★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE ZONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto II.
Koper, 30. decembra 1948
Štev.9
VSEBINA
ODREDBA IN PRAVILNIK INSPEKTORATA ZA POMORSTVO JA NA STO V KOPRU.
Odredba štev. 4 o pomorskih knjižicah.
Pravilnik o ¿Izdajanju (pomorskih knjižic.
ODREDBE IN PRAVILNIKI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU.
111.	Odredba o ustanovitvi Él imenovanju začasne samouprave Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru.
112.	Odredba o upravi bolnic na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
113.	Odredba o spremembi člena 3 uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja v smislu predpisov odloka o obveznem socialnem zavarovanju.
114.	Odredba o izplačevanju doklad za otroke delavcev in nameščencev.
115.	Pravilnik o postopku za primer nezgodei pri prostovoljnih delih za obnovo.
116.	Pravilnik za izvajanje odloka o stanovanjskih in poslovnih pros torih.
117.	Odredba o ureditvi najemnin.
118.	Odredba o spremembah in dodatkih k uredbi o pobiranju taks, izdani od Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje dne 10. decembra 1945 št. 779 in od Oblastnega LO za Isltto Sn Mestnega LO za Reko, dne 10. dec. 1945 št. 5001.
119.	Odredba o delni spremembi uredbe o davku na poslovni promet, izdani od Poverjeništva za Slovensko Primorje št. 711/46 dne 15. maja 1946 (Ur. 1. PPNOO 10/46—74) in od Oblastnega LO za Istro ter Mestnega LO Reka dne
22.	maja 1946 (Sl. 1. Oblastnega LO za Istro in Mestnega LO za Reko 3/46—15).
120.	Odredba o začasnih normah v gradbeni stroki. 14. december 1948.
121.	Pravilnik o nagradah za dela odvetnikov, prokuratorjev in notarjev.
Odredba in pravilnik inspektorata za pomorstvo JA na STO v Kopru
Odredba št. 4	Pravilnik
o pomorskih knjižicah.	o izdajanju pomorskih knjižic.
1.	člen
Vsak ¡prebivalec tukajšnjega ozemlja, ki namerava vstopiti v službo na pomorskih trgovskih ladjah v okvir palubnega ali strojnega osebja, vštevši poveljnika in častnike, ter v okvir kuhinjskega in strežnega osebja, nadalje kot radiotelegrafist ali upravni nameščenec, mora imeti pomorsko knjižico.
2.	člen
Pomorska knjižico velja kot osebna izkaznica in posebna listina o zaposlitvi na pomorlko-trgovskih ladjah in jahtah, dalje kot dokazilo o opravljeni službi na ladji. V primerih, ko pomorščak potuje v inozemstvo, da se tam ukrca, ali se vrača iz inozemstva, mu pomorska knjižica služi za potni list.
3.	člen
Podrobnejše določbe o izdajanju, vsebini in obliki pomorskih knjižic, ki se bodo izstavljale na področju jugoslovanske cone STO, bo predpisal poseben pravilnik
4.	člen
Ta naredba stopi v veljavo, čim bo objavljena v Uradnem listu.
Koper, 18. decembra 1948.
Inšpektor pomorstva: Kapitan Oskar Bizjak 1. r.
1.	člen
Vsak prebivalec tukajšnjega ozemlja, ki namerava vstopiti v službo na pomorskih trgovskih ladjah v okvir palubnega ali strojnega osebja, vštevši poveljnika in častnike, ter v okvir kuhinjskega in strežnega osebja, nadalje kot radiotelegrafist ali upravni nameščenec, mora imeti pomorsko knjižico.
2.	člen
Ostalo osebje, nameščeno v splošni službi na ladji — razen zdravnikov, ki jim izda Inšpektorat pomorstva posebno dovoljenje — mora imeti delovno knjižico po veljavnih predpisih, kakor tudi dovoljenje za plovbo po morju ali potno dovoljenje.
Izjemoma sme dovoliti Inšpektorat pomorstva strokovnjakom kuhinje in jedilnice kakor tudi strokovnemu osebju po čl. L, da opravi predpisano prakso v svrho usposobljenja, začasno vkrcanje na ladjo tudi brez pomorske knjižice.
3.	člen
Pomorska knjižica velja kot osebna legitimacija in posebna listina o zaposlitvi na pomorsko trgovskih ladjah in jahtah, dalje kot dokazilo o opravljeni določeni službi na ladji. V primerih, ko pomorščak potuje v inozemstvo, da se tam vkrca, ali se vrača iz inozemstva, mu pomorska knjižica služi za potni list.
O podatkih, ki so vpisani v pomorsko knjižico na podlagi listin, navedenih v 6. členu tega pravilnika, velja pomorska knjižica kot dokaz za njihovo resničnost in izvršeno plovbo, da more lastnik pridobiti posamezne čine v trgovski mornarici.
4.	člen
Pomorsko knjižico izda Luška kapitanija v Piranu.
5.	člen
Pomorska knjižica se sme izdati:
1.	Tistim, ki so dopolnili 16. leto, pa niso prekoračili 20. leta, če se nameravajo zaposliti na ladji v službi na palubi ali pri strojih ali v splošni službi kot natakar ali kuhar.
2.	Dijakom pomorskega tehnikuma in srednjih tehničnih šol, odseka za ladijske stroje ali elektrotehničnega odseka, od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 24. leta.
3.	Lastnikom ali solastnikom jadrnic za kratko ali dolgo obalno plovbo s pomožnim motorjem ali brez njega ter njihovim rodbinskim članom tudi po dopolnjenem 18. letu, vendar tako, da se smejo vkrcati samo na svojo ladjo oziroma na ladjo svojih staršev, po treh letih dejanske plovbe na svoji ladji, pa lahko tudi na tuje ladje.
