• il. SAMOPRISPEVEK
Dogovorjeno moramo uresničevati
V Ljubljani smo se delovni Ijudje in občani odločili. da bomo gradn|o objek-iov za otroško varstvo, osnovno šolstvo, zdravstvo in potrebe starejših občanov zdmževali sredstva iz svojih osebnih dohodkov, da bi tako naš družbeni stan-dard na teh področjih hitrcje dosegel vse večje potrebe občanov hitro razrijajo-čega se mesta. Dogovorili smo se tudi za program gradnje teh objektov — ud vrste pa do rokov, v katerih bomo posamezne objekte zgradili, pa predvideli tudi njih vrednost. Program, ki ga trenutno izvajamo, je program II. samopri-spevka in o njegovi realizaciji smo Ljubljančani sproti obveščeni.
Junija 1978 se je skupščir.a II. sa-moprispevka sestala na svoji 6. seji in ugotovila, da bo zaradi več vzrokov, kot so nekatere nedorečene in druge lokacije. nercšen način financiranja komunalnih naprav, neustrezno ovrednotenje domov za starejše otv čane ter kasneje dogovorjenfli nor-mativov in programov zdravstvenih domov, primanjkovalo za celoten program nekaj več kot 260 milijonov dinarjev; Da bi se v največji meri izognili nadaljnjemu naraščanju cen in dražitvi objektov, je skupščina od-ločila. da se z gradnjo pohiti. Zadol-žila je strokovne službe, da čimprej izdelajo natančne operativne načrte in jih uskladijo s finančnimi načrti samoupravnih interesnih skupnosti, ki denarno sodelujejo pri gradnji ob-jektov. Sprejeta je bila tudi odloči-tev. da se spremenijo dinamika grad-nje in z odlokom določeni termini, s tem. da se program obravnava kot celota in razpoložljiva sredstva čim gospodarneje izkoristijo. Rezultat takšnc odločitve je bil viden že v no-vembru mesecu preteklega leta, ko je bilo možno izračunati. da bo po-trebno za realizacijo dogovorjenega programa dodatno zagotoviti še 264.144.000 dinarjev. Tako se bo cena objektov v primerjavi z ovrcd-notenjem ob izglasovanju II. samo
prispevka v letu 1976 dvignila za 63 odstotkov. kar pomeni, da hitra in racionalna gradnja uspešno prema-
guje navedene težave in je izpod po-prečne letne stopnje inflacije. Če to primerjamo s programom I. samo-prispevka, vidimo. da se je pri I. sa-moprispevku vrednost objektov v primerjavi s predračunsko vred-nostjo povečala trikratno.
Iz zadnjega poročila o gradnji ob-jektov družbenega standarda po programu II. samoprispevka povze-mamo: da je bilo do januarja letos zgrajenih in danih v uporabo na ob-močju celotne Ljubljane 15 objek-tov. da je 16 objektov v gradnji in da so nekateri od teh tik pred dokonča-
njem, od preostalih bodo pričeli gra-diti 16 objektov v tem letu, zadnje tri pa v prihodnjem letu. Vse to za našo občino pomeni. da so od 13 objek-tov, kolikor jih bomozgradili popro-gramu, dokončani štirje, prav toliko , jih je v gradnji. pet pa jih bodo pri-čeli graditi v zadnjih dveh letih izvedbe programa II. samoprispev-ka.
Da bi zagotovili manjkajoča sred-stva za uresničevanje dogovorjenega
Samoupravni sporazum z obrazložitvijo in sklepom o pri-stopu k predlogu sporazuma je obja vljen v delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljana štev. 24 dne 6. marca 1980. Prejeli so ga delegati v delegacijah za zbore skupščin druibenopoKtič-nih skupnosti, še posebej pa je naš občinski sindikalni svet spo-razum posredoval vsem organizacijain združenega dela v obči-ni, da bi bil delavcem dostopen in lako omogočil osnovno za odločitev. Sklepe o pristopu naj organizacije združenega dela posredujejo izvršnemu svetu pri skupščini občine.
programa II. samoprispevka. so sa-moupravne intercsne skupnosti. kiso soinvestitorice objektov. družbeno-politične skupnosti in organizacije v ljubljanskih obeinah p<x)prle pobudo predlagati delavcem v združenem delu sprejetje samoupravnega spo-razuma, s katerim bi združili srcd-stva, ki pomenijo presežek sredstev, vplačanih za ljubljanske samou-pravne intercsne skupnosti družbe-nih dejavnosti v letu 1979, in jih na-menili za program II. samoprispev-ka. Dolok sredstev v teh samouprav-nih interesnih skupnostih je bil v letu
1979 zaradi večje rasti osebnih do-hodkov navzlic valoriziranim pro-gramom interesnih skupnosti večji od načrtovanih za 219. 876.000 di-narjev. Sredstva morajo samou-pravne interesne skupnosti vskladu z veljavnimi predpisi vrniti delavcem v združenem delu. Vrnejo jih tako. da jih poračunajo z nižjo prispevno stopnjo za vsako posamezno samou-pravno interesno skupnost v teko-čem letu, lahku pa se delavci samou-pravno dogovorimo za drugačen način vraeanja, kot je npr. naveden v predlogu samoupravnega sporazuma o uporabi presežkov vplačanih sred-stev za samoupravne interesne skup-nosti družbene dejavnosti v 1. 1979. Po tem sporazumu bi se ta sredstva prek objektov iz II. samoprispevka posredno vrnila delavcem v združe-nem delu — ob istočasno hitrejši in s J tem tudi cenejši gradnji.                  fl
Za program II. samoprispevka smo se v Ljubljani vsi delovni Ijudje in občani dogovorili na najbolj de-mokratičen način z referendumotn. Zato se vsi zavedamo odgovornosti. ki smo si jo zadali s to odločitvijo. da si v okviru možnosti pomagamo pri reševanju takšnih vprašanj. kot so objekti elementarnega družbenega standarda. saj s takšno dejavnostjo usklajujemo pogoje življen ja in dela nas občanov in delovnih Ijudi v vseh petih Ijubljanskih občinah. Pravzato ima dokončna uresničitev programa II. sasmoprispevka izjemen pomen. saj je v najširšem družbenem inte-resu in za njihovo izpolnitev se mo-ramo zavzeti tako enotno. kot smo se odločili na referendumu leta 1976.
m. r: