste L. 2.80; volov* sko in knavje meso v prednjem delu L. 6.20; v zirdnjem delu L. 7.60; diruge vrste v sprednjem delu L. 5.40, v zadnjem delu L. 6.60; telečje meso prve vrste L. 7.60, druge vrste L. 7.40; bovški siir L. 8.80; polenov* ka L. 4.50; olivno^ olje L. 10; semen* sko olje L. 5.40; sladkor kriistalni L. 6.60; kava (Santos) L. 25.50; do* maea slanina L. 10.80; domača mast L. 8.40; m.cika sirlkova L. 1.30. Ob desetletnici. (Piše Jože.) (Konec.) Izberem si najbolj vdane vojake in odplujemo črez Drino. Feldvebol je Oistal na naši strani za talca. Um* ljivo je, da sino imel'i na puškah ba* jomete, puške nabite in sploh smo bili pripravljeni na vsaik isAučaj. Kmalu smo billi orez Drino pri orožniški kasarni. Ukažem vsem avstrijskim vojakom in tudi kuhar* ju, da pride jo talkoj iz kaisarne, pred nje poistavim tri moje vojaike, sam z dve ma vojakoma in avstrij* skim telefonistom grem v kasarno. Telefonii&t klliiče na telefon, kmalu se oglasi: »Ovdje Sarajevo, Narodno veoe.« »Ovdje ST'b'sika voj.ska,« odgovo* rim. »koju armada, koji puk?« »Armada vojvode Stepanoviča, ti* močka divizija, 14. puk. Trinajsti puik mora da se nalazi kod Vardi* šta. Tražite gia tamo.« Koneno tdlofoniram v Sairajevo, da grem po eetnega noveljnika, ki ie sjim iz Sarajeva, z njim se bodo lažje dogovoriili. Prepdjem se hitro črez Drino, po? vem eetnemu poveljnilku, ki se ta* koi prepelje erez reko. Komaj je bil pri telefonu. vpraša: »Kdo go^vori?« Za trenutek slišim: «Ti si, Stojane?!« ledeionist v Sarajevu in naš četni poveljnik sta bila znanca. Pogovar* iala sta se dolgo. Ko sva se vraoala erez Drino, mi je poveljnik pravil, da je po celi Avstriji velikanska zmešnjava in da nihee ne ve, kaj bo še naistailo, a skoraj gotovo, da bo Avstrij a popolnoma razpadlla. Skozi Bosno da beže čete iz Alba* nije, mažarske čete pa da ženejo iz dežcle obilo živine in da bomo zato mona'li takoj hiteti v Bo.sno. Skupaj smo šli na noveljstvo ba* tailjona. kjer smo dobili vesti, da je Belgrad že osvobojen, cere pa da so vkora'kale že v Banat, Bačko in Srem. Zv^dcili smo tudi, da ie l\irčija že na kolenih, da se avstrijiska fron* ta ob Piavii drobi ter da ženejo fran* co'slki taniki Nemce iz Franicije in Bdgije. Torej mora biti vsega kma* lu konec. Opoldne dobimo povölje, da kre? nemo popoldne erez Drino v Bosno. Studira'l sem, kaj mi je napraviti z os!om, alii naj ga se gonim s seboj. all naj ga prod am. Koneno sem se odiloeiil za zadnje in jirodal za 300 knon oisila, ki mi ie dobro služil od Čuke ob bolgairsiki meji pa do Dri* ne. D'ragi uhljač, zvesta živalca si bill! Popdldne krenemo v čolnih in na splayeh črez Drino. Ilodili smo dol* go v noč vse do Srebrenice. Mail'O nad Srebrenieo smo srečali bosen* skega Tureiina in ga vprašali, koli* ko je do Srebrenke. Otlgovoril nam je, da je še pq! sa&atia. Mislil sem, da je sahat isto1 kot sr'bski sat, to je ura. a prav kmalu sem vid el, da je bilo do Srebrenice še celih 13 km. Torej mora biti bosenski sahat pre* cej dcilg. V Srcbrenici nais niiso pričakovali, pač na drugi dan v Vlasenici, kjer smo že dobili kuhan golaš, pošten gohs brcz obilne paprike, Iz Via* senice je sla pot v Han Pijesak, kjer je končna postaja gozdne žc; leznice, ki je bila takrat v lasti nemske tvrdke EisnersOrtlieb. V Han*Pijesku smo rekvirirali vlak. Pred loikomotivo smo pripeli odprt vagon, katerega sem zaisedel s svo* jim oddelkom. Bili smo pripravlje* ni vsak trenutek započeti bitko, če bi bili napadeni. Tudi ostaili odde* lek v vagonih je bil pripravljen na takojšnjo borbo. Pa ni prišlo do borbe. nač pa smo bili iznenaidenl v neki srbsiki vasi ob zelezni'Ci. Ne vem kako so tarn do* znali, da se približujemo. Desno in levo ob tračnicah so nastavili mize, ki so se šibiile pod jedaeo in pijaoo. Pred kolodvorom je bil po'stavljen velik slavoloik z napisom »Živik Ve* Ilk a Srbija!