g AVE MARIA g

Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo  gg

aMHHommmmoMM

September, 1948

AVE MARIA

Letnik 40

Evangeljski prizori

“Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem”

TJETER je radi svoje goreče ljubezni do Jezusa hotel biti pričujoč, ko so ga peljali pred

Velikega duhovnika. Vse je moral videti. A, četudi je ljubezen velika sila v človeškem
življenju, je bila Petrova ljubezen preslaba, da bi premagala njegov velik strah pred
ljudmi. Družba, ki je zašel vanjo pri ognju na dvorišču, ga je kar z grozo napolnila. Sa¬
mi nasprotniki Jezusovi so bili tam, on pa edini Jezusov prijatelj razen Janeza. Torej, ka¬
ko bi si upal pred njimi očitno priznati, da je učenec sovraženega Galilejca?

Prikrivati pa Peter ni mogel resnice, da je bil res eden izmed Jezusovih učencev.
Oni, ki so bili pri ognju, so kmalu to spoznali. Že pri vratih mu je dekla očitala: “Tudi ti
si bil z Jezusom Galilejcem.” In isto je pozneje zatrjevala še druga dekla. Pri ognju je
bil sorodnik Malha, ki mu je bil Peter na vrtu uho z mečem odsekal, in je Petra spraševal:
“Ali te nisem videl na vrtu ž njim?” Zraven tega pa je Petra izdajala še njegova govo¬
rica, po kateri je lahko vsak spoznal, da je on Galilejec, in, če Galilejec, torej pristaš Je¬
zusa Galilejca. Galilejci so namreč imeli svoje posebno narečje, po katerem so bili po¬
vsod znani.

Iz vsega opisa si smemo misliti, da niso hlapci in dekle samo sovraštva izkazovali do
Petra, marveč da so se raje norčevali iz njega. Ko so videli, kako je pobit, kako mu gle¬
data strah in žalost z lica, so ga v svoji surovosti tem rajše mučili. Vsega tega pa Peter
ni mogel prenašati. Iz strahu da bi kaj ne počenjali ž njim in da bi se ne norčevali iz nje¬
ga kot učenca osramočenega Nazarečana, je Peter zatajil vso zvezo z Jezusom. Prvo
njegovo zatajenje je bilo bolj boječe, drugo bolj odločno, tretje pa silno rotenje in prise¬
ganje, da obsojenega Jezusa sploh ne pozna.

Petrovo dušo je obšla črna noč — noč strašnega greha. A takoj se je pokazala bo¬
žja milost, ki ga je spravila k pravi pameti in k resničnemu kesanju. Ta milost je bila:
Jezusov očitajoč pogled — to je bilo dovolj. Peter je šel ven in se bridko razjokal.

TVOJE ROJSTVO, O DEVIŠKA MATI BOŽJA,
VESELJE JE OZNANILO VESOLJNEMU SVETU!

Danes radostno praznujmo
rojstvo božje Matere,
v sveti pesmi oznanujmo
vnetih src občutljaje.

Veličastni god Kraljice
družba angelska slavi,
dan dobrotne Pomočnice
verna zemlja naj časti.

MARIA

3

MALI ŠMAREN:

ROJSTVO MARIJE POMAGAJ

(8. sepi.)

MARIJINI

DNEVI

VOJE rojstvo, devi¬
ška božja Mati, je
naznanilo vsemu
svetu veselje. Iz Te¬
be je izšlo Solnce
pravice, Kristus

naš Bog, ki je odvzel od nas prekletstvo
in nam donesel blagor, ki je zatrl smrt
in podaril večno življenje.”

Praznik Marijinega rojstva so obha¬
jali najprej na vzhodu. V sedmem sto¬
letju so uvedli praznik tudi v Rimu. Le¬
ta 12^5. je papež Inocenij IV. ukazal
praznovati ta dan po vsej katoliški Cer¬
kvi. Iz starih rimskih zapisnikov ve¬
mo, da je v trinajstem stoletju na ta
dan šla po mestu Rimu procesija, v ka¬
teri so nosili osemnajst Marijinih po¬
dob, ki so bile lastne osemnajstim dia-
konskim cerkvam. Papež je šel bos s
procesijo in, ko so došli do cerkve S. Ma¬
ria Maggiore, so zapeli zahvalno pesem
in umili sv. očetu noge, nakar je začel
darovati sveto mašo.

Lepo je dejal pobožen častilec Mari¬
jin: Stopimo v duhu do zibelke božje
Matere. Če se ozremo nazaj v pretek¬
lost, vidimo samo temo in mraz, greh in
nesrečo; pred seboj, v prihodnosti, pa
zremo luč in toploto krščanstva. Naj
orestavi božja Previdnost to zibelko z
detetom za tisoč let nazaj, ali jo pre¬

makne za tisoč let naprej, ali jo iz Pa¬
lestine v drugo deželo, in zgodovina člo¬
veštva se je premenila.

Po pravici je torej zaklical sv. Peter
Damijan: “Vsa srca na zemlji naj vris¬
kajo od veselja. Dete, ki se nam je ro¬
dilo, je kraljica sveta, rajska vrata, šo¬
tor božji, morska zvezda, nebeška les¬
tev, po kateri bo najvišji Kralj v poniž¬
nosti prišel v zemeljsko dolino solz. Člo¬
veštvo, ki je padlo, bo po tem detetu zo¬
pet vstalo in se dvignilo na svoj prvotni
stan.”

Bog stvarnik je obdaril to dete že ob
rojstvu z vsemi darovi duha in srca;
dal je Mariji vso lepoto in plemenitost
kraljevske hčere, ki je bila izbrana, da
bo mati Odrešenikova. A več ko vse na¬
ravne vrline duha in srca je milost bo¬
žja, so darovi svetega Duha. Duše De¬
vice Marije ni nikoli zasenčil niti naj¬
manjši madež greha. Bila je spočeta
brez madeža in bila je milosti polna od
začetka. Večna Modrost si je pripra¬
vila domovanje in ga okrasila z biseri
in zlatom. Lepota Salomonovega tem¬
plja ugasne pred lepoto Marijine duše.

Svet ima navado rojstne dneve slo¬
vesno obhajati. Bogataši si drug dru¬
gemu darujejo za rojstne dneve zlato in
srebro. Vemo pa, da Marija zlata ne
potrebuje, pač pa jo veseli nekaj, kar je

4

AVE MARIA

zlatu podobno: prava srčna ljubezen do
nje! To našo ljubezen pa ji lahko poka¬
žemo na najrazličnejše načine. Vsak le¬
po okrašen Marijin oltar, vsaka sv. ma¬
ša njej na čast darovana, vsaka pobož¬
nost njej na čast opravljena, kažejo na¬
šo ljubezen do nje. Kdo bi dvomil, da
Marija nima nad takimi darovi svoje¬
ga posebnega veselja?

Darujemo lahko, tudi sveče; ne vošče¬
nih sveč ampak to, kar sveče pomenijo.
Sveče so lepo bele ter gore, dokler jih
ogenj ne použije. Tako torej, naša po¬
božnost do Marije ne sme biti mrtva,
ampak živa, čista, odkritosrčna in iz
dobrega namena stanovitno mora gore¬
ti, dokler nam luč življenja ne ugasne.

Na križu je Odrešenik zaklical: “Že¬
jen sem!” Po razlagi sv. Alfonza ga ni
toliko trla in pekla telesna žeja, kakor
žeja po neumrljivih dušah, za katere je
umiral, katere pa, pozabivši njega, ži¬
vijo v grehih in se pogubijo. Kakor je
žejalo Jezusa, tako žeja tudi Marijo po
dušah. Rada bi videla, da bi vse duše
ljubile Jezusa in se zveličale. Poma¬
gajmo Mariji duše reševati! Učimo,
svarimo, dajajmo lepe zglede, molimo
za grešnike, darujmo zanje svoja dobra
in spokorna dela, sv maše in sv. obha¬
jila. Prepričani bodimo, da bomo tako
dali Mariji najljepši dar za njen rojst¬
ni dan, dar, za katerega bomo prav go¬
tovo prejeli bogato povračilo.

Rodila se nam je danes naša Kraljica
in naša Mati. Kraljica je očakov in pre¬

rokov, Kraljica apostolov in mučencev,
spoznavalcev in devic; pa tudi Kraljica
angelov. Kraljica je nas vseh. Zato jo
vsak dan pobožno pozdravljamo: “Po¬
zdravljena (češčena), Kraljica.”

In naša Mati je. Pri sv. krstu nas je
nebeški Oče sprejel za svoje. Božji otro¬
ci smo in bratje Jezusa Kristusa. In za¬
to je Marija, mati Jezusova, tudi naša
dobra Mati. Danes pa je njen rojstni
dan. Ali ni torej prav, da se kot dobri
otroci veselimo tega dneva, rojstnega
dneva svoje Matere?

Svojim služabnikom, prosimo, Go¬
spod, nakloni dar nebeške milosti, da,
ki nam je porod blažene Device postal
začetek zveličanja, nam tudi slovesni
spomin njenega rojstva mir pomnoži.

“Ti slava Jeruzalema, Ti veselje Iz¬
raela, Ti čast našega naroda.” Marija,
ki praznujemo njen rojstni dan, je pre¬
magala sovražnika vsega človeškega
rodu. In še vedno čuje nad nami, nad
vsakim posebej in nad vesoljno Cerkvi¬
jo. Zdravje bolnikov je, tolažnica ža¬
lostnih, pomoč kristjanov.

Tisočkrat bodi pozdravljenja, Kralji¬
ca in naša Mati, na tvoj rojstni dan!

P. Alojzij, o.f.m.

Vsa posvetna in cerkvena zgodovina ne
more navesti niti enega dokaza, niti enega
zgodovinsko izpričanega dejstva, ki bi
opravičevalo strah ali slutnjo, da je kato¬
liška Cerkev državi nevarna ustanova. —

Škof Gfoellner

j MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1948

5  SEPTEMBER:

j Za obrambo krščanskih šol v Indiji.

AVE MARIA

5

Boga

4.  septembra se bo v naši lemontski cer¬
kvici star siv mož, ves truden od svoje živ¬
ljenjske poti in dela, zahvalil Bogu in svoji
nebeški Materi, da sta mu dala služiti v re->
du sv. Frančiška 50 let. Njegove oči bodo
splavale nazaj in v duhu bo obnavljal vse
postaje svojega križevega pota.

Tam v lepem Preserju se je kot mlad
študent, poln ognja in vzorov, odločil: Ne,
svetu ne bom služil; moje življenje naj bo
posvečeno Bogu, Materi
božji in zveličanju duš.
Začudili so se sošolci, za¬
čudil se je prelat Andrej
Kalan, ko so zvedeli, da je
ta naš živi in neumorni
Nace potrkal na frančiš¬
kansko porto in prosil, da
ga sprejmejo v red. Bog
je bil močnejši, kot vse va¬
be sveta. Prav njega si je
izbral za svoje orodje, da
izvrši svoje namene. Nihče
ni na slepo izbran in od
Boga poklican, ampak
vsak ima od Boga določe¬
no nalogo, ki jo mora izvr¬
šiti. Eni sadijo in postav¬
ljajo temelje, drugi zali¬
vajo, kot pravi sv. Pavel,
tretji v vinogradu Gospo¬
dovem pobirajo sadove.
Vsak pa bo prejel plačilo
po svojem delu. Samo eno
se pa zahteva od božjega
služabnika, da ostane vkljub vsem oviram
in zaprekam zvest Bogu in svojemu pokli¬
cu. Danes lahko mirno pove naš slavljenec:
Zvestobo sem ohranil.

Za nobeno milost ni treba toliko moliti
in prositi, kot prav za duhovniški in redov¬
niški poklic, posebno za zvestobo do konca.
Tu je mesto, da se spomnimo na dobro Za¬
krajškov© mater. Koliko je ona preklečala
in zmolila pri Žalostni Materi božji na

hribčku, za svoje otroke, posebno pa za
svojega sina duhovnika, ve le ljubi Bog.
Njena molitev in njeni rožni venci so klica¬
li pomoči iz nebes, da bi ne bila tako trnje¬
va pot njenega sina. Danes v duhu kleči
njen sin pri njenem grobu za Presersko
cerkvico in jo prosi le še za eno: da bi mo¬
gel tudi on ob njej, na domačih tleh mirno
počivati in z njo čakati vstajenja.

Ko mu je dal redovni predstojnik ubož-
no frančiškansko obleko,
mu je dal tudi novega za¬
ščitnika sv. Kazimirja. Te¬
daj pred 50. leti, ko je ob¬
ljubljal zvestobo Bogu,
naš Father Kazimir ni ve¬
del po kakih potih ga bo
vodil Bog. Med študijem
v sončni Gorici, ga je že
hotela pobrati zavratna
jetika, toda njegova ura
še ni prišla. V Kamniku
se je ves posvetil mladini,
ki jo je vedno tako rad
imel; saj mu je s svojo ži¬
vahnostjo bila tako blizu
njegovemu značaju. Toda
slišal je glas tam onkraj
morja, ki je bil močnejši
od glasu svoje mladine,
močnejši kot glas domovi¬
ne, oče "a in matere. Kli¬
cal je: Priui in nam poma¬
gaj. Ni se mu megel več
upirati; saj so ga klicale
duše slovenskih izseljencev, ki so hotele
ostati še zveste veri svojih očetov. Prišel je.
Gospod mu je naložil križ na ramena in za¬
čela se je pot slovenskega misijonarja ši¬
rom Amerike. Kdo naj opiše vsestransko
delo v cerkvi in izven nje, v mestih in po
naselbinah? Saj ga poznajo stari naseljen¬
ci povsod in se ga z veseljem in hvaležnost¬
jo spominjajo. Poln gorečnosti in dobre
volje je po misijonih iskal raztresene in to-

Preč. p. Kazimir Zakrajšek, o.f.m.,
petdeset let frančiškan, ustanovi¬
telj lista Ave Maria.

6

AVE MARIA

neče ude naroda, jih vabil k Bogu, opomi¬
njal, rotil in prosil. Kamor je prišel se je
začelo novo versko, narodno in kulturno
delo. Mater božjo je postavil za zaščitnico
in varuhinjo svojemu delu. Da bi prišel do
vsakega slovenskega srca, je ustanovil ver¬
ski list “Ave Maria” in “Glasnik Srca Je¬
zusovega”. Spoznal je, da je žetev zrela,
toda delavcev je bilo premalo. Prosil in
rotil je domače predstojnike naj mu pošlje¬
jo pomoči, toda razumevanja je bilo doma
tako malo. Kopati ledino in zidati temelje
je vedno težko. Toda poguma ni izgubil,
vkljub vsem oviram in težavam. Pri vseh
velikih zamislih in začetkih, ki jih je sku¬
šal izvesti, pa mu je Bog le dal, da je usta¬
novil komisarijat sv. križa s središčem v
Lemontu pri Mariji Pomagaj, kjer naj bi se
vzgajal domači redovniški naraščaj in kjer
naj bi bilo tudi versko žarišče vseh ame¬
riških Slovencev.

Ko danes kleči pred svojo nebeško Ma¬

terjo in zaščitnico ter gleda nazaj na pot
50 let svojega redovnega dela in trpljenja,
se morda čudi, kje je dobil toliko moči in
vztrajnosti, da ni že prej opešal na tem
križevem potu. Mirno lahko reče: Nisem
iskal sebe, ne svoje časti, ampak vedno mi
je bilo pred očmi dušna korist izseljencev
in razvoj frančiškanskega reda med Slo¬
venci. Če sem kje kako dušo rešil ali kaj
dobrega storil, gre zahvala Bogu in Mariji,
ki sta mi edina dala poguma in moči v tež¬
kih urah.

