*oStitlna plačana'v gotovini
Cena 1 Oln
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava ▼ Ljubljani, Selenbnrgova n lica št 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it 18.180. Rokopisov ne vračamo! Telefon St. 21-08.
* Uubllanl, dne 30. junija 1934.	*tav.	26	—	Lato	lil.	IZHAJA	VSAKO	SOBOTO
Naši vzgojni in šolski problemi
(Ob koncu šolskega leta)
Za Vidov
1 Na Vidov dan 1389 se je zrušilo stoletno srbsko carstvo, pregaženo na Kosovem polju Po turški sili, ki je bila takrat na svojem zmagovitem pohodu proti osrčju Evrope. Zgi-je to slavno carstvo, srbske zemlje je val turških vojsk in zginil je na videz Judi srski narod. Zbrisan z zemljevida Balina se je na videz umaknil divjim hordam Alahovih vernikov in Evropa je bila prepri-da je enkrat za vselej konec ne samo samostojnega srbskega carstva, marveč tudi srbskega naroda. Imamo dovolj drugih primerov v svetovni zgodovini, da so prišli narodi trenutno pod oblast močnejših zavojevalcev. Veliki Korzičan Napoleon je podjarmi skoro vso Evropo. Njegove armade so Plazile Italijo, Avstrijo in Nemčijo, prodrle *ia do carske Moskve, toda vse to je bil treno-len val, ki je le za hip pregrnil s francosko trikoloro nemške in italijanske zemlje. V teh k°iih ni šlo za borbo med narodi, marveč samo za borbo med vlastodržci, v kateri so *Krali narodi le podrejeno vlogo. Nadvlada francoske silfe ni »nikjer zatirala naroda kot takega, ni mu jemala njegovega jezika in njegove vere, nasprotno je po francoski revoluciji prebujeni francoski nacionalizem podpiral tudi druge, zlasti manjše narode, ter vzbujal v njih voljo samostojnega izživljanja SVoie lastne nacije. Ko je minul ta francoski yal, ni zapustil nobenih vidnih sledov. Padlo je sicer ogromno čoveških življenj, toda nacionalno je ta francoska ataka zanesla novo življenje med evropske narode, zapustila sledove celo med nami, južnimi Slovani, ki smo takrat prvič dobili svojo Ilirijo in v njej prvič izrazili nado na uedinjenje pod zaščito francoskega orla.
Na Kosovem polju pa je bil pred 545 leti zatrt narod kot tak, uničena je bila njegova kultura, njegov barbarski zavojevalec je zasledoval z najstrahotnejšimi sredstvi namen, da izbriše ta narod s površine zemlje, uniči jezik, predvsem pa uniči vero. Zastonj išče* mo primere, da se je že preje po notranjih razprtijah oslabljen in nato skozi stoletja po nadmočnem, surovem zavojevalcu gažen in tlačen narod ne samo vzdržal, marveč da je Postajal od generacije do generacije jačji, si shranil svojo vero in svoj jezik ter te svoje največje svetinje branil na on borbeni način, kot je to storil naš srbski brat. Divna srbska narodna pesem in nacionalno ponosni srbski Narodni svečenik sta bila onadva neuklonlji-va stebra, ki sta držala kvišku moralo premaganega naroda, vzbujala v srcu srbske raje sPomine na slavno prošlost. iz te prošlosti pa Prikazovala zasužnjenim bratom vzglede, iz katerih je ta narod črpal vso ono jekleno Samozavest, ki ga je vzdržala v tej neenaki “°rbi, spreminjala ponižnega sužnja v odloč-Jle?a> pred nobenimi žrtvami strašečega se °rca, pa ga skozi stoletja privedla do dneva, ko
je prvi košček srbske zemlje zadihal svobodno in ko se je iz tega koščka Siril prvotno Srbski, nato pa jugoslovanski iredentizem tako ^°lgo, da smo doživeli dan osvobojenja in Uedinjena tudi mi.
Tako je tvoril poraz našega naroda oz. njegovega srbskega dela oni neizčrpni vir Energije, ki je gnala Srba od' žrtve do žrtve, 8a vodila preko potokov krvi v borbi za zlato ^obod0 in krščanstvo. Kje bi bila Evropa, ■ji® bi bila njena toliko hvalisana kultura, a ni srbski del našega inaroda vodil heroj-s*e borbe in s to borbo slabil silo turškega carstva. Ne bi se bil ustavil turški val pred “Unajem, prodrl bi bil dalje in spremenil
v,ropo v ruševino. Srbski brat je stvoril na jf- način glavni steber onega obrambnega zidu krščanstva proti islamu, ki je skozi stoletja ^adrževal azijatsko prodiranje in je v njem Židanih največ srbskih, jugoslovanskih »Osti.
^ v Ko je propadlo turško carstvo in ko je j s srbski brat zaživel svobodno nacionalno državno življenje v mejah predvojne Srbi-' / ie zadel ob drugega smrtnega sovražnika, 'našo bivšo mačeho, A. O. monarhijo. — ‘ ?niozavesten P° stoletnih zmagovito presta-!*'. borbah se mali srbski David ni umaknil j1'1 pred sovražnikom Goljatom. Samo par ®cenijev je trajala ta borba. Ko je A. O. za-io R Predvojni Srbiji smrten udarec z aneksi-“ »osne in Hercegovine in ko je A. 0. uda-v ? .Srbijo v obraz po zmagoviti balkanski n J.ni s preprečenjem tako željenega in tako jnega svobodnega dostopa do Jadranskega
dan 1934
morja, takrat je bil podan oai nepremostljivi prepad med Srbijo in A. 0., katerega ni bilo mogoče več premostiti. In tako se je zgodilo, da je moralo propasti drugo, na videz nepremagljivo carstvo, da je mogel srbski brat izvojevati svojo gospodarsko svobodo in je mogla nastati Jugoslavija kot naš skupni dom.
Zgodovina je najboljši učitelj, iz zgodovine je treba črpati nauke za bodočnost. Kot jugoslovanski nacionalisti, ki stopamo pod imenom Narodne Odbrane, smo izbrali baš Vidov dan za dan svoje slave. Kot naš srbski brat, moramo tudi danes pod enoten jugoslovanski narod črpati vedno nove sile za svežo, nikdar ne popuščajočo borbo, ki jo moramo voditi za končnoveljavno uedinjenje našega naroda in za končnoveljavno osvoboditev vseh naših bratov. Nismo še zbrani vsi pod jugoslovanskim praporom, onkraj meja naše države trpe še stotisoči naših bratov pod tujim jarmom, edina njihova nfida je svobodna Jugoslavija. V njej gledajo ono zvezdo, ki jih vodi preko vseh ponižanj in žrtev v borbi za dosego svobode. Tja do Tilmenta in tja do Gospe Svete segajo naši pogledi, vsi tam trpeči (bratje so nam bili iztrgani iz bratskega objema po zaslugi tretjega carstva, ki si domišlja, da je in bo v stanu zavreti zmagoviti pohod jugoslovanskega nacionalizma in preprečiti provedbo oporoke Vidovdanskih junakov. Če sta padli dve carstvi, bo padlo še tretje, kajti zgodovina gre svojo železno pot, njenega toka ne bo zastavil nihče, pa naj še tako oholo vihti orožje in govori
o	Timskem imperiju. Vidovemu dnevu 1389 je sledil Vidov dan 1914. in če ne mi, naši zanamci bodo doživeli oni tretji Vidov dan, ko bo prekrita s praporom jugoslovanskega edinstva vsa zemlja od Tilmenta do Črnega morja, od Gospe Svete do Soluna in ko si bo edinstven jugoslovanski narod sam krojil na tej zemlji svojo usodo.
To je naš ideal, to je naš cilj. Vemo pa, da ne bo dosežen jutri, vemo, da bo treba težkega dela in težkih žrtev, da bodo trpele morda generacije, predno bo zasijal ta tretji naš Vidov dan. Borba bo težka. Če smo idealisti, ker nosimo v srcu ta svoj neumrljivi ideal, smo pa sočasno realisti, ker se zavedamo, koliko žrtev in koliko dela bo treba za dosego tega ideala. Polagoma, toda nevzdržno si krči svojo pest naš narod, predstavljan po svoji nacionalni državi. Iz male, po vseh prezirane, po mnenju velikih državnih politikov umetno stvorjene in naglemu razpadu namenjene Jugoslavije je postala naša država sila, ki igra danes važno vlogo v svetovni politiki, predvsem pa ona balkanska moč, ki tvori jedro Balkana in vodi vso njegovo politiko. Zrušil se je navidez nezlomljivi obroč, ki ga je skoval okoli naše države naš vekovni sovražnik. Iz stanja največje ponižanosti se je pred komaj dobrim letom povspela naša država do odločne aktivne borbenosti, vračala je milo za drago, udarec za udarcem in obroča ni več. Padli so členi te moreče verige v Bolgarski in Albaniji, sproščena diha danes naša država kot predstavnica edinstvenega, jugoslovanskega naroda. Naj bodo časi še tako težki, lahko smo optimisti, saj nam vsa naša tako krvava prošlost kaže, da je jugoslovanski narod nezlomljiv. Lahko se ga pregazi za trenutek, nemogoče ga je uničiti. In še eno: če je bil naš narod kot zmagovalec vedno obziren napram premagancu — to čutijo danes v naši državi živeči Nemci in Madžari — je bil vedno brezobziren napram vsakemu, ki ga je hotel ponižati in mu je hotel zavirati možnost svobodnega izživljanja.
V	dobah svojega najhujšega ponižanja je bil naš narod najbolj opasen nasprotnik svojim zatiralcem, drug za drugim so propadli, drug za drugim bodo propadli vsi oni, ki se jim hoče naše zemlje, naših bratov in naše svobode.
Bog in Slovan! Božja milost nas je vodila preko vseh strahot naše prošlosti, po Božji milosti smo se proti volji svojih zatiralcev vedno jačali. Tudi danes smo lahko mirni, kajti Božja milost nam je naklonila voditelja, ki vodi našo usodo po začrtani poti tja proti resničnemu jugoslovanskemu zedinjenju in osvobojenju, tja proti onemu Vidovemu dnevu, ko bo prosta vsa naša rodna zemlja, ko bo prost ves naš narod. Naša doilžnost je, da sledimo temu svojemu voditelju, temu prvemu Jugoslovanu, kajti le na ta način se bodo uresničile naše sanje o velikem jugoslovanskem carstvu od Tilmenta do Črnega morja in od Gospe Svete do Soluna. Živela Jugoslavija, živel kralj!
Ze pred par tedni so prinesli naši dnevniki poročila o katastrofalnem zaključku v IV. in VIII. razredu na beograjskih srednjih šolah, kjer je semestralno popadalo do 40 %> vseh dijakov in dijakinj. To so posebno za nas nenavadni pojavi, ker pri nas profesorji ravno v teh najvišjih razredih nečejo zadrževati mladine od končnega cilja, ako je količkaj mogoče, da jo prepuste k maturi. Je pa ta dogodek v sedanjih razmerah precej naraven in razumljiv, dasi je gotovo, da posega tu in tam globoko v družinske razmere.
Po vojni se nam je zdelo, da nam je zelo potreba inteligence, zato smo otvorili na široko vrata srednje šole, da je mogel vanjo vsak brez sprejemnega izpita, in smo zmanjšali zahteve tako, da je lahko zdelal srednjo šolo vsak niti poprečno zmožen dijak. Obenem smo odprli srednjo šok) tudi ženski mladini in šole so se polnile, da je bilo veselje. Sedaj so prenapolnjene. Posebno priliv zadnjih dveh let — ko je dosegel srednjo šolo naraščaj prvih tako plodnih, dobrih in bogatih povojnih let od 1. 1919. naprej — je tako velik, da država in vsa mesta stoje pred uganko, kje dobiti za to šolsko mladino dovolj šolskih prostorov.
