Ne mečite vse na...
Zadnje čase se pojavljajo v časo-pisju (Delo. Dnevnik. Naša skup-nost) in na TV prispevki o polževi gradnji novega dela Zaloške ceste. Iz vseh i/haja. da gradnjo v giavnem ovirajo tamkajšnji lastniki kmetij, hiš in zemljišč. Neki pisec je primerjal gradnjo Zaloške z gradnjo Tržaške ceste, objavljeno je bilo, kako da grade takine ceste v tranciji. \ si ti prispevki pa so enostranski, saj ne upoštevajo vseh vzrokov, ki upoeas-njujejo gradnjo.
Prosim — in pričakujem torej. da > morebitnih nadaljnjih člankih o gradnji novega dela Zaloške ceslie na Seln spregovorite tudi o drugih ipro-blemili. ki zavirajo gradnjo, kut s<(> na primer:
—  Jiedodelan   načrt   (dtihodi   na zemljišča),
—  spreminjanje načrta med   do-govarjanjem z lastniki,
—  prepočasno   urejanje   prolble-mo>   famkajšnjih   laslnikov   Inatdo-meslna gradnja.  nadomestna ziem-Iji.šča in nadomestne hiše),
—   nedoskdno   in   pomanjkHjivo delo upravnih organov.
— pomanjkljivo obveščanje ob-čanov o gradnji s strani KS in SZDL.
Le s takim, vsestransko objektiv-nim in celovitim obveščanjem javno-sti o gradnji novega dela Zaloške cestt boste pripomogli k hitrejši gradnji in reševanju problemov ob-čanov, ki zapuščajo svoja rudna biva-lišča in se selijo v nova. zanje neznana okolja, kar je za starejše še poseben problem (navezanost).
S tovariškim pozdravom!
VIKTOR HERKSEL Zaloška 137
l'ripis tirednišlva
Za »polievo«jgradnjo Zaloške ceste nismo v Nuši skupnosii nikoli krivili lastnikov stavb, ki bi morale biti po načnili gradnje že porušene, lasmiki pa preseljeni na nove lokacije, rako kol nekuteri so. Nikoli nismo šli v ra--iskovanje vzrokov, zakaj nekatere hiše še kar stajijo in gradnjo /.aloškc cesle drobijo na kose.
/.agotovo je kar veliko vzrokov m r/ sie jih nekaj našteli, mi pa smo \ naši informaciji, v 12. št. Nsk, ki ju omenjale, hoieli vse u> povedali s siavkutn f 1'erjemo bo kar drialo, da se lokrat v Mostah dela nismopravlo-lili.« S lem smo mislili iudi na zavoil za izgradnjo Ljubljane — Tozd ;u urejanje zemljišč, ki mu je bila zau-panu naloga z.a pra\ očasen odkup zemljišč. Dejstva numreč dokazujejo, da smo v naši občini žc graditi ceste m nismo brez izkušenj, da smo se za novo iraso /aloške cette odločili ie pred deseiimi leti in je hil zanjo pri-dubljen splošni interes insez njirn po-samezniki morajo sprijaznili.
S primerum T V reportaže o gradnji hiireieleznice v Franciji pasmo holeli dati primer mvči splošnega inieresa, ko r primerilt, da odktip zemljišč n? uspe in je sprvien pravdni posiopek. iraja eakanje na zočetek del najdtje Iri mcsece. Taku gradnja je lahko go-spodarna in laka je r xplošnem drui-benem inieresu vseporsod.
Seveda pu prihaja pri \sakem takem večjem posegu v urbani prostor ludi do človeških iragedij, šeposebno pri starejših kmeikih Ijudeh, ki su jim koreninez več rodovi nazaj vezonena prav lo zemlju in na prav tu prag, pa čeprav lutdo slabše domačije, kot jim jo ponttja družba v novem kraju v z.ameno.
Graditi v blugor druibije človeiko. /.opi'rsla\ljati se gradnji zaradi ču-stvene navezanosti na kraj je pa ludi človeško.
Hvala ;a vaše opuzorilo.
S. G.