Danes se zahvaljuje tudi vsem sobra¬
tom, ki so ga podpirali pri tem težkem de¬
lu. Velike so bile zamisli in veliki so bili
načrti, s katerimi je hotel pomagati ame¬
riškim Slovencem. V koliko so se izvršili in
uresničili pa naj sodi zgodovina. Toliko je
danes gotovo, da ga ne bo mogla prezreti,
in ga bo narod doma prištet k svojim veli¬
kim možem, kot očeta slovenskih izseljen¬
cev. P. Kalist, o.f.m.

4>>iiiiiiiiiiiiE]iiiiiiiiiiiicniiiiiiiiiiinHiHiiiHiiE]niiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiniioiiiiiiiiii»niiiiiuiiiiit:iiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiEiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiEiiiinn[:iiiiiiiiiiii:]iuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiciii

j LILIJA IZ RAJA |

^iiiEiiiiiiiiiiiiitjiiiiiiHiiiiniuiiiiiiiiiniiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiaHMi..

26. Sladka ločitev

r\A se je Gospod Jezus po svojem
vstajenju najprej prikazal svoji
Materi, imamo samo ustno izročilo že
prav iz prvih časov krščanstva. Prvi
kristjani v Jeruzalemu, ki so videli veli¬
ko njegovo ljubezen do svoje matere, si
tudi drugače misliti niso mogli. Saj je
bilo vse njegovo življenje pred začet¬
kom svojega triletnega učenja, pa tudi
ta tri leta, zlasti pa njegovo trpljenje
tako ozko povezano z Materjo. Bilo je
oboje samo eno življenje, pa tudi samo
eno trpljenje, trpljenje dveh src, Jezu¬
sa, Odrešenika, in Marije, njegove Ma¬

tere, soodrešenice. To je tudi Gospod
sam pokazal s tem, ko je v svojih naj¬
strašnejših urah na križu mislil na njo
in poskrbel za njo, ko ga ne bo več.

Tudi je gotovo verjetno, da se ji ni
prikazal samo prvič po vstajenju, tem¬
več, da jo je obiskoval pogosto. To lahko
sklepamo iz tega, ker jo je naredil v ma¬
ter človeškega rodu in ji izročil v njene
roke vse dobljene milosti, da jih deli ne
samo po svoji smrti iz nebes, temveč že
tudi na zemlji, dokler bo živela. Poseb¬
no naj deli te milosti v težkih prvih ča¬
sih ustanavljanja njegovega kraljestva
na zemlji, svoje svete Cerkve. Če ji je
pa izročil cel človeški rod, ji je s sv. Ja-

AVE  MARIA

7

nezom gotovo pred vsem izročil svoje
apostole in učence, da naj bo njih mati.
Sv. Cerkev se bo ustanavljala pred nje¬
nimi očmi, vsega bo priča, zato naj pa
tudi takoj nastopi službo matere vseh,
naj bo pred vsem “Kraljica apostolov”.

V težkih časih pregajanja, kako bodo
verniki potrebovali tolažbe in bodril za
vztrajnost in zvestobo! Kdo naj jim jo
da bolje, kakor ravno ona, njih duhovna
mati.

Apostoli bodo morali vršiti ogromno,
toda silno težko nalogo pokladanja
temeljev te Cerkve. Koliko bodo potre¬
bovali nasvetov, navodil, pomoči in to¬
lažbe. Zopet kje naj vsega tega dobe
bolje, kakor pri materi svoji.

Marija naj pa spremlja to njih težko
delo s svojimi molitvami in priprošnja¬
mi pri Bogu. Saj bo ostala tako ozko
povezana s svojim Sinom v nebesih, ka¬
kor nobeno drugo srce na svetu.

Da je bilo vse res tako, da je ostala
Marija res prava mati prvih kristja¬
nov in apostolov, ozko zvezana z njimi,
nam povedo “Apostolska dela”, kjer či-
tamo: “Vsi ti so enodušno vztrajali v
molitvi, z ženami, z Marijo, Materjo
Jezusovo.”

Za vse to svoje veliko delo, pa je Ma¬
rija potrebovala nasvetov in navodil od
Sina. Zato se je imel Jezus veliko po¬
govoriti s svojo Materjo in zato jo je go¬
tovo pogosto obiskoval.

Vendar je pa slednjič prišel čas po
štiridesetdnevnem življenju po svojem
vstajenju, da odide vidno z zemlje, do¬
kler ne bo prišel zopet samo na koncu
sveta kot večni sodnik živih in mrtvih.
Prišel bo z veliko močjo in veličastvom,
da poplača svoje zveste in obračuna s
svojimi sovražniki.

Kako se je tisti večer pred svojim

vnebohodom Gospod poslovil od svoje
matere tudi o tem pisati in to slovo opi¬
sovati, kako naj si upa kako človeško
pero? Toliko je gotovo, kakor se je po¬
slovil od nje na veliko sredo v Betaniji
pred svojim trpljenjem, tako se je poslo¬
vil od nje tudi sedaj, ko odhaja v svoje
kraljestvo v nebesa. Sedaj Kristus ni
bil več “Sin človekov”, človek, temveč
Bog. Opisati pa, kako se poslavlja Bog
od ljubljene svoje Matere, je nemogoče.
Toliko je jasno, da to ni bila več ločitev
grenka, boleča, trpljenja polna kot ona,
temveč radostna, polna blaženosti, kate¬
re človeški razum ne doume.

O apostolih in učencih vemo iz teh

HOJA ZA MARIJO

Nikdar si ne domišljuj, da si boljši ka¬
kor drugi, ker nikakor ne veš, če niso oni
v božjih očeh veliko boljši od tebe.

Pregleduj le svoje pregreške in napake,
potem se bo tvoj napuh stopil kakor svinec.

Tudi grešnikov ne zaničuj, kakor tudi
jaz nisem zaničevala ne Petra, ne Magda¬
lene.

Kdo ve, ali te ne bodo grešniki v nebeš¬
kih rečeh še prehiteli?

štirideset dni, ko so se razbežali z Oljske
gore na vse strani, da so se potem zbrali
pri Mariji, se potem pogosto tam sesta¬
jali, zlasti v nočnih urah, da so dobivali
tolažbe in moči. Zvečine so pa bili skri¬
ti v zgornji sobi pri Markovih v molit¬
vah in pričakovanju obljubljenega to-
lažnika sv. Duha. Tudi Marija je pri¬
šla velikokrat tja in se pridruževala
njih razgovorom in molitvam.

Po poročilu “Apostolskih del” vemo,
da je imel Gospod z apostoli in s svojo
materjo pred svojim vnebohodom skup¬
ni poslovilni obed. Tam čitamo: “In ko

8

AVE MARIA

je bil z njimi pri jedi, jim je velel, naj
ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj ča¬
kajo Očetove obljube” — prihoda sv.
Duha.

Zanimivo je pa, kar pisatelj “Apos¬
tolskih del” poroča o miselnosti aposto¬
lov tudi še tedaj, po njegovem vstaje¬
nju, po vsem, kar so doživljali teh štiri¬
deset dni, s čemur jim je hotel dopove¬
dati, da je Bog, da ni prišel na svet usta¬
navljati kako svetno kraljestvo, ampak
božje kraljestvo, kraljestvo duš in src.
Tam čitamo, ko jim je to povedal, ga ni¬
so imeli drugega vprašati, kakor to, ke-
daj bo obnovil židovsko kraljestvo. Tam
namreč čitamo: “Ti, ki so se bili sešli,
so ga vpraševali: “Gospod, ali boš v
tem času obnovil Izraelovo kraljestvo?”
Ljubeznivo jih je pogledal in jim dejal:
“Prejeli boste moč, ko pride sv. Duh in
boste meni priče v Jeruzalemu in po
vsej Judeji in Samariji in do konca sve-

LETNI

MEDENI PIKNIK

v Lemontu,

V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA,

in

ROMANJA

iz raznih krajev.

•

Prisoten bo tudi

Prevzviseni

ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN

ki bo pridigal med sv. mašo, ki se bo pri j
groti darovala ob enajsti uri zjutraj. $
v)

ta!” Hotel jim reči: Vi ga boste usta¬
novili, ko pride Duh v vas! Zato sem vas
izbral in določil. Seveda ga apostoli ni¬
so še razumeli.

V teh razgovorih se je Gospod dvig¬
nil od mize, pravi izročilo, in šel z njimi
na Oljsko goro, kjer “se je vpričo njih
vzdignil in oblak ga je vzel izpred njih
oči”.

Marija je poslušala tiho ves ta raz¬
govor in vedela, kako se bo vse spreme¬
nilo in kako bodo vse drugače vedeli, ko
bodo dobili sv. Duha. Molčala je, Sin
sam naj jim govori. Za pozneje ima pa
tako od njega vsa določila in navodila.

Ko so apostoli izgubili izpred oči svo¬
jega božjega Učenika, so bili silno ža¬
lostni in potrti. Dolgo so gledali za
njim, dokler jih nista dva moža v beli
obleki poučila, kako in kaj, da bo “ta
Jezus prišel z veliko močjo in veličas¬
tvom” šele kot sodnik nazaj na svet vid¬
no. žalostni so se vrnili v gornjo sobo
pri Markovih in se tam še bolj boječi in
prestrašeni skrili in hodili ven, samo
malo, in še to največ ponoči.

Marija je ostala na Oljski gori sama
dolgo časa v molitvi. Slednjič je tudi sa¬
ma s sv. Janezom odšla na svoj dom.

K.

-B-

Zgleden mož

Leon Bloy, Francoz, je tako cenil moli¬
tev, da je molil z vso družino vsak večer
rožni venec. Ko je bil na smrt bolan, je še
vstal in kleče opravil molitve za rajne.
Udeležba pri maši in obhajilu vsak dan je
bila zanj sama po sebi razumljiva. Ne le
to, ampak mnogo več, pravi praznik. Od
vsake maše je prinesel kako misel, geslo,
ki mu je pomagalo dvigniti na nadnaravno
delo in boje istega dne.

AVE MARIA

9

Romarski zvonovi so ga premagali

Resnična povest iz starih naših pisem

P. KAZIMIR, O.F.M.

RS. GORINŠEK še danes tr¬
di, da je bil to čudež, v čemer
pa mi ž njo ne soglašamo, ni¬
smo takrat in še danes ne.
Mogli bi reči k večjemu, da

je bil zanimiv slučaj, namreč tisti slu¬
čaj, ki ga je doživela s svojim možem na
božji poti pri Mariji Pomagaj 1. 1926,
27. junija. Škof Jeglič je bil tukaj in slo¬
vesno kronal sliko Marije Pomagaj v
kraljico ameriških Slovencev. Slovesno¬
sti se je udeležila tudi Mrs. Gorinšek s
svojim možem in nam je pozneje v svo¬
jih pismih popisala ves dogodek. Oba
sta še živa tam nekje na zapadu. Tako
nekako ga nam je opisala:

Kar srečna bi bila družinica Mrs.
Gorinškova drugače. Z možem sta ime¬
la čedno hišico v mestu, nekako skoraj
že zunaj mesta je stala in še stoji. Mož
je dobro zaslužil in tudi trije najstarej¬
ši so vsi delali in tudi zaslužili. Kar
nič jim ni bilo sile. Otroci, trije že od-
raščeni in dva mlajša, ki sta hodila še v
farno šolo sv. Mihaela, so bili pridni in
ubogljivi. Tudi bolezni ni bilo v hiši.
Mrs. Gorinšek bi bila kar srečna mati
srečne družinice in hvaležna Bogu za
obilni božji blagoslov v družini, s kate¬
rim jo je obdaril Bog, ko bi ne . . .

Da, ko bi tega “ko” ne bi bilo. Kot
mati in gospodinja je vodila svojo dru¬
žinico tako skrbno in modro, kakor to
znajo naše dobre slovenske matere, ki
so se te modrosti naučile doma v starem
kraju pri svojih dobrih slovenskih ma¬

terah. Vsi so jo ljubili in ubogali in
sledili njenemu vodstvu prav v vseh
stvareh; da, vsi, samo mož ji pa ni zla¬
sti v eni stvari. In to jo je pa zelo bo¬
lelo in ji zelo grenilo njeno drugače ta¬
ko srečno življenje. Marsikako grenko
uro je preživela in marsikaka solza se
ji je skrivaj utrnila v njenih očeh. In
kolikor bolj so otroci odraščali, toliko
bolj jo je ta srčna rana bolela in pekla.

Mr. Gorinšek ji je bil drugače zelo
dober mož in sta se ljubila z vso zakon¬
sko ljubeznijo. Prepir je bil med njima
nepoznan. Tudi starejši otroci se ne spo¬
minjajo, da bi kdaj slišali starše se pre¬
pirati. Ne, nikdar! Mož je delal prid¬
no in pridno skrbel za družino kot naj¬
boljši oče, samo ko bi. ..

Ko sta prišla v Ameriko pred veliko
leti, sta se naselila v slovenski manjši
naselbini v Pennsylvaniji. Veliko ož¬
jih rojakov iz iste fare je tam živelo, pa
sta se tam naselila. Pa nesreča je bila,
kakor se je to zgodilo tista leta v marsi-
kaki slovenski naselbini po Ameriki.
Slovensko časopisje je bilo takrat sko¬
raj vse protiversko in je zastrupljevalo
naše ljudi z nekim čudnim nesloven¬
skim duhom. Tudi podporna društva
so bila takrat pod vplivom vodilnih mož,
ki so bili tega duha in ga širili med čla¬
ni. Trdili so, da so delavski, v resnici
so bili pa samo protiverski in protidu-
hovniški. Tako so rojaki drug druge¬
ga zastrupljevali s tem duhom.

Mrs. Gorinšek je to videla in se bala

10

AVE MARIA

za svojega moža, da ta neslovenski val
potegne za seboj še njenega dobrega
moža. Poskusila je vse, da bi ga obva¬
rovala, pa ni ga mogla. Po nekoliko le¬
tih je z žalostjo opazila, kako se mož
vedno bolj odtujuje cerkvi, dokler sled¬
njič ni popolnoma prenehal hoditi v cer¬
kev. Koliko je vsa tista leta premolila
zanj, koliko prejokala, kolikokrat ga
ljubeznivo svarila in prosila, naj se ne
zmeni, kaj drugi mislijo in delajo, naj
ostane zvest veri svojih očetov, katero
sta prinesla s seboj v Ameriko.

“Glej, ljubi John,” mu je večkrat go¬
vorila, “otroci rastejo. Kakšni bodo
brez vere? Daj jim lep očetovski zgled
in hodi z nami v cerkev 1”

“Kaj bom hodil?” ji je odgovarjal.
“Tam je vse angleško, jaz pa angleško
ne znam. Sicer pa, žena, kar lepo hodi
z otroci v cerkev, če hočeš! Tudi kar po¬
šiljaj otroke v katoliško šolo. Nič nimam
proti. Ti jih vzgajaj, kakor hočeš, me¬
ne pa pusti pri miru. Že vem, kaj de¬
lam !”

Imel jo je prerad, da bi se ž njo radi
tega prepiral ali ji celo branil v cerkev.
Tudi je bil premiren in preveč mile na¬
rave za to.

Ker je videla, da je moževe nevere
vzrok samo družba, v kateri je, in je
mislila, da bo moža spremenila, ako ga
reši te družbe, ga je pregovorila, da sta
odšla iz te naselbine na zapad, tja, kjer
sta še danes. Res je mož tako prišel iz¬
pod vpliva prejšnih slabih tovarišev, to¬
da ostal je stari, kakor je bil tam. Vse
njeno prigovarjanje je bilo brez uspe¬
ha. Tako ga je slednjič radi miru pu¬
stila pri miru in mu o cerkvi ni več go¬
vorila, da bi ga tako še bolj ne pahnila
od cerkve.

