» flnnn                                  i umm i mm, 7.)mp|i no.                                 nniLiitL

.Slovenski Narod" vdj* * Lf«fcl|aBl
ne dom  dostavljen;               ■           v upravništvu prejeman:
celo leto naprej   •   •   •   •   K 24— I ćelo leto naprej   .   t   .   •   K 22-—
pol leta       „       .....12-— I pol leti       „       .....11-—
četrt leti     ,       •   •   •  •    .   6*— I četrt leti     ,      •   •   •   •    ,   550 na mesec    •      »  • • •   »   2*— ■ na mesec    „      • •  •  •   •   190
Do^Isf na? se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj©. Greda&tvo s Snaiiova alic* *L 9 (v priUičju kvo») teltloa ŠL 34.
lnserati vdjajo:  peterostopaa  petit visi« za enkrat  p*  16 vin., x*  dvakrat
po 14 vul, la trikrat ali večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Prf večjih taserdjati po dogovora.
Uptav^itvu Mj te pottljajo naroćnine, reklamacije, iascntl i. 1 d, to je administrativne stvari
■ i                    *•—■i•■■■ fttevllfca v«l|a !• vturt«v.                       ■
Ma pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine m M odra, _Plsjr#dtais) ftisjaians** tsd#J#si 6t» SS«
.Slovenski Narod" V*lf« po poitli
sa Avstro-Ogrsko:                «                    za NemČljo:
celo leto skupa] naprej     •   K 25*— I celo leto naprej        .   .   .   K 30--«
£«"£* :   : :: : 'Iso   »A"""*0 ta ™ ^^drfei«
na mesec    m        m    ,   •    •   2*30 ■ celo leto naprej   ♦   .   .   •   K 3l.<->
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Ufrravatttvo (spodaj, dvorišne levo), banova ulica *t 5, telefon čt 83.
V Karpatih se boji nadarujejo. — Topovski boji ob VislL — Odbiti franeoski napadi pri Sonainu, v Argonih in pri Sennheimu. — Nemci so na Poljskem prodrli preko Kumina in do Suhe ter vjeli 1400 mož. — Pomorska bitka v Črnem moru. — Ultimatum ameriških Združenih držav Mehiki.    .
BOJI V KARPATIH SE NADA-LJUJE.TO. — NA FRONTI O3 VI-SLI   SE   VRŠE  TOPOVSKI   BOJI.
Duna\ 6. ianuarja. (Kor. urad.) Uracfno   ra^?Iasa!o. dne 6. ^anuaria:
Boji v Karpatskom lesnem go-roviu, ki se sedaj vrše že več me-sscev z ineniajočiin se uspehom, se trsj??o. Or*5ač».iejo se kot podie*ta inanjšega obsega v često ločen'h, esamelib dolinah. Ojačan vsled do-poinilnili čet, ki so v zadnjih dren po-seg!e v boj. je sovražtiik pofkušal s šunki pridobiti prostora ob gorer.jlh teki!» posamnih rek.
Zapadno od gorske^a prelaza Uzsok in v Vzhodnjlh Beskidib vleda mir.
Ob fronti severno in južno od VisJe včeraj topovski bo*.
Narnestnik   načeln'fra    general-
nega štaba pl. H o f e r. fml.
*            •
URA DNO POROČILO OD TORKA.
Dunai, 5. januar ja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 5. januarja opoldne:
Na severnem in južretn bo!iš*u se ni dogodilo ničessr M'tvene^a.
Namestnik načelnika geaeral-nega štaba pl. H o f e r, fml.
NEM*K! NAPADI OB BZURI NA-PREDUJEJO. — VZHODNO OD RAWKE   SO    NEMCI     PRODRLI
PREKO HUMINA. Berolin. 5. januarja. (Kor. urad.) Wo!ffov biro   javlja:    Veliki   glavni stan, đne 5. janusria.
Vzhodno bojibče. V vz-hoći^l Pru^ijI in sevenri Poljski ?e po-ložai neizpremenjen.
Naši napadi vzhodno od 3z«re pri Koz!ow - Biikupib in južno od tod na-5redu?e;0. Tuđi severnovzhod-no od BGiIuiowa so prr-uilc rase ćete vzhodno od Rawf*e nreko irium'na In rreko višin od ni; ds'je na iu« do PU iice. kakor tuđi na desretr bregu PI-lice se ni ničear izpreaienilo.
St^Rjjc potov In vnzo&ro \rcnz te zaviralo aaže kre=:rje»
Vrliorco amiadno vodstvo.
NEMCI   SO   OSVOJILI   VEC  RUSKIH  OPORI^C  IN  PRODRLI DO SUCflE.
Bero!in, ^. iaruarja, 'Kor. ural) PoročIiO Wo-ffove^ uraca      Ve1?ki glavni star. dne 6. tenuarla dcpoldne: Vzhodno bonsče
Na vzhodnih meiah in v Severni Poljski tuđ] včerai ni bilo izprememb. Na PoJjskeis zapadno od VisJe fo prodrle r??^s čete, ka so o*vo*i1e več fovražnili oporišc, do sektorja Sucfie.
VfcK smo 1400 mol in vpienill 0 strojnih pušk.
Na zapadnem bregu P!l!ce ?e položaj neizrrernen'e!!.
Vrhovno annadno vod   vo.
*
BOJI V GALICIJI IN NA Pr»tJ-SKEM.
Oficijalno poroči!o konstatira, da boji v Galiciii in ra ruskem Poljskcm
mirujejo. Razume se, da boji nišo morda prcnehaii, oač pa so se nekoliko ublažili in ustavi!!. Na crti Duna-iec-Biala in pri Gorlicah govore sedaj pred vsern topovi.
Visino, ki so jo zavzeli naši južno od Gorlk\ utrjujejo in jo priprav-Ijajo za nadaljnje akcije.
Ob Nidi se tuđi že vreč dni nišo vršili pomembnejsi boji.
Zadnja porocila u bitki v Gaii-ciji in na ruskem Poljskem pravijo, Ja se je se da] razvil silen artilerijski ^oj na crti Gorlice-Tarncv, zlasti pa obstreljujejc s težko artilerijo !*a5e pozicije ob Dunajcu, Biaii in Nidi. Na severnem Poljskem so nemške četa zas^dle ruske pozicije med Ravko in 6 km od nje oddaljcno Suc^o. kar ie deloma posledica zavzetia Borzymo-v. a in rfumina.
»Cza.s« pile o vojnem položaju okrog Varšave: Nemci so zasedli že Rudaguzowsko. postajo ob že'eznici Va^šava - Sk!ernewice, Drav malo oddal'eno od glavr.ega mesta. Ker ie v nemških rokah tuđi Borzymow. bo Scchaczew najbrže kmaiu pade!, kar bi silno om.ajalo ruske pozicije pred Vrršavo. Zdi se tuđi, da so Rusi umaknili svoje glavne čete od Inov-iGdza proti Varšavi. V Varšavi je bale že slikati grnienje topcv :n po-noči je nebo razsvetljeno od silnih požarov. Giascm privatnih brzejavk iz Petrcgrada stoje nemške čete sedaj 25 km pred Varšavo ter se pri-pravljajo na oblen^nir.
Nemfko prodirarje preti Vsršsvi.
Rcuter poročs i? P.;:roc:rada. da so poskupili Nemci one h. t. m. zve-čer prekoračiti Visio ter zasesti desni breg reke.
Glasom neke?:a poročila iz 2e-neve prihaja bitka ob Bzuri in Ravki vedne boli silna. Poročila govore o silovitih nemskih napadih ob Bsuri, ki so bili namenjeni proti Varšavi. EnaKo silno divjajo boji vzhodno od Loviča. Povsod je opažati, da nape-njajo Nemci vse svoje sile, da bi prodrli rusko fronto.
Iz Varžave poroča poročevalec »Rječit o si<nih boiih za to mesto: Po izpnvedbah oci^idcev so bili boji pri Sobačevu, 4 rrn'He vzhodno od Var-šave izredno silni. Nemške čete so se porta vile v bojno fronto v okolici Ribna ter so kakor besrri napadali, Vedno nove vrste strelcev so postavljali v boj. Večkrat so prešle ru-
ske čete v protinapad. Štiri dni je trajaio streljanje topov dan in noč. Krogle so padale tuđi sredi v mesto ter razdejale več streh. Več hi« so granate zažgale in na več krajih v mestu so izbruhnili požari. Nemogo-Če je opisati vso nesrečo, ki je prišla nad Sohačev. Prebivalstvo je trumo-ma bežalo v Varšavo.
Iz Milana poročajo po petro-gradski brzojavki, da traja silni ar-tilerijski boj ob Visli še vedno. So-vražniki v silnih napadih zdaj zavze-majo, zdaj izgubljajo strelske jarke. Na fronti Sohačev-Rava so poskusili Nemci predreti iuske crte.
Rasi se u-maknejo o-J Bzure?
»Miinchner Ncieste Naciirnh-ten* javlj'pjo: Londonske ^Times« poročajo, da so boji ob 'Bzuri *"Uno krvavi. Nemci se bo-e z vclika:>ko hrabrostjo, -majo Da i'raliovite v;za-be, tako da po soJbi ruskih krogf*v vsled utrujenosti ne bodn mo^ii da-leč prodreti. Zaeno pa paznan]a]o vTimes« možnost, ia se atnaknejo Rusi na crto Blonis, češ da se Še le tam nahaja;o definitivno defenzivne pozicije ruskih čet.
Ruski   nacrt! v Galiciji.
Iz Budimpešte poročajo baje v sporazumu z vojnim tiskovnim stanom: Dol^o je bilo nejasno, kaj prav-zaprav nameravajo Rusi s svojim silnim pritiskom proti Karpatom. Pri nas so mislili, da so hoteli Rusi obiti sVozi Novi Sandec naše čete. ki stoje ob Dunajecu :n Biaii. V zadnjem času pa se je pokazalo, da so si hoteli Rusi s svojimi akcijami v Karpatih zasi^urati remoteno prodiranje proti Krakovu preko Tarnova in Bochnije. K sreči se je njihova tamošnja ofenziva razbila na odporu naših čet ob Dunajcu. To dokazuje tuđi, da so akcije v Karpatih pravzaprav postran-skega pomena.
* Izpremembe   v   ruskem    armadnem
vodstvu.
Korespondenca »Rundschau« poroča: Rusko armadno vodstvo raz-glaša, da je bil imenovan za nasled-nika generala Rennenkampfa ceneral Litvino, ki je bil poveljnik čet ob Visli. Vrhovna poveliništva so dobili tuđi generali Miščenko in Madritov, prvi hetman donskih kozakov, drugi znan \z japonske vojne.
Nova ruska ojačenja.
Base!, 5. japuarja. (Kor. urad.) »Baselen Nachrichten« poročaio: Ruski gardni zbor se ie umaknil od Bzure in Ravke, da počiva preko Božica. Iz ćele Rusije pošiljajo nove polke v okolico Var^ave. Nabor letnika 1915. se vrši pravilno.
BOJI V KARPATIH.
»Esti Ujsag« poroča iz Ungvara: Ruska armada v Karpatih je z rezer-vami in ojačenji zopet pričela ofenzivo. Poskusila je prodreti preko Kisvolgvja in Uzsoka, naše čete pa so se izognile napadu in se umaknile v izborne pozicije.
V komitatu Bereg stoje Rusi na crti Vezerszallas-Voloc ter se ne premaknejo. Naše čete so pripravile vse, da jih prepodijo.
Na severu v komitatu Ung ovira sneg gibanje sovražnika.
Pri Fenyvesvolgyju stoji bitka brez izpremembe. Ruska ofenziva ne more uspeti vsled hrabrosti naših Čet. Naš položaj je zelo doben
»Az Estu« poroča njegov vojni poročevalec iz Eperjesa tole: Rusi stoje še vedno na zložnih nr'ihih pre-iaza Dukle in do sedaj niti poskusilK nišo prekoračiti meje komicata Sa-ros. Naše straže so vjele več ruskih patrulj, ki pripovedujejo, da so ruske čete v okolici Dukle zelo utrjene. Zato ruska armada tuđi brezdelno počiva in niti ne poskuša naoadati. Prebivalstvo Bartfe se je deloma umak-nilo iz mesta, mnogo ljudi n se je že zopet vrnilo. Zadnji boj v tej pokrajini se je vršil med Krosnom in Dak-lo. Tu so se borili huzarji kc* pešci.
>Esti Ujsag« poroča: Pri (iorli-cah poražena in proti severozahodu potisnena ruska vojska se je pojavila ne samo na mejah komitatov iTng, Bereg in Marmaros, marveč je prodrla tuđi iz Gorlic proti lug'jvzhodu do mej komitatov Saros in Zempiin, Kakor se drže naše Čete irabro v komitatu Ung in na prelazu Uzsok. v komitatih Marmaros in Ber :g ter v dolinah Latorcze in Nagyaga, tako silno so preprečile tuđi prodiranje Rusov v komitatih Zempiin in Saros. V komitatu Saros so naši odbili ruski sunek v smeri iz Koniečne. Tuđi v okolici Dukle in Certesza so naši po-tisnili Ruse nazaj. Ruske čete so pri-tiskale proti crti Bartfa-Cenesz-Ho-
USTEK.
Himba.
Abesinska povest.
Franeoski spisal Marcel  P r e v o s t. Prevel Past'aškin.
L
Na meji obeh abesinskih pokra-jin Okule - Kusai in Agame1 je bila sredi novembra 1895 posadka Adi-Garo v rokah majhnega italijanskega oddelka, ki je štel blizu tristo mož, med njimi tretjino domačinov.
Posadko, prislonjeno tako trdno ob zunanja slemena gorovja Belesa, da se je ne bi mogel nihee izlepa po-lastiti, so bili postavili v oktobru, ko je glavna italijanska vojska z generalom Baratierijem na čelu planila čez Mareb, pregnala rasa2 <Manga§a z njegovimi roji, ga potisnila proti jugu do Antotoa in se utaborila v Makalleju.
Obvladajoč obe cesti, ali bolje obe stoletni stezi, ki vodita od Koati-ta do Adue in Adigrata,1 je bila trd-njavica Adi - Garo zelo pripravna za vzdrževanje poročilnih zvez in bi v sili mogla uspešno ščititi umikanje v
1  V severni Abesiniii.
2  Ris (arabsko) = poveljnik. 1 Mesta v severoi Abesiniik
L
Eritrejo.2 Obenem je nadzirala pla-njavo pod seboj, kjer so se med cedri stiskale kolibe sela Guliaba. Sicer pa se je zdela večini častnikov tako brezpomembna. da je nišo niti brzojavno zvezali s sosednjimi posad-kami.
Poveljeval je posadki Alberto Navoni, poročnik tretje kompanije šestega bataljona pescev. ki se je bil posebno odlikoval v boju pri De-braili. Ražen ostankov tretje in Četr-te kompanije, ki so v tistem boju izgubile vse Častnike, je bila Navoniju izročena še stotina domačinov, da bi se tako sestavila nova kompanija, in prideljen mu ie bil podporočnik Giuseppe Ludo, ki ga je pri onem spopadu doletela lahka rana v stegnu. Da so izbrali baš ta dva, ni bil samo slučaj: bratsko prijateljstvo, ki ju je vezalo izza mladostnih let vo-jaške sole v Modeni in ki so ga poznejše skupne garnizije §e bolj utr-dile, je bilo občeznano.
Ludo, ki ga je rana šc vedno hudo bolela, ni mogel prve tri tedne v oktobru ne peš, ne iež zapustiti trdnjave. Sedel Je z iztegnjeno desno nogo na kupu piaht in s pomočjo askariškega podčastnika Hasana pro-učeval novince domaćine. Medtem Je Navoni urejeval trdniavsko brambo
9 Pokrajina med Rdcčitn morjem in severno Abcsiniio.
in nanravil časih kak poizvedovalni pohod v okolico onstran Gullabe. Vsled neugodnih poročil z juga je po deželi završal nemir.
Ko je Ludo mogel zopet jezditi, sta se oba častnika menjavala v ure-ievaniu tabora in v nadziranju okolice. Tako sta bila po ves dan nara-zen in sta se dobila sele zvečer. Obe-dovala sta skupaj v Ludovi nekoliko Čedneiši kolibi in se nato zabavala z godbo. Godba je bila njuna strast. Iz Italije sta bila'prinesla s seboj in sta resila iz raznih nevarnosti: Navoni svoje gosli. Ludo flavto, ki se mu je bila pri Debraili polomila, a jo je spretno zopet popravil.
Dvajsetega novembra ie Navoni izvedel, da so vstaši pretrgali cestno zvezo med Adi - Garo in sosednjim taborom Adaga - Hamus, ter se ie odpravil s Hasanom in dvajsetorico askarijev1 na poizvedovanje. Sele tretji dan se Je vrnil. Mala četa ie brez ovir premerila pot in se vmila, a prinesla je tuđi vznemirjajočih vesti o položaju na Jugovzhođu. V Ma-kalleju so oblegali tri bataljone šoan-ski roji, ki Jih Je bilo baje kakor listja in trave; menilo se Je celo, da bi bilo bolje zapustiti mesto. Toda v Adaga-Hamusu se Je zbirala pomoć; viŠJi poveUniki so upali uspehov.
Oba častnika, ki Jhna Je baS pri-
1 Askaii s abesinski itrtna^ini
nesel kave Ludov strežnik Magliato, sardski orjak svetlih las in z dobrohotnim obrazom porednega uzmovi-ča, sta pred Ludovo kolibo, ki sta io kakor askari imenovala »tukul«, pu-šila vsak svojo pipo in ugibala, kako bo z vojnim pohodom. Po soparnem dnevu se je vlažen abesinski večer spuščal k zemlji kakor temna rosa. Nekaj križem posejanih ognjev je tvorilo v somraku krvavordeče točke, ožarjene z rumenim obročem. ČIoveške sence so se povećane in zabrisane premikale pred njimi. Vse gorsko podnožje je tonilo v sivem večeru kakor v mehki vati, ki je na-polnila tako nagosto skaloviti cirkus pod trdnjavo, da se slabotne gullab-ske lučice že nišo več razločile iz nje.
Navoni je pravil Ludu. kako ga Je med pohodom presenetila porog-ljiva brezbrižnost domačinov. ki so bili drugače tako ubogljivi.
»Ali ti ni mraz, Giuseppe?« se Je nenadotna prekinil. »Ta umazana šestuma megla . . . Pazi radi noge!«
»Magliato!« Je poklical strež-njkm.
Iz kolibe, kjer je orjak snažil po-sodo, se Je odzval debeU smešen glas:
»Gospod poročnik! . . .«
»Prinesi pokrivala!«
Ludo se Je leno smehljal tat se ni prav nič branil, ko nra Je Navoni z Magliatovo pomočjo ogrnS koiena v
volneno haljo. Bil je visoke, postavne rasti in lepega, pravilnega obraza rožaste polti z gosto, svetio, skrbno pristriženo brado. Bil je Toskanec iz Siene. Čisto drugačen je bil Navoni, rodom iz Genove, majhne postave, suh in koščat, z ustrojeno kožo in čr-nimi brki. Njegov obraz in ćela njegova postava sta spominjala neposredno na čudnega ptića ara,1 ki mu oči, ušesa in kljun tvorijo skoro člo-veški obraz m ki se zdi, da čepi na uprav človeski način na veji.
»Hvala,« je rekel Ludo, ko sta mu onadva dobro zavila noge. »Za-res, začelo me je že presneto zba-dati.«
»Ti ne znaš paziti naše,* je po-gođrnjal Navoni.
Ludo je zaobmil pomenek:
»Misliš, da bo treba, če se spo-padejo okoli Makalleja, marširati naprej ?«
»Bojim se; da ne,« Je odvrnil Navoni in odkimal z glavo crnih las, vzvalovanih kakor ptičje perje. »Ob-sojena sva, ljuba moja starina, da plesniva tuka] in si skušava prega-n]ati dolgčas kakorkoli: ti s flavto, jaz z gosli ... Na prvi mah sva jo midva pri Debraili tako faudičevo skupila.«
1 Velika papiga v tužni Ameriki, z dolgim repom in pisanim ptsicuu 1D»U» priboteUčd
S' aa 2.
•dLOV£N>KI NAKUU", *ne 7. jinuirji i»t5.
*  «tev.
mona. Rasi so izgubili mnogo mol, med vjetimi sta tuđi Jva gercral-štabna častnika. ki pripovMujcta, ca le ime! prvi ruski vpad v Karpate "jolj političen namen, drugi vpad pa ima namen dobiti v roke scvcrna krizi*ta žeieznic ter tako izpodvezati hitro premikanjc naSih čet. Ob cnem r.a nameravajo na ta način potegniti večje čete iz glavnega bojišča.
•             •
♦
VZROKI IN CILJI NOVE RUSKE OFENZIVE-
»Berliner Tageblatt« poroča iz vojnega poročevaiskega stana:
Boji v zapadnji Galiciji so prišli sedaj v stadij, ki daje spoznati vzro-ke in cilje ruske ofenzivt, ki so io pričeli s toliko silo. Ko so bili Rusi po neugodni odločitvi bitke pri Limano-wi prisiljeni umakniti svo.e južne čete ob Visli, so pripeljali iz Kijeva močna ojačenja, ki so obstojala sicer večidel iz opolčenja (crne vojske), ki pa so vendar zadostovala, da so pod-prla Ruse, ogrožene v karpatih in v zahodnji Galiciju
Ruska armada v Galiciji je vslcd tega držala Tarnov in do.nji Duna-jec, pri čemer se je naslanjala na kot med Dunajcern in Bialo. Ruska armada je potem udarila ob zgornjem toku VVisloke in ob železniški progi zopet preko Krosna-Jasla v smeri na Novi Sandec očividno z namenom prebiti zvezo med avstro-ogrskimi armadami v Galiciji in armađo v Karpatih ter nato obiti desno krilo prve armade. Ruko v roki s tem je šio rusko prodiranje proti naši arma-ći v Karpatih, ki vsled svoje sestave in svojega majhnega števila ni mcgla več vzdržati energičnega pritiska. Pri tem novem šunku v pustih, glo-boko zasneženih Karpatih Rusi to pot nišo raztrosili svoje sile, marveč so se omejili na južnovzhodne preiaze, pri čemer so s posebno silo forsirali prehod iz galiske doline reke btrvja v ogrsko dolino Ung preko prelaza Uzsok.
S tem za sedaj za Ruse se uspeš-nim forsiranjem prelaza Uzsok se je Ruscm pcsrečilo kriti važne petrolejske vrelce, kjer se čutijo popolno-ma kor gospodarje. Tu so imenovali obratnega vodjo tovarne za kolesa Premier za nadzornika ter so n,u ukazali, da strogo pazi na perrolejske vrelce, pri katerih je ućeležen franeoski, angleški, belgijski ali nevtral-ni kapital. Nasprotno pa so izpustili društvu producemov v Borys.awi 200 cistern surovega petroleja. G.av-ni vzrok za obnovljeno rusko ofenzivo pa je pcleg težnje, da se jirn že dva meseca obiegani Przemvsl ne izmuzne več, ta. da si hcčejo obraniti pot v južno Rusijo iz strategičaih in političnih vzrokov.
Ruski sunek orou Novemu San-decu in Novemu Targu, ki je imei očivicno namen prebiti zvezo med vojsko v Karpatih in armado v Galiciji, se Je vs'ed spretne razporedbe sli in novih oiačenj ustavil. Ver-etno je, da bodo Rusi ta poskus obnovili, ker se moralo tati. da prićejo med dva ognja. Ćutiti pa je tuđi močneiši pritisk v smeri na Krakov. Tuđi tu, kakor v Karpatih je pripravljeno vse, da se naše čete krepko ustavijo tei orenzivi tako dolgo, da s<; bo poka-zal učinek prodiranja zaveznikov na ruskem Poliskerru
«             •
VESTI !Z GALICIJE.
»Nowa Reforma« posnema voina poroč la po trdniavskem listu iz Prze-mysla Povodom nekega izpada trd-njavske posadke so naši vpleniM poštni voz nekega ruskega oble^o-valnega polka s številnimt privatnimi pismi ruskih voiakov. Kijub strogi ruski cenzuri govore ta vojnopoStna pisma odkrito o Žalostnem položaju ruske armade pred  Przemvslom.
Po »Nowi Reformi« je južnovz-hodna pokrajina pod Krakovorn silno opustošena. Zelo so trpeli kraji Ro-znowa, Jankowka, Dziekanovice. Kraji so popolnoma zapuščeni. Tuđi mesto Dobczvce je prazno, vse niše in pro-dajalne so orooane. Razdejani so tuđi krafi Falkow:ce, Stadniki, Winiary, Krzyworzyka, Grodzisko, Kedzierzynka in drugi- Izumrli so kraji Zegartowice Gruszovvek, Komorniki, Raciechowice, Dabil. Isti list pripoveduje, da so Rusi baje z veJikimi izgubami zapustili mesto Tarnow.
V Lvovu pod rusku cenzuro iz-hajajoči poljski list por ča, da je bil imenovan za ravnatelja galiSkih Žeieznic inženir kavkaskih Žeieznic Ja-nuszkiewicz, rodom Poljak. V Lvovu ordinira 30 zdravnikov Iz Varšave so poklali v Lvov ruske stražnike, ki so podrejeni policijskemu mojstru Tau-eriu, bivšemu komisarju Ivovskega policijskega ravnateljstva. Rimsko-ka-toliki knezoSkof dr. Bilczewski se mudi v mestu in nikdo ga ne nadle-guje. Ruska vlada se resno bavi t uvedbo ruskega civilnega in kazen-skega prava v vzhodnji Galiciji
VESTI IZ JUŽNE POUSKE.
»Nowt Reforma« porota t* ivine Poljske: Največja bitka se je vr-šila pri Poskwitowu. V sosedajih Iwanowicah je med drugim rmzdeja-na cerkev. Sledove bitke Je videti tuđi pri Klimontowu, kjer Je tuđi kra-sen grad Dzieduszickega le ic razvalina. Tu in pri Parszowicah in Za-grodi so trajali boji U dnu pri Po-sadzi skoraj en teden. Pri Biorkowu je videti ćela vrsta kritij, grad Je raz-dejan. Pri Pietrzejowicah je videti ce'e kupe izstreljenih šrapnelov. Od tod do Kocmyrzowa fin'e pot skozt vrsto gomil, v Szklanyju so junaški grobovi štirih častnikov. Bukow-ska\volja, Szarbia, Zakrzow so raz-dejanu Rusi so pri umikanju zažgali vse kmetije. Naše čete so prav priljubljene, Če so se morale kje začas-no umakniti, so jih prebivalci rotili, da naj kmalu zo^et pridejo. Samo malo krajev j€ v teh pokrajinah, ka-terim bi bila vojna prizanesla. Kmet* je se nišo ođzvaii ruskim mobilizacij-skim ukazom. Provijantiranje naših čet je brezhibno, sicer pa je mogoče kupiti nalrazlične še. dočim se pri-tožujelo Rusi, da trpe lakoto. V ruski vojski se baje^govori, da se ruske čete na ruski sveti večer. t. j, 6. t. m. ne bodo bile, marveč se bodo rajši udale.
•     •     •
Naši monltorfi pred Belgradotn.
^Frankfurter Zeitung* poroča preko Italne iz Niša: V zadnjih dneh je opažati na Savi in Donavi živahno gibanje avstrijskih monitorjev, ki so zoret aretovano obstreljevali bel-grajske utrdbe. Srbski krogi sklepalo, da se prinravlja nova avstrijska ofenziva. Ćete v Belgradu so bile o jače ne.
An?!ešk! RdečS knž v Srbiji
Solun, 5. januarja. (Kor. urad.) Vadalino odposlanstvo angleŠkega RdeČega križa, določeno za Srbijo, je drspefo semkaj. Ekspedicija, ki seje 2 zdravnika fn 34 strežnikov, je od-potovala v Srbijo.
KNEZ  LIPPE O \VSTRO-OGRSKI ARMADL
B2roiin. 6. januaria. (Kor. urad ) »Nationalzeitungrf priobčuje razgovor z vladajocim knezom Lippe. ki se je med drugim izrazi! o vojnem položaju Avstro-Ogrske tako-le: »Mi vsi v Nemčiii soglašamo v tem. da bo brezprimerno junaštvo av^tro-ogr-sVe arm^ie imelo uspeh tuđi v Galiciji in v Srbiji. Prav tako na se tuđi zavedamo, da je treba tamkaj pre-magati izredne terkoce. Jaz sam dobro poznrm izredno težavne terenske razmere v Galiciji in vem. k?| ?e to rravi. tarrkai se uspe>no upirati številno naimočnerriu sovražniku. ' Dej^tvo, da so se vse ruske operacije rred Przemvslom in Krakovcm ronesrečile, lahko smatramo za gotovo iamstvo, da bo delo nsših za-veznikov kronar?o s Vončno zmago avs^ro-ogrsksf^a orožiau
ZAVRNENT FRANCOSK1 NAPADI.
Berolin, 5. januarja. (Kor arad.) Wolifov urad JavHa: Veiiki glavni staa, dne 5. lanuarfa:
Zapadno bojf^Ce. 5 verno od Arrssa so naše čete ra> tre!i!e strehi jarek v dclgosti 200 inetrov in so vfele rrl tem nekaj sovražni-kov. PozneHi sovražnikovi napad! so se ponesrečiiL
V Areonih smo zavrnili več fran-coskih sunkov.
Franco5kt napad med Steinba-ehom in Uffholzera smo odbili v bajo* netnem tx>iu.
Vrbovno arniadno vodstvo,
NEM5KI USPEH1 PRI SONAINU FN V AROON'H. — ODBIT FRAN-COSKI   NAPAD PRI SENNHEIMU.
BeroJin, 6. januaria. (Kor. urad.) Poročiio Wolifovega urada. Velki glavni stan. dne 6. januvaria do-pofdne:                                       •
Zapadno bojišce-
Francozje so tuđi včenf po nacrtu obstreljevaii kraje za našo fronto. Da s tem nifijo hise svojim last-nim rojakom ali jih ubilajo, Jim le, kakor se zdi, vseeno; nam b malo škoduje to oostreljevanje.
