Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
v 2
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSk;
m
*6ì'eUO0 MWOV16
Via Konteeo*>i.°
Z t s t 15
t B ^
Spad, in •‘»b. poslale II. gruppo - I.P.1.10%
N
Č N I N A : polletna 700 lir -lir - Za inozemstvo: ,200 lir - letna 2000lir asi po dogovoru, ^amezna številka 100 lir
Leto XX - N. 14 (416)
Udine, 31. julija 1969
Izhaja vsakih 15 dni
n m m mn m .
| Večjo skrb I j in pomoč 1 emigrantom
V «Matajurju» smo se | zmeraj zavzemali za Ì emigrante, naše ljudi, ki | so se v skrbi za vsakda-| nji kruh razšli skoraj po 1 vsem svetu. Opozarjali | smo na njihove proble-| me, jim svetovali in dru-i gače pomagali. V tem | okviru smo poročali tu-I di o knjigi «Kri emigran-§ tov», ki je opozarjala na 1 življenjske in delovne | pogoje ljudi, ki delajo v | tujini.
§ Vsem naš iskren poz-| drav in dobrodošlica,
I sedaj, ko se posamezni | emigranti vračajo za 1 kratek čas, da bi v do-\ movini preživeli nekaj I brezskrbnih dni ali ted-i nov na počitnicah. Želi-= mo jim, da bi se prijetji no počutili vkrogusvojih | družin in drugih svoj-I cev. Ob tem pa moramo i seveda spregovoriti tu-| di o problemu, ki nanj i že dolgo časa opozarja-! mo. Tu pri nas, bodisi 1 na sedežu deželne vla-1 de v Trstu ali pa v Vid-| mu, bi morali končno | ustanoviti poseben dr-I žavni organ, ki bi se | ukvarjal z vsemi pro-I blemi emigrantov. Pri | tem navajamo, da so ! takšen organ že pred _ i časom ustanovili v Fran- | | ciji, imenuje pa se | i «Center za socialno var- | i nost».	|
Seveda se omenjeni § | organ ne bi smel ukva- | | rjati samo s proučeva- § i njem raznih problemov | 1 emigrantov. Moral bi I Ì imeti tudi moč in pravi- | 1 ce, da bi razne proble- | 1 me lahko učinkovito in | | hitro reševal. Upošte- | I vati moramo, da se iz j I Furlanije izseli vsako j | leto okrog 10 tisoč emi- | | grantov, ki gredo za | I kruhom v svet. Med nji- | | mi je veliko naših roja- | I kov iz Beneške Slove- | I nije in doline Rezije. § \ Problemi emigracije so | Ì torej čedalje bolj žgoči, 1 i pereči in bi jih morali 1 | končno vendarle začeti i i reševati.	i
Predsednik deželne 1 I vlade dr. Alfredo Ber- | i zanti je nedavno v e 1 svojem govoru v okvi- | l ru «Tedna Furlanije-Julij- | I ske Benečije» v Bernu | | zatrdil, da bo v decem- | = bru pri nas prva konfe- j | renca o emigraciji. Do- j | dal je, da bi morali orno- = | gočiti emigrantom, da | | se postopno vrnejo v | 1 domovino, kjer da bi so- | 1 delovali pri gospodar- | | skem razvoju Furlanije- | I Julijske Benečije. Oblju- f | bil je tudi ustanovitev | | posebnega organa, ki bi | | skrbel za probleme e- jj | migrantov. Želimo seve- f | da, da bi se njegove be- I | sede in napovedi ure- = | sničile, saj smo bili do- 1 | slej skoraj vedno delež- i 1 ni le obljub.
TlItIHIIA tlllMHMI III MIHU IIHI UMIH II MII IH II Ml |( Il II tli
PO NAŠIH VASEH IN DOLINAH
OBČINA GORJANI UKINJENA?
Za samo šest sto občanov je nemogoče vzdrževati samostojni občinski upravni aparat - V teku štiridesetih let se je število prebivalstva skrčilo za dve ^tretjini - Enaka usoda čaka še nešteto drugih naših občin
Občina Gorjani (itai. Montenars) je naseljena z jezikovno mešanim prebivalstvom in sicer Flejpan in njegovi zaselki Bratini, Ovšje, Podkras in Potočna so slovenski, medtem ko so Sv. Helena (Sant’Elena), Izola (Isola), Curminie, louft, Placarji (Plazzaris), Sonvile, Sv. Jurij (San Giorgio) Kolonja (Cologna) in Lukardi (Luccardi) furlanske. Do nedavnega je spadala pod občino Gorjani tudi slovenska vas Breg (Pers) s svojimi zaselki Mlinarji in Škarbani, ki je bila na željo prebivalstva priključena občini Brdo v Terski dolini, ker je tam njeno naravno izhodišče. Sedež občine Gorjani je v Izoli, ker je to središče vseh njenih vasi in zaselkov. Naj pripomnimo, da so slovenske vasi gorjanske občine najzapadnej-še vasi kamor sega slovenski živelj in so zato zelo zanimive za jezikoslovce in zbiratelje narodnega blaga. Semkaj zahajajo pogostoma znanstveniki raznih narodnosti.
Občina Gorjani je nastala že v prejšnjem stoletju, ko je Avstrija izdala naredbo o razdelitvi skupnih zemljišč in ustanovitev občin, češ da je to potrebno z ozirom na po-Ijedeljstvo in narodno bogastvo.
Leta 1930 je bila občina Gorjani ukinjena in so njeno ozemlje priključili k furlanski občini Rtinj (Artegna), ki leži
ob vznožju Kvarnama na železniški progi Videm-Trbiž. Takoj po vojni so ljudje plebiscitarno zaprosili, da bi se zopet vrnilo samostojnost un-kinjene občine in takratna vlada, kateri je načeljeval Ferruccio Parri, jih je res uslišala in leta 1946 so zopet dobili svojo občino in si izvolili svojo upravo v okviru nekda-
njih meja. Takrat je občina štela 2165 prebivalcev.
Na žalost pa se je tudi v tem predelu začelo krčiti prebivalstvo zaradi masovne emigracije, ki je zajela vse področje Julijskih Predalp. Tudi tu namreč ni bilo možnosti življenja - svet je skalnat in hribovit in tisto malo zemlje daje le toliko pridelkov, da se ljudje z njimi prehranijo nekaj mesecev na leto -in tudi v neposredni bližini ni nobenega industrijskega centra, ki bi moglo zaposliti lokalno delovno silo. Ljudje so zato iskali izhodišča in so ga našli, na žalost, le v emigraciji. Vasi so se polagoma izpraznile in tako šteje danes občina Gorjani samo še nekaj čez 600 prebivalcev.
S tem, da je tako strahovito padlo število prebivalstva, pa nastaja novo vprašanje, če je sploh mogoč še nadaljnji obstoj samostojne občine. Vzdrževati občinski upravni aparat za 600 ljudi — in še ti niso vsi pri hiši — ni tako lahko in zato se že dlje časa
Takole izgledajo hiše naših ljudi, ki jih je ekonomska kriza pognala daleč v svet za vsakdanjim kruhom. Ta slika je bila posneta v vasi Breg, ne daleč od Flejpana, ki pai pa spada sedaj h komunu Brdo v Terski dolini.
govori, da bodo občino zopet rkinili. Njene vasi bi priključili deloma k Tarčentu, deloma k Rtinju. Vasi s slovenskim govorečim prebivalstvom bodo verjetno priključene k Tarčentu, ker je tu njihovo najbližje središče in tja bo v kratkem vodila tudi dobra cesta, katere gradnja je že v načrtu.