Sole so torej prenapolnjene ne le zaradi prostorov, ampak tudi po številu učencev, saj izkazujejo posamezni zavodi kar poldrugi tisoč dijakov. Da je pri tem navalu dober pouk nemogoč, je razumljivo. Razredi z več ko 60 dijaki ne morejo normalno delati. Istotako ne more biti uspešen popoldanski pouk tako kot dopoldanski, a vsled pomanjkanja prostora je neizogiben.
Država je opazila nevarnost, ki ji preti od tako prenapolnjenih šol, in je zadela ^nekoliko brzdati splošni naval na srednje šoje s strogim sprejemnim izpitom.
Med tem pa že raste brezposelnost inteligence, ki je posledica onih prvih let, ko so šole vsako leto bruhale iz sebe — zrelo ali nezrelo — cele množice doštudiranega di-jaštva. Izpočetka je šlo vse po redu; komaj je dijak stopil iz šole, že je imel službo, celo izbiral si je. Za državno službo skoraj da ni maral, ker je drugod bolje kazalo. Tako je prešlo 7 debelih let in — prišla so suha leta Kaj sedaj?
Starši pravijo: drugega nimamo dati svojim otrokom ko šole. Denarja in premoženja nimamo, dote ne bo. Šola jim bo edina dota in pot v življenje. Država mora povsod imeti toliko šol, da lahko v njih izštudiramo svoje otroke.
Država pravi; trenutno ni mogoče zidati novih šol, torej naj gredo otroci tja, kamor morejo. Kako se bodo učili v tej gneči, ni moja stvar. Tudi glede služb nisem jaz odgovorna: nastaviti morem samo toliko ljudi,
J. K.:
V zadnjem članku smo obrazložili tako-zvani sistem premij, katerega uporablja veleindustrija v svojo korist in škodo delavstva, ali bolje rečeno v škodo širših plasti naroda, kajti izmučen in slabo plačan delavec ne more prenesti na druge stanove tistih dobrin, ki so potrebne za normalen obtok denarja in normalen razvoj gospodarskega življenja.
Da bomo nasproti »naši« veleindustriji pravični, moramo priznati, da imajo posamezna podjetja upeljane tudi premije ali nagrade za delavstvo. — Zelo pa bi se varal oni, ki bi mislil, da so te premije upeljane zato, da koristijo delavcu. Ne! One so preračunane natančno tako, da je zopet delavec oni, ki utrpi škodo, in podjetje ono, kateremu se zopet spremeni krvava kaplja delavčevega znoja v zlato.
N. pr. se take premije določijo tam, kjer bi bilo potrebno nadurno delo, ki se mora po zakonu nagraditi s 50% poviškom zaslužka. Recimo: Podjetje mora obratovati nepretrgano 10 ur, ker so pač razmere take, da je nepretrgano deseturno obratovanje z ozirom na produkcijske stroške najbolj primerno. V tem slučaju bi podjetje moralo plačati 2 uri s 50% poviškom. Tega 50% poviška se industrija boji bolj nego vrag križa.
V takem primeru torej upelje podjetje premijo za delavce, ki ima v raznih slučajih različna imena. Navadno izvede to tako. da
kolikor jih rabim in koliko* jih morem plačati. Drugi naj si poiščejo kruha drugod. Če sem jim dala šole, s tem jim še nisem obljubila služb.
Sole se zopet bližajo koncu šolskega leta, po družinah je povsod polno šolskih skrbi, in te dni so šli delat izpit že najmlajši kandidati za srednje šole.
Šole pa gledajo s skrbjo v rastoči naval, pa tudi oni jo skrbe, ki se bližajo vrhu, pa ne le zato, ker je matura težek in važen pre-^ hod v življenje, ampak tudi zato, ker šola vidi, da ves njen trud ne vodi do uspeha, da te množice, ki gredo skozi njene razrede, ne gredo vselej pravo pot do kruha. Kruh pa je največje vprašanje današnje dobe. In vprašanje kruha je zapopadeno v vprašanju dela.
Narodna odbrana ve, da je bodočnost države v mladini, zato je mladini posvečena njena prva skrb. Ker pa želi dobro mladini in narodu, se zanima Narodna odbrana tudi za naša šolska in vzgojna vprašanja, kajti le prava šola in vzgoja vodita narod do prave sreče in blagostanja.
Zato smo z veseljem Čuli v poročilu o občnem zboru »Profesorskega društva« sekcija Ljubljana, da se je vprašanje nacionalne vzgoje zadnje leto razčistilo in da je v tem pogledu mnogo več enotnosti v naši srednji šoli. Duh naše šole je torej zdrav. Razni pojavi, ki niso pričali o državljanski jugoslovanski zavesti posameznih vzgojiteljev, so izginili. Vprašanje dela in kruha trka čimdalje bolj na vrata naše srednje šole in univerze. Nevarno je, vzgajati inteligenco, ki ne more biti nameščena. Taka inteligenca se hoče maščevati nad družbo in državo. To je največji sedanji šolski in vzgojni problem. Kako omogočiti mladini pot do izobrazbe in se izogniti preobilici inteligence.
Ta preobilica je večinoma samo na videz. Nastala je na ta način, da je omogočila šola pot navzgor tudi neinteligentnim. Zato bo v korist šole in države in mladine, da se srednja šola očisti nepotrebnega balasta. Tako bodo prišli iz nje res samo oni, ki so bili za to poklicani. Drugim je treba omogočiti študij drugod. Starši sami bi morali v svojo in v korist svojih otrok sodelovati pri tej izberi. Ze danes čutimo, da »učeni stan« ne dobi kruha. Brezposelna inteligenca je nesreča za narod. A vprašanje časa je, kako jo zaposliti. Stroga klasifikacija v Beogradu priča, da je mnogo nesposobnega prišlo do vrha. Kam s tem? Gotovo so vzrok slabim uspehom tudi šolski prostori, prenapolnjenost razredov, socialne razmere doma, javni vplivi. A kaj nas uči vse to za bodočnost? Treba bi bilo temeljitega premisleka, kako preurediti vso vzgojo, da bo mladina v pravi- šoli našla pravo pot do sreče in kruha.
To so misli nacionalista ob koncu letošnjega šolskega leta.
pokliče prizadete delavce v pisarno in jim uvodoma razjasni, da se podjetju ne izplača obratovati v lastno izgubo, da bo moralo torej obrat ustaviti itd. Potem se objasni, da plače, zlasti pa 50% doklada preveč obremenjuje izdatke. Ako pa bi se delavstvo pismeno izjavilo, da se odpove 50% dodatku in sploh plačilu za oni dve naduri, potem... no potem bi ostalo pri starem. Delavstvo običajno na tak predlog ne pristane, ker ne more delati zastonj, podjetje pa se potem navidezno poda ter upelje premijo. Ta je skalkuli-rana tako, da v mnogih slučajih ne doseže v svoji povprečnini niti zaslužka onih dveh nadur, da o dosežen ju 50% poviška vsled nadurnega dela niti aie govorimo.
Delavec, ki ne zna v naprej tako točno kalkulirati, zapazi usodni učinek premije šele pozneje, ko vidi. da nikakor ni dovolj zaslužka, čeravno je dela še preveč.
Največkrat se delavec niti ne zaveda, da je to od strani podjetja protizakonito dejanje. Če se pa zaveda, se radi tega, ker se boji za svoj ljubi kruhek, ne upa obrniti na svoje strokovne organizacije in institucije. Ne ve, da bi si lahko vse take nadure natančno zapisoval ter ob eventuelnem (kar je kaj če-sto) reduciranju ves ta zaslužek za gotovo dobo v nazaj iztožil.
Tako se z nevednostjo in neumestnim strahom že čisto otopelega delavstva zopet
Skrivnostni predali „naše“ veleindustrije
Poročila s skupščine oblastnega odbora NO
V	navzočnosti celotnega Oblastnega odbora in velikega števila izvršilnih članov NO iz bivše ljubljanske oblasti je at var H predsednik dr. Capuder ob rpol 10. uri v dvorani Delavske zbornice občini zbor ter po pozdravu do-šlim delegatom, zlasti pa dostemu zastopniku Središnjega odbora NO v Beogradu, generalnemu tajniku Urožu Bjeliiču predlagal, da občni zbor, predvsem Izraza svojemu globokemu spoštovanju do Prvega Jugoslovana, Voditelja naše države in našega naroda, Nj. Vel. kralju. Na njegov predlog je b*la odposlana Vladarju sledeča brzojavka:
»Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Beograd.
Vaše Kraljevo Veličanstvo!
Zbor Odbramašev iz oaenvlja bivše ljubljanske oblasti se klanja Vašemu Kraljevemu Veličanstvu, nosilcu in izvrševalcu oporoke Vidovdanskih herojev. Zagotavlja Vam svojo popolno vdanost z željo, da naj Vaša odločna roka še dolgo vodi narod in državo in nas privede do končnih ciljev jugoslovanskega nacionalizma. Vašemu Kraljevemu Veličanstvu in Vašemu vzvišenemu domu zvestoba do smrti’
Oblastni odbor NO v Ljubljani.c
Ko se je poleglo navdušeno vzklikanje Kralju in Kraljevskemu domu, je zbor soglasno sklenil, da odpošlje voditelju NO 'predsedniku IIiji Trifunoviču — Vojvodi Bir-čaninu brzojavni pozdrav te vsebine:
»Bratu Iltjii Trifunoviču — vojvodi Birčaninu, Beograd.
Dragi brat!
Disciplinirane in itrdno sklenjene stoje za Teboj vrste NO na ozemlju bivše ljubljanske oblasti. Vodi jih v smislu tradicij NO, šle bodo za Teboj brez oklevanja in pomišljanja, čakago samo na Tvoj klic: NO na plan! Zdravo!
Oblastni odbor NO v Ljubljani.«
Po absolviranju običajnih formalnosti je podali nato br. predsednik svoje predsedstve-no poročilo, katero priobčujemo doslovno:
redi po večini tuji kapital, ki se je »ponižal k nam na Balkan, da nam pomaga pri zgraditvi mlade države in lastne industrije«.
Tu je široko polje dela v prvi vrsti za delavske strokovne organizacij© pa tudi za ostala nacionalna in stanovska društva, da s predavanji delavstvo neprestano poučujejo o socialni zakonodaji, da mu nazorno pokažejo, do česa ima pravico in kako si to pravico pribori.
Potem ne bo treba zatirati komunizma v naših industrijskih centrih, ki se je — čeprav v razmeroma neznatni meri — v preteklih letih širil med delavci, ko so dan za dnem trpeli velike krivice, pa si niso znali in mogli pomagati, temveč so v svojem gnje-vu zapadli-v roke brezvestnega komunističnega agitatorja kar jih je pozneje dovedlo v konflikt z ono oblastjo, ki bi jim bila prisodila njihovo pravico, če bi se bili znali pravilno ravnati.
Tragedija propadanja našega delavstva ima torej svoje korenine v brezvestnih ukrepih tujih, mnogokrat naši državi sovražnih kapitalistov, ki streme za tem, da čimbolj izmozgajo naš narod ter ga pozneje zopet za-sužhijo tudi politično.