4.	Tistim, ki so se izučili elektrotehnične, ladijsko-sitroijne, šoferske ali tesarske obrti do dopolnjenega
24.	lata.
5.	Izučenim radiotelegrafistom z izpitom o usposobljenosti, če vložijo prošnjo v enem letu od dneva, ko jim je bilo izdano potrdilo o uspešno opravljenem izpitu.
6.	Poklicnim pomorščakom tudi po dopolnjenem 18. letu, če dokažejo, da so pluli daljšo dobo na trgovskih ladjah v kakršnem koli svojstvu, navedenem v 1. členu, če ni poteklo pet let od njihove zadnje zaposlitve na ladji.
7.	Borcem NOB, če dokažejo, da so odslužili najmanj dve (2) leti na ladji.
8.	Uslužbencem pristaniških uradov, ako imajo najmanj tri (3) leta službe.
6.	člen
Kdor želi, da se mu izda pomorska knjižic^ se mora obrniti na pristojni pristaniški urad neposredno, ali pa preko ljudskega odbora v kraju svojega bivanja s pismeno prošnjo ali z ustno prošnjo, dano na zapisnik. Prošnji je treba priložiti:
1.	Potrdilo o bivanju na tukajšnjem ozemlju.
2.	Rojstni list (izpisek iz rojstne matične knjige).
3.	Zdravniško spričevalo, da je prosilec telesno in duševno zdrav in sposoben za pomorsko službo, ki ga izda organ ustanove za socialno zavarovanje ali pa zdravnik pristojnega ljudskega odbora.
4.	Mladoletniki pismeno dovoljenje očeta ali skrbnika oziroma pristojnega skrbstvenega organa.
5.	Prosilci iz točk 2., 4. in 5. iz 5. člena zadnje šolsko ali obrtno spričevalo.
6.	Prosilci iz 3. točke člena dokazilo o lastništvu ladje, njihovi rodbinski člani pa tudi potrdilo o rodbinski zvezi.
7.	Prosilci iz 7. točke 5. člena vojaško potrdilo, da so služili najmanj dve leti na ladjiah.
8.	Verodostojne listine, na podlagi katerih se izpopolni razpredelek v pomorski knjižici o usposobljenosti v trgovski mornarici in o prejšnjih vkrcanjih, razen tistih, ki prosijo prvič za izstavitev pomorske knjižice.
9.	Dve sliki (doprsni) 4.5X6 cm.
10.	Dovoljenje za plovbo po morju, ki ga izda prosilcu Istrski Okrožni ljudski odbor, oddelek za notranjo upravo v Kopru.
7.	člen
Pomorska knjižica je Velikosfti 15X10 cm in ima 64 strani.
Potrebno število pomorskih knjižic natisne Pomorski inšpektorat VUJA.
Koper, 18. decembra 1948.
Inšpektor pomorstva: Kapitan Oskar Bizjak 1. r.
Odredbe in pravilniki Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega
ljudskega odbora v Kopru
lil.
Na podlagi člena 37. odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora o obveznem socialnem zavarovanju z dne
14.	sept. 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega Okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o ustanovitvi in imenovanju začasne samouprave Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru.
1.	člen
V smislu 1. čl. odloka o obveznem socialnem zavarovanju se ustanovi začasna samouprava Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, katere poslovanje bo trajalo do izvolitve samouprave.
Člani začasne samouprave se določijo iz vrst delojemalcev in delodajalcev v razmerju, določenem v odloku o obveznem socialnem zavarovanju.
2.	člen.
Člani te začasne samouprave so:
Dr. Peterin Stanko, javni nameščenec,
Medica Herminij, privatni nameščenec,
Herkov Danilo, javni nameščenec,
Fonda Libero, delavec,
Macarol Franka, javna nameščenka,
Bisiac Pietro, delavec,
Saule Raffaele, kmet,
Franzolin Giordano, delavec,
Belič Andjelka, ravnatelj,
Strgar Rado, ravnatelj.
3.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 10. avgusta 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio. Predsednik: Kralj Franc.
112.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Trst ter Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 in odlokom Istrskega okrožnega LO z dne 3. avgusta 1947 o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o upravi bolnic na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
1.	člen
Vse bolnice, domovi onemoglih in protijetični dispanzerji na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora preidejo pod upravo oddelka za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO.
2.	člen
Oddelku za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO je poverjena reorganizacija v čl. 1 navedenih ustanov in razrešitev dosedanjih upravnih odborov njihove dolžnosti.
3.	člen
Ta odredba stopi v veljavo 1. januarja 1949.
Koper, 14. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
113.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi čl. 37, točka 1 odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o spremembi člena 1, Uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja v smislu predpisov Odloka o obveznem socialnem zavarovanju.
1.	člen
Tretji odstavek člena 3. odredbe o izvajanju socialnega zavarovanja po predpisih odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dnç 8. januarja 1948 se spremeni ter se glasi:
Višina prispevkov za socialno zavarovanje se določa na 30°/o celotnega zavarovančevega zaslužka. Od tega prispevka odpade 8.6% na bolniško zavarovanje, 2°/o na nezgodno zavarovanje, 12% na pokojninsko zavarovanje, 6% na otroške doklade, 1% na podpore za brezposelne in 0.4% na zaščito dela.
2.	člen
Ta odredba stopi v veljavo 1. januarja 1949.
Koper, 7. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
114.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi člena 37 točka 1 odloka o obveznem socialnem zavarovanju dne 14. sept. 1947 izdaja Izvršilni' odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o izplačevanju doklad za otroke delavcev in nameščencev.
1.	člen
Pravico do dodatka za otroke po predpisih te odredbe imajo tisti, ki so obvezno zavarovani za primer bolezni pri Zavodu za socialno zavarovanje ter tisti, ki prejemajo iz socialnega zavarovanja pokojnino za onemoglost ali starost, ali pa prejemajo rento zaradi zmanjšane delovne sposobnosti za več kot dve tretjini.