Težki so bili za Mrs. Gorinšek zlasti

dnevi, ko so šli otroci k prvemu sv. ob¬
hajilu in k birmi, pa ga  niti otroci niso
mogli pregovoriti da bi bil šel za te slav¬
nosti ž njimi v cerkev in jim naredil ve¬
selje.

In tako so tekla leta v Gorinškovi
družini, sicer v zakonski slogi in v mi¬
ru, zato pa toliko težji za ubogo Mrs.
Gorinšek. O, koliko je premolila in pre¬
jokala, seveda skrivaj, zlasti ko so otro¬
ci začeli odraščati. Kako je trepetalo
njeno materino srce, da bi očetov zgled
ne potegnil za seboj tudi nje in ne uni¬
čil kar je ona s toliko skrbjo vcepila v
njih srca. Mladina je mladina!

Slednjič je začela celo opažati z ža¬
lostjo, da postaja mož nekako bolj oso¬
ren do nje, da včasih celo vrže kako ve¬
ri in cerkvi sovražno opazko v družino,
da so se otroci kar spogledali. Podvoji¬
la je svoje molitve zanj.

“K Mariji Pomagaj bom šla zanj,”
je sklenila, ko je čitala v kat. časopisju
o veliki slavnosti pri Mariji Pomagaj,
ko bo ljubljanski škof slovesno kronal
njeno sliko na njeni božji poti. “O, ko
bi mogla še moža pridobiti, da bi šel ž
njo!” je premišljevala. “Kako bi ga za
to pridobila? Morda bo slavnost nare¬
dila nanj blagodejen vtis, da bi začel
misliti nazaj, kakor je mislil, ko sta
pred leti pri odhodu klečala na Brezjah
doma in se poslavljala od Marije.”

Tisto nedeljo sta sedela popoldne na
“porču” pred hišo. Mož je čital dnevne
časopise, ona pa Marijin list, kjer je bi¬
lo vabilo na udeležbo pri slavnosti kro¬
nanja Marijine podobe. Ko prečita po¬
vabilo, se zamisli. “Ali bi mu sedaj po¬
vedala, kaj želi in ga skušala pridobiti,
da bi šel ž njo?”

“Ljubljanski škof bo 27. junija slo¬
vesno kronal sliko Marije Pomagaj, ka-

AVE MARIA

11

kor čitam,” se ojunači. “Kakor pišejo,
bodo Slovenci prišli tja od blizu in da¬
leč.”

“Tako?” odgovori mož brez zani¬
manja.

“Gotovo bo lepo!” nadaljuje Mrs.
Gorinšek in ga gleda.

“Ahm!” odgovori mož in čita dalje
svoj časopis.

“Veš kaj, John, odločila sem se da
bom tudi jaz šla. že toliko let nisem bi¬
la nikjer. Mala sprememba mi bo do¬
bro dela!” govori.

“Prav, kar pojdi radi mene. Nič ti ne
branim!” ji pravi mož in odloži časopis
in se zagleda v obraz žene. Rad jo je
imel in se mu je misel kar dopadla. “Re¬
va toliko dela, kar naj gre! Dobro ji bo
storilo!” si misli.

“Pa grem sama tako nerada,” pravi
žena radovedna, kaj ji bo mož na to od¬
govoril.

“Naj gresta s teboj najstarejša dva,
John in Mary,” govori mož.

“Kaj pa, dragi John, ko bi ti šel,
kaj?” se ojunači in ga živo pogleda na¬
ravnost v oči. Vso svojo srčno bolečino
je zlila v ta pogled. Mož je to opazil in
bil v zadregi. Kako naj gre na božjo
pot?

“Kajne, John, da mi boš naredil to
veselje in boš šel z menoj!” prosi žena
in skuša izliti v te besede vso svojo lju¬
bezen do moža. “Sama bova šla letos,
otroci bodo šli drugo leto! Prosim te,
John, ne odreci mi te prošnje!” sili
vanj.

Nič ni odgovoril. Vzel je v roke zopet
časopis in ga čital dalje. Tudi žena je
obmolknila. Zdelo se ji je pametno, da
ga pusti, da sedaj premisli sam, česa ga
je prosila. Še dobro se ji je zdelo, da je
molčal in ji prošnje ni odbil. Dobro

znamenje se ji je to zdelo, da se bo mor¬
da pa le dal omečiti.

Kako in kaj je bilo potem med njima,
Mrs. Gorinšek v svojih pismih ni pove¬
dala, ko je opisala ves dogodek. Toliko,
se je zgodilo, da se je mož slednjič vdal
in sta prišla na slavnostni dan k Mari¬
ji Pomagaj.

Veliko romarjev je bilo zbranih ta¬
krat pri Mariji Pomagaj iz vseh strani
Amerike. Možu je bilo nekoliko nerod¬
no med njimi. Vendar ker ga nihče ni
poznal in on nikogar, mu je bilo lažje.
Ni imel namena iti v cerkev, saj že toli¬
ko let ni bil več v nji. Še najmanj pa
ni imel namena se udeležiti kakih po¬
božnosti, za katere je izgubil tekom let
vse zanimanje.

“Ti pojdi v cerkev, ali kamor hočeš,
jaz bom šel pa medtem malo po hribu.
Se bova že kje dobila, ko bo minila slav¬
nost!” ji pravi pred cerkvijo.

SEPTEMBER

Listje je svetlorjavo
in grozdje zori.

Sonce na brdih poseda,
jeseni še ni.

Steze na livadi so polne samote.

Ptički vreščijo na strehi;

le Bog ve, zakaj . . .

Polži potujejo mirno

h kozolcu nazaj.

Gore na obzorju so polne resnobe.

Človek za plugom in konji.

Čez njivo gredo.

žena z otrokom v studencu
zajema vodo.

Ta mati z otrokom je polna lepote.

Vladko Kos

12

AVE MARIA

“Te bom že našla!” pravi žena in od¬
hiti v cerkev, mož pa odide počasi po
hribu.

Seveda je Mrs. Gorinšek najprej hi¬
tela tja pred Marijin oltar, da se pogo¬
vori z Marijo. Kaj se je ž njo pogovo¬
rila, si lahko mislimo, da je bilo glavno
-— njen mož, da bi ga nazaj pridobila za
Boga in Marijo.

Pred mašo se oglasijo Marijini zvo¬
novi iz cerkvice. Nekaj rojakov, ki so
znali še iz doma pritrkovati, so šli v zvo¬
nik in začeli potrkavati, kakor doma v
starem kraju.

Mož osupne, ko zasliši to slovensko
pritrkavanje in se ustavi. Obrne se pro¬
ti cerkvici in posluša. Toliko let pritr¬
kavanja več ni slišal!

“Binguli, bonguli, bom bom, bom...”
je brnelo iz zvonika, tako milo in tako
ljubko, tako slovensko, tako domače.
Nek čuden občutek ga prevzame. Pritr¬
kavanje zvonov mu tako ljubeznivo bo¬
ža njegovo srce in njegovo dušo. Kako
bi ne? Saj je bilo oboje tako slovensko.
Zvon pa slovensko srce, ali ni to eno?

Obrne se in gre počasi po hribu, zvo¬
novi pa za njim s svojimi milimi glaso¬
vi, s svojim “binguli, bonguli bom, bom,
bom . . .”

Pritrkavanje! Na celem svetu samo
v Sloveniji ga poznajo. Ni to slovenski
duši nekaj vsiljenega, prinesenega bog-
ve od kod! Nikakor! Vzrastlo je iz slo¬
venske duše, vesele, plemenite, verne.
Pristno nekaj slovenskega je. Odmev
slovenske duše. Njena pesem Bogu,
zlasti Mariji, vesela živahna pesem,
polna notranje lepote in miline je. Nje¬
na molitev. Ne mrzla, prazna, kakor
severne duše, tudi ne predrzno razpo¬
sajena kakor južne duše. Tam v srcu
Evrope, v srcu sveta, v deželi ki je šo-

•

pek sveta, v Sloveniji, ki je sama pe¬
sem, sama lepota, sama milina, tam v
Sloveniji ga je rodila slovenska duša,
tam je vzrastlo. V tisočletni borbi za
obstanek, v tisočletni ječi in sužnosti
pod peto tujcev, Nemcev in Italijanov,
v tisočletnem prelivanju krvi za ta lepi
svoj košček zemlje, tam se je rodilo —
pritrkavanje. Zvon in orgije in duša
slovenska, to troje se je zlilo tekom teh
tisočletnih dogodkov v eno — v sloven¬
sko pritrkavanje. Zato, hočete sloven¬
sko slavnost? Dobro! — Pritrkavanje!
Hočete dvigniti slovensko dušo kvišku?
Pritrkavanje. Hočete dati slavnosti
slovenski značaj? Pritrkavanje! Hoče¬
te doseči slovensko padlo dušo? Pritrka¬
vanje! Pridigujte slovenskemu srcu,
pridigujte mu, kolikor hočete, s še lep¬
šimi besedami. Nič! Dajte mu pritrka¬
vanje! To je pridiga, ki jo razume. To
je pridiga ki zajame celega slovenske¬
ga človeka, ga zajame do dna, da dvig¬
ne, ga razveseli, ga potolaži, ga razneži,
da naredite z njim, kar hočete. Da,
brez pritrkavanja — ni božje poti, ni
slavnosti, ni nič vzvišenega, nič pleme¬
nitega pri Slovencih. Kdor tega ne ra¬
zume, ne razume slovenske duše. Vze¬
mite Slovencu pritrkavanje, ste mu
vzeli vse! Ste ga uničili! Nič več ne bo
vaš.

Mr. Gorinšek je to začutil tiste tre¬
nutke, ko je hodil po hribčku pri Mariji
Pomagaj tisti dan pri slavnosti. Otepal
se je tega “Bom, bom, bom, binguli,
bonguli, bom, bom!” Branil se ga je.
Skoro si mašil ušesa, da bi ga ne slišal.
Toliko let več ne veruje. Toliko let več
ne mara za Marijo. Toliko let se otepa
vsega slovenskega verskega. Zakaj bi
ga sedaj premagalo? Ne! Ne bo ga! In
razburjeno je pospešil korake pri grič-

A VE MARIA

ku. Pa zastonj. Ni šlo, pa ni šlo. Pre¬
več je bila duša slovenska tudi še danes
po tolikih letih tujine! Premagan je
začel hoditi počasneje. ...

“Binguli, bonguli, bom, bom, bom...”
je brnelo tam iz Marijinega zvonika za
n hm. Pritrkovalci so kakor nalašč še
posebno močno udarjali na zvonove. Pa
se je Mr. Gorinšek zamislil in duša mu
je splavala daleč, daleč tja nazaj v nje¬
govo mladost doma, tja v vasico pod Ža¬
lostno goro. Obraz pokojne dobre ver¬
ne matere se mu zdi, da ga gleda tako
resno, tako proseče: “Sin moj, sem te
tako učila?” mu kriči v duši. “Sin moj,
ti si še moj sin, sin vernega slovenskega
očeta?” se mu zdi, da ga gleda resno
otožno obraz pokojnega dobrega očeta.
Kakor na filmu se mu začne razvijati
njegova srečna mladost tam doma. Ka¬
kor bi bil sam v zvoniku tam na Gori,
kamor je tako rad šel v fantovskih le-

VEČERNICA

Glejte, že sonce zahaja,
skoraj za goro bo šlo;

hladen počitek nam daje,
pojd’mo veselo domov!

Čujte zvoniti, počivat zvoni!

Zvoni le zvoni nocoj,
sladko počivat zapoj!

Čujte po drevju šumeti,
glejte, kak vetrič pihlja:
urno, že začne mračiti,
hitro, da bomo doma!

Čujte zvoniti, počivat zvoni!

Zvoni, le zvoni nocoj,
sladko počivat zapoj!

Anion Mariin Slomšek

_ .__  . .. 13

tih in drobil pritrkovalno pesem v čast
Žalostni Materi.

' - ■ V

“Eh, lepo je pa le bilo-tam doma, le¬
po, tam na Gori ob Marijinih prazni¬
kih! Lepo!” zamrmra sam pred seboj.

“Bah! Saj ne verujem več! Kaj bi?”
-mahne z roko pred seboj, kakor bi ho¬
tel odgnati te lepe, te sladke misli, kot
neprijetno muho. Pa se niso dale. Pre¬
več so bile prijetne, preveč globoko so
mu segle v dušo.

“Binguli, bonguli, bom, bom, bom...”
je brnelo iz zvonika naprej. Brnelo?
Ne! Kričalo je, kričalo s silo in mu pre¬
treslo srce in dušo. Nič več se ni mogel
upirati. Ne vede kdaj, se mu je korak
obrnil proti — romarski cerkvici, proti
Mariu Pomagaj. In predno je vedel,
kam gre, je bil — v cerkvi.. .

* * *

Maša in slavnost je minila. Ljudje so
se razšli ven po hribu. Tam pred Mari¬
jo Pomagaj je pa kar še klečal moški...
Mr. Gorinšek! žena je sedela v klopi
in molila in jokala. Slednjič si obriše
solze in pogleda proti Marijini sliki.

“John!” ji je zavriskala duša. Obri¬
sala si je oči, če vidi prav? Da, John
tam kleči . . .

* * *

“Žena sedaj bo pa drugače!” samo
to more povedati ženi, ki sta zunaj cer¬
kve. “Pritrkavanje me je premagalo!”

“Ne! John, Marija te je premagala!
Preveč si dober, da bi te zavrgla ...”
mu pravi žena in si obriše solze veselja.

Bolečina rodi velike značaje, močne du¬
še, dobrotna srca. Kdor ni še nič trpel, po¬
zna življenje le po vrhu; njegova čustva
so plehka, njegovo srce trdo, njegovo ob¬
zorje ozko. — Bougaud

14

AVE MARIA

46. BOG ŽELI, DA SE GREŠNIK
ZVELIČA

1. Res, nerazumljivo je, da si človek,
črv zemlje, drzne žaliti svojega Stvar¬
nika, se obrniti proč od njega s tem, da
prezira njegovo milost. Bog je vendar
tako dober do njega. Toliko ga je ljubil,
da je dal svoje življenje za njegovo zve¬
ličanje. Še bolj nerazumljivo je, da člo¬
vek Boga toliko prezira, pa ga Bog ven¬
dar išče, ga vabi k pokori in mu ponuja
odpuščanje. Kakor da bi nas Bog po¬
treboval in ne mi njega!

Molitev :

O Jezus, Ti si me do sedaj iskal, sedaj
bom pa jaz Tebe. Ti si hrepenel po meni,
sedaj pa jaz hrepenim po Tebi.

2. “Prosimo za Kristusa, spravite se
z Bogom (1 Kor. 5:20)!” Sv. Krizostom
vzklika: “Ali res Bog grešnika toliko
kliče? In kaj zahteva od njega? Da bi
se z njim spravil in živel z njim v miru.”

Molitev :

Moj Zveličar Jezus Kristus, kako si
mogel imeti toliko .jubezen do mene, ko
sem Te tolikokrat žalil? Sovražim vse
žalitve do Tebe. Daj mi še večjo žalost
in še večjo ljubezen, da bom objokoval
svoje grehe, ne radi zasluženih kazni,
temveč radi krivice, ki sem Ti jo storil z
njimi. Moj Bog, Ti si neskončno dober.

3. “Kaj je človek, da ga poveličuješ,
ali zakaj staviš nanj svoje srce (Job
7:7)?”