Ta takozvani sistem premij je vseskozi poguben! Proti njemu naj bijejo nacionalne strokovne organizacije neizprosen boj. V Narodni Odbrani pa bodo našle zvestega zaveznika ki bo vedno na braniku pravic jugoslovanskega naroda.	(Se	nadaljuje.)
Bratje Odbranaši!
V	svojem predsedstveneni poročilu bom opustil vsa izvajanja o stanju in delovanju Oblastnega odbora kot takega, tozadevno bodo poročali ostali furikcijonarji. Njihova poročila bodo podala točno sliko vsega onega dela, ki ga je izvršil naš Oblastni' odbor v dobi od 17. decembra 1933 dalje. Moja dolžnost je predvsem ta, da podam nekak situacijski naris onega stanja in onih dogodkov, ki so predstavljali okvir delovanja Oblastnega cdbora ter da orišem one smernice, ki so Oblastni odbor vodile ipri njegovem delovanju. Seveda moram poseči pri tem tudi preko 17. decembra 1933 nazaj, kajti sicer bi slika ne bila popolna.
Življenje in delovanje iskrenih jugoslovanskih nacionalistov v naši banovini je brez dvorna povsem drugačno kot drugje, ker so tudi prilike v naši banovini povsem druge. Vsebina in program jugoslovanskega naoio-nalizma sta enaka povsod, ne samo v mejah naše države, marveč tudi izven teh meja. Udejstvovanje itega nacionalizma, praktično delo jugoslovanskih nacionalistov pa mora biti prilagodeno obstoječim prilikam, mora vpoštevati miselnost in nazore onega dela naroda, na katerega se razprostira njegov delokrog. In tako je povsem razumljivo, da obravnavam v svojem poročilu predvsem prilike in razvcj dogodkov v naši banovini in prav posebej v bivši ljubljanski oblasti, ki se slej kot prej še vedno nekoliko loči po svoji miselnosti od bivše mariborske oblasti.
Tu na terenu našega Oblastnega odbora je skoncentrirano vse politično življenje dravske banovine, ne samo zato, ker živimo in delujemo na sedežu kr. banske uprave, marveč zlasti vsled dejstva, da predstavlja bivša ljubljanska oblast jedro bivšega partizanskega izživljanja in da je tu zlasti sedež enega tipičnega klerikalizma, pa če hočete tudi slovenoborstva, s katerim imamo posla še danes, pa ga bomo imeli gotovo še precej časa. Mislim, da bodo tudi naši bratje iz področja mariborskega Oblastnega odbora soglašali z menoj, če rečem, da sta delokroga obeh Oblastnih odborov že a priori usmerjena v različne pravce. Mariborski bratje imajo posla prvenstveno s tipičnim narodnoobrambnim delom, kajti oni so čuvarji naše severne, še danes tako zanemarjene in so-\ raznemu pritisku izpostavljene meje, na njih področju obstoja še danes obilica pojavov, ki kažejo, da v svoji nacionalni zavesti še nismo dosegli nivoja resničnega državnega naroda, ki se zaveda svoje gospodujoče vloge in zna zavračati izživljanje narodnih manjšin v one meje, ki jih zahteva ugled in pozicija državnega naroda. Na njegovem področju se kažejo pojavi onega žalostnega odpadništva, ki obstoja še v letu 1934, ipa mu do danes raz-ven nas, jugoslovanskih nacionalistov, ni posvečal nihče dovolj pažnje, marveč smo ponovno doživeli 'primere/, da sp razni naši ljudje iskali in plačevali z interesi našega naroda politične usluge naših poturic!
Pri nas lega ni, če izvzamemo slavni kočevski otok! Je pa dovolj drugega, težkega in nevšečnega ter imajo naši mariborski bratje vsaj deloma prav, če nas včasih per-siflirajo kot »Kranjce«, ki imajo še vedno svoje specialitete. Vendar je ta trditev upravičena le deloma, kajti Ljubljana ni samo sedež ljubljanske oblasti, marveč tudi mariborske, je centrala celotne banovine, vsled česar se baš v Ljubljani oblikujejo in pojavljajo vsi konfikti. To pa še ni dokaz, da je Ljubljana ona, ki gre svoja pota in poraja konflikte, marveč je Ljubljana le kraj, kjer
se konflikti, ki se porajajo širom banovine, izzive v obliki raznih več ali manj razumljivih, večkrat tudi več ali manj bedastih nesoglasij. To se mi je zdelo važno poudariti, ker moramo vpoštevati vse prilike, če hočemo ceniti pravilno delo in uspehe onih, ki delujejo na tem ali drugem terenu.
Do kongresa v Banji Luki je bilo in moralo biti vse naše delo usmerjeno zgolj na notranjo konsolidacijo organizacije, zlasti pa n'enega centralnega vodstva, saj je šlo za vprašanje, kako prevesti NO iz onega spanja, v katerem se je nahajala ves čas od Osvobo-jenja dalje. Kongres nam je dal novo vodstvo, zlasti predsednika Trifunoviča in sekretarja Bjeliča, torej dva brata, kojih nacionalizem in idealizem nam je bil znan že od prej in katerima smo vsled tega lahko brezpogojno zaupali. Zaupanje v ta dva naša brata nas ni varalo in moram tudi ob tej priliki izrecno poudariti, da smo ne samo vsled dolžne discipline, marveč kot resnični bratje radi sledili vodilnim in bodrilnim besedam teh dveh naših glavnih funkcionarjev, tudi takrat, kadar smo naslavljali na našo centralo apele po živahnejšem in markantnejšem delo vanju NO. Če kdo, smo mi oni, ki upoštevamo obstoječe .prilike, pa smo baš vsled tega smatrali, da imamo ne le pravico, marveč tudi dolžnost obveščati centralo o vseh pojavih, zlasti nevšečnostih, zahtevati navodila, pa staviti tudi inicijativne predloge. Vse to pa se je vršilo v strogem čuvanju discipline, pri vsem tem nas je vodil le interes one organizacije, v kateri ne vidimo toliko slavno tradicijo in lepo firmo, kot pa sredstvo, ki naj s pomočjo svoje slavne tradicije stvori ono koncentracijo vseh solidnih in konstruktivnih sil našega naroda, ki nam je vsak dan bolj potrebna in do katere mora priti. Če je ne bo izvedla NO, bo izvedena mimo nje in preko nje. To pa se zgoditi ne sme in zato bomo tudi v bodoče neprestano zastopali in povdarjalii misel koncentracije, ki mora biti prvenstveno zasidrana v naši lastni centrali in mora biti iz te centrale propagirana in prevajana.
Mislim, da je baš nedavna prošlost dokazala pravilnost te teze. Zavedamo se velikega pomena dravske banovine za našo državo, vemo da bi Jugoslavija in jugoslovanski narod ne bila kompletna, če ne bi bilo v obeh tudi slovenskega elementa in vemo, da bosta oba pojma v resnici 100 % dosežena šele takrat, kadar bo ozemlje naše države obsegalo tudi našo zemljo tja do Tilmenta in Gospe Svete in kadar bo zadnji Slovenec živel pod svobodnim jugoslovanskim solncem. Na drugi strani pa nismo in nočemo biti utopisti in fantasti, precenjevati sebe ter podcenjevati drugih. Naša Šumadija je bila ono središče, iz katerega je izžarevala misel osvoboditve srbskih bratov, iz katerega je vznikla ideja ujedinjenja vse*h Jugoslovanov. Ta naša Šu-madija ima svojo nacionalno in državno prošlost in tradicijo, ta naš Piemont je še danes toliko merodajen za vse naše nacionalno in državno žitje in bitje, da lahko rečemo: Nobena misel, noben pokret nima bodočnosti, ki ni zasidran v šumadiji! In obratno: Vsaka akcija, vsak pokret je obsojen na smrt, če ne pome korenin v srcih naših Šumadinoev. Iščimo, kolikor hočemo, pa ne bomo našli druge organizacije in lahko s ponosom rečemo, drugega pokreta, ki bi bil že zasidran v naši Šumadiji in ki bi imel vsled tega toliko upanja na uspeh kot ga ima pokret NO. Čim pa se zavedamo tega, potem se moramo zavedati tudi onih velikih dolžnosti in nalog, ki nam jih nalaga baš to za nas tako veselo dejstvo.
Ko je nastal na ozemlju naše banovine pojav organizacije Boj, je naša centrala v znanem svojem odgovoru na pritožbo 'Borcev proti zadržanju našega Oblastnega odbora in tudi iproti moji osebi zavzela ono divno, suvereno stališče, ki edino odgovarja časti in
ugledu NO. Izjavila je namreč, da se NO niti kot celota niti po posameznih svojih delih ne more istovetiti z drugimi pokreti ali gibanji, da se NO ne more niti kot celota niti po posameznih svojih odborih iuzijonirati z nobeno drugo akcijo, ker je bila NO od nekdaj — da citiram dobesedno iz pisma naše centrale — Kosovska devojka naših invalidov, kasarna naših dobrovoljcev in žarišče vse nacionalne požrtvovalnosti. Odkod pojav Boja in če hočete tudi pojav Jugoslovenske akcije? Razmere, ki so nastajale in dozorevale po 6. januarju 1929 zlasti po 8. novembru 1931, so bile pač take, da so nehote vzbujale odpor in nezadovoljstvo v srcih vseh iskrenih jugoslovanskih nacionalistov. Ne bom govoril tu po vzorcu drugih, kajti mi nacionalisti ne moremo kopirati, mi moramo imeti čisto svoje in samostojne poglede na eno in drugo stvar. Mislim pa, da rečem lahko, da je bila zamisel samo ene vsedržavne politične stranke ona, ki je brez dvoma proti pričakovanju in volji njenih ustanoviteljev rodila največ vzrokov tega nezadovoljstva oz. dala nasprotnikom največ možnosti za vzbujanje in širj®-nje tega nezadovoljstva. Zakon predvideva sicer že od vsega početka možnost drugih P°" litičnih strank in prav gotovo moramo mi na' cionalisti odobravati one pogoje, ki so v.z^’ konu predvideni za snovanje novih političnih strank. Ne morda s stališča, da je treba r'itežkoSili snovanje novih političnih strank, pač pa, ker je treba preprečiti snovanje raznih strančic, ki se naslanjajo le na posamezne banovine in bi zanašale v naše državno-politično življenje kali separatizma in regionalizma.
Spominjate se, bratje, kako so se Pojavljale neprestano nove firme vsedržavnih jugoslovanskih strank, ki so kazale, da pa^ tizanstvo pri nas še ni zamrlo, marveč živi v nosilcih bivših političnih partij dalje ifl čaka samo ugodnega trenutka, da stopi na plan. Hvala Bogu, vse to je prešlo ter imamo danes poleg Jugoslovanske nacijonalne stcainke le še Jugoslovansko narodno stranko-Propadla je ideja radikalno-socijalne stranke, ki je zbrala sicer dovolj podpisov iz raznih banovin in srezov, da je zadostila zakonitim pogojem, pa se je ugotovilo, da so podpisnik1 podpisovali prošnje na Hipotekarno banko za podelitev kredita, prošnje za razne podpore itd., pa so bili ti podpisi porabljeni za predlog, da se dovoli osnovanje te nove »vsedržavne« stranke. Prepadel je tudi poskus marksistične stranke, čeprav so ga do januarja t. 1. celo nekateri odločilni faktorji tre-tirali kot resnega in vpoštevanja vrednega, pa so si potem hvala Bogu premislili, ker bi bilo le nekoliko čudno, da bi režim, ki bazira na manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929, sodeloval pri ustvarjanju one marksistične partije, ki mora po svojem bistvu zastopati internacionalno ter republikansko idejo. Propadel pa je tudi poskus ustvaritve nacionalistične politične partije, takzv. Nacio-nalno-socijalnega fronta Jugoslavije. Bilo je to v juniju 1933, o priliki Sokolskega zleta v Ljubljani, ko se je pojavila ta misel in so jo skušali nekateri nacionalisti uresničiti .s potrošnjo sil, ki bi bile., vredne druge, boljše stvari. Mi Odbranaši smo zavzeli kompaktno stališče proti tej misli in njenemu uresničenju, ker smo se zavedali, da bi bila ustvaritev politične partije s strani samih nacionalistov združena s tolikimi žrtvami in opas-nostmi, da bi povzročila nam nacionalistom mnogo več škode kot koristi. Predvsem pa-izvesti bi se dala samo s podporo in dovolje-n em onih političnih faktorjev, proti katerim bi bilo in moralo biti delovanje te partij® usmerjeno v prvi vrsti. Praksa je dokazala utemeljenost našega odklanjajočega stališča, predlagatelji so se morali uveriti, da si merodajni faktorji ne nameravajo ustvarjati sam] protivnih političnih partij ter so pustili pasti to že v zametku zgrešeno misel. Tako ima-
KOSOVO IN SLEPI GUSLAR
Rdeči božur, cvetka, ki raste edino na Kosovem polju, je ravno ob tem času v naj-bujnejšem cvetju. Kakor v proslavo Vidovega dne in v počastitev ogromnih žrtev padlih na Kosovem za svobodo, pokriva božur ravno in prostrano kosovsko ravan, pokriva neštete grobove kosovskih junakov.
Narod pripoveduje še dandanes, da je zrastel rdeči božur iz krvi onega velikega števila padlih junakov, ki so prelili svojo kri v borbi proti Turkom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo domovine.
Bitka na Kosovem polju na Vidov dan leta 1389. predstavlja konec svobode srbskega naroda. Zaman so bile ogromne žrtve, zaman je umiralo na tisoče srbskih junakov, zaman je bila pokrita vsa širna kosovska plan z junaško krvjo. — Srbi so izgubili svobodo, a iz krvi najboljših junakov je zrastel rdeči božur. Padel je knez Lazar, padel je Jug, Bogdan % 9 sinovi, 9 Jugoviča, padel je Miloš Obilič, Toplica Milan. Onloviič Pavle in še mnogi drugi srbski velmožje, ki so bili najboljši voditelji in cvet srbskega naroda.
Ves narod je obžaloval svoje junake in jokal nad kruto usodo, ki je dodelila zmago Turkom.
Ni bilo več junakov, ki bi branili ljudi pred Turki, ostal je le slepi guslar, ki je opeval slavo kosovskih junakov med vsem jugoslovanskim narodom in tako ohranil spomin na slavno preteklost in na svobodo junaškega naroda.
Takoj po bitki se je po vsej domovini govorilo o neizmerni hrabrosti vseh padlih na Kosovem, od ust do ust je šlo pripovedovanje, kako junaško je prodrl Miloš Obilič celo do srede turškega taborišča in tamkaj zabodel sultana Murata, poveljnika celokupne turške armade. A to svoje junaštvo je moral
plačati z lastnim življenjem. Toda izpolnil je svojo prisego izrečeno na sestanku vseh voditeljev srbske vojske v Kruševcu pred kosovsko bitko, ko so ga pred knezom Lazarjem obdolžili, da bo izdal svoj narod, ko je rekel:
Sjutra jeste lijep Vidov danak Videčemo u polju Kosovu Ko je vjera, ko ii je nevjera A tako mi Boga velikoga Ja ču otič sjutra na Kosovo I zaklaču turskog car Murata.
Z velikanskim navdušenjem so pripovedovali redki preostali borci s Kosovega o junaštvih kneza Lazarja, Juga Bogdana in njegovih 9 sinov, ki so se vsi junaško borili na Kosovem polju, ki so vsi žrtvovali svoje življenje za svobodo domovine.
Iz pripovedovanja onih, ki so se živi vrnili s Kosovega, ki so vsi slavili junaštva padlih borcev, so nastale pripovedke, katere so spretnejši spremenili v vezano besedo. Pesem, pripovedna ali epska, je nastala iz pripovedovanja. Niso pa nastale le pesmi o boju na Kosovem, marveč so guslarji opevali carja Lazarja, majko Jugovičev, ki je šla po bitki na Kosovo polje in iskala trupla svojih sinov. Pesem pravi o njej:
Boga moli Jugoviča majka,	f
Da joj Bog da oči sokolove I bjela krila labudova Da odleti na Kosovo ravno.
In ko je prišla na Kosovo, ugledala tamkaj 9 svojih sinov mrtvih ležati na bojišču, je izgovorila:
Ja ne žalim što ste izginuli,
Braneč zemlju od dušmanske ruke.
Koliko tolažbe je v teh besedah za one matere, ki so izgubile svoje sinove v borbah proti Turkom, da so Jažje prenašale bolečine, ki jih jim je prizadela smrt sinov. Ope-
vali so nadalje tudi Kosovsko devojko, ki je po bitki prinašala ranjenim borcem krepčila, jedi in pijače.
In take pesmi so se širile med narodom. Vsak guslar jih je pel po svoje, vsak po svoje opeval dogodke in junake s Kosovega polja. Hodili so slepi guslarji od kraja do kraja, po kolibah in dvorih, po planinah in pod stoletnimi hrasti v hladni senci in opevali slavna narodovo preteklost. Opevali so junake, opevali svobodo in tako so ohranili med narodom trajen spomin na Kosovo polje. S tem, da se je nanod spominjal na veliko bitko in na velik poraz na Vidov dan leta 1389., je vedno mislil tudi na svobodo, ki je ta dan propadla, mislil na Kosovo, ki so ga Srbi zgubili in ki ga morajo zopet dobiti.
Pesmi, ki so jih peli guslarji ter z njimi na razne načine širili med narodom slavo junakov, ki so se borili za križ častni in svobodo zlato, so postale med narodom tako priljubljene, tako omiljene in tako znane, da si jih je narod prisvojili in so se vsled tega še tem bolj širile. Znane so bile po vsej domovini Jugoslovanov, ki jih je takrat vezalo skupno trpljenje pod Turki.
Slepi guslar je opeval poleg kosovskih junakov tudi vse ostale junake, ki so se kakorkoli izkazali v bojih proti Turkom in od teh pesmi so najbolj znane one o-kraljeviču Marku. A'ko bi hoteli našteti vse te junaške pesmi, ki so jih razširjali med narodom razni guslarji skozi 500 let, tedaj bi prišli do zelo velikega števila. Danes jih je zbranih že par tisoč, a mnogo jih je še, ki niso napisane.
Kako je bilo mogoče, da je nastalo tako ogromno število pesmi, da so slepi guslarji razširili med narodom toliko junaških pripovednih pesmi?
Pripovedujejo, da so slepi guslarji zbirali najraje v južni Srbiji, sedanji vardarski banovini. V Bitolju so imeli svoje stalno zbirališče že pred Kosovsko bitko in so se tu
zbirali tudi po žalostni vidovdanski bitki. Tudi svojo pevsko šolo so imeli v tem mestu in tu so se urili v »vtiranju na gusle, tu so se učili opevati velike junake in slavo narodove preteklosti. Mnogi od slepih guslarjev so bili berači, ki niso imeli ničesar svojega, le gusle zrezane iz enega komada javorovega lesa. L® gusle z eno samo struno spleteno iz konjskega repa, le gusle ki so jih največkrat na zunanji strani vrezali cele prizore iz kosovske bitke, ali pa vrezali vanje obraze junakov, ki so jih opevali. Le to je bila navadno lastnina slepih guslarjev, a njihova ljubezen do naroda in domovine, ljubezen do svobode je bila bogata, velika in tako močna, da jih je gnala po svetu, da so med lastnim narodom širili spomin in spoštovanje onih, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Tužno j® zapela struna na guslih žalostno melodijo, ki je spremljala pripovedujočo guslarjevo Pe" sem. 2e melodija sama je vzbujala sočustvovanje z onimi, ki so žrtvovali za svobodo, a pripovedna pesem je vžigala željo po maščevanju, a obenem je vcepljala v dušo na^ globlja domorodna čustva in brezmejno Pf' žrtvovalno ljubezen do domovine in lastne*‘ naroda.