« Ko so se zasvetili naši bajoneti pred kdodvorom, je za* sviraila godba »Bo<že pravde«, moj üddeilek pa je odgovoril s krepkim »Iz bratskog zagrlljaja«, Okrepčali smo se in se peljali na* prej ter pri'spdi v Zavidovic, ko* lodvor na progi B»rod*Sai*ajevo. Tu se je konealo na.se prodiranje; pro* GJrajoča armada se je spremenila v čete za vainstvo mostov, železnic, skladišč tex za vzdrževanje red a. Moj oddelek je prisol iz Zavido* vica v Sairajevo, od tain smo bili premeščeni v Metkovič v Dailmaci* ip, od tarn v Dubrovnik. Vnšil sem mnogotere službe. Bil sem aprovi* zacijsiki vodja za ddl Damacije, vodia bivsc avstri jske albariiske av» tomobilne kolone s 120 tovornimi avtomobilli, povedjnik prejšnje av* strijskc trdnjave na otoku Šipanj, uredil sem diviziijski zelenjadni vrt v Gružu. vozil sem se v osebnem avtomobilu rajnkega Pasiea, kopal sem se v morju, jedd pomarance in pil dobro dalmatinsko vino itd. itd. Domov v solncno Gorisko sem prišel ob eni uri popoilnoei na bo* žieni dan leta 1919. Ker sem svoj prihod prej javiil, so doma prejšnji dan od veselja zaiklali junčka, ki pa ni imel tako dobrega mesa, kot oni pod Pljaekavico pianino v Mace* I doniji. »GORISKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi ? Pevma. (Zopct nesreča.) — Pretekli teden sc je zgodila pri nas velika nesre? ča, ki je zahtcvala ml ado žrtev. 23?ktni Jožei Valentinčič se je po? ddl na hrib blizu Pevme z name* nom, da bi nabral nekaj starega vo- jašikega. matcrijala in si na ta način prislužiil svoj grenki vsakdanji kruh. Ne ve se pa, kaiko je mladenič rav? rial z nerazpočeno granato, da se je z moenim pokom razpočila in ubo? gega fanta takorekoč razneshi. Po? üreb so je v-rsil v nedcljo 21. t. m. ob vcliki uddežbi ljudstva. Pevci iz Gorice so mu zapeli ndkaj ža? iostink. Mir njegovi duši! Dobrovo v Brdih. Naš večletni občiniski tajnik g. Viljem Sfiligoj je bil pred kratkim odpuščen iz službc. Želimo samo, da bi ta sprememba ne bila v kvar ob? činskcmu posl'ovanju. Kobdilj. V petek dne 12. t. m. smo poko? paili Fili pa Jeriea, brat a pokojnega deželnozborskega poslanca. Pokoj? nik je bid blaga duša. V svetovni vojni je branil pod povdjstvom Kuzmanekovim grozni Prcmisel. Kolike grozotc so videli vojaki v tej trdnjavi, je neizrečno. Pokojni Fi'lip je veökrat pripovedoval. Po padcu trdnjave je moral ubožee pre* bretsti vso Rusijo od juga do seve? ra. Njcgov zvesti spremljcvalec je bil sv. rožni vene>c. ki ga je pokojni ljubii od svojih mladih nog. Naj pociva v miru! Srednje nad Rocinjem,. Prosim, g. urednik. da dovolite tudi meni skromen kotiček v Va* šcm cenj. listu, da ne bo kd-o mi? sill, da tukaj na gori spimo spanje pravičnega. K nam prihaja 6 »Gor. Straž« in 2 »Mala lista«. Ali to za* doistujc za današnje ease in razme- re? Nikakor ne! Vsi premalo čita- mo, se premalo brigamo za gospo? darsko izobrazbo. Zganimo se, fant? je in dckleta. in prebirajmo zlasti sediaj v zimskih večerih bolj