Pri Sonaino In v Argonskrai fesa smo se pofastill več strefskik Jar-kov, odbili razne sovražne napade !■ vjeli dva častnika in nad 206 «ož.
Večraj zjutraj so Francozle z»o-va zavladali na visini zapadao od Sennheima, za katero 9O se vrtlll mnogi boji, toda s srditim bajonetnffli napadom srne |ih zopet vrsfl s hrlba. Novega šunka si nlso upali upraviti. Vjeli smo 60 alpincev.
Vrbovno arauulao vodstvo.
ttaba.
Iz Ženeve poročajo 6. t m.: VčeraJ popoldne izdano poročilo fran-coskeca feaermlnesa štaba se glasi: »Obdržali smo severno od Lyse v prejšnjih dnevih zavzete pozicije. Sovražnik se je gibal pri Zonnebeeku, ki ga je precej živahno obstreljevaL Od Ly$e do Arrasa vlada skoraj po-polen mir. Artilerijski boji so se vi-šili v pokrajini od Alberta do Rovra. Naša pehota je pri La Boisellu napredovala kakih 500 m. Med Oiso in Maaso je naša težka artilerija razJc-jala na planoti Touvcnt več utrđb, od koder ie sovražnik nadiegoval našo artilerijo. Silni arterijski oc»ji so se vršili zahodno in vzhodno od Craona. V blizini Penhes-les-Murlusa smo napredovali 300 m. Pri *^ean-Sejurju je prišlo do infanterijskih bojev, v katerih je imel sovražnik velike izgube. Nemci so dvakrat brez-uspešno naskočili v gozdu pri La Gruzie. V okolici Verduna :n na vrbovih reke Maas so se vršil' artile-rijski hoji. Pridobili smo še nekaj tal v gozdu Le Bouchant, severovzhod-no od Tro\ona in v gozdu < e Pretre, severovzhodno od Pont a Mouss«>na. V Vogezih smo zasedli neki sovra/ni strelski jarek v blizini *a.kov v -av-ninL Artilerijski boji so se vršili tuđi v Ban-de-Saptu in v ^o-čgu Fave. V ZRornii Alzaciji držimo svoie prejš-nje pridobitve v okolici Tnanra. Obstreljevali smo neki vlak na kolodvoru v Altkirchu ter na raznih krajih razdejali železniške proge r^ed Aspa-ehom in Dieshachom ju?fiozahodno od Altkircha. V splošnem je pripiso-vati očividno popuščanje, ki ie je konstatirati v naši ofenzivi, nepre-stanem deževju, ki razmoii tla in sk*>-raj onemogoča operacije.
BOJI V BELGUI TN NA FRANCO-SKE/VL
Londonski listi poročajo* da so nemški letald dne 2. t m. meta!i na municijska skladišča in skladišča ži-vil v predmestiih Coudenkerque in Rosendaal v Dunkerquu bombe, ki so napravile mnogo škode. Coudenker-que ie deloma zgorelo. V obeh krajih je bilo 100 oseb ubitfh ali ranjenih.
O bitki pri Saint Georgesu poroča »Tyd«: Vas leži na obeh bregoviti Ysere. Del vaši na levem bregu je večji. Ko so se Nemci po hudem boju od tod umaknifi na desni breg, je zaveznike zadržal silen ogenj to-pov in razvile so se bitke 27. decembra, katerih cilj je bil, zlomiti odpor-no silo Nemcev. Artilerijski boj od 6. zjutraj do 11. dopoldne ni imel zaže-ljene?ra usneha, drug način bola pa najbrže vsled vode ni bil mogoč. Topovi so utihnili in so nato moičaii do 6. zvečer. Nato se je pričel napad na plavih. Na eni točki je stopilo na suho že V4 zavezniških čet, ki so imele namen prodirati proti severu in uni-čiti nemške baterije pri St. Geor^esu. Zavezniki pa nišo prodrli še 300 rru ko se ie pričelo streljanje z vsch stra-nL Vseh 60 mož, ki so dospeli sem, je bilo ubitih. Ob 10. zvečer se je posrećilo par tisoč zavezmkom pnti preko Ysere* SkuŠali so nasknčiti z bajonetom nemške pozicije. Razvil se ie boj, ki pa je ostal neodločen, Drusro jutro so Nemci nadftljevali ob-strtlevanle St. Georgesa. na kar so od tam takoj odgovarjali. Francozom se je bilo ponoći posrećilo spraviti tja svoje topove. Nemci so vas silno obstreijevali, potem pa so prestavili svoje topove v druge pozicije.
Iz Rima poročajo, da so nemški letalci te dni zopet bombardirali iz zrakoplovov in letal Nancy
Pariški listi so pred par dnevi poročali, da ;e ves železniški promet z Reinisom in Perthesom zopet v teku in da te mesto Reims popolnoma varno pred nemškimi napadi. Nemški listi pravijo sedaj, da piše ^Temps^, da ni besedice resnice na tem. da bi bilo mesto Reims prosto sovražnika. Tuđi ni res, da bi bili vlaki dospeli do Perthesa.
Iz Curiha poročajo, da so se vršili dne 3. t, m. silni boji v Zgornji Aizaciji. Grmen^e topov je bilo v Cu-rihu precej razločno slišati. Dne 4. t. m. so poročali s Švicarske meje, da so Francozi zapustili preteklo noč več pozicij v dolini Large in lila v blizini švicarske meje in se umakniii proti Belfortu.
Preko Bonfora poročajo dne 6. t nu da so se Francozi popolnoma umakniii iz doline reke 111 in soseđnjih vrhov. Glavni stan se je preloži! v smert na Belfort. Zahodno od Mfll-hausna so bili odbiti vsi franeoski po-skusi izpasti iz Thanna. Napade ie bik) deloma prav lahko opazovati s švicarske meje. končali pa so se negativno. Zdi se, da se bodo Francozi v kratkem umakniii tuđi iz doline reke Larg.
»Lokalanzeiger« poroča iz Zene-ve: Vedno boij jasno je videti. da sila franeoske voiske popuftča. Joffre sam to prizoava ter opravićuie s sla-
btta VTemenom. To os!abljen}e so Nemci tuđi ponekod izrabili. Na Flandrskem je izostal nameravani napad na Westeade s kopnega in z morja.
Nenška froola v Hindrijj.
Po nemških '>fij;jelnih poročliih priCenja nemška fronta v Flandriji r,n Westendu severovzhodno nd Nieu-porta, gre oć tam tiar^vnost na St. Georges, napravi majhen polukro^ preko Ramscappelle ter se obrne nato proti jugu, gre Lez l)ixmucen in Mercken ter se obrne južno od Merckena oštro proti v/.hoda čez Langhemarch in Paschendaale. Od Paschendaale poteka nemška fronta zopet proti jugu nekoliko vzhodno od Zonnebeke čez HoJlebeeke na be!&ij-sko-franeosko mejo:
*
Novi   ofenzivni   nacrti  franeoskega generallsirna.
Berlin, 5. januarja. Listi pcroČa-jo preko Ženevet V zadnjih dneh se vo7ijo velike mnežine franceskih čet iz Pariza v Belfort, Te čete pripadalo novo sestavleni annadi, s katero hoče franeoski generalisimus Joffre poskusiti kombinirano ofenzi\G iz-pred Belforta. Ta nava' naj paralizira neuspeh ofenzive v Flandriji.
Zadnje sile Fraicoske.
\z Ženeve poročaio, da se je dne 5. i m. sestal na celem Francoskem revizijski svet za letnik 1916, ki bo končal svoje delo do 27. februarja, tako da bo mogoče mlado moštvo uvrstiti 26. marca ČUni revizijskega sveta so dobili natančna navodila, zla-sti glede sposobnosti nabranega mo-štva za vojno. Zatrjuje se, da mora b»ti izbira z ozirom na mladost na-bornikov zelo stroga in bodo vzeli samo one, ki so fizično popoinoma sposobni za vojake.
Iz Amsterdama poročajo, da mo-rajo sedaj v fronto fidi taki belgijski vojaki, ki so jih vežbali samo 14 dni. Ti belgijski vojaki stoje pod franeos-kim poveljništvom.
»Lokalanzeiger« poroča, iz Curiha da se franeoski vojni minister Mille-rand uspešno trudi pripraviti za ko-nec februarja novo velko franeosko armado. Pred vsem iščejo takozvane embusques, t. j. take, ki se hočejo od-tegniti vojaškt službi, potem hočejo poslati v fronto take, ki so bili spre-jeti vsled protekcije kot avtomobilisti in pa oni, ki delajo službo v pisarnah, dasiravvo so telesno zmožni za vojno. Koncem februarja bo baie najmanj \l4 milijona mož Izurjenih. Tuđi se trudi MHlerand za reorganizacijo na-domeščanja municije in živiL
•              •
Za   povzdlgo   nem^kega gospodstva na morju.
>Frankfurter Ztg.^ prinaša novr> fetno želio, da naj bi Nemčija z ozirom na o^r^žanje nemške prekmor-ske trgovine £ strani Anglije skrbela za to, da dobi oporišče za svoje vojno brodovje zunaj Severnega morla, kar bi Nemčiji cmogočilo brezobzir-no. kakor Anglija,    izrabljati    svojo
moč.
•              *
Obstrelievanie Dar es Salama.
LondGn. 5 januarja. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja iz Nairobi;a: Angleški vojni ladji »Fox- in »Goli-aU 5te dne 15. decembra 1. L obstreljevali Par es Salarrt Mesto je bilo silno poskodovaro. Angleži so raz-rnsili vse sovrarne ladje ter \ie!i 14 Evropei^ev in 20 domačinov. Imeli so 12 ranjencev in 1 mrtvega.
Nemški letalci v Južni Afrlki.
Kapstađi, 6. tanuarja. (Kor. ur.) Dva nemška letaka sta se pojavila nad angleškim taboriščem v zalivu Llideritz in sta metala bombe.
•             •
*
POiMORSKA    BITKA    V    ČRNEM MORJU.
Carigrad, 6. januarja. (Kor. ur.) Generalni štab priobčuje ta-lc komu-nike:
Včeraj je prišlo pri mestu Sino-pe v Crnem morju do spopada med dvema turskima križarkama in med nifkim brodovjem,   ki   Je   ilelo 17
ladif.