S takimi pesmimi so guslarji narod sla no opominjali, da je na Kosovem propa svoboda države, svoboda naroda, ki mu }.■ zavladal Turčin. Ves narod je bil v sužnos in gotovo bi pozabil na nekdanjo slavo i mogočnost lastne države, pozabil bi svoje kraj 1 je kneze in carje, ki so mnogi žrtvovali ‘U. svoje življenje za svobodo, ako ne bi £l's.1 * prepevali slavo vsem junakom, ako ne '|ju tovali od kraja do kraja in oznanjali na^ da mora v sužnosti vedno misliti na to. ■ imel lastne kralje, kneze in carje, o vsled tega stremeti, da mu bo sV® ’. (T,wno_ njena, da bodo na lastni zemlji la* darjj. In to se je tudi posrečilo• ^ se je zavedal, da je s propadom
vi.	Poleg tega je treba zlasti v današnjih te/,kih prilikah koncentrirati zbiranje materi-jalnih sredstev im preprečiti ono brezciljno nadlegovanje naše javnosti, ki vzbuja upravičen odpor. Skupne nabiralne akcije, prirejanje skupnih nacionalnih prireditev, skupnega nacionalnega tedna s skupnimi nastopi, saiiho tem potom se da odpraviti sedanja ne-smotrenost, ki škoduje ne samo organizacijam, marveč tudi onim ciljem, ki jih skupaj zasledujemo. Čeprav je bil ta poskus NO od ogromne večine nacionalnih organizacij sprejet z zadovoljstvom na znanje, je delo trenutno zastalo. Začetni elan in optimizem onih gospodov, .ki so pokremidi organizacijo Boj, je povzročili ono dokaj nesimpatično gesto, ki je zahtevala, da se vrši to sodelovanje pod vodstvom Boja. Ta gesta je izločila a priori iz te koncentracije vse v Boju včlanjene edinice ter je bila provedba te koncentracije vse v Boju včlanjene edinice onemogočena. Ker smo morali računati z vsemi onimi trzavicami, ki so nastale s prvimi javnim nastopi Boja in so trajale do zadnjih dni, ki so — upajmo — likvidirale ne organizacijo Boj kot tako, marveč vsaj izrastke in nezdrave pojave, ki jih je povzročilo prenagljeno galopiranje onih v vodstvu te akcije delujočih oseb, katerim je že prvj zbor v Unionu sed v glavo in jim vcepil-naivno prepričanje, da se dajo mase preori-jentirati s par bobnečimi javnimi nastopi. Sedaj, ko je nastopil težak moralni maček, je zicpet prišel čas, da nastopil NO in ponovi svoj aoel na koncentracijo, pa pri tem ne gleda v prošlost, marveč v bodočnost. Va»i skupaj smo za eno skušnjo bogatejši, biti moramo toliko trezni .in optimistični, da smatramo to skušnjo tktot poslednjo in da se v bodoče vsaj v mislih resnih in pozitivnih nacionalistov ne bodo več pojavljale take ideje, ki so že od vsega pooetka obsojene* na neslaven konec. Kdor bo pa še danes zavrnil naš apel, da koncentriramo vse nacionalne sile, tega bomo morali smatrati kot nezrelega in nevrednega, preko tega bomo morali iti in ga pritisniti v kot. Razumljivo more naš Oblastni odbor vršiti to delo samo za svoj teritorij. Zavedamo se pa vsi, da se rnvora vršiti to delo širom celotne države, da morajo biti vse naše organizacije v resnici žarišča naoionalne volje in solidarnosti, kar itak zahteva naš statut in da n Kara to delo koncentracije voditi in vršiti prvenstveno naš Središnji odbor, ki deduje v državni prestolici in ima možnost stalnih neposrednih stikov s centralami vseh onih organizacij, ki pridejo za tako koncentracijo v poštev. Prepričani smo, da se naš SO zaveda te osnovne nacionalne misije NO, da jo tudi vrši ter bo br. generalni sekretar dal vsa on^|> pojasnila, ki ji/h zlasti mi tako želimo. Ne ločitve, združenja so časi in NO bi opustila svojo zgodovinsko in trad.icijonefl.no misijo, če ne bi, kot prva in vodilna pokrenila one' koncentracije, ki bo brez dvoma globoko odjeknila širom države, proti kateri ne bo mogoče ugovarjati z nobenega resnega in utemeljenega vidika in ki je edino sredstvo, da povedemo narod in državo na pot konstruktivnega in pozitivnega dela iij .razvoja. Ta koncentracija pa mora biti usmerjena prvenstveno na našo divno, agilno in požrtvovalno mladino. Niso številne njene vrste, priznajmo si, večina naše mladine tava v nekih nebuloznih, od realnega 'Življenja odmaknjenih sferah in premleva v teh tako strašno realnih časih razne teorije, si kvari živce in želodce s teoretičnimi razglabljanji o komunizmu in separatizmu, se pripravlja na svoje bodoče javno udejstvovanje z raznimi že davno preživelimi problemi, se boji svetlim žarkom svobodnega jugoslovanskega solnca za slovenski jezik in slovensko kulturo ter rešuje z ogromnim naporom svojih sil vprašanje, ali smo Slovenci, Hrvatje in Srbi vsak zase narod ali pa smo nairorf le kot jugoslovanska enota. Čeprav vrste naše nacionailne mladine niso še jake po svojem številu, so pa močne vsled svoje notranje prekaljenostl in svoje velike, čeprav
včasih nekoliko preveč prekipevajoče borbenosti, predvsem pa vsled dejstva, da je ta jugoslovanska mladina zasidrana Sirom države in da ima danes postojanke prav v vseh večjih krajih .in mestih. Kes je, ni povsod firma NO, pod katero se ta dobra nacionalna mladina uveljavlja, toda povsod jo vodijo isti nagibi, p ;vsod zasleduje iste cilje. Vsled tega jo je treba združiti, ne toliko radi skupne firme, koit radi skupnega dela in kanoentričnega marširanja. Vsi nacionalisti smo mladi negle--e na večje ali manjše število svojih let, nihče
oi	nas se ne more in me sme postarati. Lahko mu leta pobelijo glavo in postarajo lice, toda duha, agiilnosti in i idealistične požrtvovalnosti ■ e teko visoka deta pravemu nacionalistu vze-ti ne morejo. Ravno zato pa moramo polagati vso važnost na našo mladino, da ustvarimo oni železni kader naraščaja, kateremu bomo hočeš nočeš morali izročiti vodstvo organizacije, če ne danes pa jutri, katerega moramo vsled tega tud.i usposobiti za vodstvo, kateremu moramo razširiti obzorje, da bo dal iz svojih vrst one voditelje, ki bodo po dosegi naše zmage vodili naš narod po pozitivnih potih Narodne Odbrane. Dajmo svobodo tej naši mladini, pustimo ji, da se i izživlja po svojih lastnih impulzih, ne bodimo črnogledi, če se eden ali drugi naših ljubih mladičev kedaj zaleti. Nihče ni prišel pameten na svet, dokler bomo živeli torno delali napake in mladina ima celo pravico, da greši v svoji mladostni prešernosti. Naša doUžnost je le ta, da jo z bratskimi očmi nadziramo, pa na bratski način posežemo vmes, kadar je to potrebno. Vprašanje mladine je vitalno za NO, kajte le jugoslovanska nacionalna mladina predstavlja garancijo za nadaljevanje dela Kosovskih junakov im tradicij NO. Naš Oblastni odbor je vsled tega dal in pripničan sem, da bo dajal tudi v ibodoče mladini čim večjo svobodo gibanja, kajti slaba je mladina, ki se da samo voditi in ni sposobna ustvarjati ničesar iz lastnega nagiba in svoje lastne inioijative.
Zaključujem to svoje splošno predsed-fitveno poročMio, v katerem sem moral načeti vse one probleme, ki so aktualni za našo or-gainizacijo, s katerimi smo imeli posla v pro-šloat.i in s katerimi se bomo morali baviti hočeš nočeš tudi v bodočnosti. S ponosom lahko rečem, da nisem še predsedoval v svojem življenju odboru, ki bi bil tako kompakten kot je bil ta Oblastni odbor, ki polaga dane9 račune naciona/listični gardi, izvršilnemu članstvu NO. Malo nas je bilo, pa nismo vprašati, kaj bo .reklo naše zdravje, kaj bodo rekde naše denarnice, idealizem nas je gonil od dneva v dan, idealizem nam je dajal one sile, da smo nestrpni in razburkani na znotraj vzdrževali na zunaj tuno železno disciplino in popolno uravnovešenost, s katero smo lahko stopali pred naše članstvo in ga bodrili na ■trnjevi poti jugoslovanskega nacionalista. Priznam pa, da smo dobili tudi plačila, in 3icer tako lepo, da odtehta to plačilo vse žrtve, če se more o žrtvah nacionalističnega delavca sploh govoriti. Občni zbor maših organizacij, javna zborovanja širom nam dodeljenih srezov so nam pokazala, da iima jugoslovanski nacionalizem v vrstah našega kaneta in delavca, naše inteligence in prav .posebej našega učiteljstva idealne in požrtvovalneHforce in da ni strahu, da bi poziv naše oemtrale, našega vojvode BirSanina ostal brez odziva, Mirno in samozavestno lahko rečemo: Vojvoda, zov> mas, mi, smo tu, stojimo .na razpolago in bomo izvršili poverjeno delo brez ozira na svoje lastne interese, brez ozira na žrtve, ki bodo morda 'padle. Želimo samo, da čujemo čim-prej klic: NO na plan!
Krajevna organizacija NO Št. Jakob— Trnovo—Barje priredi dne 1. julija od 10. ure dalje keglanje na dobitke v gostilni Kavčič na Privozu. Vabimo vse člane, ljubitelje tega športa, da nas podaste s svojim posetom.
Odbor.
mo danes opravka le z dvema političnima partijama, ki sta obe vsedržavni, obe jugoslovanski, napram kale rima pa je NO popolnoma svobodna, nevezana in ne more imeti nobenih stikov niti z eno niti z drugo. Stališče NO kot celote in našega Oblastnega odbora posebej je bilo v tem oziru ponovno toko jasno izraženo iu podčrtano, da mi
0 niem ni treba razpravljati tudi ob tej pri-'•skk 'Povdariin le ono temeljno tezo, ki smo
jo osvojili in jo bomo morali čuvati in proizvajati tudi v bodoče, to je tezo popolne samostojnosti in neodvisnosti NO kot take, na druži strani pa tezo skrajnega aktivizma njenih elanov, ki so dolžni, da s© kjerkoli morejo Uveljavljajo na raznih poiprišeih javnega živ-Uenia, pa nastopajo vedno in povsod le kot Predstavniki in vršilci ideologije ter programa NO ter so pri tem svojem udejstvovanju moralno in disciplinsko odgovorni pristojnemu forumu NO. Ta odloča o pravilnosti in ^mestnosti njih udejstvovanja, pa tudi o tem, ce in kdaj naj tako udejstvovanje preneha.
„ . NO ni in ne more biti politična v običajnem smislu te besede, ona ne more ugajati neke dnevne, lokalne ali regionalne podtika, ona torej ne more postati nikdar partija v običajnem smislu te tako nesimpatične besede. Ona je pokret, ki mora zajeti v«e konstruktivne sile našega naroda, mora Pa imeti baš vsled tega svoje tipične predstavnike na vseh mogočih mestih in poljih.
. si ti predstavniki so seveda le predstraže ln tipalke celotnega telesa NO, ki gredo na-I)r6j pa se potegnejo zopet nazaj, kakor pač zahteva interes NO, to je interes naroda in orža^e. Odklanjati tako delo bi se reklo onemogočiti javno udejstvovanje onim naciona-'istom, ki so zbrani v naših vrstah in jih Katram o s polno pravico kot cvet jugoslo-Vanskega nacionalizma. Kje in kako naj prodamo v praksi svojo ideologijo, kje in kako Uai se vežbajo dobri in sposobni naši člani
Praktičnem” življenju in si pridobivajo onih !%stev, ki jih rabijo ne samo za sedanjost, marveč zlasti za ono bodočnost, ki nam .je 'sem pred očmi in za katero stremimo prav 'S*, pa naj bo to zavestno ali podzavestno. Kotovo obstoja nevarnost, da se nam zgubi 6d©n ali drugi naših bratov, ki bo morda omagal na tej težki in opasni poti. Nič zato, Pa naj sloji še tako visoko. NO je že danes tako močna, da vsled izgube ene ali druge osebe ne bo nič slabša, nasprotno bo le pridobila, če se bodo zjeklenile njene vrste. Da se morejo samo tem potom doseči praktični ospehi in da so bili v prošlosti tudi doseženi, to vedo mnogi naši bratje, zlasti oni, kate-rim je mogla NO nuditi zaščito njihovih interesov. Začetek je seveda težak, toda NO se i© v kratkem času svojega delovanja ustalila ter iz$iHia tudi pri nasprotnikih toliko priznanja in rešpekta, da gledamo povsem mir-v bodočnost. Ce se bo delo nadaljevalo v dosedanjem pravcu in z dosedanjim idealizmom, potem bo moglo predsedstveno poro-
1 !,o na bodoči naši ‘skupščini registrirati že 'se druge, vidnejše uspehe.
Težko je molčati, težko je stiskati pesti in škrtati z zobmf, ko bi kot agilni in nestrpni nacionalisti tako radi .izbruhnili ter Povedali javi'o svoje mnenje, se več, ko bi tako radi udarili in ko bi bila potreba po naših udarcih v resnici velika in nujna. Toda ne smemo podleči svojim živcem. Kot doslej, mora biti tudi v bodoče NO ona mirna točka, ki je sicer na znotraj v neprestanem gibanju in snovanju, pa je na zunaj povsem mirna in kompaktna, če kdaj, rabi baš danes tako mirno točko oni naš narod, ki je bil do danes neprestano zavajan in beganj ki obupuje vsled neprestanih eksperimentov, napravlja-oih potom njega z raznih večinoma nepoklicanih strani, napravljenih potom njega celo >• izrabljanjem jugoslovanskega nacionalizma. Kolikokrat smo morali nestrpni sami pomirjati svoje ravno tako nestrpne 'brate ter jim vcepljati ono prepričane, ki mora biti skup-
mm|IM —ti n- —rmmmm— —— —■«—mini—ir-——
fadla svoboda in je bil trdno prepričan da ta svoboda vrnjena z maščevanjem Koso-Va> ker bila je vsem znana srbske majke prižgat
Pride, ah pride naš Vidov dan lin naša, ah naša bo Kosova plan.