Molitev :

Kaj dobrega si kdaj dobil od mene,
Gospod? Kaj moreš pričakovati od me¬
ne, da me toliko ljubiš in prihajaš tako
blizu k meni? Gotovo si pozabil vse ža¬
litve in vsa izdajstva, ki sem jih zagre¬
šil proti Tebi. Ker si pa Ti toliko ljubil
mene, ubogega črva, moram tudi jaz
ljubiti Tebe, o moj Stvarnik in Odreše¬
nik. Da, res Te ljubim bolj kot samega
sebe. Ker Te pa ljubim, bom storil vse,
da Ti bom dopadljiv. Ti veš, da me ni¬
česar bolj ne boli, kakor spomin na svoja
preziranja Tvoje ljubezni. Upam, da
mi bo mogoče Ti za vse moje žalitve za¬
dostiti s svojo ljubeznijo. Pomagaj mi
pri tem, tega Te prosim pri dragoceni
Krvi, ki si jo prelil zame.

Tudi Ti, sveta Marija, mi pomagaj ra¬
di ljubezni do svojega Sina, ki je umrl
zame.

47. SODNI IZREK PRI POSEBNI SODBI

1. O, koliko radost bo občutil tisti,
ki se bo ločil iz tega življenja v milosti
božji! Prišel bo pred Kristusa, ki ga bo
sprejel ljubeče z dobrotnim obrazom.
Slišal ga bo, da mu bo govoril presreč¬
ne besede: “Prav, dobri in zvesti slu¬
žabnik, ker si bil v malem zvest, te bom
postavil čez veliko; pojdi v veselje svo¬
jega Gospoda (Mt. 25:23) 1”

AVE MARIA

Molitev :

Toda, o Jezus, ko bi me sedajle pokli¬
cal pred svojo sodbo, ali bi mogel upati,
da bi me Ti imenoval dobrega in zveste¬
ga služabnika, ko sem bil pa tako slab
. in Ti tako nezvest? Svoje obljube zves¬
tobe sem spreminjal v izdajstva. Ven¬
dar zvest Ti hočem pa biti v prihodnje.
Raje hočem tisočkrat izgubiti življenje,
kot pa zapustiti Tvojo milost. Daj mi
moči, da bom spolnil ta svoj sklep.

2. Na drugi strani pa, o Jezus, koli¬
ko gorje bo občutil grešnik, ki bo umrl
v grehu, pa bo prišel pred Te in zagle¬
dal Tvoj strašni obraz! Duša, ki se bo
ločila iz življenja v božji nemilosti, se
bo najprej sama sebe obsodila. Potem
bo pa še strašni sodni izrek Sodnika:
“Proč izpred mene, prekleti, v večni
ogenj (Mt. 25:41)!”

Molitev :

Kolikokrat, o Jezus, ko sem storil
greh, sem zaslužil, da bi bil uslišal tako
obsodbo! Ob moji smrti boš moj sodnik.
Danes si pa še moj Oče in Zveličar, pri¬
pravljen mi odpustiti vse, če le obžalu¬
jem, da sem Te žalil. Da, obžalujem iz
dna svoje duše vse žalitve proti Tebi. Pa
ne obžalujem jih toliko, da sem si za¬
služil pekel, kolikor jih zato, da sem
težko žalil Tebe, ki si me ljubil z ne¬
skončno ljubeznijo.

3. Duša odide iz telesa in ga zapu¬
sti. Vendar pa precej časa ni gotovo,
ali je kdo še živ, ali že mrtev. Ko navzo¬
či še dvomijo, je pa duša že stopila v
večnost. Po preteku tega časa duhovnik
misli, da je človek že mrtev in moli nad
njim molitev Cerkve: “Pridite mu na
pomoč, svetniki božji! Sprejmite ga
angeli božji. Sprejmite njegovo dušo in
jo nesite pred obličje božje.” Toda kaj
bo koristilo klicati na pomoč svetnike in

_15

angele duši, ki se je ločila kot sovražni¬
ca božja? Njena obsodba je bila že izre¬
čena. 'Sf

Molitev:

O vi dobri angeli, vi svetniki, vi sveti
zagovorniki, sv. Mihael, sv. Jožef, in Ti,
moja varihinja Marija, pomagajte mi
sedaj, ko mi še morete! In Ti, moj Zve¬
ličar, odpusti mi sedaj, ko mi še lahko
izkažeš svoje usmiljenje. Obžalujem, da
sem Te žalil. Ljubim Te iz celega srca.
Pomagaj mi, o Gospod, in me podpiraj,
da Te ne bom nikdar več žalil.

O Marija, vzemi me za vedno pod svo¬
je varstvo.

Kaj stori človek, ki smrtno greši? Vza¬
me v roko tehtnico, na desno stran položi
čednost, nedolžnost, ljubezen, božjo sveto
postavo, Zveličarja, nebeško kraljestvo,
večno zveličanje; na levo pa dene požele¬
nje oči, poželenje mesa, napuh življenja,
hudiča, pekel, večno pogubljenje. Potem
poskuša, skrbno tehta in premišljuje, ka¬
tero stran bi si izvolil. Strahovito poče¬
njanje! Ko dalj časa premišljuje, izvoli si
levo stran, odloči se za svojo strast in pra¬
vi: Proč z nedolžnostjo, proč s čednostjo,
proč z Jezusom, proč z nebesi, proč z zve¬
ličanjem! Veselje enega trenutka mi je
ljubše kakor vse to; objamem poželenje
oči, poželenje mesa, sladnost; naj tudi hu¬
diču zapadem, peklu in večnemu pogublje¬
nju. O kako strašno zaničevanje Boga!
Večna ljubezen, troj sveti Bog je v očeh
grešnikovih manj kakor pest zlata, dim ne-
čimerne časti, kot zaničljiva stvar, prešest-
nica, kakor hudič in večno pogubljenje. —
Tertulijan, pisatelj 2. stoletja.

Marija je vselej o polnoči vstala in je za¬
se in za svoje ljudstvo Boga prosila. Zju¬
traj je rano vstajala in je cele tri ure mo¬
lila, nato je delala do obeda. -— Sv. Jero¬
nim

BREZBOŽNA PODOBA. — Gornjo podobo je naslikal
mehiški slikar Diego Rivera za hotel Del Prado v me¬
stu Mexico City v Mehiki. Vpisal je tudi besede: "Dios
no existe", kar pomeni: "Boga ni". Ponoči so nekatere

SV. OČE PRI MOLITVI. — Zgoraj je ena izmed najno¬
vejših slik sv. očeta papeža Pija XII. Ko je bila slika vze¬
ta, je sv. oče klečal in molil pred grobom sv. Petra aposto¬
la na predvečer praznika sv. apostolov Petra in Pavla.

KOT ZLC
hovnike,
nili zahte
šole. Vidi
v roki, k<
Vsi trije

NA ČAST FATIMSKI MATERI ^OŽJI. — f
dijance v državi New Mexico, kjgplešejo Ma
božje, tako zvane "Romarske Device", držijo
je prišla na obisk v nadškofijo Sdfita Fe, kjer

osebe izbrisale te predrzne besede, a slikar jih je drugi
dan zopet nazaj vpisal. Ko so bile besede drugič izbri¬
sane, so oblasti pokrile podobo z deskami. Umetnik
Rivera je  komunist.

SKUPINA FRANČIŠKANOV. — Frančiškani imajo vsako leto konvencijo predvsem za
učitelje in profesorje. Ta konvencija je bila letos pri St. Joseph Seminary, Wesimont, 111.,
kakih petnajst milj severno od Lemonta. Spodnja slika kaže nekaj teh frančiškanov, ki jih
je bilo okoli 80 na konvenciji. Prisoten je bil tudi kanonik dr. Janez Kraljič (ireiji od le-
it  Lju^iane, ki je kot begunec tu v Ameriki.

najno-
a vze-
iposto-
irla.

KOT ZLOČINCI OBSOJENI. — Slika kaže iri orgske du¬

hovnike, ko so bili prisiljeni na sodišče, zato ker so se bra¬
nili zahtevam ogrske vlade, ki hoče prevzeti vse cerkvene
šole. Vidite, da ima duhovnik na desni stoječ svoj brevir
v roki, kar kaže, da je molil, preden ga je poklical sodnik.
Vsi trije so bili obsojeni v ječo za vsaj deset mesecev.

SV. OČE OBIŠČE REVČKE. — Gornja slika vam kaže
sv. očeta papeža, ki gleda, kako neki ubogi deček brez
rokarr^ piše. Zgubil je deček obe roki med vojno. Nad
niim stoji drugi deček, ki mu manjka leva roka. Sv.
oče je v avdijenco sprejel skupino pohabljenih dečkov,
za katere je posebna šola v Milanu.

It__

S veto leto 1950. — Kot že

splošno znano, je sv. oče
papež Pij XII. za.ukazal, da
naj se sveto leto proslavi le¬
ta 1950. To bo 25. sveto leto
v zgodovini Cerkve. To bo
čas posebne milosti, ker bo
sv. oče podelil mnogo poseb¬
nih odpustkov in privilegi¬
jev vsem, ki se bodo svetega
leta udeležili.

Zadnje sveto leto se je ob¬
hajalo 1. 1933 v spomin na
19 stoletnico trpljenja, smrti
in vstajenja našega Gospo¬
da Jezusa Kristusa. Prvo
sveto leto v zgodovini Cer¬
kve se je obhajalo 1. 1300,
ko je papež Bonifacij VIII.
vladal Cerkev. Začetka se je
obhajalo sv. leto vsakih sto
let, zdaj se pa obhaja vsa¬
kih 25 let, razen če pride
kaka posebna obletnica, za
katero se spodobi, da se ob¬
haja sveto leto.

Sveto leto so obhajali že
Izraelci za časa Mojzesa in
sicer vsakih 50 let. To je bi¬
lo jubilejno leto, ko so se od¬
pustili vsi dolgovi in osvobo¬
jeni so bili vsi sužnji.

V katoliški Cerkvi se za¬
čenja sveto leto vedno na bo¬
žični predvečer, ko se odpro
tako zvana sveta vrata v ba¬
ziliki sv. Petra v Vatikanu.
Sv. oče trikrat potrka na ta
sveta vrata z zlatim kladi¬
vom in nato se vrata odpre¬
jo in nastopi sveto leto. Ob
koncu svetega leta se ta vra¬
ta zapečatijo.

Brezbožniku niso dovolili
odgovora. — Na radijski po¬
staji WHAM v mestu Ro¬
chester, N. Y., je imel govor
Very Rev. Ignatius Smith, O.

P. Martin, o.f.m.

P., profesor filozofije na ka¬
toliški univerzi v Washing-
tonu. Na ta govor je želel
dati odgovor neki ateist, Ar¬
thur Cromwell po imenu, to¬
da predsednik dotične radij¬
ske postaje mu je odrekel
prošnjo, češ da ne more biti
vprašanja, če je Bog ali če
ga ni. Velika večina poslu¬
šalcev, ki v Boga verujejo,
bi hudo zamerila, ako bi se
dalo brezbožniku priložnost
napadati vero v Boga, ko pa
o Bogu ni nobenega dvoma.

Omenjeni ateist je oče one
Mrs. Vashti McCollum, iz
mesta Champaign, 111., ki je
po vrhovnem sodišču v Wa-
shingtonu, D. C., dosegla to,
da je zdaj prepovedano uči¬
ti vero ali kake verske nau¬
ke otrokom v javnih ali ne¬
cerkvenih šolah.

Hčere sv. Frančiška asiš¬
kega. — Tu v Združenih dr¬
žavah Amerike je nad tride¬
set tisoč redovnih sester, ki
spadajo v red sv. Frančiška
asiškega. Te frančiškanske
sestre imajo vodstvo 1,954
šol, 224 bolnišnic in 393 dru¬
gih zavodov. Torej je res ču¬
dovito, koliko šolskih otrok,

AVE MARIA

koliko bolnikov pride pod
vpliv frančiškanskih sester.
Na celem svetu je čez 800,-
000 frančiškanskih sester,
kar je več kot imajo katere
druge redovne sestre.

Kot je vam znano, spada¬
jo v red sv. Frančiška tudi
slovenske šolske sestre na
Mt. Assisi tukaj v Lemontu.

Marija jim ljubša. — Nad
petsto ameriških mornar¬
jev je pred kratkim obiska¬
lo Marijino svetišče v Fatimi
na Portugalskem, kjer se je
Mati božja pred tridesetimi
leti prikazala. Imeli so na¬
men vrniti se v mesto Lisa-
bono, glavno mesto Portu¬
galske, da bi mogli ob pra¬
vem času videti bikoborbo,
ki je med Portugalci in
Španjci tako popularna. To¬
da se jim je tako dopadlo v
Fatimi, da so kar pozno tam
ostali in ni bilo več časa, da
bi šli gledat bikoborbo.

Verske razmere v Mehiki.
— V Mehiki ni danes prega¬
njanja, kakor ga je bilo tam
doli pred leti, toda ostanejo
še nekatere protiverske po¬
stave. Na primer, je katoli¬
čanom prepovedano imeti
javne procesije zunaj svojih
cerkva. Duhovniki in redov¬
nice morajo javno nastopati
brez svoje redovne obleke.
Katoliške šole so že dovolje¬
ne, a drugače je šolski sistem
socijalističen. Mehikanci kar
na tisoče le imenoma spada¬
jo v katoliško Cerkev, a ne
živijo po katoliški veri. Ven¬
dar je nekaj čudovitega, da
vedno pokličejo duhovnika,
kadar kdo nevarno zboli.

AVE MARIA

19

Prav za prav ne morejo
Mehikanci iti v cerkev ob
nedeljah, ker ni dovolj cer¬
kva. Tudi ne morejo pogosto
prejemati sv. zakramente,
ker ni dovolj duhovnikov. V
eno faro, na primer, spada
40 tisoč ljudi, ampak je sa¬
mo eden duhovnik, ki more
skrbeti zanje.

Predsednik Aleman se je
nekoč izjavil za protestanta,
da bi dopadel politikom
Združenih držav, a njegova
žena kakor tudi njegova ma¬
ti sta obe dobri katoličanki.

Verska “svoboda”. — Ko¬
munisti imajo svoje ideje
o verski svobodi, kaj namreč
ta svoboda pomeni in kaj
ne.

Ko so kitajski komunisti
zavzeli neko mesto v severni
Kitajski pretekle spomladi,
so ljudstvu naznanili, da so
duhovniki brez potrebe po¬
begnili iz mesta, zato ker
komunisti dovolijo versko
“svobodo”. Neki katoliški
katehist, ki je namreč kate¬
kizem učil, je bil preprosta
duša in je komunistom ver¬
jel. Zato je začel zvoniti, da
bi ljudstvo prišlo v cerkev.
Komaj je začel zvoniti, pa
so ga že zagrabili komunisti.
Povedali so mu, da z versko
svobodo niso dovoljeni “jav¬
ni praznoverski cerkveni ob¬
redi”. Aretirali so ga in v je¬
čo zaprli za dva tedna.

Dobrodušen kardinal. —
Angleški kardinal Griffin je
prišel v cerkev sv. Tomaža
v Londonu za sv. birmo.
Pred birmo je po navadi o-
troke izpraševal, da vidi, če
dobro znajo svoj katekizem.

Medtem pa je neki deklici
začela kri iz nosa teči in je
morala iti iz cerkve.

Ker je kri tekla na njeno
belo obleko, se je morala de¬
klica preobleči. Dobili so ji
hitro drugo obleko in je hi¬
tela nazaj v cerkev. Toda
prepozno je bilo, ker so se
obredi bili že začeli.

Deklica je žalostno gleda¬
la, ko so drugi otroci preje¬
mali sv. birmo. Po sv. obre¬
dih pa je kardinal Griffin
poslal po deklico, ki je pri¬
šla in povedala, da se zdaj
dobro počuti.