V prvem odstavku navedeni nimajo pravice do dodatka za otroke po predpisih te odredbe, če imajo po svojem službenem razmerju poleg plače ali pokojnine-pravico tudi do dodatka za otroke.
■Če sta oče in mati zaposlena, ima pravico do dodatka za otroke praviloma oče. Poročena žena ima pravico do dodatka za otroke, če vzdržuje otroke ter živi z njimi v skupnem gospodinjstvu.
2.	člen
Dodatek za otroke pripada zavarovancem v znesku lir 32.— dnevno, ali pa kadar je zavarovanec delal ves koledarski mesec lir 800.— za vsakega otroka. Ta osnovni dodatek se poveča dnevno za lir 4.—, 8.—, 12.—, 16.— itd., oziroma mesečno za lir 100.—-, 200.—, 300.—, 400.— itd. za vsakega otroka, če zavarovanec vzdržuje dva, tri, štiri, pet itd. otrok.
Dodatek za otroke se izplačuje zavarovancem:
1.	za dejansko na delu prebite dni, kakor tudi za druge dni, za katere gre delavcu oziroma nameščencu pravica do mezde oziroma plače;
2.	za dni bolezenskega dopusta, dokler traja nesposobnost za delo in pravica do bolniške hranarine (zdravljenja v bolnici, sanatoriju, toplicah ali zdravilišču);
3.	za dni porodniškega dopusta, šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu, ne glede nato, ali ima porodnica pravico do porodniške .hranarine;
4.	za čas neplačanega dopusta zavarovanca, ko se po predpisih o socialnem zavarovanju ne prekine zavarovanje.
V času bolezenskega porodniškega in neplačanega dopusta (točke 2.—4. prejšnjega odstavka) se izplačuje dodatek za otroke za vse delovne dni. Če so te okoliščine trajale ves koledarski mesec, se izplača dodatek za ves mesec, ne glede na število delovnih dni v posameznem koledarskem mesecu.
Predpisi prvega, drugega in tretjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za uživalce pokojnin in rent, ki jim po predpisih te odredbe gre pravica do dodatka za otroke.
3.	člen
Pravica do dodatka gre zavarovancu za vsakega zakonskega, nezakonskega in posvojenega otroka, kakor tudi za pastorke in sirote, ki jih zavarovanec vzdržuje, če živijo v skupnem gospodinjstvu in če jih dejansko vzdržuje.
Dodatek za otroke se izplačuje, dokler otrok ne izpolni 17 let. Od izpolnjenega 17. leta pa do izpolnjenega
23.	leta se izplačuje dodatek za otroke, ki se šolajo.
Otrokom, ki so pred izpolnjenim 17. letom, oziroma pred izpolnjenim 23. letom, če so se šolali, postali zaradi duševne ali telesne bolezni ali hibe trajno nesposobni za pridobivanje, pripada dodatek tudi po izpolnjenem
17.	oziroma 23. letu vse dotlej, dokler ta nesposobnost traja.
4.	člen
Pravica do dodatka za otroka se dokaže:
1.	s potrdilom o rojstvu (z izpiskom iz rojstne matične knjige);
2.	s potrdilom o skupnem gospodinjstvu in o vzdrževanju otrok;
3.	za otroke, stare nad 17 let, s potrdilom o šolanju;
4.	za posvojene otroke z dokazilom o posvojitvi;
5.	za sirote s potrdilom, da nimajo staršev in da jih zavarovanec vzdržuje;
6.	za otroke, ki so stari nad 17 oziroma 23 let, pa so trajno nesposobni za pridobivanje, s potrdilom zdravnika Zavoda za socialno zavarovanje o trajni pridobitni nesposobnosti.
Potrdilo o skupnem gospodinjstvu in o vzdrževanju otrok izda zavarovancu krajevni ljudski odbor.
5.	člen
Dodatek za otroke izplačujejo zaposlenim osebam praviloma njihovi delodajalci, in sicer ob izplačilu mezde oziroma plače.
Dodatek za otroke se izplačuje v breme prispevkov, ki jih delodajalci v ta namen plačujejo Zavodu za socialno zavarovanje.
6.	člen
Javna oblastva, javne in zadružne ustanove in podjetja odločajo sama o pravici do dodatka za otroke in ga izplačujejo osebam, ki so pri njih zaposlene, brez posebne odločbe Zavoda ža socialno zavarovanje.
Odločanje o pravici do dodatka za otroke in izplačevanje tega dodatka na način, kakor je predpisan v prednjem odstavku, more Zavod za socialno zavarovanje dovoliti tudi drugim delodajalcem, ki morajo obračunati
prispevke za socialno zavarovanje po plačilnih seznamih, po potrebi pa lahko take delodajalce na to tudi obveže.
Delodajalci, navedeni v prvem in drugem odstavku, morajo ves čas, dokler traja delovno razmerje posameznega delavca oziroma nameščenca, hraniti vse listine, na podlagi katerih izplačujejo dodatek za otroke. Ko delovno razmerje preneha, mora delodajalec vse listine vrniti delavcu oziroma nameščencu.
7.	člen
Delodajalci, ki niso obvezani oziroma ki niso pooblaščeni po predpisih prednjega člena, da sami odločajo o pravici do dodatka za otroke, izplačujejo ta dodatek na podlagi posebne odločbe Zavoda za socialno zavarovanje, ki se izda za vsakega posameznega zavarovanca.
Zavod za socialno zavarovanje izda odločbo o pravici do dodatka za otroke na podlagi posebne prijave, ki jo mora zavarovanec po predpisih izpolniti, ter s potrebnimi dokazili predložiti Zavodu za socialno zavarovanje. Odločba se dostavi zavarovancu in delodajalcu.
Na podlagi odločbe iz prednjega odstavka mora delodajalec pri prvem prihodnjem izplačilu mezde oziroma plače izplačati dodatek za otroke za ves čas, ko je bil tisti delavec oziroma nameščenec pri njem zaposlen.