Toda od kod vemo, da so bili ravno slepi guslarji oni, ki so širili slavo Kosova med Narodom? Zgodovina nam priča to!
, . Bizantinski zgodovinar Nikilor Gregora, v ie živel v prvi polovici 14. 9toletja, torej se Pred kosovsko bitko, že pripoveduje, da je JJa svojem potovanju po stari Srbiji in Mace-f°niji videl narodne plese in slisal pesmi, v katerih so guslarji slavili narodne junake.
Poljska pisatelji pišejo že leta 1415., to-f?) 26 let po kosovski bitki o srbskih guslar-hh, ki so na dvorih poljskih kraljev in vla-^elinov prepevali slavo srbskim in poljskim lunakom. In ker omenjajo tudi zgodovinarji Pred in tudi po kosovski bitki guslarje,
* so opevali razne junake, tedaj moramo ^erieti tudi ustnemu izročilu narodovemu in ^•načim zgodovinarjem, ki pripisujejo ray-110 slepim guslarjem veliko zaslugo, da se je narodom ohranil spomin na slavno pre-teklost.
.. Zakaj se govori vedno le o slepih guslar-? Saj jih je vendar bilo tudi takih, ki niso ‘n slepi in so gotovo mnogo prispevali k ^Oevanju slave velikih junakov. Toda slepi ^slarji so se najbolj in popolnoma posvetili M*, posvetili so se guslanju, ker jim je ,llc> to uteha za njihovo nesrečo. Niso videli oinovine. a čutili so tembolj z njo in se zanjo f*>lnoma žrtvovali. Mnogi so se že slepci ro-. '*l in česar niso videli, to so tembolj občutili
o	opevali; med njimi pa so bili tudi taki, j.1 so se prej borili proti Turkom, a so jih v bojih ujeli in jim pozneje izdrli oči. In vno vsled tega so se s še večjo vnemo '>rU©li gusli in pesmi in razširjali med naro-
no vsem nam, to je prepričanje, da se nacionalni uspehi ne aesegajo v par mesecih ali letih, da je za ustvarjanje državnega naroda in nacionalne samozavesti potrebno dolgotrajno in mučno delo, ki lahko traja skozi generacije in da mora pustiti v nemar svoje živce eni, ki se posveti takemu delu. Mi vsi smo samo delavci, ki vršimo neko nujno potreben posel. Ta posel bo brez dvoma slej ali prej Kronan z uspehom, za nas pa mora biti egal-nu, ali imii 'ta uspeh doživimo ali ne. Upajmo, da ga bomo. Če ga pa ne bomo, bomo pa iahko legli k počitku z zavestjo, da nismo bili troti, marveč smo požirtvovalno in vestno vršili delo nacionalnih in državotvornih čebej.
Ko že go venim o temeljnih smernicah našega udejstvovanja^ ne smem ilti molče preko pj,avov v naši banovini, ki sem jih deloma že omenil in jih omenjam ponovno ne morda .adi kake polemike, .marveč radi popolnega razjašnjenja našega stava v vseh takih primerih. Nam Odbranašem more in sme hiti vsaka druga akciija, vsaka druga organizaoija, pa če hočete tudi poetična partija samo sredstvo za propagando in širjenje naše (ideologije, našega načina in naših ciljev. Vsled tega moralno hiti skrajno oprezni in previdni, predno se odločimo, ali se poslužimo v 'konkretnem primeru dotičnega sredstva ali ne. NO kot celota se seveda, to sem povdaril že prej, ne more niti pridružiti ni/ti prisloniti nobenemu drugemu pokretu. More storiti le to, da odloči, ali sme njeno članstvo sodelovati pri takih poikret-ih, .more celo vež, to je odločiti, ali svojemu članstvu svetuje ali pa mu odsvetuje sodelovanje pri takih pokretih. Odločitev je v .posameznih primerih silno težka. Ko gledamo nazaj, lahko ugotovimo, da je bila naša' odločiev glede stališča napram vsem ta-kijm pojavom popolnoma pravilna in da se imamo zgolj temu svojemu stališču zahvaliti, da nas danes ne boli glava in da gledamo' lahko s ponosom na vrste svojega strnjenega olansitva, ki je ostalo popolnoma kompaktno in se ni dalo zbegati nikomur. Kako naj se zadržimo napram JA, kateri se je priključil Uidi Marko Kranjec? O tein se boste lahko iz-razidi pozneje, bratje, smatram pa, da borno morali tudi glede JA postopati točuo tako, kot smo postopali glede Boja. Samo tako postopanje, temelječe na sl rogi ;in korektni nevtralnosti varuje ugled NO in vzdržuje ono vzvišeno obektrvnost, V kateri mora NO vstra-jati, če naj vrši in slej ali prej tudi dovrši svojo veliko nacionalno misijo. Ta bleščeča NO seveda ne more in ne sme povzročiti nobenega zastoja in mrtvila v vrstah in delu NO, ki hoče in mora podpirati vsako dobro misel, vsako ikiaistruMivno delo, pa naj ga vrši prijatelj ali nasprotnik. V tem oziru veljajo besede našega izvršilnega člana br. župnika Janka Barleta: »In če treba, se zvežem tudi s hudičem, če bom s tem koristili narodu in državi.« Samostojna in absolutno neodvisna, na vse strani oprezujoča ih izživljajoča se, vsakemu zdravemu pojavu podpornica, vsem, nezdravim pojavom sovražnica, to mora biti NO, to bodi vodilno gesllo vsega njenega žitja in bitja, ivodilno geslo vsakega Odbranaša.
Ko je naš Oblastni odbor v tej smeri uravnaval svoje delovanje v javnem življenju, je pa .moral na drugi strani nadeti vprašanje koncentracije vseh pozitivnih in konstruktiv-,mh nacionalnih sil vsaj na svojem lastnem teriitoniju. Večini bratov je itak zinano, da je že bivši Oblastni odbor pokrenil akcijo za
i	staraovitev nekakega meddimštvenega akcijskega odbora, ki naj bi usmerjal delo vseh nacionalnih organizacij, da hi se to delo ne križalo in trto med seboj ter izgubljalo vsled tega hrez potrebe moralne in Jnaiterijalne sile, .marveč bi se vse one akcije, ki so plošne-ga značaja in nujno potrebne na gospodarskem, kulturnem^ nacionalnem in , fllasti soci-jalnem polju, vršile sporazumno. Ona organizacija, ki je za vodstvo .posamezne take akcije, vse druge orgamizacie pa naj bi jo pri tem delu podpirale z vsemi razpoložljivimi sred-
dom zavest, da je treba maščevati Kosovo, da se je treba otresti turškega suženjstva. Tudi niso Turki preganjali slepih guslarjev, ker so jih smatrali bolj za berače nego za buditelje maroda. In ravno vsled tega, ker so se veliko lažje kretali med narodom, ker jih Turki niso nadlegovali in jim preprečevali zborov, so lahko zbirali narod okoli sebe in prepevali junaške pesmi, opevali slavo preteklosti in prorokovali osveto Kosova in svobodno bodočnost.
Slepi guslarji so povzročili, da se je narod vedno upiral turškemu nasilju in oni so tudi vzgajali najslavnejše junake.
Narodno izročilo, ki so ga prenašali slepi guslarji od roda do roda, je imelo silno velik vpliv na vzgojo narodovega naraščaja, na vse njegove lastnosti in vrline. S pesmijo in guslami so vzgajali rodoljubje in požrtvovalnost za domovino, ker so opevali staro slavo domovine im velika dela junakov iz slavne in svobodne dobe. Ves narod, predvsem pa mladina, se je navduševal za ta junaška dela svojih slavnih prednikov in guslarjeva pesem jim je krepila dušo potrto vsled trpljenja v suženjstvu. Sprosten vseh predsodkov. in db misli na slavna dela kraljeviča Marka, Miloša Obilica, Orloviča Pavla, Jug Bogdana in drugih, je narod ovenčal svojo zgodovino po ustanku v Šumadiji početkom devetnajstega stoletja z imeni novih junakov: Karadjordja, Sidjeliča, Hajduka Veljka in drugih. Vsi ti so z neizmerno hrabrostjo pokazali, da so pravi potomci kraljeviča Marka in Miloša Obilica, da hočejo maščevati Kosovo. a še 100 let je moralo miniti in Kosovo je bilo osvobojeno ter Turki pregnani z njega. Leta 1912. so srbski junaki, ki so jih vzgojili slepi guslarji zopet osvojili slavna mesta Prizren, Skoplje, Prilep, Bitolj, Ohrid, Skader i. dr.
Kako velako spoštovanje je vcepil slepi guslar narodu do Kosova, nam pripoveduje
T. Masaryk, sedanji predsednik Češkoslovaške. ki je bil za časa balkanske vojne v Beogradu in je ob tej priliki napisal sledeče:
Še nikoli nisem tako zelo občutil, kaj je narodna zavest, ko takrat, ko mi je v Beogradu pripovedoval ranjeni kapetan, kako je prebil bitko, v kateri je bil njegov polk de-ciimiiiram, a je vendar zmagal in nadaljeval svoj pohed. Kapetan je .pripovedoval takole:
»Prehodili smo gore in doline in odprla se je pred nami prostrana ravan. Pokazal sem nanjo in rekel svojim vojakom: Bratje, tam je Kosovo! Polk se je nekaj časa ustavil, a nato nadaljeval pot s še hitrejšimi koraki in kmalu smo prispeli na Kosovo. Tedaj sem opazil, da hodijo vojaki naenkrat zelo tiho, po prstih, kot bi se bali, da koga ne prebudijo. In naenkrat je vrsta za vrsto popadala na tla in vsi vojaki, jokaje od radosti, so poljubljali zemljo in vsklikali: >Kosovo, Kosovi!« Vsklikali ao s takim spoštovanjem in tako nežnostjo, da sem se ganjen ustavil tudi jaz in poljubil drago zemljo... In vsi ti moji vojaki, ki so še včeraj mirno stali pred sovražnikom in zrli smrti v oči, so vstali s solzami na očeh in na licih, vstopili zopet v vrsto in šli smo tiho po Kosovem ...«
Kako zelo so vplivale guslarjeve pesmi
o	kraljeviču Marku na pogum vojakov, nam priča naslednji primer:
V	slavni bitki pri Prilepu, kjer so se borili Srbi leta 1912. proti Turkom, hoteč •osvojiti visoke postojanke sovražnikove, je padlo nešteto vojakov vsled divjega ognja sovražnih topov in pušk, in že so voditelji srbske vojske mislili, da teh postojank ne bodo mogli zavzeti, ker so Turki neprestano streljali. Tedaj se spomni poveljnik neke čete in zakliče vojakom: »Naprej bratje! Z one višine gleda na nas kraljevič Marko! Ali ga ne vidite? Jaz ga dobro vidim! Naprej, da se pred njim ne osramotimo! Naprej!«
In vojaki so res v tem napadu zavzeli l>ostojanke.
Mnogo je bilo slepih guslarjev ali enega se najbolj spominja naš narod. Bil je to Filip Višnjič, slavni slepi guslar iz prvega ustan-ka. Živel je za časa Karadjordja in tudi mnogo pripomogel Karadjordju do uspehov, ker je bodril narod k ustanku in prerokoval že takrat osvoboditev Bosne. Letos smo proslavljali lOOletnico njegove smrti. Ta proslava pa ni veljala le njemu, veljala je spominu vseh slepih guslarjev, ki so s svojo pesmijo, s svojimi guslami napajali narodovo dušo z upanjem, da bo narodu zopet zasijala svoboda.