Kardinal je cele obrede
sv. birme zopet ponovil samo
za to deklico.

Skrben ruski oficir. — Iz
onih deželi, ki so jih Rusi
zasedli, navadno prihajajo
poročila, da so bile cerkve
zaprte in duhovniki, redov¬
niki in redovnice iz dežele
pregnani.

Po nekem poljskem du¬
hovniku pa pride poročilo,
da je neki ruski oficir ugra¬
bil nekega monsignora in ga
šiloma odvedel v pokrajino,
kjer ni bilo nobenega kato¬
liškega duhovnika, ki bi
stregel duševnim potrebam
ljudstva. Ta oficir je poprej
dobil vse, kar je potrebno
za sv. mašo in še vino je bil
pripravljen preskrbeti. “Sa¬
mo duhovnika ni,” je pove¬
dal monsignorju, ko ga je
peljal v svojem avtomobilu.
“Vi ste prvi, ki sem ga mo¬
gel najti.”

Monsignor je obljubil, da
bo preskrbel dotično pokra¬
jino s potrebnimi duhovniki,
ker je bil administrator tiste

pokrajine. Radi te obljube
ga je oficir izpustil.

Božji grob skoraj zadet.
— V Jeruzalemu je bomba
eksplodirala tik pred vratmi
slavne bazilike božjega gro¬
ba in sicer večer pred praz¬
nikom božjega groba, ki se
obhaja na 15. julija. Eksplo¬
zija je k sreči le malo škode
napravila baziliki. Nekate¬
ra okna so bila razbita, a
drugače ni bila bazilika po¬
škodovana.

Bombe so padle tudi blizu
Marijinega groba ob vrtu
Getzemani, toda brez po¬
škodbe grobu samemu. Dvo¬
rana zadnje večerje Kristu¬
sove pa je bila zadeta in po¬
škodovana.

Nazaj k Materi Cerkvi.—
Večkrat se sliši ali bere, da
je ta ali on protestantski mi¬
nister vstopil v katoliško
Cerkev. Najnovejše poročilo
prihaja iz mesta Los Ange¬
les, kjer sta dva episkopalca
sprejela katoliško vero in
zdaj se pripravljata na du¬
hovniški stan.

Eden izmed teh dveh,
John M. York po imenu, pra¬
vi, da je ena tretjina njego¬
ve protestantske fare vstopi¬
la v katoliško Cerkev, pre¬
den se je on tudi odločil za¬
njo. Vedno bolj in bolj je
gledal na katoliško Cerkev
kot na vzor in zgled v vseh
verskih stvareh, tako da je
kmalu skoraj nevede vero¬
val vse, kar veruje katoliška
Cerkev. Končno pa je videl,
da je nemogoče imeti kato¬
liško vero in obenem izostati
iz katoliške Cerkve.

20

AVE MARIA

S križem

in sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□

Spisal James K. Jamison

El

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

ŠESTNAJSTO POGLAVJE

IZ -  O je bil faktor zaloputnil vrata za
sabo, je pa dr. Oakes še naprej ne¬
premično upiral oči v misijonarja. Fa-
ther Baraga se ni premaknil od pulta
in poteze njegovega obraza so ostale kot
prej. Končno je dejal:

“Še zmerom sem edini duhovnik ob
Gornjem jezeru. Obširnost moje župni¬
je me nekam vznemirja.”

“Lahko si mislim,” je vljudno priki¬
mal dr. Oakes. “Father, dr. Borup vas
globoko spoštuje. In to tudi veste, da
mu je Ramsay Crooks izročil varstvo
nad vami, ko ste bili na prvi svoji poti
v La Pointe. Ko ste sam samcat na-
pravliali svoje dolge izlete na vse stra¬
ni iz La Pointa, smo bili vsi skupaj do¬
stikrat v velikih skrbeh za vas. Ni čud¬
no, če je dr. Borup zdaj ves iz sebe, ko

ste namignili, da se utegnete preseliti
od tod. Čakajte no, ravno imam s se¬
boj šop časopisov iz vzhodnih krajev
Amerike, ki opisujejo navdušenje nad
najdbami bakra. Se vam zdi, da bi vas
zanimali?”

Misijonar se je vljudno zahvalil in
stisnil časopise pod pazduho. Zvečer ti¬
stega dne, ko so bile vse druge naloge
opravljene, je razgrnil časopis za časo¬
pisom po mizi in čital.

V eni številki buffalskega časnika
“Morning Express” je našel objavlje¬
no pismo iz Copper Harbor ob Gornjem
jezeru. Čitalo se je tako:

“Dragi prijatelj: — Upošteval, da
sem silno nervozen. Prihajam od iska¬
nja rudnin. Bil sem preko neskončnih
gričev konglomerata, prepadov in pe¬
ščenca. In to v tej sibirski pokrajini

AVE MARIA

21

na koncu sveta. Skušaj razumeti, ka¬
ko ogromnega junaštva je treba, da se
odpovem vsemu, k čemur me vabi moje
telo, in se lotim izpolniti obljubo, ki sem
ti jo dal. Na koleno sem si položil za¬
boj, v katerem imam spravljeno puško,
in na njem pišem.

“To ti je čudaška dežela in kamen
spotike vsem, ki hočejo preustvariti
svet. Ko si malo ogledaš njen zemlje¬
pisni sestav, se ti zazdi kar verjetno, da
jo je zmetala skupaj neka druga roka,
ne tista, ki je naredila ostalo podnožje
Stvarnikovo. Loteva se te misel, da je
sam zlodej imel opraviti pri tej reči. Da
na kratko povem, to je mrzla in jalova
pokrajina ob jezeru ki je ogromno, pa
neotesano in hrupno. Severozapadnik
se dvigne na njem in prinaša silne ne¬
vihte iznenada kakor bi pihnil.

“Dežela je pusta, gola in divja. Zna¬
kov kake civilizacije ne najdeš, kveče-
mu stenice in žganje. Dežela umaza¬
nih srajc in dolgih brad. Vsako člove¬
ško bitje je kar moč divje in kmetavzar-
sko za pogled, da že skoraj vse meje pre¬
sega. Celo neki profesor se je bahal,
da si cele štiri tedne ni menjal srajce.
Kar se tiče tukajšnjih trgovcev, so take
vrste, da jim poznanje poštevanke ne
velja za potreben košček izobrazbe. Pra¬
vilno računanje po njihovih mislih ni
krščanska krepost

“Na drugi strani pa ni nobenega dvo¬
ma, da je ta pokrajina brezmejno bo¬
gata rudninskih zakladov. Karkoli si
o tem čital v časopisih, je vse popolno¬
ma res. In vendar bo devetnajst dvaj¬
setin vseh špekulacij klaverno propadlo.
Nadalje pomisli, da so oči smrtnikov
doslej videle šele prav majhen del teh
zemeljskih zakladov. Ko so pa še ti po¬
kriti s snežnimi zameti, in vrhu tega

prerasli z neprodirno hosto ceder, bo¬
rovcev in mecesnov. Samo človek, ki
vidi skozi zid, bo zmožen izslediti bo¬
gastvo te zemlje.

“Tisti, ki kopljejo rudo globoko v no¬
tranjosti te dežele, rabijo za izvažanje
izkopanin volovsko vprego. Seveda so
morali najprej utreti potrebna pota s
silnimi stroški. Seno plačujejo po 55
dolarjev za tono, vse ostalo je pa temu
primerno drago. Trave ne najdeš za
eno samo bilko na vsej neskončnosti te
dežele. Če bi se kak vol slučajno izgu¬
bil, je nedvomno smrti zapisan, razen
če bi se naučil jesti senco in mah.

“Vprašaš, koliko se razumejo naši
kopači na geologijo in mineralogijo.
O, takih, ki prilično ločijo kramp od ža¬
ge, ali pa vsaj mislijo, da poznajo oboj¬
no orodje, je nič manj ko črnih jagod.
Prevrneš kamen in že si naletel na no¬
ve. Pa vsak si lasti naslov kapitana,
kakor psički indijanskih babnic.”

Naslednje poročilo je Baraga čital v
časopisu iz Filadelfije:

“Zvezna vlada je zelo naklonjena
blaznemu tekmovanju, da se prične na
široki podlagi izkoriščanje bakrenih
zalog in drugih rudnin ob Gornjem je¬
zeru. Pogodba z Indijanci, ki so pre¬
pustili zemljo državi, so podpisali vlad¬
ni agentje z na j večjo naglico. Indijan¬
cem je ostalo nekaj zelo tesnih krajev,
med njimi, kot čujemo, je Keweenaw
Bay. Vladni agenti za rude so se na¬
stanili v Ontonagonu in Copper Har-
borju Iz teh svojih uradov izdajajo do¬
voljenja za kopanje rud vsem prihaja-
čem. Koliko sveta kdo dobi, to je odvis¬
no od njegove politične pomenljivosti.
Nekateri dobijo do devet kvadratnih
milj, drugi manj. Vse to pa navadno
ostane na papirju, zakaj mejnikov ni-

22

AVE MARIA

komur ne postavijo na njegovem svetu.
Nihče ne ve kaj bolj natanko, do kam
sega njemu odločeni svet. Prav tako
nihče nima pravega pojma, kakšna je
dežela bolj v notranjosti. Dr. Hough-
ton je v svojem poročilu, naslovljenem
na michigansko zakonodajno zbornico,
opisal te kraje precej suhoparno znan¬
stveno. Kljub temu je sprožil v javno¬
sti ogromno zanimanje in podjetni lju¬
dje so začeli prihajati na sever kakor
hudournik. Kot bi bili na pol blazni,
izpodrivajo drug drugega, in dandanes
je vsa ta gonja že kar histerična. Vsem
tem prihajačem je v mislih in krvi sa¬
mo ena reč — obogateti čez noč! To
vam je iskanja rud po teh od Boga po¬
zabljenih krajih, da se reče! Ljudje, ki
so bili tam gori in so se polagoma vrnili
v civiliziran svet, povedo dvoje. Dežela
je taka, da se Bog usmili. Človeku ne
more in ne more prirasti k srcu. Toda
— rudnin je v njej vsekako nič koliko!”

Časopis iz Detroita je pa imel dopis
nekega potnika, ki se je takole čital:

“Na desnem bregu reke, prav blizu
njenega ustja, so očistili sveta za dva
ali tri akre. Ta poseka je vsa pokrita
s šotori iskalcev rud. Samo dvoje po¬
slopij je med šotori. Koča Jima Paula
in uradniška hiša vladnih agentov. Na
reki vidiš brez števila čolnov, ki se po
njih prepeljavajo tujci. Semkaj priha¬
jajo na oddih in da se založijo s potreb¬
ščinami, nato pa spet brž v gozdove. To
je silno pisana družba. Stari stezosled¬
ci, Francozi, polkrvni Indijanci. Res¬
nično, podjetni in žilavi ljudje so to!
Klobuki so jim povešeni globoko na če¬
lo, srajce so jim iz flanela, noge jim po¬
krivajo mokasini. Hlače imajo obrob¬
ljene z železnimi našivi, las si nihče ne
češe. Vročine, mraza, gladu, moče,

utrujenosti — ničesar takega jih ni
strah. Ko so preživeli v gozdovih neko
mero časa, so mnogi kar podivjali. Če
jih srečaš kje tam zunaj, ne pričakuj
preveč prijaznega pozdrava! Najdejo
seveda dovolj časa in prilike za popiva¬
nje, krokanje, igranje za denar, prete¬
pe in podobno. Sploh je življenje na
granici polno vseh mogočih nerodnosti
in nerednosti.”

Takih in enakih dopisov o iskanju
bakra je našel Baraga še v drugih čas¬
nikih, ki so ležali pred njim. Ko je od¬
ložil zadnjega, je upihnil svečo in obse¬
del v temi s polno glavo vrvečih misli.
Utrjevalo se mu je v srcu prepričanje,
ki ga je bilo obšlo že takrat, ko se je raz-
govarjal z dr. Houghtonom. To se pra¬
vi, da mora ustanoviti indijansko na¬
selbino nekje v primernem središču in
jo mora postaviti na lastne noge do ta¬
ke mere, da se bo iz lastne moči lahko
postavila v bran silnemu pritisku novih
časov. Dvoje največjih indijanskih na¬
selbin je dobro poznal: Sault Ste. Ma¬
rie in La Pointe. Toda prva je bila
predaleč proti vzhodu, druga predaleč
proti zapadu. Če misli še nadalje biti
za župnika vsem pokrajinam ob Gor¬
njem jezeru, se mora naseliti v nekem
središču. Bolj in bolj se mu je zdelo,
da se ho tak primeren kraj našel ob ve¬
likem zalivu na južni obali Gornjega je¬
zera, nekako na sredi med vzhodom in
zapadom.

Postalo mu je popolnoma jasno, da je
selitev neizogibna. Mislil je nanjo z
mešanimi čustvi. Z ene strani ga je ve¬
selila, z druge zopet ne. La Pointe je
bil prijeten kraj in doslej njegov edini
dom. Pa saj bo tu pa tam lahko prišel
nazaj pogledat in se kraju ne bo popol¬
noma odtujil. In pa — ali bi se ne do-

AVE MARIA

23

bil kje še kak duhovnik, ki bi prišel k
Gornjemu jezeru? Mislil je in mislil.
Na vsak način, vsaj poskusiti bo treba,
da koga dobi. V zadevi denarja — pač,
tega bo potreboval kar precej, če hoče
ustanoviti novo misijonsko postojanko.
Pa saj lahko prosi Leopoldinsko Druž¬
bo na Dunaju, da mu priskoči na po¬
moč, kot že tolikokrat

Počasi in zelo premišljeno bo treba
na delo, je sklenil sam pri sebi. Ko bodo
pismene prošnje odšle na pošto, se bo
lotil načrta za novo cerkev v La Pointu.
Ta se mora postaviti, preden misijonar
odide. Nova cerkev mora biti večja od
sedanje, bolj močno zgrajena in bliže
“trdnjavi”. Sedanja stoji preveč na
samoti, kar je po eni strani ugodno, po
drugi pa tudi ne. To ga je učila bridka
skušnja. Svoj čas se je bal tekme z zu¬
nanjim svetom, zdaj se mu pa zdi, da
je ta bojazen minila. Morda je dose¬
danje življenje postavilo bolj in bolj na
lastne onge? Saj se je odločil za pre¬
selitev proti vzhodu, kjer bo živel tik ob
na novo odprtih rudnikih in ob robu sil¬
no živahnega vrvenja. In kar nič bo¬
jazni ni v njegovem srcu! Seveda,
prav prijetno bi bilo, če bi ostal tu in se
gibal še nadalje v mejah umirjenih in
ustaljenih navad. Faktor je ves iz se¬
be, odkar se je zavedel, da Baraga ne
misli ostati in stopati po utrtih stezah.
Misijonar se je v srcu znova uprl fak¬
torju in je zaključil svoje razmišljanje
z močnim sklepom:

“Novi čas zahteva svoje in jaz moram
biti kos tem zahtevam!”

Mislite na to, da ni nobena pridiga učin¬
kovitejša kakor dober vzgled. — Sv. Janez
Don Bosco

RADODARNI SKOPUH

“Tamle živi neki skopuh,” tako so ljudje
govorili.

Hiša je bila malo bolj daleč od glavne
ceste. Lepa trata se je raztegovala pred
hišo. Na več krajih so se videle gredice z
lepimi cvetlicami. Hiša je bila sama na se¬
bi po stari modi sezidana, dasi je bilo
ospredje bolj moderno.

Malo pregosposka je ta hiša za skopu¬
ha, si je vsak mislil. No, pa saj ni v svoji
hiši že veliko let živel dotični skopuh, je
znal povedati župnik bližnje cerkve.