Če delavec oziroma nameščenec stopi z dela, preden je bila delodajalcu dostavljena odločba Zavoda za socialno zavarovanje o dodatku zai otroke, izplača dodatek za otroke za zadevni čas zaposlitve zavod sam na podlagi potrdila delodajalca, da tistemu delavcu oziroma nameščencu ni bil izplačan dodatek za otroke.
Zavod za socialno zavarovanje more po potrebi izjemoma, če to zahteva interes zaposlenih oseb, sam izplačati dodatek za otroke delavcem in nameščencem, zaposlenim pri delodajalcu iz prvega odstavka, o čemer je treba s pismeno odločbo poprej obvestiti tistega delodajalca. Delodajalec mora obvestiti o taki odločbi osebo, ki je pri njem zaposlena.
8.	člen
Izplačila dodatka za otroke morajo delodajalci iz
6.	člena zaznamovati na plačilnih seznamih v kontrolnih razvidih, drugi delodajalci pa v kontrolnih knjigah oziroma razvidih zaposlenih oseb (osebni kontrolni list).
Odposlanci Zavoda za socialno zavarovanje so pooblaščeni, da na samem kraju pri delodajalcu pregledajo razvide o izplačilih dodatkov za otroke, in prav tako listine, na podlagi katerih se dodatki izplačujejo.
9.	člen
Izplačane dodatke za otroke obračunavajo delodajalci z Zavodom za socialno zavarovanje hkrati z obračunom prispevkov za socialno zavarovanje.
Delodajalci, ki obračunavajo prispevke za socialno zavarovanje s plačilnimi seznami, obračunavajo s samimi seznami tudi izplačane dodatke za otroke za zadevno plačilno razdobje.
10.	člen
Delavci in nameščenci, ki prejemajo dodatek za otroke, morajo prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na njihovo pravico do dodatka za otroke (otrokovo smrt, začetek in nehanje šolanja, prenehanje vzdrževanja,
STRAH 137
rojstvo novega otroka in pod.), in sicer v osmih dneh po nastali spremembi. Spremembo1 je treba javiti delodajalcu, ki jo mora v prihodnjih osmih dneh dostaviti Zavodu za socialno zavarovanje, če je on izdal posebno odločbo o pravici do dodatka za otroke.
Ce je Zavod za socialno zavarovanje izdal odločbo o pravici do dodatka za otroke, izda odločbo tudi o vsaki prijavljeni spremembi. Odločba o spremembi se dostavi zavarovancu in delodajalcu.
11.	člen
Delavec oziroma nameščenec mora Zavodu za socialno zavarovanje povrniti vso škodo, ki nastane zaradi tega, ker ni pravočasno prijavil spremembo, ki vpliva na pravico do dodatka za otroke, ali ker je predložil neresnične listine.
Zavod za socialno zavarovanje ima pravico zahtevati povračilo za napačno izplačane zneske dodatka za otroke in jih izterjati po administrativni poti (z odbitkom od prihodnjih izplačil dodatkov za otroke oziroma z rubežem plače zavarovanca).
Če je nastala škoda po krivdi delodajalca, ali če se izplačani znesek po delodajalčevi krivdi od delavca ali nameščenca ni mogel izterjati, mora delodajalec sam povrniti Zavodu za socialno zavarovanje prizadejano škodo. To povračilo se izterja po administrativni poti, in sicer z odbitkom od zneska obračunanih dodatkov za otroke ali s plačilnim nalogom.
12.	člen
Dodatek za otroke za čas bolezni, dokler traja nesposobnost za delo in pravica do bolniške hranarine (zdravljenja v bolnišnici, sanatoriju, toplicah ali zdravilišču), in prav tako za čas porodniškega dopusta izplačuje Zavod za socialno zavarovanje od dneva, ko je delavcu oziroma nameščencu prenehala pravica do plače (polne ali delne), in sicer na podlagi potrdila delodajalca, za katere otroke je bil izplačan dodatek in do katerega dne.
13.	člen
Uživalcem pokojnine oziroma rente izplačuje dodatek za otroke Zavod za socialno zavarovanje obenem z mesečnim izplačilom pokojnine oziroma rente.
14.	člen
Če delavec oziroma nameščenec ni zadovoljen z odločbo delodajalca o pravici do dodatka za otroke, lahko zahteva od Zavoda za socialno zavarovanje, da mu izda odločbo o pravici do dodatka za otroke.
Zoper odločbe Zavoda za socialno zavarovanje o pravici dodatka za otroke imajo zavarovanci pravico pritožbe. Te pritožbe rešujejo organi, pristojni za reševanje sporov o pravicah zavarovancev iz socialnega zavarovanja, po predpisih, ki veljajo za reševanje takih sporov.
Zoper odločbe, s katerimi se delodajalcem v celoti ali deloma odreče povračilo izplačanih dodatkov za otroke po predloženem obračunu, kakor tudi zoper plačilni nalog po tretjem odstavku 11. člena te odredbe, je dopustna pritožba na Istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za delo. Pri reševanju teh pritožb se uporabljajo predpisi, ki veljajo za reševanje pritožb zoper plačilne
naloge glede plačevanja prispevkov in drugih terjatev iz socialnega zavarovanja.
15.	člen
Posamezna izplačila dodatka za otroke zastarajo v enem letu, računano od konca tistega meseca, v katerem bi se morala ta izplačila izplačati zavarovancu.
To velja tudi tedaj, če se zahtevek za priznanje pravice do dodatka za otroke vloži z zamudo.
16.	člen
Predpisi te odredbe stopijo v veljavo dne 1. januarja 1949.
Koper, 7. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
115.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi člena 37 točka 1. odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
pravilnik
o postopku za primer nezgode pri prostovoljnih delih za obnovo.