Vsak trepet narodove duše je našel svoj odmev v javorovih guslih in se prenašal od roda do roda, iz kolibe v kolibo ter vzgajal nove Obilice. Po zaslugi slepih guslarjev je narod ohranil svojo zavest in spoštovanje slavne preteklosti je pripomoglo, da je bilo Kosovo maščevano in osvobojeno. Resnica je
v verzu slepega guslarja:
»Gusle moje od javora suva što mi pesmu i narod sačuva«.
In res so ravno gusle obvarovale narod, da ni v sužnosti obupal, ohranile so pesmi, ki so se širile med narodom in oznanjale slavo preteklosti, bodrile narod in ga pripravljale za boljšo bodočnost.
Narod je vstajal in započel borbo za osvobojenje že v Topoli — a Kosovo je bilo osvobojeno šele sto let pozneje.
Petsto let je moral trpeti narod v suž-njosti. da mu jo končno zasijala zarja svobode. Slepi guslar ga je vodil, vcepljal mu pogum in moč, da se je ohranil in končno zmagal.
Ob spominu na Kosovo se moramo zavedati, da je bil slepi guslar oni, ki je spremljal svoj narod v najtežjih časih suženjstva, ga vzgajal v vztrajnosti in ga končno privedel v svobodo.	—	ž.
Dr. I. Lah:
Državljanska vzgoja v Češkoslovaški
(Nadaljevanje.)
Ob Vltavi
Pri posetih raznih oddelkov in znancev na prosvetnem ministrstvu me je pot večkrat zanesla mimo onih starih »Karlovih lažni« kjer smo v takozvanem »Lazen-skem salu« poslušali svoj čas predavanja svojih najljubših profesorjev: Masaryka, Drtine, Čade, Foustke in drugih. Tista dvorana je bila namreč zelo velika; zgradba spominja na nekak ljubljanski kolizej in je sredi malostranskih hiš tako skrita, da vedo zanjo le oni, ki imajo v nji opravka. Tu je imela Ml. fakulteta svoja predavanja. Drugače tu ni sledu o kaki univerzi. Ne prej ne zdaj. In vendar, kakšne velike stvari so se dogajale v teh prostorih!
»Tudi tu bi bilo skoraj treba spominske plošče. Odtod so šle revolucionarne misli k nam in vam,« je rekel Strakaty.
»Res, to bi bila stvar hvaležnosti. In zanimivi spomini so to za nas vse. Nekak začetek našega prevratnega kipenja.«
Tu je Masaryk predaval svojo narodnostno filozofijo. To je bila naša prva nova državljanska vzgoja. Kdo bi se ne spominjal, kako sto se razhajali odtod mladi ljudje zamišljenih obrazov? Kako so na nas vplivali »Ideali vzgoje« (slov. »Kaj hočemo«) prof. Drtine! Ali njegoT Miselni razvoj«! Masarykova predavanja o krizi verstva in narodnosti. Čadova psihologija, Foustkova sociologija itd. Tisoči so pili iz teh virov novega življenja.
Pogosto sem šel po tistih predavanjih v mali park ob Vltavi. Tudi zdaj sem šel. Mnogo se tu ni spremenilo od takrat. Tu blizu še stoji hišica, kjer je živel Dobrov-sky. Kako je bilo tu pred sto leti, ko se je začelo naše narodno prebujenje? Ko je počasna pošta prinesla prva pisma iz Zoisovega kroga med praške slaviste. In kje smo zdaj!... In kako bo čez sto let?...
Pred sto leti so stali tu še mlini ob Vltavi. Danes se dvigajo palače, ki krase obrežje. Vsa pot celega tega stoletja je šla v enem samem znamenju: svobodna, na* rodna država!... Zdaj smo jo dosegli. Poslej pojde ves boj za tem, da jo ohranimo. Da, ideali vzgoje. Kaj je bilo naravnejše, da so Atenci vzgajali Atence, Špartanci Špartance, Rimljani Rimljane. Plato je zahteval mladino za državo. Celo družini ni priznaval pravice do nje. V tem je bila sila teh mest in držav. Srednji vek je posvetil mladino cerkvi, podrejeno državi. Renesansa in humanizem sta vzgajala novega človeka in državljana. Komensky je rekel, da je šola »tvomica človečanstva«, človek je v službi družbe in naroda, prosv. absolutizem je vzgajal ljudi za državo, no-vohumanizem je vzgajal človeka na klasičnih vzorih, romantika pa je postavila tudi vzgojo in šolo na narodna tla. Tuje države so ovirale to narodno vzgojo in jo nado-mestovale s humanistično izobrazbo, kakor smo to videli v Avstriji, ki je zahtevala mladino zase. Napredek tehnike je zahteval realnih ved. Svetovna vojna je pretresla tudi temelje vzgoje. Morda smo po vojni sanjali o mednarodni mirovni šoli. Kmalu se je pokazalo, da organizacija Evrope zahteva novih državljanov, bolj zvezanih in bolj združenih s svojo državo kot sploh kdaj poprej. Države so se spustile v medsebojno tekmo kot ogromni stroji. Tehnični napredek in organizacija dela — to je problem časa, ki ga je mogoče rešiti le
v	državi oz. v organizirani družbi. Zato je država vpregla mladino, da jo reši zase in za njo, v svoje ideje. N. pr. Rusija, Italija, Nemčija, Madžari zahtevajo militaristično vzgojo. Italija ima 3 milijone dijaških čet. Kaj hočemo mi drugega, kot da mladini pokažemo njeno odvisnost od države, s katero more in mora živeti in umreti. To je danes geslo časa in znak dobe, kot je imela vsaka doba svoj znak in značaj. V Evropi rastejo modemi aparati, države in veliki stroji se bodo trli med seboj. Državljan bo le mala enota svojega stroja. Le v njem mu bo omogočeno življenje. Kako dolgo še? Morda za zelo dolgo ... Ne vemo, kako se bo končala ta velika tekma držav, ki raste od dne do dne, ne vemo, kako bo čez sto let, kako bo tu ob Vltavi, kjer so pred sto leti mleli še mlini, vemo le, da je sedaj ukaz časa, da rešimo sebe in svojo državo v velikem boju za obstoj. S tem bomo izpolnili svojo dolžnost, potem pa, kakor je usojeno. Kot reka teče življenje mimo nas.
Toda v veliki organizaciji mest in držav in v njihovi medsebojni tekmi se skriva še drugo vprašanje, ki tvori bistvo državnega vprašanja, to je socialno vprašanje. Ali ga moremo reševati brez ozira na svojo državo? Ali ni država samo okvir in oblika, v katerem moramo rešiti svoje last-
no vprašanje, t. j. socialno vprašanje svojega naroda.
Zregulirano obrežje Vltave nam priča o uspehih onega organiziranega dela, ki ga danes proučuje »Masarykova akademija dela«,: da ustvarja načrt, kako se da s skupnimi organiziranimi člani ustvarjati boljša bodočnost človeštva.
Večeri s prijatelji
Večere sem porabil za poset gledališč in za sestanke s prijatelji, ki smo ž njimi že pred vojno delali za skupno zgradbo naše slovanske kulture. Koliko jih je med njimi, ki smo se z njimi skupaj borili po praških ulicah, demonstrirali, manifestirali, zborovali in govorili, pisali resolucije in proteste, zahtevali slovanske univerze, se bili z avstrijsko policijo in vojaštvom na Pokopih in Vaclavskem trg*. Koliko bojev, govorov, zgubljenih dni! In vendar neizgubljenih! Koliko lepih spominov naše mladosti!...
»Vse to,« smo rekli, »je bilo potrebno, da je prišel naš čas. Vse tiste male žrtve, ki so končno vodile do zmage. V težkih bojih smo se vzgojili. Zato se z veseljem spominjamo na te čase. Saj je bila v njih vsa naša mladost. Še imam nekje govor, ko smo protestirali na Vinogradih proti zatiranju Slovakov na Ogrskem. Nisem ga smel čitati do konca. A kaj zato! Tem bolj smo vedeli, da imamo prav. Lepi so ti spomini! Srečni smo, da smo doživeli, kar je zdaj. Živeli smo v velikem času. Bodoče generacije nam bodo zavidale. Doživeli smo velike stvari. Hvaležni smo, da smo doživeli, česar drugim ni bilo dano doživeti. In da smo po ošvobojenju doživeli še 15 let! In da sedaj vidimo uresničeno, za kar smo se borili že takrat v mladih letih. Srečni smo! Skoraj pomilujemo generacijo, ki je prišla za nami, ker se zdi, da ne ve, kaj bi počela,- Včasih izgleda, da hoče razbiti, kar so drugi ustvarili. Ne najde programa v državi, išče ga zunaj nje. Ne znajde se! Zmedli so jo morda slabi pedagogi, ki so jo učili mrziti državo. Ali Čas? Ali razmere? Kaj naj ljubi, za kaj naj se bori, komu naj živi? Dela in sreče ji bo dal le pozitiven ideal: vera v državo. Preko vseh dvomov in pomislekov. Reorganizacija Evrope se vrši v tem znamenju. S prijatelji smo se mnogo razgovarjali o sodobnih razmerah. »Demokracija za vsako ceno«, je glavna deviza češkoslovaške notranje politike. »Demokracija je diskusija«, je te? kel Masaryk. Da, je diskusija. A pride trenutek, ko ni več časa za diskusijo, ne za demokracijo... Tudi družba ima svoje bolezni. Povojna družba je rekonvalescent, ali še bolje: v nji se pozna reakcija proti prenapetosti živcev, ki je trajala pet let. Taka družba potrebuje trde energične roke, da ne onemore, ker nima volje do življenja in dela. Takrat nastopi doba velikih osebnosti, diktatorjev, tribunov, despolov. To je današnja Evropa. Ali je to prehodna doba? Kam vodi? Kaj ima za nas, ki smo šele v začetku našega drž. življenja? Kako je s t. zv. svobodo?
Pred nami je ležal dnevnik. Nehote se nam je ustavil pogled na članku »Demokracija v zadregi«. Napisal ga je rektor praške češke univerze dr. Karel Domin. »Tudi mi«, piše g. rektor, ki se pravkar bori za staro češko Karlovo univerzo, da bi prešla zopet popolnoma v češke roke, ker je bila doslej še deloma last praške nemške univerze, ki se nismo aktivno udeleževali političnega življenja, imamo svojo odgovornost, včasih celo dolžnost, da se oglasimo v javnosti in povemo, kaj nam ni po volji in kakih reform si želimo. Saj globoka nravna kriza in senčne strani demokracije zadevajo najbolj našo kulturo.