Tu prinašamo podatke o gibanju prebivalstva občine
Gorjani od 1911 leta dalje: 1911 leta 2.422 (odsotnih v emigraciji 120);	1921 leta
2.356 (odsotnih v emigraciji 230); 1931 leta 2405 (odsotnih v emigraciji 270); 1936 leta 1820 (odsotni v emigraciji 150); 1951 leta 1.465 (odsotnih v emigraciji 580); 1961 leta 1242 (odsotnih v emigraciji 620) ; 1968 leta 624 (odsotnih v emigraciji 118).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiii|||||||iti>lll,ll,l,iaillllail*l,lia,llliail,llliailllllia
TRIJE POMEMBNI SESTANKI
Ali bodo res poučevali v Čedadu in Sv. Petru slovenščino kot neobvezen predmet v šolah?
Prizadevanja predstavnikov obmejnih mest z obeh strani meje, da bi vključili v mešano jugoslovansko-italijansko komisijo tudi njihove predstavnike - Vprašanje mejnih prehodov
Trije dogodki so se pripetili sredi tega meseca, ki ju zaradi njihove pomembnosti in važnosti tudi za Beneško Slovenijo moramo vsekakor omeniti. V mislih imamo razgovor, ki je bil v Gorici na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze s predstavniki sosednega slovenskega obmejnega področja. Dan poprej pa je SKGZ priredila podoben sestanek v Trstu, ki so se ga udeležili politični in upravni predstavniki slovenskega obalnega in sežanskega področja.
V delegaciji treh obmejnih slovenskih občin so bili Rudi Šimac, predsednik občinske skupščine Nova Gorica, Egon Francetič, namestnik tajnika
skupščine, Cvetko Nanut, tajnik komisije za zamejstvo, Stane Čehovin, predsednik občinske skupščine Sežana,
Leopold Rener, tajnik občinske skupščine Sežana, ing. Ferdo Papič, predsednik občinske skupščine Tolmin in Zvonko Uršič, tajnik skupščine občine Tolmin.
Delegacijo SKGZ pa so sestavljali predsednik SKGZ Gorazd Vesel, član predsedstva in namestnik tajnika dr. Mirko Primožič, člani izvršnega odbora odv. Karlo Primožič, Marko Waltritsch, Jože Jarc Izidor Predan, predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja Danilo Waltritsch in tajnik SKGZ Bogo Samsa.
Na skupnem sestanku sta se obe delegaciji pogovarjali predvsem o položaju slovenske nacionalne manjšine v Italiji, dalje o gospodarskem sodelovanju med obema deželama in potrebi razreševanja cele vrste obmejnih in meddržavnih problemov, ki jih je treba reševati v duhu medsebojnega spoštovanja, razumevanja in splošnih koristi. Predstavniki slovenskih obmejnih občin so seznanili gostitelje s prizadevanji, da bi osrednji organi obeh držav čim bolj razumeli globok pomen obmejnega prometa in obvestili navzoče, da bodo v mešano jugoslovansko - italijansko komisijo za obmejni promet vključili tudi predsednike obmejnih občin, komisija
pa se bo v prihodnje sestajala v Novi Gorici, kar vsekakor predstavlja pomemben napredek v gledanju na ta promet, saj se je omenjena komisija doslej vedno sestajala le v Beogradu ali Rimu. Ob koncu so izrazili upanje, da bo tudi italijanski del komisije vključil v komisijo župane italijanskih obmejnih mest.
Tretji pomembni dogodek v tem mesecu pa je vsekakor obisk 12-članske delegacije iz čedadske občine v Tolminu. Delegacijo iz Čedada je vodil župan in senator v rimskem parlamentu Guglielmo Peliz-zo, delegacijo tolminske občine pa njen predsednik inž. Ferdo Papič.
Pogovor med delegacijama je najprej stekel o nerešenih vprašanjih Slovencev v Videmski pokrajini. Na opozorilo predsednika inž. Papiča, da imajo Slovenci v Italiji različne pravice glede na to, v kateri italijanski pokrajini žive, je senator Pelizzo odgovoril, da je imela Videmska pokrajina tudi drugačno zgodovinsko usodo od Tržaške in Goriške pokrajine. Obljubil pa je, da se bodo v čedadski občini
zavzeli pri pokrajinski upravi za to, da bi v Čedadu in Špe-tru Slovenov poučevali v šolah neobvezno tudi slovenski jezik.
Med pogovorom v Tolminu so nadalje največ razpravljali o nekaterih nerešenih mejnih vprašanjih, ki težijo obe strani. Tako so ugotovili, da bi bilo nujno potrebno usposobiti mednarodni prehod na Robiču tudi za blagovni promet. Mejni prehod Platišče pa naj bi usposobili tudi za promet z osebnimi avtomobili. Dalje so ugotovili, da bi bilo treba prilagoditi urnike na mejnih prehodih koristim prebivalstva z obeh strani meje ter še bolj sprostiti potovanja s prepustnicami malega obmejnega prometa
Tudi udeleženci tolminskega sestanka so ugotovili, da bi probleme ob meji laže urejali, če bi bila mešana jugoslovan-sko-italijanska komisija temeljiteje seznanjena s konkretnimi razmerami ob meji. Zato bodo predlagali ustreznim organom, naj mešano komisijo razširijo s člani, ki živijo na obeh straneh jugoslovan-skoitalijanske meje.
ERSA ugotavlja ekonomsko stanje vasi Nadiške doline
ERSA (Ente regionale per lo sviluppo delTagricoltura - Deželna ustanova za razvoj kmetijstva) bo v teh dneh skupno z župani občin Nadiške doline in «pedemontane» začela z raziskovanjem in ugotavljanjem o gospodarskih razmerah Beneške Slovenije in kaj je potrebno ukreniti, da se to dvigne. Funkcionarji te ustanove bodo izvedli prve študije v sre-denjskem komunu, ki je e-den nabolj siromašnih, potem pa še v drugih, dokler ne bodo imeli pred seboj popolne gospodarske slike naših krajev.
Posojilo kmetom
Kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi neurja, ki je divjalo po nekaterih vaseh če-dadskega okraja, se lahko obrnejo na Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo v Čedadu (viale Libertà), kjer jim bodo povedali vse potrebno kaj morajo storiti, da bodo dobili posojilo z 1% ali 0,50% obresti. Letos ne bodo dajali podpor, kakor druga leta, ampak samo posojila.
Ustanovili konzorcij za hribovsko bonifikacijo
Kmetje iz vasi Sv. Kvirin (Pri mostu), ki nameravajo urediti svoja zemljišča, zlasti ona gričevitega področja, so ustanovili konzorcij za hribovsko bonifikacijo. V ta namen se je že sestala skupščina in je bil tudi že ustanovljen upravni svet, ki je tako-le sestavljen: Bruno Liberale predsednik, Loren-izo Lesizza podpredsednik, Ugo Cecuttini, Renzo Mullo-ni, Valentino Bulfoni, Celestino Snidare in Leone Bulfoni pa so svetovalci.
I //////
I
%
IZ KHXAIITMKE IIOLIXE
IZ KANALSKE DOLINE
Obmejni prehod na Mostu na Nadiži naj bi bil prehod prve kategorije
Samo na ta način bi zaživele sedaj zapuščene hribovske vasi - Na videmskem področju samo štirje prehodi prve kategorije za milijon ljudi
Ta zadnjem zasedanju italijansko - jugoslovanske mešane komisije, ki se je pred nedavnim vršilo v Rimu, so med drugim sprejeli več sklepov v prid malega obmejnega prometa med o-bema državama. Tako je prišel na vrsto tudi obmejni prehod Most na Nadiži (Ponte Vittorio) v Platiščih, katerega se morejo posluževati vsi tisti, di posedujejo obmejno propustnico. Do sedaj se je skozi ta prehod moglo le peš, odslej pa, z novim sporazumom, bo mogoče na tem mestu meje tudi z avtomobilom in drugimi motornimi vozili.
Domačini pravijo, da bi bilo prav, če bi ta prehod preimenovali v prehod prve kategorije, tako da bi se ga mogli posluževati ne samo tisti, ki bivajo v 10 kilome-terskem obmejnem pasu, ampak tudi tisti, ki nimajo obmejne propustnice, oziroma vsi, ki imajo potni list. Na ta način bi vse te vasi, ki ležijo tod okoli, kot na primer Tipana, Brezje, Platišče in tudi Breginj, ki leži že onkraj meje, oživele, ker bi se ustvarila krožna pot. Sedaj so te vasi mrtve, ker je domačega prebivalstva malo pri hiši, tujci pa tudi ne zahajajo sem, ker je meja prehodna samo za domačine oziroma za tiste, ki imajo propustnico.
Kot vemo, je promet skozi druge obmejne prehode prve kategorije zelo živahen in včasih celo preobremenjen zaradi prevelikega navala turistov, zlasti v poletnem času. Državna meja med Italijo in Jugoslavijo je v videmski pokrajini dolga več kot sto kilometrov, prehodi prve kategorije so pa samo štirje (Rateče, Predel, Učeja in štupca) za skoraj milijon ljudi, kolikor jih namreč šteje videmsko področje. Torej ne bi bilo
po domače, doma iz Tipane, ki je že nekaj časa živel v Domu za onemogle v Centi. Rajnki Matija je svoja najboljša leta preživel v Ameriki, kamor je odšel za kruhom kot mlad fant, kajti tudi v tistih časih ni bilo moč živeti na domači zemlji, ker je preskopa, da bi mogla preživljati toliko ljudi. Sedaj je užival že dolgo let zasluženo pokojnino. Domačini so ga imeli zelo radi v svoji sredi, ker je bil pošten in dober in zato ga bodo ohranili v naj lepšem spominu.
V Nemah pa smo dne 15. julija spremili k zadnjemu počitku Maria Colavinija, ki je bil 12 let komunski tajnik. Ljudje so ga spoštovali, ker je šel vsem na roko in naredil dosti dobrega zanje in zato ga ne bodo pozabili.
Nesreča ne počiva
V bolnico so morali peljati 75-letno Amalijo Orlando iz Črneje, ker je tako nesrečno padla s stola, da je dobila hude poškodbe po glavi in pretres možganov če ne nastopijo komlikacije, bo ozdravila v enem mesecu.
IIIIIIItHmillllltlINHHIIKIIIfllimilllltllllllllllllllllKlllillllllllllHIIIimillllllllHIIIIIIHtllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
nič odveč, če bi bil še en mednarodni obmejni prehod.
V tem primeru bi seveda bilo potrebno temeljito popraviti cesto, ki vodi iz Tipane do Mosta na Nadiži. Koristilo bi napraviti tudi tista dva kilometra ceste do Prosnida in tako bi bil pri rokah obmejni prehod tudi ljudem iz ahtenskega komuna. Upamo, da bo do te realizacije enkrat prišlo, če ne danes pa jutri, saj je še človek prišel na luno, čeprav se je zdelo to nekaj nemogočega in nedosegljivega.
Ista mešana komisija pa je tudi sklenila, da bodo za ojačenje obmejnega prometa zgradili v Robediščih tudi večjo vojašnico za finan-carje, da jim bo na ta način omogočeno bivanje v tem kraju, ker bo prehod tudi skozi ta blok olajšan in se pričakuje, da bo več prometa. To poslopje bo zgradila videmska pokrajinska uprava, ki bo potrošila v ta namen sedem milijonov lir.
Smrtna kosa
Dne 9. julija je za vedno zaprl svoje trudne oči 80-letni Matija Berra-Berolič
IZ NADIŠKE DOLINE
Pomanjkanje vode
Posledice hude vročine, ki je nastopila v teh dneh in ker je vodovodna mreža špeterskega komuna precej šibka, so občutili najbolj v vasi Altovica. Tu so ostali popolnoma brez vode, ki je v tem letnem času tako dragocena tekočina. Da ne bi ljudje in živali preveč trpeli (vodo bi bilo treba namreč nositi v kanglah iz oddaljenih studencev), so jim jo vozili vojaki z velikimi avtoci-stemami. Kot izgleda, bi bilo nujno potrebno ojačiti vo-
dovod, da bi bilo celo leto     ......................................
IZ TERSKE DOLINE
Smrtna nesreča
po vsej Terski dolini in je bil priljubljen med vsemi, ker je bil dober delavec.
Vso Tersko dolino je globoko pretresla žalostna novica, da se je smrtno ponesrečil 33 letni Ermenegildo Lendaro iz Njivice. Mladi mož, ki je po poklicu zidar in živi z materjo v domači vasi, se je preteklo nedeljo vračal pozno domov, ker se je zadržal s prijatelji v gostilni. Ker je bila noč temna in cesta ni zavarovana, je zašel in padel kakih dva metra z zidu pod cesto. Mati je zaman pričakovala sina vso noč in tudi drugi dan in ko je videla, da ga ni od nikoder, je prosila vaščane, naj ga iščejo. In res, po približno 36 urah od nesreče so ga našli mrtvega v potoku. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila takoj, ker mu je počila lobanja in ker je dobil tudi druge težke notranje poškodbe.
Rajnki je bil zelo poznan
Važen sestanek v Vidmu
Za turistični razvoj Nadiške doline in področje Matajurja
Pred nedavnim so se na pobudo deželnega odbornika za urbanistiko De Car-lija sestali v Vidmu župani in občinski tajniki občin So-vodnje, Grmek, Dreka, Špe-ter, Podbonesec, Sv. Lenart, Srednje in Prapotno, da so skupaj z deželnim ravnateljem za urbanistiko inž. Muličem in arh. Simonitijem razpravljali o problemih, ki so tesno povezani s turističnim razvojem Nadiške doline in področjem Matajurja.
da sprejmejo načrt za gradnjo ceste, ki bo široka 12 metrov in so zato vsi lastniki zemljišča, razen dveh, odstopili svet, po katerem bo potekala ta važna arterija. Z deli bodo zato mogli začeti v kratkem, cesta pa bo končana tekom prihodnjega leta.
Žena iz Rajblja padla skozi okno in se ubila
Vso okolico je zelo vzne-
mirila vest, da je tragično končala svoje mlado življenje 27 letna Elfrida Lipov-šček iz Rajblja. Ko je z materjo stala pri oknu, se je preveč nagnila in padla več metrov globoko. Takoj so jo prepeljali v bolnico v Humin (Gemona), kjer ji pa niso mogli nič pomagati, ker je pri padcu dobila hude poškodbe in je že čez nekaj ur umrla.
IZPOD MATAJURJA
DELA	V
dovolj vode, ne samo za pitje, ampak tudi za napajanje, pranje in zalivanje.
Javna dela
V špeterskem komunu so pričeli te dni z javnimi deli. Najprvo bo prišla na vrsto kanalizacija v špetru in v nekaterih vaseh, za kar bodo potrošili 11 milijonov in 500 tisoč lir, ki jih bo krilo ministrstvo za javna dela. Razširili bodo pa tudi telovadnico na učiteljišču, za kar bo potrebnih več kot 5 milijonov lir in bo v breme ministrstvu za šolstvo. Pozneje bodo prišla na vrsto pa še druga dela.
Prometna nesreča
Prejšnji teden je prišlo v bližini Ažle do prometne nesreče, ki bi lahko imela zelo hude posledice. Robert Venturini, star 17 let, doma iz Špetra, se je zaletel z vso močjo s svojim motociklom v nek avtomobil. Dobil je zelo hude poškodbe, a upajo, da bo ozdravil v enem mesecu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmimiiiiiiiiimmiimmmmm
TAVORJANA
Podpora študentom
Komunski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se povrnejo študentom, ki se vozijo v srednje ali druge šole, stroški za prevoz in nabavo knjig. Celoten izdatek znaša 6 milijonov in 186 ti-toč lir in bo tako-le razdeljen: 1 milijone bo dal šolski patronat, 400 tisoč bo dal tavorjanski komun, 4 milijone in 786 tisoč lir pa bo prispevala dežela.
Žičnica, ki vozi iz Ovčje vesi na Višarje, končno zopet deluje. Bila je več kot dva tedna ustavljena zaradi neke okvare in potem so jo morali temeljito pregledati, kar se dogaja vsaj enkrat na leto, še tehniki, ki so zagotovili, da je sedaj varna.
Ta zastoj pa je prinesel romarjem ne malo težav, saj, kot vemo, prihajajo semkaj na božjo pot iz vseh mogočih krajev Slovenije,
Koroške in Furlanije, ker je to slovenska romarska božja pot. Nihče ni namreč javil, da žičnica ne deluje in zato so romarji prišli v velikem številu z avtobusi in potem niso mogli do cilja.
Na tako dolgo pot se je peš podalo menda zelo malo ljudi in zato so bil Višarji prav v naj lepšem letnem času zapuščeni.
Ojačenje električne razsvetljave v Trbižu
V kratkem bodo pričeli z deli, da bodo ojačili električno razsvetljavo v Trbižu. Tako je bilo namreč sklenjeno pretekli teden, ko je občina dala v zakup tozadevna dela podjetju, ki se je obvezalo, da bo pričelo s prvimi deli še ta mesec.
Stroški za to javno delo znašajo 20 milijonov lir.
Občina je dala v zakup tudi dela za popravilo in asfaltiranje ceste, ki vodi v Raj-belj. To delo bo stalo več kot osem milijonov lir.
V Žabnicah se strinjajo z novim načrtom
Končno so ljudje iz žab-nic razumeli, da je najbolje
HI»IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIRIRIII*iiii,,ii,,,,,,,,I,,,,,,,M,,*,,,,,i**i»***M»IIIHIHI
IŽPOII KOLOVRATA
Dva dni slovenskega petja, veselja in plesa v Klodiču
Uspešen nastop Goriškega okteta iz Nove Gorice in pevskega zbora iz Ljes Boksarsko srečanje in druge zabavne prireditve
Prejšnji teden so pričeli z deli na cesti, ki vodi iz vasi Duš proti Mašeram. Ta cesta se bo priključila z drugo in sicer Jeronišče-Mašere in bo tako izpopolnila obroč na pobočju Matajurja. Ta nova krožna panoramska cesta bo mnogo pripomogla k še nadaljnjemu turističnemu razvoju Matajurja, kjer že grade razne športne naprave, med katerimi je tudi žičnica, ki bo vozila na vrh Matajurja.
Komun je dal v apalt tudi dela za ojačenje vodovoda. Zajeli bodo nov vir v Jeroni-
šču, ki bo dovajal vodo So-vodnjam. Stroški za to delo znašajo 14 milijonov lir in jih bosta vzeli v svoje breme dežela in provinca.
Kmeta na senožeti zadela sončarica
V zelo kritičnem stanju so sprejeli v čedadski bolnici na zdravljenje 33-letne-ga Gina Petričiča iz Trčmu-na, ker ga je zadela sončarica. Mož je kosil seno na
bližnji senožeti in se je kar naenkrat zgrudil brez zavesti na tla. Bila je izredno huda vročina in delo je bilo naporno. V bolnici so izjavili, da bo Petričič okreval v dveh tednih.
iimmiiiimiiitiimmiimiiimiiiimmiiiiiimiiiiiiiii
IZ IDRIJSKE DOLINE Dobro uspel praznik vina
Praznik vina v Prapot-nem je letos izredno dobro uspel, tako da so ga morali ponoviti še prihodnjo nedeljo. Računajo, da so v vseh petih dneh, to je v času letošnje «vinske sagre» prodali kakih 50 tisoč kozarcev domače žlahtne kapljice (približno 50 hektolitrov). Poleg tega so spravili v promet tudi dosti domačega «prigrizka», saj brez podlage seveda ni mogoče pokušati in ocenjevati, če se prilega ali ne. Upajo, da bo prihodnje leto, če bodo trte dobro obrodile, praznik uspel še boljše, saj izkušnje učijo vedno kaj novega.
Našim vasem, ki zvesto čuvajo svoje tradicije in običaje, so posebno pri srcu vaški letni prazniki ali sagre. Po običajnih cerkvenih obredih se vesele in zabavajo, včasih tudi po več dni, pozimi v domačih gostilnah, poleti pa seveda na prostem. Posebno so ukoreninjene poletne sagre, kot na primer sagra sv. Jakoba, ki je vaški patron mnogih vasi Beneške Slovenije in zato ga častijo nekateri eno nedeljo prej, drugi pa pozneje in tako vračajo obenem tudi obiske, kajti za praznik pridejo dostikrat domov tudi ljudje, ki delajo daleč od doma, celo iz tujine, in ker se morda že dalj časa niso videli s sorodniki ali prijatelji sosednih vasi, si imajo vsi mnogo povedati, ki postanejo ob kozarčku domačega še bolj zgovorni. Pa tudi za drugo zabavo je skoraj povsod dobro poskrbljeno.
V Klodiču, prijazni vasi pod Kolovratom, so praznovali sv. Jakoba preteklo soboto in nedeljo (19. in 20. julija) izredno veselo. Za to priliko je prišel v Klodič znani Goriški ok-
tet iz Nove Gorice, ki je zapel več lepih domačih narodnih slovenskih in furlanskih pesmi, po koncertu pa je novogoriški zabavni ansambel privabil na plesišče mlade in stare, ki so se razvneli ob prijetni poskočni glasbi.
Drugi dan, to je v nedeljo, se je vršilo tudi boksarsko srečanje in razni nastopi domačih fantov in deklet, ki so pripravili kratke igrice. Vse to se je vršilo na komunskem dvorišču, ki je bilo premajhno
za toliko ljudi. Da ne govorimo o dobri jedači in pijači, ki jo je bilo na pretek in je vsem dobro teknila v sveži okolici zelene Rečanske doline. Da ne pozabimo gubance, ki je šla v slast zlasti otrokom, ki so celo leto nestrpno čakali na ta praznik. Vse je petekalo tako lepo in v prisrčnem domačem vzdušju, da je bilo vsakomur žal, da je tako hitro minil dan, pa čeprav so ga potegnili daleč čez polnoč.
 ...........................................................................•••lllllllllll»llll||||||||||||||||||||
REZIJA
V llavenci bodo zgradili mladinski dom
Pred nedavnim se je sestala posebna komisija, da je pregledala načrt za gradnjo nove dvorane in novega mladinskega doma, ki ga nameravajo zgraditi v bližini županstva oziroma pri farni cerkvi. Dela bodo izvajali v obrokih. Najprvo bodo^žgra-dili dvorano, ker je ta najbolj potrebna. Načrt za dvorano, ki bo zgrajena z najmodernejšimi kriteriji, je pripravil arhitekt Ria in bo mogla sprejeti 500 oseb. Za-
čeli so tudi pripravljati vse dokumente, ki so potrebni za dosego podpore in upajo, da bodo z deli mogli pričeti še letos.