Malo čudno se vse to sliši. Pa dajmo po¬
slušati zgodbo tega skopuha.

Pred tridesetimi leti je bila ona hiša
last očeta tega skopuha. Ni bil prav za
prav bogat človek, vendar je imel vsega
dovolj. Imel je vse čednosti, ki bi jih člo¬
vek smel pričakovati v očetu — bil je do¬
ber mož, zvest svojim verskim dolžnostim,
radodaren in je užival velik ugled pri vseh.

Ni bilo torej nič čudnega, če je njegov
sin — o katerem se piše ta kratka povest—,
njegov edini sin, imel visoke lastnosti na
duši in telesu. Prijatelji in znanci so bili
ponosni na to, da je on za ženo vzel mla¬
denko, ki so jo vsi spoštovali in ljubili. Oče
ni živel, da bi bil navzoč pri poroki.

Veliko srečo sta uživala ta dva v zakon¬
skem življenju — toda ne dolgo. Po štirih
letih je žena umrla in pustila moža same¬
ga z dveletnim sinčkom.

Dasiravno je bil mož zelo potrt po smrti
svoje žene, mu je dajalo neizmerno vese¬
lje to, da ima izvrstnega sina, ki kaže ve¬
liko upanje za bodočnost. Za učiteljico je
imel sinček svojo staro teto. Vsak večer,
ko se je oče domov povrnil od dela, je nje¬
gov sin prihitel njemu naproti.

Neki večer pa ni bilo sina videti, ko se
je oče bližal domači hiši; bil je nekoliko
bolan in je moral v posteljo. Zdravnika je
moral oče poklicati. Vendar se je fantkov
položaj vedno shujšal. Približno en teden
se je sin s smrtjo boril in končno je zgubil.

24

AVE MARIA

Vsa ljubezen in skrb očetova, vsa pomoč
zdravnikova je bila zastonj.

Žalost moževa je bila neizmerna ob smr¬
ti svoje žene, toda smrt sinova ga je popol¬
noma potrla. Postal je samotarski; živel
je čisto sam zase in žaloval.

Dva meseca pozneje je ta mož hišo in
posestvo drugim v najem dal in šel je živet
v drugo hišo, kjer je imel samo majhno so¬
bo. Delal je zvesto vsaki dan, hodil je
redno v cerkev, a drugače je ostal skoraj
popolnoma v samoti. Tako je živel kakih
dvajset let. Kaj je delal s svojim denar¬
jem, ni noben vedel. Sčasoma so ljudje
rekli, da je on skopuh. Ce je pa on to sli¬
šal reči o sebi, ni prav nič zameril.

Mož je bil precej tih in na videz nekam
zamišljen. Ko je z drugimi govoril, se je
na njegovem licu spoznal nekak, bi rekel,
žalosten smehljaj, kakor da bi se v njegovi
duši mešali žalost in sreča. Le redkokdaj
se je ustavil in se nekoliko pomenkoval z
drugimi, a bil je prijazen ob takem sluča¬
ju. Enkrat na mesec je šel v farovž, go¬
tovo za spoved — saj je bil malo gluh —
in drugo jutro je prejel sv. obhajilo.

Pred dvema letoma je umrl. To je bilo v
nedeljo zjutraj, ko je bil domov prišel od
sv. maše, pri kateri je prejel sv. obhajilo.
Vsi so mislili, da bo zapustil veliko denar¬
ja ničvrednemu nečaku in neki stari teti.
Saj bi bilo nespametno temu nečaku toliko
denarja zapustiti, teti pa ni bil denar po¬
treben, tako so ljudje govorili.

Ko so pa ljudje izvedeli, koliko je ta
“skopuh” zapustil, so ostrmeli — nič ni za¬
pustil, čisto nič. Bil je ob smrti brez vsega
denarja in imetja. Samo to so našli v nje¬
govi sobi, da je imel majhno beležnico, v
kateri je spravljal neke izrezke iz časopi¬
sov in nabožnih listov: izrezke o ljubezni
božji, o samozatajevanju, o molitvi. In na
nekem mestu so bile zapisane besede:
“Ljubil bom Boga iz vse svoje duše in iz
vsega srca, in radi njega bom dal vse.”

Eden izrezek je bil tole: V Marseille-ju
na Francoskem je živel mož po imenu
Guyot. Pridobil si je zelo veliko bogastvo
po pridnem, neprestanem delu in strogem

življenju. Njegovi sosedje so ga imeli za
skopuha. Večkrat so mu govorili Žale be¬
sede in fantje so celo kamne lučali vanj.
Ko je umrl, je ves svoj denar zapustil ne¬
kemu visokemu namenu. Videl je, da me¬
ščani težko dobivajo vodo v Marseille-ju in
se je torej celo življenje trudil, da bi toliko
prislužil, da bi se za mesto zgradil potre¬
ben vodovod.

Drugi* izrezek je imel povedati o nekem
možu v Indiji, ki se je celo življenje zata¬
jeval in delal za to, da bi mogel svojemu
rojstnemu mestu sezidati cerkev.

Na nedeljo po pogrebu našega “skopu¬
ha” je župnik govoril o njem pri zadnji sv.
maši, ko je navadno največ ljudi v cerkvi.
“Ni treba, da vam povem zgodbo njegove¬
ga življenja,” je župnik rekel. “Vendar je
nekaj, kar vam moram povedati, da se po¬
kojnemu izkaže pravica. Kakih dvajset
let je ta moderni skopuh (župnik je za en
hip obstal pri tej besedi) živel v popolnem
samozatajevanju. On ni zgradil nobenega
vodovoda, ne cerkve sezidal. Pred dvaj¬
setimi leti je sklenil, da mora v svetu ostati,
ampak da bo popolno sledil Gospodu na
poti zatajevanja in da bo vse dal ubogim.
Enkrat na mesec, v soboto zvečer, je pri¬
nesel meni vse, kar je mogel, in mi je vsaki-
krat rekel, da naj razdelim med uboge.
Rekel je, da bo s tem zasigurano njegovo
večno zveličanje in da bo tako gotovo zo¬
pet enkrat združen s svojo ženo in s svojim
sinom v večni božji pričujočnosti.”

Tako je govoril župnik o “radodarnem
skopuhu”.

Sv. Frančišek asiški bi bil ljubil tega sko¬
puha s posebno ljubeznijo.

Poslovenil p. Mariin, o.f.m.

Kakor jutranja zarja vedno svetlejša
prihaja, tako je Marija rastla v vsaki po¬
polnosti, in nobeno pero ne more popisati,
kako so vsaki dan njene čednosti, njena
ponižnost, njena molčečnost, njeno zataje¬
vanje in krotkost svetlejše prihajale. —

Sv. Alfonz Ligvori

25

AVE MARIA

Ta panj mu je kakor termo¬
meter, ki kaže, če čebelice
dobro prinašajo sladki med
tudi v drugih panjih.

•

Gotovo bi se vsi zanimali,
kako in kdaj je Father John
začel čebelariti. O tem vam
zna on na dolgo in široko po¬
vedati. Torej vam tukaj na
kratko razložimo.

Pred nekako 40 leti je bil
Father John prestavljen s

Kakor že veste, bo 5. sep¬
tembra tukaj letni medeni
piknik, h kateremu ste vsi
prav prisrčno povabljeni od
blizu in daleč. Prav posebno
pa vas vabi naš dolgoletni
čebelar, Father John Ferlin,
ki pravi, da še nikoli v svo¬
jem življenju ni imel vsega
tako dobro in lepo urejene¬
ga pri svojih čebelah, kakor
ima letos. Prepričan je, da
je dobri Bog po priprošnji
sv. Ambroža, patrona čebe¬
larjev, posebno blagoslovil
trud čebelic letos.

Father John ima vse sku¬
paj 46 familij čebel. Ima tu¬
di opazovalni panj s šipami,
skozi katere lahko opazuje

sv. Gore pri Gorici v Pazin v
Istri, kjer je bil takrat na¬
stanjen tudi pokojni p. Al¬
fonz, večletni voditelj novin¬
cev in vzoren redovnik. Ne¬
kega dne jih obišče iz Golo-
gorice župnik Žvaček, po ro¬
du Čeh. Med razgovorom s
tem župnikom, je p. Alfonz
vzkliknil: “Čebelice! Čebe¬
lice bi bilo dobro imeti!”
Župnik Žvaček pa je imel
precej čebel doma. Da torej
ustreže želji p. Alfonza, je
ta župnik po svojem Cerkve¬
niku poslal kmalu nato en
panj čebel dunajske mere.
Father John je prevzel oskr¬
bo teh čebel in to je bil za¬
četek njegovega dolgega živ¬
ljenja s čebelami.

čebele, ko delajo v panju.

Father John pa ni bil za¬
dovoljen s samo enim pa¬
njem; hotel jih je imeti več.
Ko je v Sloveniji dobro zna¬
ni čebelar uvedel novo vrsto
panj, ki se imenuje Žnidar¬
šičev panj, je Father John
enega naročil za vzorec in si
jih potem enajst takih kar
sam naredil. Imel je torej
dvanajst panjev čebel, s ka¬
terimi je čebelaril do leta
1920.

L. 1920 je bil Father John
prestavljen zopet na sv. Go-

26

AVE MARIA

ro, kjer je bil poprej. Tedaj
so bile na si’. Gori same raz¬
valine, ki jih je naredila pr¬
va svetovna vojna. S seboj
je vzel čebele, ki so se pelja¬
le na istem vlaku kot on sko¬
zi Trst v Gorico. Začasno se
je Father John naselil na
Kostanjevici pri Gorici, ker
so bile na sv. Gori take raz¬
valine. Kmalu je s pomočjo
Kandida Grmeka pripravil
za silo stanovanje na sv. Go¬
ri in je pripeljal gori dva pa¬
nja svojih čebel. Drugih de¬
set panjev pa je prodal ne¬
kemu Goričanu. Imel je za
družbo čebelice, ko je z Gr¬
mekom čistil sv. Goro od raz¬
valin in pripravljal prostor
za novo prekrasno baziliko
Mariji na čast, za katero ima
največje zasluge on sam.

Goriški nadškof - Sedej
Borgia, ki je večkrat prišel
na sv. Goro pogledat, kako
napreduje delo, je videl, ka¬
ko neumorno in uspešno de¬
la Father John, in je zato
vzkliknil: “Sama Marija je
Vas poklicala na sv. Goro!”
Ko dobiva Father John pis¬
ma od svojih prijateljev s
sv. Gore, zapišejo: “Vaša sv.
Gora.”

Ko so leta 1924 italijanski
redovniki zavzeli baziliko in
samostan na sv. Gori, je mo¬
ral Father John kraj zapu¬
stiti in se podati v Ljubljano.
Ona dva panja čebel, ki jih
je imel na sv. Gori, je izročil
veleč, g. Alojziju Filipiču,
župniku v Grgarju pod sv.
Goro, kjer je bila rojena de¬
klica Uršula Ferligojnica,
kateri se je bila Marija pri¬
kazala na Gori, ko je pasla
ovce.

Ne dolgo zatem je dobil
Father John pismo iz Ame¬
rike od p. Hugona Brena, ki
ga je povabljal v Lemont.
Father John se je hitro od¬
zval temu povabilu, a je po¬
prej pismeno Fathra Hugo¬
na vprašal, če je Lemont do¬
ber kraj za čebele; dobil je
odgovor, da je. Kupil je to¬
rej Father John dve kralji-
ci-čebelici od svetovno slove¬
čega čebelarja Jana Strgar¬
ja, čigar pismo ste pred ne¬
kaj meseci na Zapečku brali.

V družbi teh dveh čebelic
je Father John prišel v A-
meriko. Drugače pa že veste,
da je imel on še boljšo druž¬
bo na popotovanju, namreč
sliko ali podobo Marije Po¬
magaj, ki jo imamo tu v naši
kapelici v Lemontu. Ko je
prišel Father John v Lemont,
mu je Father Kazimir kupil
dva panja čebel brez kraljic.
Svoji dve kranjski kraljici
je dodal ameriškim čebelam,
ki so ju lepo sprejele. In ta¬
ko je Father John začel če-
belariti tu v Lemontu. Pri¬
hodnje leto bo 25 let, odkar
je začel tukaj.

Začetka se ni mogel Fa¬
ther John veliko brigati za
čebele, ker je imel vsak dan
kramp in lopato v roki. S p.
Hugonom in pokojnim p. Be-
nignom je bil Father John
pijonir tukaj v Lemontu in je
moral delati kakor kak misi¬
jonar, ki pride v nov kraj.
Kakih 15 let je imel čebele v
ameriških panjih, ki pa se
mu niso dopadli. Neki mlad
mizar v So. Chicagi mu je za
časa depresije naredil 26 že
omenjenih Žnidaršičevih pa¬
njev, ki pa tudi niso bili po

vsem povoljni. Radi tega je
Father John skoraj pustil
čebelarjenje.

Kakor on pravi, mu je
Bog dal, da je začel misliti
na nov sistem, kako bi nam¬
reč prilagodil Žnidaršičev
okvirec ameriškemu panju,
in prišel je do sijajnega u-
speha. O tem novem sistemu
je bilo leta 1942 na dolgo in
široko popisano v največjem
ameriškem čebelarskem me¬
sečniku in zraven so bile do¬
dane tudi slike. Dopis so
mnogi z velikim zanimanjem
čitali, kar spričujejo števil¬
na pisma, ki jih je do sedaj
prejel Father John. Mnogo
svojih panjev in okvircev je
Father John že tudi prodal.

•

Zdaj pa z velikim vese¬
ljem oznanjamo, da bo za
medeni piknik sem prišel
prevzvišeni škof dr. Grego¬
rij Rožman. Ko se to piše,
smo ravnokar dobili od nje¬
ga telegram iz Clevelanda in
je nam sporočil, da pride za
medeni piknik. Med sv. ma¬
šo, ki bo pri groti ob enaj¬
stih, bo prevzvišeni imel pri¬
digo.

•

Ker ravno govorimo o ško¬
fu Rožmanu, hočemo pove¬
dati, da je on že trikrat nas
tukaj v Lemontu osrečil s
svojimi obiski in sicer ob pri¬
liki svojega obiska v Jolietu
za Jednotin dan. Enkrat je
bil pri nas za večerjo in dru¬
gič je čez noč pri nas ostal
in drugo jutro daroval sv.
mašo pri častitih slovenskih
sestrah na gričku Mt. Assisi.

Zelo ponosni smo na to,
da je nas prevzvišeni tako

AVE MARIA

27

V imenu lista AVE MARIA in vseh naročnikov

Prevzvišeni! Kar prav se nam zdi, da
zgodaj v mesecu juliju še nismo vedeli
za Vaš prihod med nas. Zato Vas nismo
mogli pozdraviti v avgustovi številki. Če
bi bili mogli to napraviti, bi Vas bili pač
zagotovili v našem lastnem imenu in v
imenu naših naročnikov, da ste nam nad
vse dobrodošli.

Ali naj Vam danes to povemo? Ni tre¬
ba ! Med tem ste že bili marsikje med na¬
šim ljudstvom, kakor tudi pri nas, in ste
se osebno prepričali o tem, kar bi Vam
bili mi povedali. Pa je osebno doživetje
tisočkrat več vredno kot še tako posre¬
čena napoved.

Zato samo še to: Bog daj, da bi se ves
čas svojega bivanja med nami dobro po¬
čutili, zlasti pa, da bi mogli veliko dobre¬
ga storiti za božjo čast in za zveličanje
vdanih Vam rojakov, ki vidijo v Vas od
Boga poslanega višjega Pastirja.

Molitev tisočev, ki jim je draga naša
Ave Maria, naj hodi z Vami po vseh Va¬
ših potih!

ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN

počastil s svojimi prijaznimi
obiski. Zadnjič smo ga ime¬
li za gosta tukaj pred trinaj¬
stimi leti, ko smo še v starem
samostanu živeli. Takrat ni
imel onih sivih las, ki jih ima
danes.

O udeležbi škofa Rožma¬
na pri romanju zveze oltar¬
nih društev iz Clevelanda na
15. avgusta bo pa treba v
oktobrovi številki pisati.

•

Romanje slovenske ženske

zveze na 18. julija je zopet
sijajno izpadlo. Udeležba je
bila zelo velika, mogoče do¬
slej še največja. Vidi se, da
so naše dobre Slovenke zelo
navdušene za to božjo pot k
Mariji Pomagaj, ker se vsa¬
ko leto v tako velikem števi¬
lu odzovejo povabilu na ro¬
manje. Iz naše strani rečeno
pa so vedno zelo dobrodošle.

Za to romanje so prve pri¬
šle ženske iz Pueblo, Colo.,
in sicer dan poprej predpol¬

dne. Takoj so se podale v
našo kapelo, ko smo ravno
brevir molili, in so se Bogu
in Mariji zahvalile za srečno
pot iz daljne Colorade. Štiri¬
najst teh žensk je bilo. Po¬
poldne ob pol petih so moli¬
le križev pot pri zunanjem
križevem potu naših sloven¬
skih sester. Na poti tja so pa
molile rožni venec in tam pri
sesterski groti so živahno in
navdušeno prepevale razne
Marijine pesmi.

28

AVE MARIA

Ob osmih zvečer (v sobo¬
to, 17. julija), ko je bil že
prišel bus tudi iz Clevelan¬
da, so bile pobožnosti v cer¬
kvi. Father Alojzij je spre¬
govoril par besedi v pozdrav
in nato je sledilo petje Ma¬
rijinih litanij in blagoslov z
Najsvetejšim.

V nedeljo zjutraj je do¬
spel zgodaj bus iz Indiana¬
polis s 37 rojaki. Nato je ob
sedmih daroval peto sv. ma¬
šo Father Kazimir in po ma¬
ši je pridigal. Ob enajstih je
bila peta sv. maša pri groti
in daroval jo je Father Ka-
list, ki je tudi pridigal med
mašo. Po maši je bil blago¬
slov z Najsvetejšim. Med sv.
mašo je petje podajal pev¬
ski zbor ženske zveze iz fa¬
re sv. Stefana v Chicagi.

V nedeljo zvečer je bila
krasna procesija s svečami
od samostana do grote in o-
koli jezerca. Med procesijo
se je molil rožni venec, na
kar je sledilo petje Mariji¬
nih litanij. Petje sta vodila
Father Andrej, lemontski
gvardijan, in Father Kalist.

Lahko tukaj omenimo, da
je prišlo več busov iz raznih
krajev, namreč iz Chicage,
Clevelanda, Indianapolis,
Milwaukee, West Allis, La
Salle.

Romarice iz Pueblo, Colo.,
so ostale še par dni po nede¬
lji in so šle domov potem v
manjših skupinah. V pone¬
deljek je nekatere izmed
njih v Chicago peljal Mr. Jo¬
seph Zorko iz Chicage, da
so si lahko ogledale ono ve¬
liko mesto. Tako je bil on
ves dan “blažen med žena-
mi •

Obiskovalcev je bilo toli¬
ko, da jih ni mogoče vseh o-
meniti imenoma. Med temi
so bili tudi nekateri višje go¬
spodje. Med temi so bili sle¬
deči: Rev. Julij Slapšak iz
fare sv. Lovrenca v Clevelan¬
du, ki je škofa Rožmana
spremljal; Rev. Lojze Rup¬
nik, slovenski misijonar iz
Kitajske; Rev. John Jenko,
kaplan pri fari sv. Lucije v
New Yorku; Rev. J. Blažič,
župnik v mestu Uniontown,
Pa.

Bili so pri nas ali samo za
kratek obisk ali pa več dni
tudi sledeči: Mrs. Elizabeth
Onich, Milwaukee; družina
Joh n v  Lokar, Cleveland, ki so
bili na poti v Minnesoto;
Mrs. Brancel in hči, Cleve¬
land; Mrs. Zelko, Cleveland;
družina Shircel, Sheboygan,
Wis.; družina Louis Perme,
Euclid, O.; Mr. Mrs. Charley
Bobnar in sestra od Mrs.
Bobnar, vsi iz Clevelanda,
sorodniki preč. Fathra Bene¬
dikta; Ludwig Prost, nečak
brata Timoteja, Cleveland;
Ronald in Donald Daničič,
bratranca brata Timoteja, iz
Maple Heights, O.; Mrs.
Križman, mati Albine No¬
vak, predsednice Ženske
zveze, in Albine hčerka Glo-
ria, iz Clevelanda; Mr. Mrs.
Joseph Zorko, Chicago;
Mrs. Petrovič, Chicago; Mr.
Mrs. Jalovec, Argo, 111.; Mr.
Medic, oče Fathra Alojzija
in Charlesa, Chicago; Mr.
John Germ in hči Lillian,
Pueblo, Colo.; Mary Pluth,
Lorain, O.; Mr. Pasdertz,
Cleveland; Anton Grdina,
Cleveland; Mrs. Mary Hoče¬
var, mati našega brata Ro¬

berta, Euclid, O.; in drugih,
katerih imen nimamo pri ro¬
ki.

Mnogi izmed omenjenih
so pomagali pri raznih stva¬
reh, posebno ob času roma¬
nja Ženske zveze. Za roma¬
nje so stregle sledeče: Mrs.
Čemažar, Mrs. J.  Zorko,
Mrs. J. Petrovič, Mrs. Stan-
ley Kozek — vse iz Chicage;
Mrs. Ambrož in Mrs. Nasen-
beny, iz Jolieta; Mrs. Jalo¬
vec, Argo, 111.; in Mrs. Hoge,
ki kar celo poletje stanuje
tukaj pri nas in veliko po¬
maga. Vsem tem in tudi
onim, ki niso omenjeni, naj
Bog tisočero povrne.

•

Zdaj je že splošno znano,
da se je k nam iz starega
kraja vrnil Father Odilo
Hajnšek, o.f.m., ki je svoj
čas veliko misijonaril med
Slovenci tu v Ameriki. Pri¬
šel je julija meseca, ravno
ko je šla avgustova številka
tega lista na tisk, in je bilo
torej prepozno kaj omeniti
v oni številki.

Zdaj pa v imenu vseh nje¬
govih številnih prijateljev v
Ameriki mu voščimo prisr¬
čen: Dobrodošli!

—Samostanski firbec

Pravilo

Ljubimo dobre, tolažimo
žalostne, pomagajmo slabot¬
nim, bežimo pred zlobnimi,
a ne sovražimo nikogar. Tru¬
dimo se, da bi postali popol¬
ni, delajmo vsako delo na¬
tančno in pravilno, ne živi¬
mo zase, temveč za druge in
za vsak uspeh se zahvalimo'
ljubemu Bogu.

A V E MARIA

29

WALKERVILLE, MONT. — Piše Mary
Kotze: Častiti očetje frančiškani! Tukaj
Vam zopet pošiljam naročnino za Ave Ma¬
ria in sicer eno novo naročnico, Mrs. Agnes
Grahek, Butte, Mont. Prosim, ji pošljite za
avgust mesec. Tri dni nazaj sem Vam po¬
slala novo naročnico Mrs. Funk.

BANGKOK, SIAM (v Aziji). — Piše Jo¬
žef Bevc, redovnik: Častiti patri! Sem pre¬
jel Ave Maria, z njo tudi Koledar in še na-
prošeni izvod knjižice o nadškofu Stepina-
cu, ki sedaj kroži po našem misijonu ter
stori dosti dobrega. Poslali ste mi tudi
knjižico o Frideriku Baragi. Iskren Bog
plačaj!

Slišijo se čudne stvari in mene je že kar
strah, da bom zopet ostal sam tako daleč
med tujci. Namreč grozi tretja svetovna
vojna. Ali molimo dosti, če je božja volja,
da odvrne to šibo od že tako izbičanega
sveta. Sicer pa ne naša volja ampak nje¬
gova. Ah, kako je lepo biti redovnik in
vse to videti z nadnaravnim očesom. Vse
pride od Boga in ni ga križa in težave, da
ne bi bilo v dobrobit dušam.

Meni gre po starem. Samo sedaj je tu
močno vroče in pri vsakem malem delu se
snoji, da je veselje. Tukaj smo imeli pred

VEČNI POPOTNIK

Brat Antonin se bo ta mesec začel pote¬
pati po državah MINNESOTA, WISCON-
SIN in MICHIGAN in bo naročnine pobiral.
Naj bo njegov obisk pri vas vseh prijazen
in gostoljuben.

kratkim tri nove maše naših treh domači¬
nov, ki so duhovniki in ne redovniki, nam¬
reč svetni duhovniki. Molimo, da bodo pač
mogli dosti dobrega storiti med svojimi ro¬
jaki. Tukajšnji seminari obstoji nad 15
let in ima pač še malo posvečenih duhovni¬
kov, samo sedem. Poklici niso prepogosti in
še ti ne stalni.

Še enkrat Bog plačaj in se spominjajte
mene, Vam vedno hvaležnega.

EUCLID, O. — Piše Helena Somrak:
Častiti očetje! Pošiljam Vam 12 glasnikov
Presv. Jezusovega od leta 1939. Morda jih
bom še kaj dobila, če Vam morejo kaj ko¬
ristiti. Je res lepo branje notri.

Ave Maria je zelo lepa in Kramljanje
na zapečku tudi. Moje pismo je tudi bilo
notri. Hvala Vam, ker ste tako uredili.

BARBERTON, O. — Piše Jennie Škerl,
zastopnica: Častiti gospod urednik Ave
Marije in vsi gospodje frančiškani v Le-
montu! Pošljem Vam za naročnino Ave
Maria, za sedem starih naročnikov, enega
pa novega. Rada bi Vam dobila več novih,
pa sem šla malo okoli, pa ima vsak svoj iz¬
govor. Eni pravijo, da nimajo denarja, dru¬
gi da ne berejo radi, samo kvoderček na
mesec pride. Tak prelepi list, kakor je Ave
Maria, bi moral biti v vsaki hiši, kjer slo¬
vensko berejo. Prav žalostna sem bila, ko
se tako izgovarjajo.

Bom še šla malo okoli, da bi vsaj nado¬
mestila tiste članice, ki so umrle, z novimi
članicami.

30

A VE MARIA

GRAZ, AVSTRIJA. — Piše Erik Kova¬
čič, akademik-begunec: Prečastiti gospod
pater! Odkrito Vam moram povedati, da
mi je bila Ave Maria kot svetel žarek v te¬
mi vsakdanjega bednega življenja, bila mi
je kot nek spomin na one dni, ko smo do¬
ma prebirali dobre časopise. Toda danes
mi je slovenski verski list še več. V teh
dneh najhujše bede mi je v lakoti in po¬
manjkanju prava tolažba in upanje, veselo
upanje na lepše dni.

Kako tolažljiva je zavest biti katoličan!
Saj smo to tudi doma vedeli, a v dneh, ko
nas je ves svet zapustil in pozabil, čutimo

j PET DOLARSKI KLUB
; ;  za one, ki darujejo pet dolarjev,
j ali več za

Baragov Romarski Dom

;= Pretekli mesec so se pridružili temu
•: klubu sledeči:

•1 HELEN MIKLAVČIČ, Cleveland, O.
: JOSEPH MIHELICH, Hines, 111.

5 ANTON SHIRCEL Sr., Shebovgan, Wis.

Š MR. MRS. CARL SHIRCEL, Sheboygan, Wis
c MR, MRS. ANT. CASL, Sheboygan, Wis.

•: MIHAELA PRINCE, Pueblo, Colo.

j MARY STRUMBEL, Pueblo, Colo.

? FRANCES VOLK, Pueblo, Colo.

j MARY KVAS, Denver, Colo.

? MARY LESAR, Denver, Colo.

> MARY FLORIJAN, Wesi Allis, Wis.

i JEKNIE GERBECK, Indianapolis, Ind.

< LOZAR PADVANOVICH, Chicago, 111.

< MARY KOCMAN, Pueblo, Colo.

< MARY HROVAT, La Salle, 111.
: MRS. J. ROGEL, La Salle, III.

< JOHN TURNER, Chicago, III.

< JOSEPHINE REPUS, West Allis, Wis.

? ROSE KAPLAN, Pueblo, Colo.

> JOHANA STARCER, Pueblo, Colo.

j ANTHONY ORAŽEM, Cleveland, O.

i MARY KOZEL, Oglesby, 111.

? FRANCES BRANCELJ, Cleveland, O.

i MR. MRS. LOUIS PERME, Euclid, O.

= CHARLES BOBNAR, Cleveland, O.

i N. N.

= FRANCES SUHADOLNIK, Cleveland, O.

! JOHN GERM, Pueblo, Colo.

! AGNES & ANNA GALE, Cleveland, O.

j N. N.

: ANTON GRDINA, Cleveland, O.

vesoljnost Cerkve vse bolj. Saj tam onkraj
oceana čutijo katoličani z nami, imajo iste
ideale in iste cilje : delovati za reševanje
duš, pridobivati duše za Kristusa.

Materialist ne bi mogel verjeti v to du¬
hovno tolažbo, ki je človeku tudi v najtež¬
jih dneh pomanjkanja v vzpodbudo. Zato
se Vam ne moreni dovolj zahvaliti za Vaše
pismo in Vašo naklonjenost, da mi pošilja?
te Vaš list. Ne morem se Vam drugače od¬
dolžiti, kot da se v molitvah in žrtvah vsak¬
danjega življenja spominjam vseh roja¬
kov v Ameriki, ki čitajo Vaš list, in prosim
Boga, naj jim da svoj blagoslov.

LJUBLJANA, SLOVENIJA. — Piše p. Sa-
lezij Glavnik, o.f.m.: Dragi Lojze! Kadar
grem skozi mestni park, se spomnim le-
montskega parka ob jezercu na hribčku.
Kako rad sem se vozil s čolnom ali pa ob
prostem času delal načrte za bodočnost!

Kako se imate? Ali Fathra Johna ne mi¬
ka na Sv. Goro? Pozdravljeni vsi skupaj.
Tukaj je mnogo dela.

BESSEMER, PA. — Piše Jakob Lesko-
vitz: Dragi očetje frančiškani! Kakor ste
zdavnaj omenili, da boste dali tiskati sv.
pismo, in kakor sem že omenil, da se pri¬
poročam, za kar Vam na račun pošiljam
pet dolarjev za eno knjigo.

Mnogokrat se spomnim na otroška leta,
kako smo zgodbe sv. pisma s podobami in
branjem ogledovali. Največ časa je bilo
pozimi ob večerih pri petrolejskih svetil¬
kah. Sedaj pa sem že v 57 letu, od 18. ju¬
lija.

Pošiljam za sv. mašo za pokojno Mari¬
jo Puz. Ona je bila članica našega društva
K.S.K.J. Spremljali smo jo do groba. Polo¬
žena je na pokopališču sv. Antona. Žalujo¬
či ostali Ivan Puz, soprog, in trije otročiči,
ki pa bodo imeli zavetje pri svojih sorod¬
nikih Gorenc. Torej kaj hočemo druzega
reči, kot da bo težko za ostale? Bog jih naj
v Duhu življenja potolaži.