1.	člen
Za prostovoljna dela se po 1. členu odredbe o zavarovanju za primer nezgode pri delu oseb, ki so zaposlene pri prostovoljnem delu za obnovo od 5. decembra 1946. (Uradni list Poverjeništva PNOO v Ajdovščini od 10. decembra 1946, štev. 20) štejejo vsa dela splošno koristnega pomena, katera proglasi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora kot taka, in sicer velja to za vse osebe, ki se prostovoljno in brezplačno udeležijo takih del.
2.	člen
Neposredni vodja prostovoljnih del je dolžan, da priglasi organizaciji, ki je delo organizirala, vsako nezgodo, ki se pripeti pri prostovoljnih delih in ki bo verjetno ponesrečenca onesposobila za delo za več dni. Poleg osebnih podatkov ponesrečenca in podatkov, kje in kdaj se je nezgoda pripetila, mora ta priglasitev imeti še kratek opis nezgode ter navedbo oseb, ki so bile ob nezgodi v neposredni bližini ponesrečenca.
Ko prejme v prvem odstavku omenjena organizacija to priglasitev, je dolžna, da brez odlašanja ugotovi njeno verodostojnost in da na podlagi nje izda potrdilo, da se je nezgoda pripetila pri prostovoljnem delu in da je ponesrečenec pri tem delu zares prostovoljno in brezplačno delal. Tako potrjeno priglasitev je treba po najhitrejši poti poslati Zavodu za socialno zavarovanje. '
3.	člen
Zavod za socialno zavarovanje je dolžan, da ponesrečencu nudi zdravniško .pomoč na podlagi kakršnega koli pismenega, ustmenega ali telefonskega potrdila kakega vodje prostovoljnega dela (desetnika, vodje izmene in pod.). Vse ostale dajatve nudi Zavod za socialno zavarovanje ponesrečencem pri prostovoljnem delu samo na podlagi priglasitve po 1. odstavku 2. člena tega pravilnika.
Ugotovitev v potrdilu organizacije, omenjene v 2. členu, da je nekdo utrpel nezgodo kot prostovoljni udeleženec pri brezplačnem delu za obnovo, je odločilna za določitev socialnega zavarovanja glede pravice ponesrečenca do predpisanih dajatev.
4.	člen
Kot podlaga za odmero denarnih dajatev se vzame pri ponesrečencih pri prostovoljnem delu njihov zaslužek v zadnjem letu pred nezgodo, če so bili v svoji redni zaposlitvi v zadnjem letu pred nezgodo socialno zavarovani. Za delovne dneve, ki še manjkajo do 78 dni, se vzame za podlago zaslužek po 2. odstavku tega člena.
Ce ponesrečenec v zadnjem letu pred nezgodo sploh ni bil obvezno zavarovan, se vzame za podlago pri odmeri denarnih dajatev kosmati zaslužek: lir 350.— dnevno za tiste, ki opravljajo nekvalificirano delo, oziroma po lir 550.— dnevno za tiste, ki opravljajo kvalificirano delo.
Ta zaslužek se vzame za osnovo pri odmeri denarnih dajatev tudi tedaj, kadar je zaslužek, izračunan po določbah 1. odstavka tega člena, manjši.
5.	člen
Vse dajatve ponesrečencem po določbah 3. člena tega pravilnika nudi Zavod za socialno zavarovanje. Organizacija, kateri je bilo dovoljeno organiziranje prostovoljnih del v smislu 2. člena tega pravilnika, je dolžna povrniti Zavodu za socialno zavarovanje vse stroške za dajatve, priznane na osnovi teh predpisov.
6.	člen
Spore, ki nastanejo glede pravice do dajatev po predpisih Odredbe, omenjene v 1. čl. tega pravilnika, če se pravica odreče zaradi tega, ker ni pogojev po 1. členu tega pravilnika, rešuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Ta določba je dokončna.
Spore, ki nastanejo v zvezi s presojo delovne nesposobnosti in višine osnove za odmero denarnih dajatev, rešujejo organi, pristojni po 7. in 8. členu odloka o obveznem socialnem zavarovanju.
7.	člen
Pri uveljavljanju zahtev do dajatev po 1. členu odredbe, omenjene v 1. členu tega pravilnika, se bodo glede vsega tega, kar ni izrečno določeno s tem pravilnikom, ustrezno uporabljali veljavni predpisi o socialnem zavarovanju.
8.	člen
Predpisi tega pravilnika stopijo v veljavo 1. januarja 1949.
Koper, 7. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
Na podlagi 30. člena odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
pravilnik
za izvajanje odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih,
1.	člen
V	pristojnost krajevnih ljudskih odborov ali stanovanjskih komisij pri krajevnih ali mestnih ljudskih odborih kot stanovanjskih organih I. stopnje spadajo vse zadeve oziroma ukrepi, s katerimi se .prizna, spremeni ali ukine kaka pravica ali v odloku utemeljena neposredna korist glede stanovanj in poslovnih prostorov, kolikor to ni dano v pristojnost ljudskih sodišč po
8.	členu odloka o stanovanjih in poslovnih prostorih, zlasti pa nakazovanje praznih stanovanj ali stanovanjskih delov, praznih poslovnih prostorov ali njih praznih delov, utesnitve dosedanjih uživalcev stanovanj in izvedba preselitev, določanje najemnin za dodeljene dele stanovanj, prisilne izselitve, odločanje o stroških izselitve ali preselitve.
2.	člen
V	pristojnost okrajnih izvršilnih odborov in višjih stanovanjskih komisij kot stanovanjskih organov II. stopnje spada reševanje pritožb zojJfer odločbe prvostopnih stanovanjskih organov in odločanje na I. stopnji.
a)	o izpraznitvah zasedenih stanovanj, poslovnih prostorov ali celih zgradb v korist javnih uradov ter gospodarskih podjetij večjega javnega interesa;
b)	o preureditvah stanovanjskih prostorov v poslovne prostore in njih uporabi v nestanovanjske namene v smislu 18., 19. in 20. člena odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih.