pridno dobre časopise in poučne knjige. O priliki še kaj! (Prosimo! Uredni? štvo.) Renče. V sredo 24. t. m. popoldne smo imeli pri nas radostno domače slavje. Zbrali smo se v izredno ve? likem števiki — na stotine nas je bilo— na kolodvoru v Völejidragi, kjer smo naložili nove zvonove, in sicer 3 za župno cerkev, 3 za Gra? diišče. Kcr smo jih doilgo in tezko čakali, smo jih s tern večjim vese? Ijem spTejcli. Vsak zvon smo nalo* žili na poscben, lepo ofcrašen voz. V renske vozove sta bi'La vprcžena po 2 para konj, v gradiškutarske pa po pair volov. V sijajnem sprevodu, kateremu so naeelovali jezdeci in koiesarji in SO' ga sprcmljala belo= cMečcna dekleta. smo med splošno radostjo peilja'li zvonove, bridko pogTcšane nebeške klicarje, na do? ¦ločena jim mcsta. Doživeli smo res prav lep, spomina vreden dan. Pa drugie še kaj! Voice. Težko žhijenje živimo letos. Po* leg miiügih težav in križev nais mu? ei še vprasanje: kako bo z živino, sena je malo? Eni so poporodali, drugi se trudijo in gkdajo, kako bi zdržali, ker cene živini so nizke. V mleikarni je cena maslu padla. Ker pride jo še drugi stroski, se ob kon- cu meseca prejme prav malo de* narja. Še za davike nimamo, kjc pa ie živež, katerega moramo veeino* ma kupovati? Čitamo, da se bodo priecla javna de-la na raznih krajih. To bo goiovo v kor ist mnogim, ki bodo z dolom zaslužilli. Kako bo pa z onimi veejimi kmeti. ki oibdeiluje^ jo cdo JctO' vse sami ali pa šc z de= lavci, a jim posestvo1 daje zgubo in pri vscj pridnosti lezejo v dolgove? Prisiiljeni bomo pustiti vise slkupaj in iti za zaslužkcm. Veliko se jih je že izsclillo, mnogi so sli čez vdi* ko lužo v Ameriko. Sedaj se na? prav'ljajo že zopet drugi. Tako ima? mo vedno le bolj nevesele novice. * * * Sv. misijon. — Od 4. do 11. no? vembra bomo imeli pri nas sv. mi? sijon. Upamo, da bodo ti dnevi pri? neslli obilo blagoslova božjcga naši župniji in bodo pozivi'li in okrepili naše yersko ziyljenje. Sentviška gora. Slovesno in vcselo je pozdravil v ponedeljeik zvon šentviškogorske i'are, ki je žc od vojne sem sameval v zvoniku, svoja nova tovariša. Pre? cej dolgo smo čakali in vsi smo zlasti ob velikih praznikih pogre? šali lepo ubranega pritrkovanja, kajti sole to da prazniku pravi vtis praznienega, ne navadnega dne. Za? to pa je težko pričakovani dan bla? gosiovitve zvonov tern slovesnejši. Je pač že staro izroeilo naših tol? minskih vasi, in mi se ga na naši planoti še prav posobno držimo, da ie dan blagoslovitve zvonov tako slo'vesen, da o njcm govorijo še potornci. To je tudi umevno, kajti vse mine, le zvonovi ostanejo in s s.vojim glaisom vedno spominjajo na tiste, ki so jih napravili. — V nc? del jo so se vsi, prav si potrudili, da •je islo'vesnost 'čim lcpše potck'la. Fantje so nosili zelenje, dekleta so plerla vence, pevci so se urili in va? dili, stare j ši so pomagali z dobrivn svetom, sikratka, vsakdo je hotel i iSudelo'Vitti. Da smo imeli v naši sredi j našega vladiko, smo že zadniie po? rocaii. V lepih in izbranih be-scdah nam je razlozil pomen zvonov, ki dvigajo eloveško dušo k zadnjemu cilju, k Boigu. Globo,ko zasnovan j govoir je nasd dobra tla. — Le pre? hitro nam je potekel dan, ki bo z zlatimi črkami zapisan v letopisu sentviskogorske fare. ldrijske novice. Poroka. Poročil se je g. rudniški uradnik Vladko Kos iz znane Koisove dru? zinc z gdč. Viko Brus iz uglcdne družinc v Sp. Idriji. Mlademu