Visoko priznanje Rezijanki v Parizu Prejšnji teden je prejela naša vaščanka Miryam Di Battista v Franciji izredno visoko priznanje za svoje delo: v Parizu so ji podelili Zvezdo solidarnosti kot priznanje za delo v inozemstvu v korist slepih.
Slovenija turistična dezela
Na razmeroma majhnem ozemlju, ki ga zavzema Slovenija in ki je za polovico manjši od Švice, se stikajo štiri velike evropske pokrajinske enote, to so Mediteran, Alpe,
Panonsko nižavje in Dinarske kraške planote; vse te oklepajo alpsko sredogorje in hribovje. To je pet osnovnih tipov pokrajine, ki se med seboj močno razlikujejo in ustvarjajo s kulturno in prirodno pokrajino nadvse pestro ponudbo prirodnih činiteljev, ki so izhodišča za razvoj turi-stič. gospod, v Sloveniji. Med naštetimi prirodnimi činite-Iji izstopajo zlasti Alpe, kra-ški svet (Postojna) in medi-teran — slovenska obala, tem pa se pridružijo še vrsta zdravilnih mineralnih in termalnih vrelcev (Rogaška Slatina,
Slatina Radenci, Laško, Dobrna, Čateške Toplice, Dolenjske Toplice itd.) ter kulturno zgodovinski spomeniki.
Značilnost Slovenije je v tem, da združuje na majhnem prostoru pestro paleto prirodnih faktorjev, ki so jasno izraženi v njenem osnovnem turi-stično-propagandnem programu: gore — kras — morje — zdravilišča. Za karakterizacijo turističnih kvalitet Slovenije pa je treba dodati še naslednje:
Za Slovenijo je značilna njena izrazita gozdovitost. Poleg skandinavskih dežel je to najbolj gozdnata pokrajina v Evropi — 43 odstotkov površine Slovenije pokriva gozd, ki postaja v urbanizirani in na gozdu osiromašeni Evropi vse pomembnejši činitelj turistične ponudbe.
V jugoslovanskem kot e-vropskem merilu je izjemno pomembna prometna lega Slovenije, saj leži na razpotju najpomembnejših evropskih poti in je sprejemna in distribucijska regija mednarodnih turističnih tokov v Jugoslaviji. Posledica tega je, da pridobiva v Sloveniji v zadnjem desetletju poleg stacionarnega turizma vse večji pomen tudi inozemski tranzitni turizem, ki se odvija pretežno po cestah (92%). Od vseh 34,030.000 tujih turistov, ki so pripotovali leta 1968 v Jugoslavijo (od tega odpade na maloobmejni promet 10,160.000), se je poslužilo mejnih prehodov v Slovenijo, to je zlasti avstrijsko-sloven-skih in itaiijansko-slovenskih mejnih prehodov 29,404.000 motoriziranih turistov ali 86,4%.
Poudariti ie treba tudi dejstvo, da se Slovenija vse bolj
Mor 5obo(;
MARI BOI
Slovengrad«
JESENICE
Rogaika Sl;
KRANJ
CELJE
Kumrov
LJUBLJANA
y^CORiCA
ZAGREB
POSTOJNA
NOVO MESTO
TRIESTE,
Crnome!
KARLOVAC
.Rl JEKA'
KVARNER
spreminja, zlasti zaradi spro stitve mejnih formalnosti, v tipično gravitacijsko območje enodnevnega izletnega turizma (wekend) sosednje Avstrije in Italije.
Število tujih prenočitev se je v Sloveniji povečalo od
475.000 v letu 1959 na
1.955.000 v lanskem letu, kar pomeni povišanje za 311 odstotkov oziroma povprečno za 15,2% na leto. To je v skla-
du oziroma celo presega povprečno stopnjo rasti inozemskega turizma v drugih turističnih državah.
Računajo, da bo letošnja turistična sezona v Sloveniji izredno uspešna. V prvih štirih mesecih se je število stacionarnih tujih gostov povečalo v primerjavi z istim obdobjem lani za 21%, število tujih prenočitev pa za 17%, kar presega povprečje zad-
Založba
Mladinska knjiga
Nova knjiga zbirke Levstikov hram France Bevk:
Moja mladost
Pisanje - prvo in resnično pisanje - nenehno odvijanje sveta. To bi mogli napisati za vasako Bevkovo knjigo, o knjigi Moja mladost pa še posebej. Založba je prepričana, da je Moja mladost delo, ki bo bralcem Bevkovih knjig odkrilo svet Zakojcev in tolminskih hribov, v katerih je doraščal danes slovenski najbolj brani pisatelj.
Knjiga, ki ima 220 strani, je izšla s slikovnimi prilogami Bevkovega domačega kraja.
Cena knjige; celoplato 45 dinarjev (2.250 Lit.), pol-usnje 55 dinarjev (2.750 Lit.).
Knjigo lahko kupite v vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji!
Za naše delo
Kaj homo delali meseca augusta
NA POLJU je zdaj zadnji čas za strniščno setev. če so njive hudo ple-velne, porujmo plevel, še preden povsem dozori, da se znova ne zaseje. Ta mesec je tudi najpriklad-nejši za setev rdeče detelje. Zdaj tudi odbiramo in prebiramo razna semena, kajti samo od dobrega semena lahko pričakujemo, da bo vse vzklilo. Kopljemo zgodnji krompir, toda paziti moramo, da bo zrel in da ga spravimo suhega, ker sicer gnije. Činkvantin mora imeti vedno zrahljano zemljo, da bo hitreje rasel. Ker ima za rast malo časa na razpolago, zahteva dobro gnojeno zemljo.
NA TRAVNIKIH priče n j amo s košnjo otave. Preorjemo stara detelji-šča in izčrpane travnike, katere bomo spomladi obdelali.
V VINOGRADU je škro-pljenja za letos konec, škropilnico hranimo v ne presuhem prostoru, da ne popokajo gumijasti deli. Sicer v vinogradu ta mesec ni posebnega dela, razen pletve. Razredčimo trtno listje, da bo sonce laže prihajalo do grozdja in mu pomagalo hitreje zoreti.
V KLETI velika vročina zelo škodi vinu. Zato naj
bo klet podnevi odprta. Zračite jo samo v hladnih urah. Sumljivemu vinu, ki bi se utegnilo skisati, dodamo na vsakih sto litrov deset gramov kalijevega metabisulfita. Pameten kletar misli že ta mesec na trgatev. Pripravlja vse potrebno, da ne bo zadnji trenutek letal od kovača do sodarja.
V SADOVNJAKU je še
čas, da cepimo drevje na oko. Obirajmo zrelo poletno sadje o pravem času, previdno in skrbno, da ne poškodujemo drevja. Pridno pobirajmo odpadlo črvivo sadje, da se iz njega ne izležejo molji in ne gredo na drevje prezimovat. če se na breskvah, češpljah in češnjah prikaže smolika, okopljimo taka drevesa in pognojimo jim z apnom. Smolo obrišemo s cunjo in rano operemo. Nato napravimo čeznjo nekaj podolgastih zarez do lesa.
V HLEVU pospravimo gnoj vsak dan. Okna naj ne bodo zaprta in gnojnica naj se ne zbira v hlevu, če hočemo imeti zdravo in lepo živino. Živina naj ne prihaja razgreta k jaslim jest. Ne dajajmo ji sveže krompirjevice. Ob hudi vročini ne puščajmo živine na pašo.
BOHINJSKO JEZERO v čudoviti alpski dolini privablja v svojo okolico vsako leto več letoviščarjev in turistov. Tu so tudi odlične izhodiščne točne za ture v planine, ki ga obdajajo.
njih let. Cene penzionskih storitev v Sloveniji so dokaj stabilne, saj so se povišale letos v primerjavi z letom 1967 le za 1,5%, v zadnjih treh letih pa v povprečju le za 3%.
Preko avstrijsko-slovenskih in itaiijansko-slovenskih mejnih prehodov je vstopilo v Slovenijo lani 29,404.000 tujih turistov z motornimi vozili, od tega v rednem prometu 19 milijonov 472.000, v maloobmejnem prometu pa 9,932.000. Računajo, da odpade od tega števila na izletnike, ki so se gibali pretežno v prostoru Slovenije le en dan, kar 23,000.000 tujih turistov. Ti podatki jasno kažejo, da se Slovenija spreminja v izletno območje zlasti sosednje Avstrije in Italije, pa tudi drugih tujih turistov, ki preživljajo svoje počitnice v turističnih krajih teh dveh dežel.
Tako močno razvita frekvenca tujih potnikov-izletni-kov ni slučajna, ampak je predvsem posledica dejstva, da ima Jugoslavija kot socialistična država najbolj odprte meje. Sporazume o odpravi viz je sklenila s 27 državami, zdaj pa se prizadeva, da bi z Avstrijo in Italijo dosegla sporazum, po katerem bi odpravili tudi potni list.
Zgodovina gradov Beneške Slovenije
Na desnem bregu hudournika Breg (Grivo’) in sicer tam, kjer se privije izza gričev, leži FOJDA, ki ima podobno lego kakor Čedad. Ta vas je precej stara, toda nimamo o njej več kot toliko poročil. Prvič je omenjena leta 1192. in sicer v listini papeža Celestina III-, ko govori o cerkvi sv. Nikolaja, ki je takrat stala na polju južno od današnje vasi, v bližini gradu Vitana, ki so ga Čedadci razdejali. Grad sam je stal nekoliko bolj na severni strani vasi nad kapelico sv. Roka in je imel tudi svoje plemiče. Kasneje je grad pripadal Kukanjcem.
Bolj važna in zgodovinsko bolj imenitna je vas RONKE, ki leži jugozahodno od Fojde, na levem bregu Maline. Prvič jo zasledimo omenjeno leta 1.096. V vas, ki leži sredi rodovitnega polja, se steka več cest in zato se je lahko kmalu razvila v dokaj čeden in važen trg. Tudi tu so se «Sosednje» zbirale pod lipo in so gospodarili s precej velikim občinskim premoženjem, ker je imela vas tudi svoja lastna občinska zemljišča. Iz listin je razvidno, da je leta 1389 Fojdo in Ronke podelil patriarh Kukanjcem in Par-tištajncem.
Kukanjci in Partištajnci so imeli v Ronkih vsak svoj grad, ki so jih sezidali proti koncem XIV. stoletja. Kukanjski grad je nastal iz velike kmečke hiše in je starejši od Partištajnskega, ki so ga sezidali na mestu občinske lože. Partištajnci so bivali večkrat v svojem gradu in tudi Partištajnci, ki so sezidali tudi cerkvico sv. Lovrenca.
Na desnem bregu Maline leži precej velika vas AHTEN in tu je stal tudi gorenji grad «Castrum veterum» s kapelico sv. Nikolaja. Tu so bivali plemiči Attemsi. Ta rodovina je imela sodstvo nad vso dolino, v grbu pa je imela medveda. Prvotno so bili mnenja, da izhaja iz toskanskega mejnega grofa Udalrika, ki se je baje polastil mnogih krajev te okolice, a pozneje se je izkazalo, da je salzburši škof Bertold 1.100. leta podelil Attems z okolico svojemu nečaku Burghardu Bosburškemu, odvetniku akvilejske cerkve, in njegovi ženi Aciki. Kot je zapisano, je pred smrtjo zapustil Burghart svoja posestva hčeri Matildi, ki se je poročila s Konradom Pilštajnskim. Tudi vdova Acika je darovala 1.130. leta svoja imetja med Namami in Fojdo svoji hčeri in njenemu možu. Ta dva sta imela hčer Dijemoto, ki se je poročila z Ulrikom, bivšim markgrofom toskanskim. V starih listinah najdemo pisano, da sta leta 1.170 darovala patriarhu in avilejski cerkvi grada Attems in Partištajn ter vasi Porčinj, Prosnid, Subid, gradova Črneja in Vizont, alo-dij Neme z dvorom in gradom «Hage» ter vasjo Latina, Ra-kelje, Predogoj, Vipolže in Volčje in vse, kar sta imela v krajih «Vergia» in «Logre» (Breginj in Logje) z vsemi tla-
čani in njihovimi zemljišči. Nekateri zgodovinarji prištevajo ahtenski gospoščini tudi Platišča, Brezje in ostale vasi tega področja. Leta 1.256. je podelil patriarhu Petru Attemsu dohodke osem mark «ad usum curae», katere je prej užival Kaporjak v Brdu in Teru. Ulrik in Dijemota sta darovala tudi svoje vazale, od katerih so štirje bivali na ahtenskem gradu, in to pod gotovimi pogoji. V gradu namreč ne bi smel bivati nihče drug, če sami tega ne dovolijo. Patriarh pa je darovana posestva takoj podelil nemaniškima plemičema Arbonu in Henriku, ki sta bila morda Ulrikova vazala. Ta dva sta postala začetnika imenitne rodovine Attemsov, ki se je pozneje razdelila na dve veji, na furlansko in štajersko. Prvi so imeli v grbu črnega medveda na belem polju, drugi pa trizob na rdečem polju. Imeli so pod svojo jurisdikcijo tudi Črnejo in so se nazivali «markgrofi».
Grad Attems je stal že v XI. stoletju, pozneje pa so zgradili še Novi ali Dolenji grad v Podbregu (Pecollo) in v Campolongu (Kompolje), po katerem so se tudi imenovali. Ko se je začelo furlansko plemstvo med seboj prepirati in bojevati, so se Attemsi pridružili Kukanjcem proti Zavor-njanom in leta 1.295. so Attemsi pomagali Kaminskemu gospodu proti patriarhu, ki jih je pa premagal in zasedel grad Attems. Ti so se potem začeli prepirati s patriarhovim glavarjem v Tržizmu in zato so jih zopet spodili z gradu. Ti prepiri so oslabili premiško moč Attemsov in so postali tudi bolj vdani in naklonjeni cerkvi.
(Se nadaljuje)
httsR
za ruv&t rruàxit
Gr
H ^
in njegov oskrbnik
Bil je v tlačanskih časih graščak, ki je živel sam, to se pravi, brez. zene, a ml je taK s kopun, aa bog pomagaj.
imei je oskrbnika, ta je bil pes, razume se, nihče ga m maral — to se pravi, ljuaje ga niso marali, graščak pa ga je imel rad Ko punčico svojega očesa, /.ato, Ker je bil velik sKopun, da na svetu m bilo podobnega, pravim, osKrbnik pa je to dooro vedel — pa kako bi tudi ne? Vsi so to vedeli. In oskrbnik je rav nal, recimo, takole: gospod ga posije neKaj kupovat, zlot ati ko-uKor že plača to stvar m vsem je znoano, da stane zlot, in tudi graščaku samemu, on pa mu vendar prinese še dve, tri kopejke drobiža nazaj — in zmerom tako. Svoje gospodarstvo zanemarja, njemu pa zmerom ugodi — očitno je imel kakšno skrito misel. No, prav, mine tako kakšnih petnajst let, če ne še več, on mu vedno streže v vsem, graščak pa ga ima zmerom ra j si, zmerom oolj mu zaupa. Tako daleč je prišlo, da je vse gospodarstvo izročil njegovim rokam, vse mu je prepustil.
ha pride nekoč oskrbnik h graščaku: tako in tako, mu pripoveduje, tole sem napravil tako, s temle sem tako raznal. Graščaku pa — ko da bi mu z maslom po duši — tako mu je drago vse to poslušati. Pa ga je poslušal do Kraja in mu pravi:
«Veš kaj, Ivan ali Peter», ali kako mu je že bilo ime, «ti si moj najzvestejši, ti si moj najbližji, saj drugrače nimam sorodstva, a od znancev dobrega ne pričakuj. Ljudje zmerom samo nase mislijo; ti si edini med vsemi, ti si moj najboljši, nikoli se ne ločim od tebe in hočem, da bi poslej čaj pil in kosil z menoj».