KIYANG, KITAJSKO. — Piše p. Rudolf
Pifko, o.f.m., misijonar: Prečastiti in pre¬
dragi pater! (P. Alojziju piše.) Že toliko¬
krat sem se hotel oglasiti, pa se nisem mo-

AVE MARIA

31

Tu vidite, kako lepo in čedno ima
Faiher John svoje panje za čebele
urejene. Ko obiščete Lemont, ne po¬
zabite obiskati tudi Father Johna
in njegove čebele. On bo tega vesel.

gel. Škoda le, da niste Vi prišli z menoj.
Tudi za Vas bi bilo kaj dela, vsaj upam.
Mi verjamete? Poglejte: samo oni del,
kjer bi v bodočnosti radi slovenski frančiš¬
kani dobili svojo misijonsko pokrajino, ob¬
sega nad 330,000 km. in ima okrog 3 mili¬
jone prebivalcev. Si predstavljate sedaj
vso to ogromno pokrajino. Saj je večja kot
vsa Slovenija in ima veliko več prebivalcev.
In tam dela zaenkrat le en sam misijonar.
Ves ta ogromen del, vsa ta masa ljudstva
ima le 383 kristjanov!

Kdor enkrat vse te številke primerja in
razmisli, se bo kar razjokal. Saj bomo že
kmalu šteli dvatisoč let, odkar se nam je
Bog razodel po svojem Sinu, in vendar še
vse te množice sede v smrtni senci pogan¬
stva ali izlama. Ko bi se katoliški svet malo
zavedal odgovornosti, ki jo je sprejel s sre¬
čo in častjo, ko jih je Kristus sprejel med
svoje in jih skril v naročje tako skrbne
in drage Matere sv. katoliške Cerkve, po¬
tem bi se zdrznil. In danes je misijonarje-
nje še hujše. Saj se v modernih šolah vzga¬
jajo pravi ateisti. Če človek vse to vidi in
.se to premisli, mu je nerazumljivo, kako
to, da katoličani tako malo store za misijo¬
ne. Malo jih podpirajo, poklicev skoro ni.

Šele nekaj mesecev je minilo in vendar
smo doživeli ogromno, ogromno. Ker je

Bog hotel, so nas poslali naravnost v misi¬
jon, v osrčje Kitajske. In kdor hoče Kitaj¬
ce spoznati, je vse premalo z njimi živeti v
kakem moderniziranem primorskem me¬
stu.

Prva leta je pač težko. Saj še se nismo
klimatizirali. In klima je subtropska. Spo¬
mladi je bilo ogromno dežja. Saj je lilo več
kot en mesec; in to dan za dnem, noč za
-nočjo. Sedaj sedim tu v sobici in se potim.
Je neznosna vročina in zraven tega še vlaž¬
na vročina. Že aprila smo se potili v sen-

MOLITE

za naše pokojne naročnike:

JOSEPH SERAŽIN, Lorain, Ohio
JOSEPH PERKO, Chicago, 111.
MARY MILLER, Chicago, 111.
JOS. SLAK, Kansas Ciiy, Kans.
JOHN KRAMARICH, Joliei, 111.
MICHAEL JURESICH, Joliei, 111.

•P

NAJ POČIVAJO V MIRU!

32

ci; kaj pa še sedaj ? Zima pa bo zopet mr¬
zla ; in drv ni. Tako vsaj malo vidite po¬
ložaj misijonarja v naši pokrajini. Mala¬
rija, desinterijn in tifus so na dnevnem re¬
du. Kolera pa navadno obračuna z žrtvi¬
jo v nekaj dneh, oziroma v nekaj urah. Se¬
daj pa recite, če nismo popolnoma le v bo¬
žjih rokah.

MADRID, ŠPANIJA. — Piše France
Koren: Cenjeni gospod! Že dolgo se nisem
nič oglasil. Sem bil zakopan v knjige in
študij. Zdaj pa Vam pošiljam tiste vrstice
vtisov o tukajšnji veliki noči. Morda Vam
bo drugo leto služilo, če pa ne, je tudi v re¬
du. A kljub vsem sem bil vesel, ko sem vi¬
del, da Vam je o procesiji v Toledu prav
hodilo. Ce bi hoteli, da bi Vam kaj poseb¬
nega napisal, kar sporočite; se namreč ču¬
tim dolžnega, ko nam pa “Ave Maria” ta¬
ko lepo in v redu pošiljate. Hvala Vam!

Ce kaj g. p. Zakrajška vidite, ga tudi
prav toplo pozdravljam. Hkrati mu v ime¬
nu vseh nas čestitam k vsem tako lepim ju¬
bilejem in še h godu, kar vse zdaj v krat¬

___ AVE MARIA

kem proslavlja. Daj Bog, da bi mu bilo še
dolgo dopuščeno delati za amerikanske
Slovence, za katere je toliko žrtvoval.

Sv. Mehtilda je Marijo Devico vprašala,
v kateri čednosti se je najprej v svoji mla¬
dosti vadila. In Marija ji je odgovorila: “V
ponižnosti, v pokorščini in v ljubezni.”

Bog plačaj, dobrotniki

ZA BARAGOV DOM. — Po $20: A. Oražem, N.
N. — Po $10: A. Grdina, A. & A. Gale, Mr. J. Germ,
Mrs. J. Repus, A. Shircel Sr., Mr. Mrs. C. Shircel.
Po $5: H. Miklavčič, J. Mihelich, Mr. Mrs. A. Časi,
M. Prince, Mrs. M. Strumbel, F. Volk, Mrs. M.
Kvas, Mrs. M. Lesar, M. Florijan, J. Gerbek, L.
Radvanovich, M. Kocman, Mrs. M. Hrovat, Mrs. J.
Rogel, J. Turner, R. Kaplan, J. Starcer, M. Kozel,
Mrs. F. Brancelj, Mr. Mrs. L. Perme, C. Bobnar,
F. Suhadolnik. — Po $2: J. Shircel, A. Bashel.

ZAHVALE

Zahvaljujejo se Bogu, presv. Srcu Jezusovemu,
Materi božji in Mariji Pomagaj za pridobljene mi¬
losti:

Mrs. F. Zupec, A. Ostrovski.

YOUNG  MEN&BOYS

SLOVENSKI  STARŠI!


L

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v
redu sv. Frančiška asiške¬
ga, povejte mu, da lahko
izpolni svojo željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

of Slovene nationality,
who feel the call to serve
God as PRIESTS or LAY
BROTHERS in the Fran-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Assisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For full particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

>■

>■

►

-

BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI


v'




DAR LISTU — Po $3: Mrs. J. Habijan. — Po
$2: M. Progar. — Po SOc: F. Gosar.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $10: A. O.,

L. Siaut. — Po $5: A. Bajt Mrs. A. Knauss. —
Po $3: J. Ponikvar, B. Panijan. — Po $2: Mrs. J.
Kocjančič, Miss M. Mohorčič. — Po $1.50: Mrs.

M. Kenik. — Po $1: Mrs. Pajk, U. Budič, A. Pa-
ček, J. Erjavec, J. Kralj, L. Lokanc, J. Kraker,
M. Strlekar, A. Sclipcea, A. Kamnikar.

ZA LUČKE — Po $5: A. & A. Gale, F. Vičič,
F. Thompson. — Po $4: M. Shircel. — Po $3: Mr.
J. Hočevar. — Po $2: Mr. Mrs. L. Perme, A.
Sclipcea, F. Gaber, G. Misjak, K. Lopič, Mrs. T.
Pavkovich, M. Krance, A. Nemanich, F. Ulčar.
— Po $1: J. Pirc, F. Kastigar, Mrs. Hrovat, Mrs.
Gerdovich, J. Gerdovich Sr., V. Pogačnik, M.
Progar, M. Marino, Mrs. Škulj, Mrs. F. Črnko-
vich, A. Hochevar, Mrs. A. Stark, A. Kamnikar,
Mrs. M. Rosenberger, Mrs. H. Malley, K. Starec,
P. Laurich, A. Pelčič, J. Shircel, Mrs. F. Muren,
J. Strauss, Mrs. M. Sirumbel, Mrs. Anzich, Mu-
hich, Mrs. J. Kerzich, M. Urbas, Mrs. M. Veli-
konija, Mrs. Tomšič, M. Gerdovich, A. Drolc, F.
Russ, L. Verbich. — Po 50c: A. Gradishar, Mrs.

F. Stark, Mrs. J. Jakša, J. Jamnik, J. Sirubelj,

L. Lokanc, M. Štiglitz, J. Mlakar, M. Kožel,
Mrs. M. Bildhauer, Mrs. J. Tkalčič, R. Gorup,
H. Petač, Mrs. Petrovčich, F. Kerkoch, M.
Laush. — Po 35c: L. Kolina. — Po 30c: J. Mer¬
har. — Po 20c: Mrs. R. Volk.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po
$20: N. N.. R. Čič. — Po $10: F. Spitzmiller, B.
Horvat, M. Prince, M. Florijan, R. Lužar, A. Ule,
Mrs. Peterlin, R. Jonta, Mrs. M. Slapnik, Mrs.

G. Opeka, R. Lenti, Mrs. A. Balkovatz. — Po
$5: Mrs. J. Lavrich.

ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $10: A. Grdi¬
na. — Po $2: M. Krance, J. Mlakar, A. Gradi¬
shar. — Po 50c: Mrs. M. Novak.

ZA SV. MAŠE — Po $62: R. Čič. — Po $30: F.
Vičič. — Po $20: L. Kocjan. — Po $18: J. Pau¬
lin. — Po $14: L. Jeza. — Po $13: A. Ule, M.
Trusnik. — Po $10: Mrs. M. Velikonija, Mrs. M.
Hrovat, Mrs. J. Repus, P. Centa, Versiž Fam. —
Po $9: M. Rebek. — Po $7.50: J. Potokar. — Po
$7: M. Selak, A. Može, J. Gerbek, R. Gorup.—
Po $6: Mrs. A. Savnik, M. Urbas, A. Čemažar,

M. Kocman, M. Sodec, A. Krapeš, Mrs. T. Pav¬
kovich, Mrs. J. Lipesich, Mrs. A. Stark. — Po
$5.50: J. Jevnik. — Po $5: Mrs. M. Cergolj, C.
Fischer, M. Florijan, Mrs. M. Yenc, M. Kraševic,
Mrs Pluth, R. Kaplan, J. Ponikvar, A. Smrekar,
Mrs. M. Beljan, J. Mihelich, Mrs. Sterle, H.
Kremžar, F. Hochevar, M. Jones, Dolčič, J. Še-
nica, A. Bleau, L. Cimperman, J. Nick, A. & A.
Gale, Mrs. A. Chesnik, M. Toplišek, Mrs. F.

Brancelj, M. Zakrajšek, Mrs. H. Pelich, J. Ger¬
dovich Sr., Mrs. Krulc, F. Raguzca, V. Pogačnik,
J. Kraker, M. Spelich, M. Ajster, F. Radoviche-
nich, L. Androjna, A. Preden, L. Hrovat, A. Ve¬
sel j, F. Kokaš, C. Toporiš, M. Štiglitz, Mrs. Aj¬
ster, C. Bittenc, F. Tomšič, M. Česnik, A. Ko-
vach, M. Dolgan. — Po $4: J. Lokar, Mrs. Simo-
nišek, P. Droll, Mrs. J. Paul, Mrs. M. Kapla, F.
Salmich, M. Mervar, U. Budic, A. Paček, J.
Kralj, L. Verbich, F. Sardoch, Mrs. Stibler, Mrs.
Siarčevič, F. Janežič, Mr. Mrs. A. Marolt Jr., C.
Gerbek, J. Herakovich, Mrs. D. Jerome, J. Star-
cer, A. Novak, A. Kamnikar, Mrs. M. Rosenber¬
ger. — Po $3: Mrs. Baznik, Klun Fam., R. Lužar,
I. Gruden, M. Kos, Mrs. Butler, Mrs. Arch, J.
Strauss, P. Laurich, Mrs. A. Pugal, M. Shiltz,
Mrs. F. Črnkovich, M. Somrak, L. Kerne, M.
Rady, M. Kokal, M. Nartnik, T. Terselich, Mrs.
Marolt Sr., J. Pithauer, F. Vine, M. Kerznovich,

L. Lokanc, A. Bashel. — Po $2.50: J. Grdina. —
Po $2.30: Druž. F. Ulčar. — Po $2: Mrs. F. Zu-
pec, M. & E. Petrovich, Mrs. J. Jakša, M. Maj¬
cen, Mrs. F. Muren, J. Shircel, Mrs. J. Kocjan¬
čič, T. Miketich, A. Špehar, M. Fleissj, M., Malo¬
vrh, J. Adamič, Mrs. Sirovica, Mrs. Sprehrak,
C. Stuller, A. Baznik, Mrs. Boudi, C. Jakubick,

M. Korder, J. Erjavec, F. Mihalek, Druž. Spillar,
F. Stergar, J. Sirubelj, J. Markovich, M. Krevl,
Mrs. J. Kerzich, A. Smole, M. Arko, Mrs. T. Ba-
nich, Mrs. M. Strumbel, Mrs. Anzich, J. Kra¬
ševic, Mr. Mrs. A. Galich. Mr. Mrs. R .Kocman,
Mrs. J. Glavich, Mr. Mrs. M. Riddock, V. Ja-
kosh, J. Klemenčič, S. Fajfer, W. & P. Wader-
lin, D. Brannigan, Mr. Mrs. Kramer, Mrs. Zelko,
R. Bambick, M. Horvat, M. Komp, M. Mohorčič,
Mrs. F. Unetich, F. Kerkoch, J. Leskovitz, A.
Sclipcea, Mrs. M. Volčanšek, F. Starman, J. Ko¬
ren, M. Kožel, N. N., Mrs. M. Bildhauer, E.
Evans, B. Evans, F. Turk, T. Kovačič, F. Kasti-
gar, Mrs. Štrukelj, A. Kinkula, M. Markich, T.
Zorc, K. Schuster, M. Fajfer. — Po $1: F. Grili,
A. Poglajen, J. Ziherle, P. Krebelj, M. Trinko,
F. Pajk, L. Mladič, A. Blachart, H. Milkavčič,
P. Ulčar, Miss R. Slak, F. Volk, Mrs. Zobec, Mrs.
R. Volk, J. Jamnik, Mrs. E. Mohorčich, Mrs. P.
Mladinec, Mr. Mrs. R. Kochevar, Mr. Mrs. G.
Wilhemi, F. Verbich, Mrs. A. Andrews, T. Gmei-
ner, A. Gorišek, J. Može, M. Brajkovich, B.
Schuster, F. Ambrožič, R. Rodvomac, Druž.
Medved, Druž. Repič, A. Repič, M. Gaser, M. Fa¬
bian, M. Soršak, Mrs. Bohar, J. Plesko, T. Patch,
V. Turk, A. Modec, Mrs. Jelenčič, A. Drolc, F.
Less, M. Versčaj, Mrs. Krkos, M. Kostelc, P.
Lužbe, J. Boudi, M. Drešar, F. Zadnik, L. Staut,
M. Konechnik, M. Gaspič, A. Orsen, Mrs. Pe¬
terlin, Mrs. Vogrinc, Mrs. S. Koler, Mrs. H. Zo¬
re, Mrs. M. Zakrajček, H. Petač, F. Gaber, M.
Tomsich, M. Šivic, A. Gliha.

ANNA SCHUSTER 4 48
1012 D ILLINGHAM AVE .

SHEB0YGAN, WIS.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

Kakor je že vsem znano, lemontski frančiškani, zidamo dolgo
zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili
stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni
zidarski kom/paniji.

Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji
načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa
smo jo od začetka v mislih imeli.

Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬
vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi.
Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬
setimi posteljami.

Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo
lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd.
Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset
čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te dvorane bo
kuhinja. «•

Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni
nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve-
tince, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria
ofisu.

Romarski dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš
samostan.

LEMONTSKI FRANČIŠKANI.