3.	člen
V	prostojnost Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora spada reševanje pritožb na II. stopnji zoper vse prvostopne odločbe stanovanjskih organov
II.	stopnje.
4.	člen
Člane stanovanjske komisije je treba izbrati tako, da so v vsaki komisiji zastopani organi ljudske oblasti, ustanove in podjetja večjega javnega interesa ter množične organizacije, zlasti sindikata.
Število članov komisije se določi s posebnim ozirom na velikost mesta, trga, kraja in na obseg ter važnost stanovanjskih vprašanj, ki jih ¡bo treba reševati. Stanovanjska komisija šteje najmanj 3 člane. Ce to število ne zadostuje za opravljanje zadev, se imenujejo' še nadaljnji člani.
5.	člen
Stanovanjski organi imajo pravico, razpolagati z vsemi stanovanjskimi in poslovnimi prostori, razen s stanovanji v stavbah, ki jih upravljajo javni organi ljudske oblasti, ustanove in podjetja, večjega javnega interesa, če so bila zgrajena za njihove delavce in nameščence in so danes od njih zasedena. S takimi stano-
vanji razpolagajo (t. j. odločajo o dodelitvah stanovanj, o utesnitvah in preselitvah v območju teh stanovanj) organi ljudske oblasti, ustanove in podjetja večjega javnega interesa, sami v sporazumu s sindikalno podružnico.
6.	člen
Stanovanjske zadeve se morajo obravnavati kot nujne.
Stanovanjsko komisijo vodi predsednik; kadar je odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
Predsednik stanovanjske kom/Isije 'Bkrbi za redno reševanje zadev in sestavlja posamezne tričlanske senate, ki odločajo v stanovanjskih zadevah.
Seje senatov se morajo vršiti po potrebi, kakor 5to odloči predsednik.
Predsednik senata ali komisija odredi člana, ki naj predseduje posameznemu senatu, če ne predseduje sam ali podpredsednik.
Člani senata so poročevalci za posamezne stanovanjske zadeve, kakor to odloči predsednik senata ali komisije. V ta namen se morajo že pred zasedanjem senata seznaniti z zadevami, o katerih bodo na seji poročali.
7.	člen
Člani senatov morajo redno prihajati k sejam. Ako so zadržani, morajo predsedniku sporočiti zadržke, da na njihovo mesto imenuje druge člane ali preloži sejo, če imenovanje drugih članov ni mogoče.
8.	člen
Član senata, glede katerega nastanejo izključevalni razlogi po 22. členu odloka o stanovanjskih in poslovni!} prostorih, je dolžan o teh razlogih takoj obvestiti predsednika komisije, da na njegovo mesto določi drugega člana. Ako izključevalni razlogi pridejo na dan šele na zasedanju, odloži predsednik senata zadevo, na katero se ti razlogi nanašajo, in jo odstopi drugemu senatu.
9.	člen
Ljudski odbor dodeli komisiji, ki pri njem posluje, izmed svojega upravnega osebja tudi tajnika in potrebno drugo administrativno osebje.
Tajnik vodi administracijo komisije, pripravlja spise za seje senatov, se udeležuje sej in vodi zapisnik ter po odredbah in navodilih predsednika senata oziroma komisije skrbi za primerno izvedbo odločb senatov in sklepov komisije kot celote,
10.	člen
Odločbe senata ter sklepe komisije podpisujeta predsednik in tajnik komisije, za popisovanje dopisov pa predsednik komisije lahko pooblasti tajnika.
11.	člen
Krajevni ljudski odbor, ki sam opravlja zadeve stanovanjskega organa, lahko odredi posebnega uslužbenca z delovnim področjem tajnika pri stanovanjskih komisijah, če je to potrebno zaradi uspešnosti dela.
12.	člen
Predsedujoči član senata skliče sejo senata. Po otvoritvi seje poroča član senata, ki je poročevalec o stvari, ki jo je treba rešiti, in predlaga rešitev na podlagi poizvedb in zaslišanj, ki jih je opravil tajnik o vseh za odločitev važnih okoliščinah.
Poročevalec glasuje prvi, predsedujoči član pa zadnji.
Zapisnikar na zasedanju je tajnik komisije; kjer tajnika ni, pa kateri drug administrativni uslužbenec.
13.	člen
Predsedujoči član senata lahko odredi potrebna zaslišanja v zvezi z izvajanjem dokazov o trditvah strank, kolikor je to potrebno za temeljito razčiščenje stvari.
Stranke, priče in izvedence zaslišuje tajnik komisije, če poročevalec ali predsedujoči član senata ali predsednik komisije ne smatrajo za potrebno, da se ti dokazi izvedejo pred senatom. Če je potrebno, se odredi ogled na kraju samem. Vendar se po pravilu ogled in zbiranje podatkov opravlja po poizvedovalcih.
Za vsak ogled stanovanja je potreben pismen nalog stanovanjske komisije ali ljudskega odbora, ki ga mora poizvedovalec predhodno pokazati najemniku stanovanja ali najemnikovim družinskim članom, če je najemnik odsoten, če pa je stanovanje prazno, pa hišnemu upravitelju. Brez upravičenega razloga ne sme biti nobeno stanovanje več kot trikrat pregledano.
14.	člen
O vsaki zadevi, o kateri je senat odločal, se sestavi zapisnik, ki mora obsegati datum seje, označbo komisije in senata z navedbo navzočih članov in zapisnikarja, vsebino in potek razprave, izid glasovanja, kratko utemeljitev sprejetega mnenja in morebitno posebno mnenje.
15.	člen
Višje stanovanjske komisije poslujejo miselno po prednjih določbah.