Oskrbnik pa ga prime za pas. Zahvaljujem se vam», pravi, «za vašo veliko milost, samo hvala, ne morem čaja piti in kositi».
«Zakaj ne?» ga vpraša graščak. «Ne jem», pravi oskrbnik, «in ne pijem od malih nog».
Začudi se graščak, ne more verjeti. Oskrbnik pa trdi naprej: Ne jem in ne pijem od malih nog!».
Poteklo je nekaj časa, graia k bi bil rad ljudi povprašal o oskrbniku, da bi se prepričal, pa ve, da mu vendar nobeden ne bo povedal resnice. Prizadeval si je, da dan ali \dva ne odtrga od njega oči, a oskrbniku ne more nič: ne je, ne pije, a kar naprej se peha. Tedaj mu je_gra-ščak verjel.
«Kako pa moreš tako živeti?» ga vpraša nekoč. «Saj lahko človek takole umre».
«Kaj je tu treba umreti», mu pravi oskrbnik. «Jaz poznam ikšno umetnijo, da se vsak lahko odvadi piti in jesti».
«Res?» se razveseli graščak. Potem pa nauči še mene, če je mogoče. Saj če pomislim, koliko človek potroši za to jedačo, skoraj rubelj na dan, a večkrat, kadar goste prinese, niti s tremi ne izhajaš».
«Zakaj jta ne», reče oskrbnik «od srca rad, če boste le hoteli».
«Kaj ne bi hotel, prosim te», reče graščak. «Kdaj jta me boš odvadil?».
«Kadar vam je prav», odgovori oskrbnik, «lahko tudi jutri začnemo».
Pričakala sta jutrišnjega dne, oskrbnik zapreže koleselj, vzame vrv in zapelje k preddverju.
«Kako pa me boš odvadil?» ga vpraša graščak.
«Takole», mu pravi oskrbnik in se je odpeljal z graščakom v koleslju.
Tam pa je bilo kakšne tri, šiiti vrste daleč brezno, veste, pa tako globoko, da mu še dna ne vidiš — da bi se brez tuje pomoči izkopal iz njega, je nemogoče, pa bodi še tako močan. Pripeljeta se k temu breznu.
«Posedite», mu reče oskrbnik, «tri ali štiri dni v tem breznu pa se vam nikoli več ne zahoče jesti».
Graščak se razveseli, da bi imel manj stroškov, in mu ukaže, naj ga brž spusti, a če bo kdo vprašal: Kje pa je gospod? — mu pravi: reci, da se je rnlpeljal v Kijev ali kamor že.
Spustil je oskrbnik graščaka na vrvi v brezno in se je odpeljal lepo domov. Drugi dan se šele zvečer pripelje k prepadu.
«Kako je, gospod, bi radi jedli.?» ga vpraša.
«Rad bi, brat», odgovori graščak.
«Nič ne de, dragi moj gospod», pravi oskrbnik, «tako je od začetka».
In se je spet odpeljal domov.
Drugi dan pa spet pride.
«Kako je, dragi moj gospod, hi radi jedli?»
«Silno rad bi, brat», je že jezen rekel graščak.
«Nič hudega, nič hudega, dragi moj gospod», reče oskrbnik in se spet odpelje.
Pa pride tretji dan.
«Kako je, gospod, bi radi jedli?».
«Rad bi», zavpije graščak, «takoj me potegni nazaj!».
«Nikar se ne vznemirjajte, ne vznemirjajte se, dragi moj gospod, tale dan je težko, potem pa vam bo že vseeno, boste videli».
In se je brez graščaka odpeljal domov.
Potem sta minila dva dneva, oskrbnik je prišel šele tretji dan.
«Kako je, gospod, bi radi jedli?».
A graščak že ne spravi več besede iz sebe, samo z roko pomaha — ni treba ali nekaj podob-
Dobro. Tedaj je oskrbnik za-pregel konja in se ponoči pripeljal ponj. Pripeljal ga je, ga položil v posteljo, razposlal pisma znanim graščakom, da je tako pa tako: «Pripeljal se je gospod iz Kijeva in silno je oslabel, pridite se poslovit od njega».
Zbrali so se graščaki, gledajo ga, ga sprašujejo, njemu pa je vseeno komaj še diha.
«Kaj pa je z vami?» ga sprašujejo.
Graščak pa samo z roko kaže na oskrbnika. Pa vsi oskrbniku:
«Povej nam, kaj je, ti vse veš».
Oskrbnik pa zahlipa zdaj pa zdaj, si otira solze.
«Nič ne vem», pravi, «kaj je z njim, siromakom».
Graščak pa spet s prstom kaže nanj. Ne razumejo graščaki in ga ne razumejo. Na lepem pa e-den izmed graščakov opazi papirje na mizi in začne jih brati vsej gospodi, a na teh papirjih piše, da graščak vse, kar je premičnega in nepremičnega, zapit--šča dragemu oskrbniku. Vsi graščaki po dobro vedeli, da je oskrbnik tudi v resnici bil tak, da človeku ne more biti bližnji, in so začeli gospodarja tolažiti:
«Vse bo po vašem, le nič skrbi!».
Graščak pa leži in leži in vnovič s prstom kaže na oskrbnika, gospodje pa zmerom svojo:
«Le nič skrbi, nič skrbi, vse vse bo njegovo».
Poležal ie graščak en dan in \e izdihnil. Oskrbnik ga pokoplje in ioče pa pogosti vso gospodo, ki se ie zbrala. Graščaki ver ne prezirajo oskrbnika, da je kmet, pa samo zato, ker je postal gospod. kakršni so sami, morda pa še bogatejši.
nega.
imiHiimiiiiiiii milili iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinimmiiiiimiimm n iiiimmiiimmiiMiniiimiiimiiiiiiiiiii im
Misi pa, oolU konj
Mlada lisica in mlad volk sta prvič v življenju videla konja. Stala sta ob robu pašnika in nista vedela, kaj naj mislita o novi živali. Bila je rjava, imela je svetel kožuh in je zelo okusno izgledala.
Pa je rekla lisica: «Vprašala bova žival, kako ji je ime». Previdno se je približala konju, se ljubeznivo priklonila ter rekla: «Spo-
štovani gospod, kako pa vam je ime?».
Konj bi bil rad ušel, ker je občutil, da imata potepuha slabe namene. Obvladal pa ga je strah in sklenil je biti bolj premeten kot lisica in volk. Rekel je: «Moje ime je zapisano na spodnji strani mojih nog. Tam ga lahko vsakdo bere».
Lisica je zaslutila nevarnost ter zato poklicala volka: «Dragi prijatelj, bodi tako dober in ti zberi ime te nove živali. Napisano je na spodnji strani njenih nog. Mene starši niso učili brati, ti pa si učen in brihten».