Pojem demokracije je zelo gibljiv in nestalen. Tudi diktature se proglašajo za demokracije in pod ljudovlado si predstavlja ta to, oni ono, marsikomu pa je to samo mamljiva, vabljiva beseda in geslo, s katerim otepa na levo in desno.« Na to citira pisatelj odstavek iz Šaldovega zapisnika, torej besede kritika, ki je po svojih nazorih pristaš ekstremnih levih smeri. Prof. šalda pravi: »Pri nas se misli, da bomo pregnali fašizem, če bomo vsak dan sklanjali v vseh sedmih sklonih besedo: demokracija. Demokracija ni čar-beseda za zaklinjanje (ali sredstvo za poznanje), demokracija je tudi naloga in težka naloga za inteligenco. Demokracija je doslej nekaj zelo negativnega, nekaj nepredelanega in neprečiščenega, je nekaj, kar mora biti šele napolnjeno s pozitivno vsebino. Demokraciji se še preveč pozna, da je otrok romantizma, ker ima v sebi še preveč neprikrite njegove praznovernosti in naturistične sentimentalnosti. Stari pregovor: Vox populi vok dei, t. j. glas ljudstva je
božji glas — to je tudi njen političen natu-rizem najslabše sorte, politična nekulturnost prve vrste. Dokler ne bo demokracija duhovna autoriteta, dokler ne bo sestavni del ne le znanja ampak tudi življenjske prakse, kakor je bila in je cerkev — dotlej bo to kakor lahno peresce med nebom in zemljo, igrača vetrov, priložnost za klepetanje in vezanje otrokov v časopisnih uvodnikih in klubskih debatah. Ni dovolj, da je demokracija samo negativna, da skrbi za svobodo ljudi, ampak mora znati ljudi tudi okleniti v obveznosti in vtelesiti v njih prepričanje o potrebi reda in dolžnosti ...«
»Prvi pogoj in vrhovni zakon demokracije je,« nadaljuje g. rektor, »da je blagor vse države vodilna in najvišja misel vseh državotvornih strank, vladnih in opozicijskih. Dokler traja pa neurejeni egoizem in despotični pritisk političnih strank, ne bo bolje in ne more biti bolje.« Sledi še nekaj citatov o tem, kakšna bi morala biti popolna demokracija in kakšna je sedaj. Demagogija nadomešča demokracijo.. Zato se demokracija umika v zavetje silnih rok ... Kajti dobra diktatura je boljša ko slaba demokracija. Gre predvsem zato, kje je več dela za korist vseh.
»Prenehati mora,« pravi g. rektor, »ta sistem obljub, o katerih se že v naprej ve, da ne bodo nikoli izpolnjene. Moramo se zavedati, da se komaj še kdaj vrnejo egiptovska debela leta povojne konjunkture. Moramo si pošteno priznati, da smo živeli nad svoje razmere in da mora biti tudi ob času blagostanja naše življenje skromnejše. Prenehati mora nemoralno izkoriščanje, narod mora videti, da se vsi njego-
vi	zastopniki in javni činitelji brigajo za njegovo korist ne za svoj žep. Ni mogoče, da bi s evest naroda ne uprla, če vidi, da je ubožen človek obogatel vsled politike, da je postal lastnik gradu ali veleposestnik in oskrbel dobro vse svoje sorodstvo... Pod lažnivo krinko modernih gesel in gluhih fraz — tudi v umetnosti in v slovstvu — se vliva strup v mlade duše, ubija idealizem in navdušuje za vse dobro in lepo, pogosto tudi ljubezen do rodne grude in narodna zavest. Treba je zatirati to strupeno zel, saj imamo prave umetnosti in dobre literature dovolj. Tako vzgajamo površnost, blaziranost, cinizem...« To so državni in vzgojni problemi naše dobe. Mi vidimo borbo ekstremov. Kaj je,v, nji dolžnost inteligenc,^,?: Kaj se skriva v nji za našo bodočnost?
Govorili smo o sedanji mladini, politiki, vzgoji. Tudi o nacionalni, državljanski in občanski vzgoji.
»Vsaka državljanska vzgoja,« so rekli, »je vzgoja k demokraciji. Le v demokraciji ropf g narod razviti vse svoje sile in sposobnosti. Le v nji pride vsaka enota do veljave.«
»Gotovo, toda če postane demokracija nevarna sama sebi, narodu in državi, potem mora biti narod vzgojen tako, da mu je država več ko demokracija. Kajti tudi demokracija — kot vidimo — je pojem, ki si ga marsikdo prilagodi po svoje in že za naših dijaških let smo čitali brošure, ki so govorile o slabi strani demokracije. »Vi morebiti kot oboževatelji demokracije,« sem rekel, »skeptično gledate na naše razmere. Pridite k nam in se prepričajte! Vi sami se branite diktature stranic, ki jo čim dalje bolj čutite. Isto je drugod. Vaši sedanji^ predlogi za reformo ustave se vsi obračajo proti tej diktaturi. Konfiskacije listov, ki trdijo, da so glasilo državotvorne opozicije, pričajo, tla absolutne tiskovne svobode tudi pri vas ni, ker je naravno nemogoča. Torej tudi svobodne diskusije ne in demokracije v vsaki obliki. Mi smo toliko srečnejši, da smo že preko tega strašnega vsakdanjega krika, ki se napačno imenuje demokracija, in da smo od diskusije prišli bliže k delu. V tem je napredek: Kajti nagovorili smo se že dosti. Napisalo se je o državi i. dr. že toliko, da je samo treba izbrati najboljše in družba je lahko srečna. Državljanska vzgoja je gotovo zato, da vzgaja svobodnega in mislečega državljana, ki pozna državni ustroj in se zaveda svojega razmerja do države, a vzgajati mora tudi takega državljana, ki je pripravljen državi žrtvovati tudi svojo svobodo, če je to nji in njemu v korist. To se pravi državljan ima svobodno misel, a svoje življenje mora podrediti in prilagoditi skupnosti. Kajti demokracije pešajo zato, ker v organizaciji ni smisla za skupnost; njeno korist bolj čutijo državljani, ki so v neposredni zvezi z državo. Ne zagovarjam nikakega absolutizma, a zgledi Italije in Nemčije pričajo preveč glasno, kaj zmorejo v eni državni misli organizirani milijoni brez parlamentarnih govorov in strankarskih enostranskih načel. Razvoj Evrope gre v to smer in mi smo toliko srečnejši, ker smo stopili v krizo, ki je zajela svet, že v sedanjem stanju. S prejšnjim »parlamentarizmom« nismo mogli naprej. Šli smo kvečjemu nazaj. Vzgojiti mladino za to novo dobo, za državo in njene cilje, za skupnost, za bodočnost, to bo cilj naše držav-
ljanske vzgoje. Zgledi vlečejo. Preveč jasno čuti danes v dobi autarkije', ko se države zapirajo same vase, da rešijo sebe in svoje državljane, ko bolj kot kdaj prej velja beseda, da je tujina mačeha, in ni izgleda, da bi se kmalu obrnilo na bolje, vsak državljan pomen svoje države, da bi bil proti nji. Rešiti se more le z njo in, čim bolj bo živel in delal za njo, večja možnost mu bo dana, da bo dobil od nje svoj delež on in njegovi otroci. Prava demokracija ima lahko tudi obliko diktature, če ima namen, rešiti narodu državo in narod državi. Mi vsi čutimo prehod Evrope iz parlamentarizma v novo diktatorsko obliko. Diktatoma je država sama. Cim bolj sodelujemo z njo in za njo, bolje za nas, ker izven nje ni življenja. Mladina se mora zavedati, da mora najprej za državo živeti, šele potem bo imela tudi PrjLvl£° odločati o nji, ako jo bo znala ceniti. Taka krepka državna vzgoja bo zatrla vse one protidržavne smeri, ki so posledica bolmn naših razmer. Vsi govorimo o »ozdravlje-nju«, to je znak, da smo bili bolni. DrzaV' ljanska vzgoja je profilaktična kakor jav-na higijena. Vsi moramo sodelovati pri v prid javnega zdravja in sreče. Vi boste tretjič volili istega prezidenta. Ali čutite, kaj pomeni ta stabilnost državnega gla' varja? Država je statični moment v dina' mičnem toku življenja. Zato se je držimo kot lastnega broda; z njo plovemo naprej, z njo zmagujemo viharje življenja, če smo vsi na svojem mestu, z njo jadramo v širni svet, z njo živimo, če smo življenja zmožni, z njo umiramo, če nismo vredni življenja^ Pravite, da diktature skrivajo v sebi vec nevarnosti za bodočnost kakor demokracije. 0 tem bi se dala pisati knjiga. Napisala jo je pravzaprav že zgodovina. Čitajmo v nji! A ne pozabimo, da je družba taka, kakor so ljudje, država taka, kakor so državljani. Dober človek in dober državljan vedno in povsod izpolnita svojo dolžnost, ki je zapopadena v pravem pojmovanju občnosti in sožitja vseh, ki jih druži usoda skupne domovine. Ne vemo, koliko mi sami odločamo v razvoju sveta. Pridejo trenutki, ko se zdi, da so razmere silnejše od človeka, zahteve silnejše od držav. Tudi v takih slučajih bo lažje zmagala pravica in resnica, če bodo državljani pravilno razumevali svoj čas, ker 'bodo pravilno državno in državljansko vzgojeni.
Dalje-
film naše zemlje
0 OBČNEM ZBORU TPD
Listi so priobčili suhoparna poročila o poteku tega občnegh zbora in smo morah mi, ki nismo tako srečni, da bi imeli paket® delnic TPD, ugotoviti, da je za§la TPD v resnici v tako težko stanje, da si ne more P°7 magati drugače kot z znižanjem mezd, bodisi potom direktnih odtegljajev, bodisi potom višanja produkcijskega minima. Kljub temu t® bil čisti dobiček tako nizek, da se ga ni splačalo deliti in so šli ubogi delničarji domov brez upanja na običajne, ne ravno borne dividende. Ker kot nedelničarji žal nismo mogli prisostvovat! temu občnemu zboru, si dovoljujemo tem potom naprositi upravni svet in merodajne faktorje TPD za nekoliko pojasnil.
Informirani smo, da stoji v zvezi s TPD g. Del Tel, ki živi stalno v Beogradu, pa zasluži pri družbi letnih ca. 30.000 švicarskih frankov, kar je v naši valuti zelo lep denar. Ali je to res, in če je to res, kakšno delo opravlja ta gospod, da se mu lahko kljub težkemu stanju TPD izplačuje tako ogromen denar?
TPD ima precej direktorjev, ki so |>ili vpokojeni, bodisi kot inozemci, deloma pa tudi radi nezadostne sposobnosti. Koliko znašajo pokojnine vseh teh gospodov, koliko teh pokojnin gre v inozemstvo in kako se pora-čunavajo te pokojnine? Pa mord-a ne na podlagi zlatega dinarja?
Javnost je zvedela za dokaj visoko svoto, ki jo predstavljajo upravni stroški. Prosimo pojasnila, koliko znašajo stroški upravne#® odbora TPD in koliko znašajo stroški posameznih sej eksekutive tega upravnega odbora?
Teh vprašanj ne stavljamo iz zlobe al* nagajivosti, toda celotno podjetje TPD leži n« ozemlju naše države, od tega podjetja zavisi obstoj tisočev naših delavcev ter njihovi*? družin. Vsled tega imamo kot jugoslovansk* državljani pravico, da dobimo odgovor na renja vprašanja. Le na ta način bomo la*1., • pomirili naše rudarje pri TPD in ugotovl ’ če obstoja res tako nujna potreba nižati tel,n delavcu zaslužek v toliki meri, da ne niOre več živeti človeka vrednega življenja?
LISTNICA UPRAVE
Prihodnji številki našega lista bom® Pr‘' lagali poštne položnice. Prosimo cenj. nike, da se jih poslužijo in poravnaj0 n* 0g_ nino za drugo polovico t. 1. Kdor in>a na|,ra_ niiio plačano za vse leto, naj ppložnico ni ali izroči novemu naročniku.
Istočasno pa prosimo vse o»e ročnike, ki nam dolgujejo nar®*"1”®... že minule mesece, da jo nakažejo zanTT 1 prve dni julija t. I.	uprava.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič, — lidaja » Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r, i. i o. *., Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar MiUalek). Vsi t Ljubljani.