16.	člen
Krajevni ljudski odbori, ki sami opravljajo zadeve stanovanjskih organov,, odločajo v stanovanjskih zadevah na svojih rednih sejah. Pri tem se ravnajo smiselno po prednjih določbah.
17.	člen
\
Za stanovanjski prostor velja vsak prostor, ki je primeren za redno prebivanje ali ki se da takoj ali z majhno preureditvijo uporabiti za redno prebivanje.
Za poslovni prostor velja vSak prostor, ki se uporablja ali je zgrajen ali urejen za poslovanje uradov, ustanov in podjetij za izvrševanje obrti in drugih poklicev ali za skladišče in se ne more brez temeljite poprejšnje preureditve uporabiti za redno prebivanje.
18.	člen
Nezadostno zasedeno je tisto stanovanje, v katerem upoštevajoč število, starost, spol, poklic in zdravstveno stanje družinskih članov ali članov stanovanjske skupnosti, niso vsi stanovanjski prostori v polni meri izrabljeni.
Neprimerno zasedeno pa je zlasti tisto stanovanje, ki se uporablja v nestanovanjske namene.
19.	člen
Stanovanje ne more veljati za nezadostno zasedeno, če je najemnik ali član družinske, oziroma stanovanjske skupnosti ali sostanovalec začasno odsoten (n. pr. zaradi zdravljenja v bolnici, okrevanja v klimatskih ali obmorskih krajih, zaradi rednega letnega dopusta, opravljanja stužbene zadeve izven službenega mesta in podobno) in če je iz Okoliščin, ki spremljajo odsotnost, jasno razvidno, da se bo prizadeta oseba vrnila in da bo po njenem povratku stanovanje zadostno zasedeno.
20.	člen
Kot ustrezno stanovanje, ki ga mora stanovanjski organ po 15. členu odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih dodeliti stranki, ki ji je odrejena izselitev, velja stanovanje, ki glede na število, starost, spol, poklic in zdravstveno stanje družinskih članov ali članov stanovanjske Skupnosti preseljene stranke ustreza potrebam vseh članov njene družinske ali stanovanjske skupnosti.
Kot najmanjši stanovanjski prostor, ki ga mora stanovanjski organ dodeliti po 16. členu odloka stranki, ki ji je odrejena izselitev na podlagi točke a) 8. člena citiranega odloka velja vsak prostor, ki se lahko uporabi kot stanovanjski prostor, čeprav ne ustreza vsem potrebam družinskih članov preseljene stranke.
21.	člen
Možnost delitve stanovanja je dana, če zaradi razdelitve stanovanjskih prostorov med najemnikom in sostanovalcem ne morejo biti ogrožene potrebe družinskega življenja, poklica in zdravstvenega stanja najemnika in sostanovalca.
22.	člen
Najemnina se ob dodelitvi dela stanovanja sostanovalcu določi tako, da se najemniku in sostanovalcu določi vsakemu za odkazani del stanovanja ustrezni del celotne najemnine.
Če se dodeli ali da na razpolago opremljena soba, določi stanovanjski organ odškodnino za uporabo opreme, če se o tem stranki nista sami sporazumeli.
23.	člen
Pravnomočno sodno odločbo o odpovedi v smislu
8.	čl. citiranega odloka pošlje stanovanjskemu organu stranka, v katere korist je odločba izdana. Stanovanjski organ, ki je prejel pravnomočno sodno odločbo o odpovedi, je dolžan stranki, ki ji je stanovanje odpovedano, nakazati drugo stanovanje, hkrati pa stanovanjski organ stranko pozove, da v določenem roku izprazni prejšnje in zasede dodeljeno ji stanovanje. Če se stranka izselitvi upira, se izvede prisilna izselitev.
24.	člen
Predlog za prisilno izselitev vloži koristnik odločbe pismeno ali ustno na zapisnik pri stanovanjskem organu
I.	stopnje, obenem mora predložiti odločbo. Predlog mora biti vložen v 15 dneh od dne, ko je po odločbi
pretekel rok za izselitev ali, če odločba postane pravnomočna šele po izteku tega roka, v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe.
25.	člen
Stanovanjski organ, ki je prejel predlog za prisilno izselitev ali preselitev, določi dan in uro prisilne izselitve in o tem pismeno obvesti stranko, kateri velja prisilna izselitev, predlagatelja prisilne izselitve in organe Narodne zaščite ter določi uslužbence, ki bodo prisilno izselitev izvedli. Obenem mora biti predlagatelj prisilne izselitve pismeno pozvan, da preskrbi potrebna prevozna sredstva za prevoz pohištva izseljene stranke na novododeljeno ji stanovanje.
26.	člen
Uslužbenec stanovanjskega organa najprej pozove stranko, naj sama izvrši odločbo. Sele če se stranka temu upre in noče sama začeti z izpraznitvijo, izvršijo odločbo uslužbenci stanovanjskega organa ob asistenci Narodne zaščite. Odločba je izvršena, ko je iz stanovanja ali dela stanovanja odstranjeno pohištvo in drug inventar ter dana koristniku odločbe možnost, da se vseli v stanovanje ali v del stanovanja.
27.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, 14. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
117.
Na podlagi 30. člena odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo o ureditvi najemnin.
1.	člen
Najemnina:
a)	Za stanovanja I., II. in III. kategorije se določa na podlagi stanja in velikosti stanovanjskega prostora.
V	I. kategorijo spadajo stanovanjski prostori v najboljšem stanju in moderno urejeni z vsem komfort^m.
V	II. kategorijo spadajo stanovanjski prostori v dobrem stanju srednjega tipa.
V	III. kategorijo spadajo stanovanjski prostori priprostoga tipa deloma v pomanjkljivem ali poškodovanem stanju.