Volku je hinavska pohvala lisice zelo prilegla. Približa se konju ter se skloni nizko k njegovi nogi. Konj pa zarezgeta ter ga z vso močjo udari s kopitom po debeli glavi. Volk je odletel daleč v stran ter tulil od bolečin. Udarec kopita mu je izbil celo vrsto zob.
Hinavsko se mu je tedaj približala lisica ter rekla: «Ja, ja, zdaj pa imaš razločno v obraz zapisano, kar sem že večrat slišala: Ne zaupaj nikomur, kogar ne poznaš!».
|»|f|»»||||||HI||||||»»»MIIMI»IIIIIIMI»lllll»HI»MM»IM»IIIHm«IMIUI»l»»*IMMMMIIIIIIIIIIH«ll»Hllllltl*«llllllll»imil»ll
Za smeh in kratek čas
Uganke
To je čuden spak, ki ima ga vsak: manjši kot kos, vselej je bos; hodi pred teboj
(son)
Vse dni prespim, noči pa prebudim.
S teboj stanujem —
(9H)
Bereš naprej — na mizi diši, bereš nazaj — v grmovju žgoli.
(so>|->|OS)
Poševni globus. — Zemljepisna ura je. Na mizi stoji globus. «Najprej bomo ponavljali», pravi učitelj in pokliče učenca Goloba. «Golob, zakaj je na globusu os postrani?».
Golob molči in ne vé, kaj bi rekel.
«Le lepo povej, zakaj stoji globus poševno?».
«Prosim, še dotaknil se ga nisem», pravi Golob.
Pa poseže vmes Domnikov Nace in pravi: «Dobro sem videl, lahko rečem. Ze v pi-
sarni, ko ste mi dali globus v roke, je bil postrani nagnjen. Mi ga nismo pokvarili. Pokvarjen je že bil, ko sem ga prinesel iz pisarne».
Ideča kapica. — Vido so ljudje klicali «Rdeča kapica», ker je zmerom nosila rdečo kapico. Nekega dne jo je mama poslala v trgovino.
• «Dober dan, Rdeča kapica», jo je pozdravil prodajalec. «Povej mi, kje imaš volka?».
«Za pultom stoji», se je odrezala Rdeča kapica.
Dolgo, dolgo je že od tega, ko je bil boroveč še drevo, krasno kot malokatero na širokem svetu. Od korenine do vrha so ga obdajale močne, žilave veje, ki so se krepko in samozavestno stegale v zrak. Igle so mu bile mnogo svetlejše kakor pa dandanes in tako svilenomehke kakor rožni listi.
Stoječ sredi bratov-tovari-šev je tvoril krasne senčnate gozdove. Silno je bil ponosen na svojo krasoto, jakost in moč.
Toda njegov ponos mu je postal usoden in mu je bil v pogubo. Iz domišljavosti in nečimrnosti se je rodil napuh in se je razvila prevzetnost.
Vsak posamezen borovec
je hotel posebej kazati svojo lepoto, a pri tem ga je oviral sosed. — Vzbudila se je medsebojna zavist.
Natihoma je nastalo grozovito rovanje. Drug drugega je objemal in stiskal z močnimi vejami ter ga skušal zadušiti in zadaviti...
Ječali in stokali so v grozovitem, zavistnem boju in rumena smolnata kri jim je silila iz razpok žilave, luba-ste kože.
V dolgih vrstah so ležale cele trume smrtnoranjenih in umirajočih orjakov. Bratska kri je orosila zelena gozdna tla.
Ko se je naslednje jutro izprehajal Bog po gozdu, jih je opazil. Razsrdil se je na pobesnele stvari in izustil nad njimi naslednjo kletev:
«Ker se v slepem napuhu tako silno črtite, ostali boste poslej taki, kakršni ste! Stali boste osamljeni ali pa se boste ponižno plazili po tleh in nobena ptica ne bo gnezdila v vaših vejah. To naj bo kazen za greh».
In tako se je zgodilo.
Od onega časa je borovec majhen in boren, gloda po preperelem skalovju ali pa bedno plazi po zemlji. Ponižno se klanja pod drugim le-sovjem, ki je stalo nekdaj globoko pod njim.
Kjerkoli pa še tvorijo majhne gozdiče, stojé daleč vsak sebi, nemi in srditi. Le v nočnem času jih čuješ stokati v vetru.
Nobena ptica ni nikdar še gnezdila v njihovih vejah.
J é
V
t
25. Tam daleč se je nekaj zasvetilo. «Poglej, Miha, gori! je zaklical Gregec trepetaje.
«Seveda», je stisnil Miha skozi zobe, «to se razume. Kadar prihajajo Turki, zažigajo. Ali tega ne veš?».
Potem sta zagledala grajske. Podili so na vsako moč. Blizu Hribčeve hiše so srečali tovornike, se pomenkovali trenutek, dva, pomahali z orožjem in rokami: nato so tudi tovorniki obrnili konje in odšli kar vprek čez gmajno.
«V grad, vse hiti v grad», je dejal Miha. «Midva pa najbrž niti do tabora ne bova več prišla!». Potem sta hitela dalje, zavila pod vrhom Bradatke v goščavo, dokler se nista ustavila v kotlini sredi grmovja.
26. «Tukaj», je dejal Miha kratko, vrgel koš na tla in pričel privezovati živino. Do sem ne bodo prišli Turki. Nalomila sta smrekovih vej, da so živali lahko legle, nato sta se vrnila. Z rebri sta videla, kako ljudje od vse povsod zganjajo živino v gozd in kako hitijo proti cerkvi.
«Mati!» je pokazal Miha težko obloženo ženo, za katero sta drobila dva otroka, deček in deklica. «Tudi midva pojdeva za njimi», je drhte dejal Miha, in oprezno pristavil: «če bo še čas». Pohitela sta v hišo in začela znašati orožje, žito in seno v grmovje. Gledala sta po izbi. Kaj je še takega? «Prvo je živina, živina mora pretolči nekaj dni», je momljal Miha, nato pa zakričal: «Beživa! So že tu!».
C
27. Gregec je stal kot okamenjen. Izza ovinka je planila gruča jezdecev. Nizko sklonjeni nad konji so se bližali z zategnjenimi klici. Sem in tja se je zabliščalo orožje. Gregec si je začuden mel oči.
«Beži-» je kričal Miha nekje v hribu.
Toda Gregec je čutil, da so mu noge postale v trenutku težke kot kamen. Truden je omahnil do najbližjega grma, razgrnil veje in počepnil mednje. Truma jezdecev je puhnila mi mo kot oblak. Le dva, trije so se ustavili pri hiši. Razjahali so in stopili vanjo, toda kmalu so se vrnili. Gregec se je tresel in opazoval brkate obraze. Ali ne gredo prav proti njemu? Ne, vračajo se. Seveda zanje ni bilo ničesar. Z velikimi skoki so pohiteli za tovariši.
28. Zdaj ne more nihče več v tabor. V rebri se je oglašal Miha in klical: «Gregec! Gregec!» Gregec pa se je splazil iz grmovja in se bližal hiši. Ne, niso je zažgali. Stopil je prav do hiše, pokukal v vežo. Mogoče pa ne bo kaj hudega. Tropa Turkov je šla mimo, zdaj je nihče več ne bo obiskal. Nerodno je pač, ko je hiša tako ob poti, da se vsakdo zaleti vanjo.
Ozrl se je proti Prikraju. Zdrznil se je. Od Močilarja se je dvigal plamen, po bregu pa so prihajali zopet trije jezdeci.
«Spet gredo sem!» ga je zazeblo.
Sinil je za hišo in se ozrl v reber. Ne, tja gor ne more več. Videli bi ga, ko bi plezal navkreber. Kam sedaj? Torej — zbogom, Miha!