paru želimo obilo srece na novi življen? s'ki poti. GOSPODARSTVO. Po trgatvi. Trgatev je koncana in most do? kipeva v sodih. Sladök jc in vino bo dobro, Ie mailo ga bo letos. Če bi šli po kleteh in trkali na sode, bi marisiikje udarec donel votlo. Koliko opranih sodov je stalo pripravljc? nih po kleteh, tod a ostali so prazni. Gospodair se je ustol, ko je cenii svoj prideldk. Prvič se je zmoti'l, ko je cenii grozdje na trti. Bilo je sicer mnogo grozdov, toda le mailo voli? kih. Drugič se ie prevaril v računu, koliko vina bo dailo nabrano grozd? je. Jagode so imelc letos debdejšo iupiino in manj soka. Tropin je mnogo, vina malo. ZAHVAtA. Ganjeni od tolikega sočutja ob neizmerni izgubi naše^a nadvse ljubljenega sina, brata, svaka in strica Benkota se najlepäe zahvaljujerno pred vsem onim, ki so z nami sočustvovali in spremili našega predrage^ak večnemu počitku. Posebej se najprisrčneje zahvaljujemo pre- dragima lovarisema pokojnega gg. Ludoviku Novaku in Bcgomüu Lupincu, ki sta mu z veliko vdanostjo in požrtvovalnosljo stala na strani do zadnjega, dalje preč. duhovščini, pevcem, in vsem darovalcem prelepih vencev, zlasti pa dijakom in gospodičnam iz Ajdovščine, ki so tako lepo počastili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv.KrižnaVipavskem,2l. o/dobra 1928. Žalujoče roflbine: Bone, Tercel j In sorodnlkl. Je tudi nekaj izjem. Prva izjema so sencne lege. Te so dale letos raz? racroma dober pridelleik, ker niso bi? le izpostavljne pekočemu solncu. Druüa izjema so nizike lege z močno zemiljo, kjer suša ni mogla taiko pri? tiskati. Tretja izjema so stare trte. Tudi te so letos dobro obrodile. Dobro so zakoreninjene, zato jim ni mogla suša do živega. Grozdje starih trt je biiio letos lepo, razme? roma veliko, zdrayo in sladko in bo dalo prvovrstno vino. Vse navedene izjeme so odvisne bodisi od lege vinograda, bodisi od starosti trt. Imamo pa še eno izje? mo, ki je odvisna od vinorejea. Boljšc vrste trtc, ki imajo dobro grozdje, toda niso preo>blo>žene, so obrodile letos dobro, medtem ko so dale trte, ki se gojijo samo radi množine grozdja. brez ozira na nje? govü' dobroto, le pičel pridelek. Ko- Iikokrat so že poudairjiali naši stro? kovni listi, da bi moral saditi naš kmet le dobre vrste trt, vseh tistih vrst pa, ki bi jiih laliko imcnovali z italijans'kim imenom »pagadebiti«, naj bi se izoigibail, čeprav rodijo mnogo. Nekateri vinorejei so na? svete upowtevaili, veciaia na ne. Iz? kušnja je pokazala, da so bill ti na? svoti na meis>tu. Zadnja leta je zia? cello vino vedno bolj zastajati v kle^ j tdi. Pc/scbno slabega vina so sekup* ci brani'li in mnogokrat ga je bilo treba pirecej ponujati in nizko ceni? ti, preden so ga vzeli. Letošnjeleto | nam je dalo zopet no^v dokaz, ki go? vori proti sajcnju trt, ki da jo mno? go gro-zdja, toda slabše vrste. V Vipavski dolini je zclo razšir? jena klarna meja ali klarnica. V normaHnih Ic-tih obrodi zclo bogato, toda vino ni bogve kako dobro. Lc? tos se je mnogo boJj obnesla grga? nija (rebula) kakor pa klarnica. Iz? jemo dclajo samo nekaterc senčne in nizke lege. Rebula ima jagode polne in soenc tudi v višjih legah, klarmca pa je tukaj popolnoma od? povedalla. Grozde ima sicer velike, toda jaigode so drobne in trde, sko* ro brez mošta. V mokTih letih ima pa, kilarnica zopet to napako, da sJa* bo dozori in naredi vino kislo. Mno; go rodeee trtc obrodi jo dobro