Podrobnosti martfkajo. Vsekakor ol mogel zadati aovraiaik vkljub svo|e Sterilne prenoći flaiim ladjam ■obene škode.
Po danes prispefih poročflih so izvoievale naše čete v zvezi z za-vezniškimi plemeni ražen pri Mian-dvabu Se nadaljne uspehe pri Aser-bejdžanu. Na svojem povratku so ostavili Rusi dva topa in številne vietnike. Južno od Miandvaba Je premagala neka druga turska kolona sovražnika in Je vpleniU znatno šte-vik) orožja in moniciie.
Bofl pri Aserbeidžanu.
Carigrad, 6. |anuarja: (Kor. ur.) Turski tiskovni urad javlja o zadnjih bojih pri Aserbejdžanu, da so turske čete, ojačene s perzijskimi plemeni, dne 28. decembra zadele v okolici Miandvabo na neko rusko kolono, ki je imela 4000 mož pehote, 300 koza-kov in artiljerijo. Na ruski strani so bili tuđi pristaši Sedje-Ud-Dauleha, ki plenijo okoliške vaši. Rusi so bili popolnoma premazani in so imeli več kot 200 mrtvih. Turki in Perzijci fo imeli 6 mrtvih in nekaj ranjenih. V nekem drugem boju v okolici Ur-mije smo vjeli dva pristaša Sođje-Ud-Dauleha in ubili sto ruskih ko-njenikov. Vsled tega poraza je morala ruskih čet docela omajana.
Boif v Kavkazu.
T,K61n. Zeitung^ poro.;a: Ketro-gradska poročila pravijo, r<a je povc-Ijeval turski armadi, ki h prodirala proti Sarvkamišu, ^am f:nvć:r paša. Bitka se je vršila v silnern snežnem viharju. Rusi so se oočasi umakniii na Sarykamiš, kjer so dobili cjače-nja. Nato so navalili na Turke s treh strani, tako, da so se T^rkf le z veli-kimi izgubami resili. Enver paša je oddal povelje nemskemu geueralu Limanu in Sukri pasi.
Vo^aška   knrtoazl'a med Avstrijo   ni Turčfio.
Carigrajski listi poročaio, da bo seda! tuđi naš cesar posla! sultanu visokega gererala kot personalnega adjutanta. Ravno tako pa se bo dal sultan zastopati pri cesarju po tur-škem generalu.
PoveJJnik   turske   armađe   ▼   Sirlp amorjen.
Kopenhagen, 6. tantiarja. Iz Ka!-re poroćajo: Poveljnika turske armade v Siriji, bivšega ministra Dže-rnal-palo. so našli v njagovem stanovanju v Jeruzalemu mrtvega, Postai je najbrž žrtev atentata.
Sklicanje    romunskega   parlamenta.
Iz Bukarešte javljalo, da se se-tane romunski parlament dne 28, t m. k važnemu zasedaniu, v kate-rem bo padla odločitev glede nadalf-nega postopanfa Romunije. Zbornica bo tud! sklepala o izrednem posojilu, ki se naj najame na AngleŠkem.
BoJgarskl prestofonasIeđnHc   se   za» roči z romun?ko princezlnlo?
Dunajski listi vedo povedati. da se bo bolgarski prestolonaslednik Boris zaročil s licerko romunjskega kralja Ferdinanda princezinjo Elizabete
Italijansko-romunska Hga.
Iz Rima poročajo, da Je bila v parlamentu razpoložena lista, da se na njo podpiše!o oni poslanci, ki so za italijansko-romunsko ligo. Pod-pisalo je kakih 50 poslancev. Socijalni demokrati so se upirali pod-pfsati.
•     •      •
Perzija in Rusija.
Kopenhagen, 5. januaria. Listi javljajo, da je zahteval angleški poslanik v Teheranu v imenu Rusije in Anglije, da odpokliče Perzija vsa perzijska plemena, ki se borijo skupno s turškimi četami proti Rusoitl (Ta vest se je že opetovano pojavila in poročaio se ie že tuđi, da Perzija teh plemen ne more odpoklfcati — ker ne ubogajo. Op. ur.)
m
Ruska pomoć Srbiji
Včerajšnji budimpeštanski listi poročajo o novih vojaških in muni-cHskih ruskih transportih za Srbija Ruska rečna vojna ladja »Grof Igna-tijev« in ladja »Srbija« ste pluli t mnogim! šleperji, polnimi vojaštva in vojnega materijala, 29. decembra po Donavi mimo Oalaca.
4. §tev
.SLOVENSKI NAROLT, dne 7. januarja i*m5.
Stran &•
Kriza   ▼   portugalske« parlamenta.
Lyon, 6. Januarja.     (Kor. urad,)
Listi poročajo: Unijonistični senator-ji portugalskega parlamenta so odložili svoje mandate. Isto so storili pred par dnevi tuđi unijonistični poslanci. Zbornica je trajno nesklepčna in ne more zasedati.
HOMATUzV  ALBANIJI.
R m, 5. jan. Iz Albanije pnhafajo nasprotujoče si vesti. Po poročilih »Corriere d* Italia« so udarile moćne vstaške čete čez Berat, da napadejo Valono Nekateri listi svarijo Italijo pred albansko aventuro, ki bi absor-birala najmanj 50.000 moŽ, kateri bodo v kritičnem trenutku na drugem mestti  nujno potrebni.
Rim, 6. jan. Listi poročajo iz Drača: Vse važne točke v notranji Albaniji se nahajajo v rokah vstaSev. Položaj Esa-~'pa5e je kritičen. Kajma-kan Hamdi, ki je načeloval tuđi uporu proti princu Wiedu. je sestavil provi-zorično vlado s sedežem v Šijaku. Iz Kavaje so odšle nove vstaške čete proti Draču. Vstaši postopajo povsodi »v imenu Visoke Porte«. Posameznim četam poveljujejo turski častniki, ki so napeljali vstaše, da so zahtevali izročitev franeoskega in srbskega poslanika.
* Boj? pred Dračem.
Rhn, 5. Januarja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja iz Drača z ćne 4. t. m.: O dogcdkih pretekle no-či so se izvedele te-Ie podrobnosti: V prvih nočnih urah so vsta^i napad-!i mesto. Mestni guverner je sporo-čil iralijanskemu poslaniku, da je vsled obstoječe velike nevarnosti nastala potreba, da se vporabi artiljerija, ker je treba ž njo ščititi vkr-canie itaKjanske kolonije in prepoditi vstaše. Ukrenilo se Je tak oj vse potrebno. Ko so ladje oddale nekai stre-!ov, se je vsa kolonija uma kn i la na krov vojne ladie. kamor se je nipoti-Io tuđi oseb Je frareoskega in srbskega pcs!an:štva. Artiljerijski ogenj je irnel zaželleni n?peh: upomiki so se v neredu nmaknili. Italijanska kolonija v Draču Je štela 60 oseb. avstro-ogrska 20. grška kolonija 7. franco-ska, boćarska in srbska v celem okro^r 20 oseb.
Rim, 6. januana. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani' javlja iz Drača z dne 5. t m.: Današnji dan je potekel rmrno, Italijanska koleniia. ki se na-haja na parn'ku *Re Umberto«, se je čez dan napotila na suho. Vstasi se nahajajo v dolini Dri Kroji in se bore s četami Esad paše.
SPOR   MED    4NGLU0  IN   AME-
RTKO.
»Neue fre?e Presse« poroča, da Je baje vlada Zedinienih držav ukazala, <Ia mora trodovje, ki je bio na-men;eno k otveritvi sve tovne razsta-ve v San Franciscu meseca aprila, v Tihi Ocean, ostat! v Atlantskem Oceanu. Ta ukaz je fca»e v zvezl z di-'erencsHii, ki so nastale med A*H?i!jo in Zedinjenlral državaml zaradi škode, ki io trrri ameriška trgovina s strani Anerleške.
V koliko je ta vest resnična, se ne da kontrolirati. Stoji ji pa nasproti rale brzojavka:
London,4. januarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča iz Novega Jorka: Ameriška vlada se ie pred kratkim bavila z vprašniem potnih listov. Da^a je nekega nemškega častnika m tri rezerviste, ki so imeli napačne potne liste in so se že od-oeljali, pripeljati s posebnim parni-kom nazaj. Več oseb je bilo aretira-nih, ker so polirale odpotovanje remskih rezervistov v domovino. ">edaj so izdane stroge odredbe, da *e kal takeea ne ponovi. Tuđi so iz-lana navodila za strogo, eventualno "^rzo :^vr>o kontrolo potrtih listov.
Kodan}, 4. jannarja. fKor. urad.) Kakor poročaio tukaisnjim listom iz Londona, se  namerava  Angliia    pri
dgfovoru na ameriško noto postaviti
na stali^če vo;a?ke potrehe, da ne bo
istopila od nobene pravice v dobro
zaveznikov. da pa se bo po možnosti
zrrala tuđi na    pravice    nevtraJnih iržav.
VOJNA NAPETOST MED MEtfTKO IN   ZDRUŽEN1MI   DRŽAVAMI.
Frankfurt, 6. januarja. (Kor. ur.)
Pranfurter Zeituns:« priobčuje brzo-
::vko >DaiIv    Telegrapha«,   da   so
merifke   Zdražene   države poslale
Vlehlhi ultimatum,   v katerem se ir-
2\i*a, da bi b*le Združene države po
rvem spo^adu, ki bi *e doso<fn   on-
ra? czeir»lja Naco in Duoglas,   prisl-
■;ene   započeti s sovražnostmi   proti
MehikL
Papef«YO   posfdovante   de^e   b-
Rim,   6. lannaria.     (Kor. orad)
»Osservatore Rotnano« priobčuje odgovore predsednika Pofncareja hi belgfijske^a kralja na papežev pred-log slede izmene za vojasico službo nesposobnih vojnih vjetnikov. Tako predsedntk Poincare, kakor todi kralj Albert sta se izrazila, da sogla-^ata s papeževrm predlogom.
Dnevne vesti.
—  Cesarfevo priznanl« aeaktiv-riiro Častnikom.    Armadni naredbeni
list priobČuie naslednji cesarjev ukaz: Izborni nastop neaktivnih čast-nikov v sedanji vojni mi daje povod zaukazati, da se naj vsem onim neaktivnim častnikom. vojaškim in n;ornariškim uradnikom hi duhovnikom, ki so bili 2. decembra 1008 že za Časnike (uradnike) imenovani in ki se nahaiajj sedaj v vojni, podeli vojaški jubilejni križ. — Franc Jožef m. p. — Na D u n a j u. 31. decembra 1914.«
—  Visoka odlikovanja.   Ce^ar je podelil   vojnemu   ministru feldcaig-iriojstru vitezu Krcbatinu vojaSki zaslužni krlžec L razreda z vojno de-krraciio. Fml. vitez Mafer in Franc Kanih    sta    dobila    vofa^ki zaslužni križ II. razreda z vojno    dekoracijo, poveljnik  trdnjave Krakov  fml.  Ka-rol Kuk pa komturni križ   Leopoldo-vegfa reda z vojno dekoracijo.
—  Odlikovani Slovenci. Odlikovani so z viteškim križeem Leopol-dovega reda z vojno dekoraciio pol-kovnik genaralštabne^a kora Rihard J e 1 e n č i č. načelnik generaBtabne-ga oddelka 2. armadneea poveljstva; z vojaskim zaslužnim križeem 3. vrste   z   vojno   dekoracijo:    stotnka Ivan O £ r i s, pehotni polk ^t. 55, Anton Ko?, nehotni polk Št. 87, in nad-poročnik Ivan L u Š i n.   pehotni po'k Št.   S4;    z   duhovni^kim    zaslužnim križeem na belo-rdečem traku voja-?ki kurat dr Fran Kulovec, pehotni polk st. 17; Signum laudis z vojno dekoracijo fo dobili:    stotnik  O^kar vitez T o n k 1 i.    nadnoročnik Viktor Bune in poročnik Fran Terbež-n i k,   lovski bataljon št. 7, poročnik Nikolaj    Krpan.    peh. p^Ik št. 32* stotnik Fran P e t r i č, peh. polk  št 89. nadporočnik Rudolf O r e i.   peh. polk   st.   S7,   nadporočnik     Rudolf Knez, peru polk št  17. prročrtik Josip Hočevar.   peh. polk št. 17, in stotnik Adolf Vodopivec. pehotni polk št 47. — Srebrni zaslužni   kri-žec s krono na traku hrahrostne me-daPe: narednrk pehotnega polka    ^t 38 Ivan T o r k a r. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrosfne medalje: rezervna sanitetna vo!aka Marko    B a r a č    in    Matija R a k i Č in poštni sprevodnik Ivan    P o j e.    — Zlato hrabros*no medaljo:    korporal pehotneg-a polka št. 100 Josip Oza-n a.   Srebrno hrabrostno medaljo II. \TSte pijonir Ivan Bezjak. — Srebrno hrpbrostno medaljo L vrste: narednik Ivan Leskovšek,   orožni mojster Iv. S r e b o t n i k, četovodja Fr.    K a s b a,    Fr.    Leskovšek, Martin Podpečan.   Ivan   J u r i -č a n in korp^ra! Jakob S k r u K e j, pehotrri polk St. 87. — Srebrno hrab-rostno medalin    II. vrste:    nar dnik Josip S t r e 1 e c,    četovodja Mirtin F r a s, AI. L i s j a k, Anton S il o v-š e k, Iv. S m a 1 č i č, Josip U r b a -n e U    Josip    Z e j,    korporali     Tuk. Plejnšek,   Fr.  V r t i č, podcj set-niki Fr. O e r š a k, Simon Hren    in Josip Kra^l in inf. Anton    K u n -§ e k. vsi pri 87. peh. polku.— Signum laudis z vojno dekoracijo:    crnovoi-niški poročnik Rudoli   Parma.   — Vojaški zaslužni križec 3. razreda   z vojno dekoracijo: nadporočnik Fran B r i ž n i k,    domobr. polk št 26. — Srebrno hrabrostno medaljo    1. vrste: četovodja Mihael Prošeka r, strehi oolk št 1, praporščaki: An-ton C i ž m a n, Fr. K o 11 u š e k    in Anton 5 a v e 1 j. domobr. polk št. 27 četovodia Josip D e b e v c, domobr. polk št.27. in narednik A. P e p e 1 a r, domobr. polk št. 26.
—    Nadučlfelj v Bušeči vaši pri Krškem, Ivan Kociiančič, ki se od   izbruha vojne nahaja na južnem bojišču — sprva na crnogorski, sedaj pa   na   srbski meji, ie imenovan za nadporočnika.
—  Na severnem bojišču je padel Ernest S p e i 1, mehanfk in šofer \z Trnovega   v Ljubljani,   brat   magistra tnega uradnika g. Speila.   Pokopan je v Tešinu v Slezi]!. časten mu spomin!
—  Prošnje wm obve^tto.   Janez Mihevc iz Logatca, služeč prf strd-cih št 27.,    11. stotnija, je zatfnjikrat pisal dhe 30. septembra, od takrat ni več glasu o njem. Komur ]c ka) zna-
no o njemo. se prosi, da to sporoči ačeta JaMS* Milievca. poaestai-kn vLocatca 44. — Jakob Kronir iz Pricorice, aadonettni reservlst v 27 domobr. peipolkm 16. stotniia, ie od&I v Oalidlo 37. talila 1914 in ni od tega Časa o njem nikakršnega poro-čila. Ako bi kdo vedel kaj o njem, prosim, da bi blagovolil sporočiti Ne-fiKromarv Prigorici št 24, pošta Dolenjavas   pri   Ribnici,   na   ntene
stroške.
—  Pograša   %*  Silvester Šporar od c. kr. peipolka 17. II. mari kornp., vojna pošta 32.   Omenjeni je zadnjič pisal 28. okt. 1914. Kdor bi kaj vedel o   njem,   naj   blagovoli   sporočiti   na naslov Filip Pristou, Ljubljana, „hotel Malič* ali pa na Anton Šporar, Sušak pri Rieki. Primorska ulica 58.
—  Iz snežnih Karpatov pošiljajo srčne pozdrave in iskrena voščila k novemu    letu   vsem    prijateljem   in znancem vojaki Ciril Kobal,    Jos. Oasperčič,   A.    Robba,   Roman Schneitz in B = n i g e r.
—  V seznamku ?z^ub štev  CA. z dne   3. t. m. je    izkaz^n    Ko""  m?tev nadporočnik on 4\ pehotnem doIsu Ivan L e g a t, Joma iz Trsta.
—   Maksimalne   cene za žito In
mcFfco. Dunajska občinska uprava je zahtevaia, da naj se določiio za vso monarhijo enotne maksimalne cene za žito in moko. Vlada se za to ni mogla odločiti, češ da bi bila potem za večji del monarhije preskrba z žitom in moko zelo težko mogoča. Te-žavno, da ćelo nemogoče bi bilo spraviti tovore iz produktivnih dežel v one dežele, ki kupujejo. Cdini izhnd bi bil postaviti enotne maksimalne cene prav visoko nad današnje cene, Ie potem bi predajali žito v piodu*-tivnih deželah pod to ceno. Pa tuđi potem se ne bi bila preskrba srotova. Treba je, da se veletrgovina pnia^o-di sedanjim izpremenjenirn r^zme-ram. kar je zlasti potrebno 7 ozirom na mletje. Tuđi ni bilo mo?o:e doseći enotnosti cen na Oprkem. ki je v tem oziru samostojna in kjer pretf^isuie^o velika žuoanstva cene. Treba ie, da se najprei tu cene izenačijo, kar je ogrska vlada tuđi obljubila.
—  Zahvala c. kr. 6rnovo;nfškega okrajne^a povet st'J» št  ^7. v L ubijani     Da   se   ie   božičnica,   prirejena cetam   in oddelkom,   ki   so   podrejeni podpisanemu   poveljstvu,   tako   častno završila in da ie bil vsak voiak s pri-meroma   boeatimi  in   primernimi  da-
; ravi obdarovan, se imamo zahvaliti podpori in sodelovanju stavnih oblasti in korporacii, pa tuđi darežljivosti do-moliubnth društev in krožkov. Izmed ravnokar imenovanih nai omenimo sosebno sledeče: c. kr. dež. predsed-ništvo, slavni kranjski deželni odbor, slavno kranjsko hranilnico, cenj. ko-miteie dam v Kraniu in Tržiču, cenj. komitej dam nemškeea „Kazina* v Ljubljani, slavno ,.Kršćanska socijalna zvezo v Ljubljani", pa tuđi cenjeni komitej za oskrbo raniencev v Ljubljani pod patronanco Itubljanskih dam. Vsem imenovanim izrekamo tem potem najprisrčnejšo zahvalo. C. kr. čmovoj-niško okrajno poveljstvo št. 27 v Ljubljani. — Poveljnik: Napoleon, stot.
—  Kreditne   o!a}šave   za   obrt-niski in kinedški srednji stan. Pri ii-nančnem ministru    se je zsrlasila deputacija,   ki   je predlagala    kreditne olaj^ave za obrtniški in kmeti^ki srednji stan. ker sedanja \*oina organizacija olajšuje kredit Ie onim, ki 'majo blago,    efekte ah* teriatve    kot iam-stvo, izključuje pa vse druge sloi^.
—  Oni, kl hočeio Imeti na želez-nicah znižane cene za obisk ranjenih v^ojakov,    si morajo doo'ti pri c. kr. okrajnih glavarstvih   ozir. ^ri c, kr. policijskih obiastih tozadevne legitimacije.
—    Iz   davčne   službe.   Pavćni praktikant    Anton V a r d j a n   je bil imenovan    za    davčnega asistenta v XI. činovnem razredu.
Na Jesenicah je danes ziarraj ob pol 4. umri na srčni kapi omlotni 1c-karnar Ernest K o ž e 1 i, star Šefe 48 let Pokojnik je bil znan po vsem Ooren:skem. V Javnosti ni na.stopal, bil pa je zve$t pristaš naše stranke. Bodi ma zemljica lahka!