sa? mo v normalnih letih, katcrih pa je, žal, vedno manj. Toda še takrat da jo vino slabše vrste. Gas bi bil, da bi vzeli naši vino* rejei stvar resno v premislcik. Pri sajenju novih vinogradov naj bi vzeli le ma j hen odstotek takih trf (najve:c 15—20% klarnice in 75 do 80% rebule?grganjc)). V starih vi? nogradih, kjer je takih trt mnogo, naj bi jih pa zaeeli polagoma pre? cepljati. Inž. Peg an. Sovražniki zrnja v žitnicah. Ko je. zrnje sprav'ljeno v žitnico, ima tudi tarn svojih sovražnikov. Poglejmo jih: Miši napravijo veliko škodo. Unicujejo jih mačke, lahko pa miši tudi zastrupimo. V to svrho vzamemo zdrobljeno koruzo in ne? koiliko' cinkovega fosfurja. Kjer ku? pimo cinkov fosfur (fosiuro di zin? eo) vprašamo za navodiilia, kako se pripravi. Cinkov fosfur je zelo stru? pen in se rad vžge. Mnogo kori'st'i tudi zažveplanjc žitnic. Četudi bi bilo zrnje že v shnambi, lahko se vedno zažveplamo, s čemur ne bo? mo unicili saimo miši, tcmveč tudi razlieni drugi mrčes, ki bi se slu? čajno riahajal v shrambi. Zažvepla? mo pa talkole: Najprej žitnko dobro zapremo, da ne bi uhajal zrak. Nato dene mo na pod kos opeke, vrhu katere po? stavimo pripravno železno posodo z nekolikimi zarečimi oiglji. Na oglje potrosimo žvenlo in prostor zapu? stimo, vrata pa dobro zapremo. Za 4 metre dolg, enalko visok in širok prostor zadostuje cetrt do pol kg žveplla, najbolje oncUa v valjčkih. Prostor pustimo potem zaprt skozi 24 ur. na-to pa ga dobro prczračimo. /tvepleni dim je gotovo pomoril vsako /ivo bitje nahajajoče sc v shrambi. Poleg miši delajo v žitnicah veli? kansko škodo zužck. ki je v>odoben trtjo-nu, žiitni motlj in še pair dru? gin škcdljivcev. Borba proti vsem je enaka. Najcenejše in najvarnej? še je žveplanje prostora, tako kot je zgoraj opisano. V velikih skladisčih žita raibijo v zadnjem času oglikov solfur, katerega donejo v steklene kozarce in potope v kupe. Oglikov solfur (soliuro di carbonio) se pola? goma spreminja v plin, ki je težji od zraka in zato pronikne v notra* njovst kupo'V, kjer zamori visa živa bitja. O^ikov soilfur ne sme delo? vati na zrnje vee kot dva dni, nakar je potrebno prostor in žito dobro prezračiti, žitno zrnje prevejati. Kot pa reeeno, je zazganje žvepla najcienejše in gotoivo delujoče sred? stvo. » Gnojenje zimski pŠenici. »Straža« je že poročaila, da je do« segel nefci Zanotti v provinci Bre^ scia skoraj 55 kviiitalov pšenicc na ha, kar pomeni nad 20 kvintalov zrnja na našo njivo. Naši kmetoval* ci doisežejo tu pa tarn do 7 kvinta? lev n,a njivo, a to jc komaj tretjina pridelka. doseženega po Zanotti?ju. Zanotti je pri obdelovanju svo? ie zenilje na priiporocUlo profeisorja Ghibcrtini v Breisciji upeljal novost zimskega gnojenja pšenici. Navad? no gnojimo pšenici pred setvijo s superfosfatom, kailijevo soljo in amonijakom, spomladi pa z apne? nim nitratom ali ci'lskim solitrom. Zanotti pa je gnojil z apnenim ni? tratom v zimskem času, in sicer je trosil petkrat po male količine ap? nenega nitrata vrhu rastočc mlade pšenicc. Zim.sko gnojenje z apnenim ni? tratom ima za podlago dejstvo, da pšcmica v zimskem času ne spi, tern* vee diha in v ugodnih dneh tudi ra? ste, torej rabi redi'lnih snovi. Le ta? ka pšenica pride v prihodnjo pom? lad krepka. Odgovori in vprašanja. Vprašanje št. 7: V zadnjih letih O'pazam, da pri nas vedno vee trt usahnc, brez vsakega vidnega ra>z? loga. Izkopane korenike so bele. Kaj hi bilo tem.u vzrok in kako bi se uisihanje omejilo? Odgoivoir: Usihanjc trt povzroča v Vasem slueaju najbrže koirenska plcsnoba. Napada predvsem odu? miie store bek in sadnega drevja in zakopane ostanke trtnih kolov. Od teh pride tudi na trte, ki jih umori in še potem na njih živi. Naj vee se pojavlja korenska pless noba. v težkih in mokrih zemljah. Omejimo jo s tern, da takoj izkop? ljemo vse usahlc store in da ne podkopavamo ostankov kolov ali pa trtnega lesu. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Hrušk je na trgu zdo malo, in to le za kuhanje t petoralkc. Cena —.90 do 1.— L za kg. Jaboilk je pre cej po cenaih od 0.60 do 2.20 L. za kg. Po zadnji ceni je bila prodana partija lepih jugoslo? vanskih jab oik. Grozdja pride na trg še vedno okoli 10 q. Belo je po 1.60 do 2 L., erno pa po 1.20 do 1.40 L. za kg. Kostanj: Drobnjak gre po 0.90, objak po 1.20 do 1.40 in maron po 1.80 do 2 L. za kg. Kaipus je po 0.70, repa po 0.35 do 0.40 in krompir pa 0.60 do 065 L. kg. Stran 4___________________________ »GORISKA STRA2A« Koledarček. 29. ofct. ponedel jek, Ida, d. 30. okt. torek, Alfonz R. 31. dkt. sreda, Krištof, s'k. 1. nov. čefriek, Vsi svetniki. 2. nov. petek, Spomin vernih duš. 3. nov. sdbota, Viktorin, s'k. 4. nov. nedelja, Karel Bor. Tržne cene due 25. oktobra 1928. Česnik kL L. 1—1.10; sveže zelje L. 0.80^-0.90; koren.je L. 1—1.20; čcbula L. 0.80—1; fižol navaden L. 3.20; neoluščen fižol L. 1.80—2.20; sala-ta L. 2—2.40; indivija L. 1.80 do 2.20; krompir L. 0.60^-0.70; pa* radižniki L. 0.80—1; repa L. 0.50 do 0.60; redič L. 1.40—3; špinača L. 1—1.20; zebna L. 1.20—1.40; mo. tovilec L. 2.60—3; ohrovt L. 1—1.20; bučice L. 1.60—1.80; kostanj L. 1 do 1.40; jabolka L. 1—2.40; maro* ni L. 2—2.60; hruške L. 1.40—3;' na= mizno grozdjc L. 1.40—2.20; sveže masllo L. 15—16 presno maslo L. 17 do 18; rrnleko liter L. 1—1.10; skuta L. 4; jajca kos L. 0.60—0.70. Hnjižeunosi in umetnost. »Mentor«. Prejeli smo 1.—2. štev. teLa pri* Ijubljenega dijaškega lista za letoš* nje šofeko leto. Vsebina je pestra. I. K. Rejcc pise »Med Scilo in Ka* ribdo«. zanimivo dijaško »povest v zgod'bah«. Scmpronij Tiro, znan žc iz lanskcga in prodlanskcga letnika, nadaljuje zgodbc »Iz dnevnika sta* "rciLja nrofesorja«, Iv. Dolenec pripo? vcduje, kaj je doživel letos »Med Nemci«, V. Bohinec poroča o znan* stvenih raziiskovanjih Igna.ci.ja Kno? bleharja v Afriki. Iv. Pregclj dajc »Nekaj misli in nasvetov #lede me? moiriranja in dekliamiranja na naših srednjih šulah, člančica: »Ob deset* letnici našega osvobojenja« in »Ob" slovesnem trcnutku« poroeata o burniJi dneh pred desetimi leti in o otvoritvi nove radijske postaje v Ljubljani, naikair slede Doleneevi ststist.ieni podat'ki o dijaštvu v Slo? veniji. Prav dobra je »Častiia bcse? da«, v »De*. Blago solidno! Cene zmernel Nagla vožnja v Amerike in v Avstraiijo z novimi velikimi brzoparniki. PrllnociSraj^ vožnje Iz; Ge«ovc: „Conte Grande" - „Conte Biancamanou Iz Genovc v New Jork v 9, dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - „Principessa Giovanaa" T2 Genove v Buenos Ayres v 13]/j do«h. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstraiijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 postcljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje ¦— konelji — kino. Pojasnik daje zBstopnik LLOYD SABAUDO F. RDSICH, BORICn, Via Contn-alic št. 4 Telefon St. 3-H