Na Uncu pr Rakeku je včeraj zvečer ob 6. umri na svojem posestvu, gospod Lovro Sebenikar, poštar v pokn mnogoletni obč. odbornik, bivSi preds. krajnega Šolskega sveta na Rakeku, kakor tuđi večletni presednik okrajn. cestnega odbora. Rajnki je bil vri narodnjak in si je pri dobi I posebne zasluge kot svoječasni preds. okrajnega cestnega odbora. Naj ma bo zemljica lahka!
Polar. Dne 28. m. m. je izbruh-ni! požar v kozoleu posestnika Vtn-cenca Bona v Ootnt vaši, občina Smihel-Stopiče. Skodc je 1300 K. Vzrok požara ni znan.
V Laske« trgu ie 5. t. m. umrla fotpa Ana Kukec, vdova bivSega lastnfka pivovaren v ?al;u in Ka-šketn trgru. Pokojnica je bila v Savin-ski dolini splošno znana in spjšto^a. na. Mrtvo truplo so prepeljali dancs iz Laškega trga v 2alec, k]er so jo položili v rodbinsko grobni :o k več-nemn počftku. Blag spomin pokojnicu njeni rodbini naše sožalje.
Poročnik Sanden senzacionalna
častniška drama v 3 delih v glavni ulogi znana umetnica MHenny Portcn", imela je pri včerajšnjih predstava h najlepši uspeh. Veliko smeha povzroča krasna veseloigTa »cunjasti baron*. V petek nov spored.
Popravek. V zadnjem poročilu darov se je vrinila pomota. Parovi so bili za c in kr. rezervno bolnico v L'tihHani in ne za rezervno bolnico »Rdečega riža<f.
Razne stvari.
*    Prestolonasiedm'k na Dunaju.
Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef ie prispel z bojišča zopet na Dunaj ter se nastani! v Sch5n-brunnu. Poročal bo ce^arju o svojih inspekcijskih  potovanjih.
•Uspeh itali^ans^e a enomi'ard-nesra vo ne^a posolila je po poroč lih italijanskih listov naravnost senzacro-nalen. Samo v Milanu je b"lo sub?Vri-birano več   kakor znaša ćelo po?o"!o.
*  šdoda,   ki jo je Nemč ia v redan ji vojni do 31. decembra prizadjala svojim sovražnikorn, znaša po računih „Financiell    News**    čez   30    milijard mark.
*  Defa'$ki nemiri v Petrcgradu, Preko Kodanja ooročajo iz Petrojrrada, da  so   izbruhn'li   tam   zopet   delavski nemiri, pri čemer je bilo nad 100 de-lavcev in vojakov ranjenih.
*  Gariba!dfjevi sinovi.   V Rimu se je vrsil včeraj    slovesen    pogreb Brunona    Garibaldija.    Istočasno    je prispela vest. da je padel na Franco-skem že drugi OaribaTr?fjev sin.    Kakor zrano, se bori na franeoski strani 5 Garib^ldijevih sinov.
*    Ruski vojaškl koppVščni vlak. \z Petrojzrada poročajo: Ruska vojna uprava ie poslala na fronto pose-ben vlak, ki je urejen kot konalisče. Na dan se lahko kona 1200 moz. Vo-*"'-■■* nrihajajo na 40 vrst   daleč,   da se >kopajo. Nekateri recrimenti pa se pri te! priliki nočejo dati obriti, češ, da bi se jih Nemci potem ne bali toliko.
Brzoa^a poro'ih.
Češka agrarna stranka. Praga, 5. januarja. Izvrševalni odbor češke agrarne stranke je imel v soboto selo, v kat3ri se ;e posveto-val o nameravanem zvišanju dežel-rih doklad ter izrekel prepričanje. da gre za izredne izdatke, vsled česar je radi pra\i!no. če se najde izredno po-kritfe. Zato ne grre davkoplacevalcev trajno obremeniti. Pofe^n so prille na razgovor opetovane izjave predsednika poslanske zbornice dr. Sylve-stra glede bodoČega političnega ustroja in zlasti Rlede carinske un"je Avstrije z Nemčijo. černur nasproti je naslašati. da so take izjave, ne glede na njih neupravičenost in njih tajno željo, za seđaj malo meceno, prezgednje.
OBSTFELJEVANJr!      SOfSSONSA SE JE  ZOPET  PRICELO.
Uon, 6. Januarja. (Kor. urad.) he Nuveliste- roroca iz Soissonsa: Obstrelievarie So?s?onsa se !e 4. t m. zopet pričelo, Četrt ob Aisni ie močf o trpela, enafco tuđi nova četrt na severozahodu mesta.
Rus! v Bukovini.
Dunaj. 6. januana. (Kor. urad.) Tz vojnega poročevainega stana jav-ljajo: Pri vhodu v Spodnii Wiko\v v Bukovini so ruske čete surovo ravnale s pravoslavnim župnikom in nadškofijskim eksarhom Popovfćem ter ga preteple do krvi. Popović je sin romnpskega generalnega vikarja in arhimandrita dvornega svetnika Popovića, torej član ene najodličnej-ših rodbin v Bukovinu
Turki v Urrnifi. — Brezospešna pomorska bitka.
Carigrad, 6. januarja. (Kor. ur.) Tz glavnega stana poročajo: Naše Čete, ki prodirajo od Somaija in Đašir-gija, so zasedle Urmijo, važno rusko oporišče. — Po brezuspešni pomorski bitki, ki se je včeraj vršila med ruskim m tor sic im brodovjem, |e rusko lađjevje potopilo neko italijan-sko trfovtko lađjo, dasi ie razobesila svojo zastavo.
fiaredha torikfh oblastt. CaricradL 6. Janiarja. (Kor. ur.) Veliki glavni   stan priobčujc v iistib
naredbo, da se izroče radi vohunstva vojnemu sodišču vse one osebe. pri katerih bi $e ob odhodu iz I urdije našle beležke in pfsma. vsebujoia podatke o kretanju turske armade in mornarice, kakor tuđi osebe. ki bi pisale te beležke.
Car in papež.
Rim,   6. januarja*   (Kor.   urad.)
»Osservatore Romano« prioDčoje brzojavko carja Nikolaia papežu, v kateri mu čestita za predio^ glede ranjencev ter izjavlja. da se rade volje pridruži temu predlogu. Konćno mu zagotavlja še enrat svoje spoSto-vanje in simpatije.
Zvišanje   dovoza   živil na Angleška
Rotterdam, 6. januarja. Iz Londona poročajo; V londonskih skladi-ščih manika naenkrat prostora za Ži-vila, ki ]\h dovažajo. Sedaj Caka 18 velikih tovornih ladij v Gravesendtt, da napravijo v londonskom pristani-šču prostora. Pripeljale so te ladje razna živila. zlasti sladkorja. Tri me-sece že del a nepreneh.^ma 6500 ljudi pri izkrcanju in vendar ni mngoče zmagati vsega dela Skladišča v pri-stanisču so momentano napolnjega s bhO.000 tonami živil. dehma žita, zmrzlega mesa in konserv. Številne ladje s tobakom in volnenim perilom še dci£o ne bodo prišle na vrsto. Pri-stani?ka uprava je morala spediterje svariti, da ne sprejemajo novih poši-Ijatev, ker jih ni mogoče izkrcati. Kljub temu so bile zadnje dni y Ame-riki naročene ogromne množine živil, ki jih je takoj odposlati.
Angieška zbornica lordov.
London, 5. januarja. (Kor. urađ.) Parlamentski poročevalec »Times« izve, da bo stavila zbornica lordov v prihodnjem kratkem zasedamu na ministre vprašanja s:lede peteka v^j-ne v zadn'ih tednih. Kitcherer to imel priliko iznova podati izjavo. Tuđi se bo bavila zbornica 7 rekrutaci-jo. oboroženjem in opremi nove armade in s problemom. k^k:> morejo prihaiati informacije v V^rrčiio ter z vprašanjem noložaja ."»rebivalstva v slučaju nemške invazije. Najbrže bodo pozvali vlado, da navede principe, od katerih se bo dala oditi pri organizaciji virov iz LonJona za nadalje van je vojne na kontinenta.
Mehika.
Veracruz, 6. januarja. (Kor. cr.) Reuter poroča: Pristali Carranze so zasedli Pueblo ter prizadeiali četam Viije težke izgube.
Ustnlcu uredništva.
Gospa A. K. v B. — Le po^iiite, pisma vam vrnemo.
i>ana?nii \\$\ ftbseua K stran1,
Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne  tiskarne<?.
Tisočkrat
srno že čitali v Časopisu, da mnogi zdravniki in privatni pri bolečinah v obrazu, revmatičnih in protinskih bolečinah, zobobolu, siabotnih očeh pri-poročajo Fellerjev rastlinski fluid z zn. ^EIsafluid«. Ako pa sami kdaj ob-čutimo bolečine, pa na to pozabimo. Zato bi »ElsafluM« moral biti vedno pri hiši. 12 steklenic stane samo 6 K franko od iekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsr?trg 5t. 238 (Hrvatsko). Ravnotako naj bi se obenem naročile Fellerjeve odvrajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elsakroglicec, 6 škat-ljic za 4 krone 40 v franko.
I   Ustna voda ^^^^^^^^A\ 1 iJ^^^^^^Zobna krema ' I
Heteorolosffno porofllo.
vmn nu ■•!]€■ 309-2            Srcdajl xniM tlak 7M n
j  Ut Istitle! ib i
i sir'SS H VetJinrt   Neb0
"^    ¥"J*    t mm   č Ž________________
5. Z pop. 7*83      77 fsl. vzjvzh đd. iasao „   a iv.   730 7       15 w. «ah.     Jasno
fll   7. «i.   731^1     (H> ar. tvfh.
i                     i
-   ZpopJ732i)       75   tr. nh.           .
"   ^. tv. ! 735*       0-7   sr. vzh.          .
7.   7. z).   736«   —28 brezvetr.    megia
Srednja temperatura torka 1*5% norm —2*7, srede 27*. norm. -2r. Padavina v 24 ttiah   0O mm in QrQ mm.
iiudi nam nudi dobra mati zemlja v
zdravilnih rastlinah, ki lim daje rasti v našo korist. 2e pred mnogo sto-fetji so ljudje poznali bolečine to!a-žeče, ka§eU blažeče, osvežuloče in zdravilne rastline. dandancs pa to pomanje dragoceoiM zdravilnih rast*
fin stoji na najvišii stopnji. \z na|va£~ neilih teh rastlin, ki so se pri revma-tičnih, protinskih, ncvralgifskih in drugih bolečinah. pri kašlju, hripavo-ttu slabostilu ranttvah. izmičnlHi kl otdtlioaJi Ukazale da WaJt tatočiM, I
rarkrajajo in vpfivajo tolažflno, je napravUen Feflerfev blagodiSečI rastlinski osenčtri flnid z znamko *Elsa-flulđ«. U steklenic sa 6 kron poSlje franko ftekamar t V. Filtar v Stubi-A »satrt   WL «1 idrvatsko).   b
učinkovitih sestavin rabarbarine ko renine obstoje Fellerjeve   odvajalnr »Elsakrotfice«. od katerih se 6 9ca teli posije za 4 K 40 vin. franka
okM ^ ^ —
Stran 4,                                                                                                          .SLOVENSKI HAROD«   dne 7. janaarja 1S15.______________________                                                                 4. §tev.
Tužnim srcem na znan jamo vsem sorodaikom, prijateljem in znancem, da nam je u rad no do&la žalostila vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric,  gospod
Ernest Speil
mebaaik ia iolor
na severaem bojišču za domovino in cesarja dal svoje življenje in bode 7. t. m. v Tešinu pokopan.
Blag mu spomln!
LJUBLJANA, dne 7. januarja 1915.
70                                                    iatafoM esteH.
Potrta nafeloblie Žalosti nazr.aniam v svojem in imenu svojega sinčka vser.i sorociniUom, prijateljem \n zrancem žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni ncpozabm soprog oziroma oče, brat, stric, gospođ
mag. ph. Ernest Koželj
lekarsar in hsai posestnik
danes ob  pol  4   uri  ziutraj v 48.  letu  svoje  starosti po kratki, mučni fcolezni, mirno v Gospodu zaspa!.
Truclo predraeega rainika se bode v soboto, dne 9. t. m. ob 3 uri po^o!dne položilo ra tukaišniem rokopališ^u k zadnjemu počitku.
r     Sv.   maSa zadušrvca  se  bcde darovala  v  ponedeijek ijutraj ob 8. uri v župni cerkvi na Jesenicah.
Priporočam predragega vsem v blag "spomin.
JESENICE, dne 7. januarja 1915.
ŽalujoSa soproga.
Dobre, sveže češke      3802 |
Ineioiiiili^
se dobhrs'o vsak iorek iapetek. Pečenisa od mlađih preš čkov, fino prel^ajeno seso, ckusne hrenovke In sa!fal?<!e se dobivalo pri
3. Chaiupsik, Stari trg 19. j
Kavama Ualazi
pripmti nm Ijitnjiom n pstn i feitit
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro 3596 belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine  likerje  in   najfinejSe  pecivo.
Pl Hl 1111 DROGERIJA i
pariimierija, fotografična manufaktura itd.
Mrm M&em prodala stmpoi.
Ustanovljena leta 1897.
Bnton Kane
Lgubljana, Židovska nlica 1.
Ceniki  na razpolago.             Ceniki na razpolago.
Pastelju
perle
puh
v  v«uki  izbili in   po   iako   nizUk  coaah  prlp. g.t.  twHkm I              LJUBLJANA, Mestni trg fttev. tO.______«
HLJLBLuIAJsIA komenskega ulica 4t] I/ »w***mvmvmj^D^FR DERGANC \
Prazna soba
v blizini glavne pošte v wnok m pri-tliftju, M SiJa, Pripravna tuđi za pisarno.                                             71
Kje, poTe upravništvo »Slov. Naroda«.
Hi^nica
hrez oirok, m* sprsima L l«ar. t L
Zglasiti 3e je v pisarni  F. 8«aaa6i69
BtelvalMva cesta iL 1S. L aadst
•d 2—4 p«p«ldae.            50
Kontorlstliila
tuđi začetnica, dobi postranski zaslu-ček ▼ pisaru*.
Ponudbe    pod     yyS«   B/$3"    na
uprawn. »Slov.  Naroda«.                    63
! Prodo Jnlha
▼ajena trgovine meŠ. stroke, poštena in pridoa z dežele MF" sa •^rejme "■*■ Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«
■spi sa dobro ohranfena
: oprava za prodaialno
in sicer:  pult, omare ta  stelaie.
Ponudbe na upravništvo wSloven-skega Naroda* pod „Oprava".       59
Uče se   tako! dobra la poiteaa
deklica
k otrokom in drugim hišoim   poslom, stara namani   16   let     Ista  nai  se  ia^i  ! na naslov: Frolesor LI« Mrd4eno¥lćt Zafreb, Jar|evssa aliea 57.      bi
_    Kot    =—
samostojno gopijoi
spre|aie v slaibo takof  zato spo- i
sobno žensk'\ ki  ie   ro^iena  m  Čedne  |
' zunan o«ti   Anfon    Kloa,   Gorica. '
mlica KOSSlal  6. V  hiši  ie  vodovod,   ! plin  iD   eiektnka.   Družina   ohstoji   iz :
gospodarja in dveh hčera.        67  !
i
-                                                  ■                                                                            ■  "■       ■   ■     -™   i
Srečke
izredne           43I°
t. kr. hl loieriie
em v*Ia##akrbAvateo aaoieao
21.14t dobttkov glavni   dobitek
200.000 kron
razpošilja paftaiao arOStO nroti vpo-šiljatvi    zneska   4   kroao   za    srećko
Albin FOrstl
pslmliica c kr. razretac totnijc DmMij   l.t   Bellari«   4.
■av* Zrctajc h 2t jnurja 1M5.
Biserna kava
iz majhnih Soj» zrne, nmdomestilo za
zrnato kava, 5 kg vrećica iz briialke ■ t*ie po povzetju.
laaiM. ErL Tlaokrady 1B73.
UUftm 9* tprcjaej« prtt! viMki proviziji.
Ržena kava
po okusu in  vonju kakor zrnata, kava 5 kg vrečica iz brisatke samo S 4'50
[               trnko po povzetju«
laatos, BrL Vlaobradv 1573.
Sprcjmo se spretni zastopniki.
Ovčjo volno
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi tak oj
J. GROBELNIKU „JfiSMS^.
Kupim vsako   vrsto, tuđi   Crno in neočiščeno po  brezkonkn-rtDČai   COttL   Posebno   pa   se   plača   lepo   belo   oprana po I                     Bajvlsjl Ceal, ki se zaujo lahko nudi.              44
■afboll laalmlv ln Dajbol]il slov. llnstrovanl lednlk sos
EiSB
ki pru bčujcio vsak teden mnogo Kanlmlvllt sllk x bo!IŠĆ in o drug'h važnih aktualnih
domačih in tuiih dcgodkih, ter oh-!o zanimivega čt va: pesmi, povesti, lako zaniaiv, lea detektivski roman, poučne Članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, v^gojeslovia, tehnike   n sp'o^ v-^h <=trok znanstva                                                                             55
»TEDENSKE SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi m dou'-tu
»TEDENSKE SLIKE« bi nai imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brivnica. vsako društvo itd Zahtcvajte »TEDENSKE SLtKE« povsod in pridob*vaite naročnikov
»TEDENSKE SLIKE^ stanejo Četrt leta K 2*50, pol leta K 5— in ćelo leto K 10-—. Naročnikt dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike PreSerna, Jurčiča, GregorČiča in Aškerca ter tuđi lene zan'mive kniige. Naročite si »TEDENSKE SLIKEc takoj! Novi naročmki dobe Se vse letošnie številke.
PošM'te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE« b rez-plačno in poštnine prosto na ogled.
UpravniŠtvo lista JEDENSKE SLIKE* Linbl5anaf Frančiskanska ulica 10/1-
^ Wmi\\ anesnnsHft pgrem, x>^
Ustanovlfeno 1870.
^Moško, damsko In otroško>
perilo
paT*     Easinega   izdelka     ^MJ
daleč znano uradi izborne^a kroja, točnega dela, rmeroin cen
priporoća
e C. J. HAMANN =
dobavttelj perila cea. in kralj. Visokosti,
častniških   uniformirani,   zavodov,   sa-
mosianov i. i. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitrejea
Istotam prva kranfska
prolnica in likalnlca
^^^= možkega perila. ^^^= IMotorai obrat.
Haifetiž lifiiaifc mrili       Wm\\ đnji
Perilo se na način prve dunajske fciatil«
nihe zlika  brezhibno   kakor novo in ae
vse do srede  poslano  perilo  zgotovi v
soboto tistega tedna.
Frisaaaa aajeoiteaeiia postreiba.

NSS

W I
V MiliM inje. oili ii knik.
■aaaaaaaaaaaaaaaaavaaaaal
Dr. Oostt? Jigrovo ?olneno perilo.   n   Parilo TETRA.
Kopalno perilo    s:    Dr. Lfhiranna iifravstveno perilo.
—-------------------------------------------------   |
Zemtna ponudba.
Samec, 33 ht star. 800 % hine pofajnine ter nekoliko gotovine, je želi seznamti s gospodično ali mlado vdovo v svrho prčenitve.                                   64
7ajno$t zajamčena.
Samo resne ponudbe na uor. „Sjov> /faroda" pod nJ\je dom ie moj Wt5(64".
►SlROLrllV'Roche"
Prsne bolesti* oalovaki ka&e3lj9 naduha.      influenci.
Kdonaj ismije Sirolin?
1 Vaafc. kS »rtM na trajnem kaaUiu.              )
ia±i€ im <X»mfcr—K so botaanlnago ptđmM. I
X Osate a kroot^nim ka/arom bronkijev,    I
_^  ki s Sirolinorn osdrave.                          '
3l Vadušljivi.kAferim Sirolin ftnafno
olanča naduho. %. SRrofuaniolroci.ariliaa)riH u6nkyic3ifolin
& ugodnim vapenom noapiooni pocufafc.
__________^_______♦
vaehtekamoh ^ 4 KV.-