Najemnina znaša za vsak stanovanjski prostor
stanovanja I. kategorije..............od 200—250 lir,
„ II.................................  120—180	„
„ III.	„	...........„	50—100	„
Kuhinja se	šteje	kot stanovanjski	prostor, ne	pa
druge pritikline, kot jedilne hrambe, hodniki in podobno.
b)	Za poslovne prostore, namenjene za urade ljudske
oblasti, veljajo iste določbe kot za stanovanjske prostore pod a);	' v
c)	za ostale poslovne prostore se plača najemnina od m3 od 10—15 lir mesečno;
d)	za skladišča, garaže, hleve in podobno se plača od m3 0.20—0.60 lir dnevno.
e)	za opremljene sobe se plača mesečna najemnina po kategorijah:
za 1. kategorijo se plača za sobo z eno posteljo 1000 lir, z dvema posteljama 1500 lir;
za 2. kategorijo se plača za sobo z eno posteljo 700 lir, z dvema posteljama 1000 lir;
za 3. kategorijo se plača za sobo z eno posteljo 400 lir, z dvema posteljama 600 lir.
Razvrstitev opremljenih sob v kategorije odredi stanovanjska komisija ali KLO.
f)	Za prenočišče prehodnih gostov (dnevna soba) se plača za vsako sobo z eno posteljo največ 150 lir dnevno.
6.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper 21. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
118.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Trst ter Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 in odlokom Istrskega okrožnega LO z dne 3. avgusta 1947 o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
2.	člen
Za določitev višine najemnine kakor tudi za reševanje vseh zadev v zvezi z najemnino je pristojna stanovanjska komisija, postavljena v smislu odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih ali krajevni ljudski odbori in se smiselno uporabljajo1 predpisi citiranega odloka ter pravilnika k temu odloku.
3.	člen
V	plačani najemnini za stanovanjske prostore so vračunani ti-le stroški:
Uprava hiše, redno vzdrževanje hiše, kolikavime itd.
Stroški za vodo, stopniščno razsvetljavo, odnašanje smeti, čiščenje stopnic, hodnikov in vhodne veže, čiščenje dimnikov, stroški za uporabo centralne kurjave itd. se smejo posebej zaračunati.
V	najemnini za opremljene sobe je vračunana normalna uporaba razsvetljave in vode.
Komisija, pristojna za ugotovitev najemnine, sme odločati v dvomljivih primerih, kateri stroški so obseženi v najemnini in kateri se smejo posebej zaračunati.
Ce bi se lastnik hiše ne brigal za redno vzdrževanje hiše in njenih prostorov, sme organ iz 2. čl. te odredbe odrediti lastniku izvršitev potrebnih del ali popravil.
V	nasprotnem primeru se ta izvršijo na lastnikov račun.
4.	člen
Glede pritožb proti odločbam komisije se smiselno uporabljajo predpisi odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih ter pravilnika za izvajanje odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih.
5.	člen
Kršitve določb po tej odredbi se kaznujejo v smislu odredbe o prekrških in o upravno kazenskem postopku (Uradni list PPNOO štev. 5/38).
odredbo
o spremembah in dodatkih k uredbi o pobiranju taks, izdani od Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje dne 10. decembra 1945 št. 779 in od Oblastnega NO za Istro in Mestnega LO za Reko dne 10. dec. 1945 št. 5001.
1.	člen
V tarifni postavki 18 se spremenijo zneski taks v sledečih točkah:
Točka 1. za trgovinske in rokodelske obrti:
a)	za trgovinske in rokodelske obrti na veliko lir
b)	točka 1. za prometno letno dovoljenje za
osebne avtomobile se plačuje: do 16 KS za vsako KS . . . .lir nad 16 KS za vsako KS .	„
točka 2. za motocikle do 175 ccm............
od 175 do 250 ccm.................„
od 250 do 500 cm..................„
od 250 do 500,ccm.................„
nad 500 ccm.........................
Točka 3. odpade.
Točka 4. za tovorne avtomobile do' K tone
nosilnosti..................	. „
od 14 do 1 tone nosilnosti .	.	. „
za prikolico tovornih avtomobilov do 1 tone nosilnosti.............
za vsako nadaljno poltono nosilnosti ........................„
za vsako nadaljno poltono nosilnosti .............................
Doda se nova točka 5., ki glasi: .
Točka 5. za avtobuse od vsakega sedeža . „
c)	točka 1. za kolavdacijo in registracijo
avtomobilov vobče....................
za motocikle........................
točka 2. za šoferske izpite..................
točka 3. za duplikate prometnih knjižic „ za vidiranje prometnih dovoljenj „
5.000,—
350.—
500,—
1.000,—
1.500.	— 2.000.— 2.000.—
2.500,	—
4.000,	—
8.000.	—
3.000,	—
3.000,	—
2.500.—
1.000,—
500.—
300,—
500.—
100.—
300,—
Uredbi se dodajo sledeče nove tarifne postavke:
Tar. 64. Za izvedbo spremembe v/ katastrskem opera tu se plača v gotovini:
1.	za izvedbo spremembe na naslovni strani
obstoječega ali na novo otvor j enega posestnega lista od vsakega novega posestnika po.................................lir
2.	za prenos celih parcel iz enega posestnega lista v drugega za vsako parcelo . „
3.	za izvedbo spremembe kulture objekta, površine, delitve parcel, od vsake parcele
novega stanja po........................»
Tar. 65. Za oglede in izmeritve na zahtevo
stroške oseb in ustanov se plača v gotovini:
a)	taksa...................................
dnevno za tisti čas, za kateri pripadajo uslužbencu dnevnice na podlagi predpisov za uradna potovanja;
b)	taksa za čas, uporabljena za pisarniška v zvezi s terenskimi deli pod a), kolikor niso obsežena v tar. 64. Ta taksa se plača glede
na uporabljeni čas po ceni..................
za eno pisarniško uro.
Taksa po gornjih točkah a) in b) se plača tudi tedaj,
kadar je uslužbenec od ljudskih oblastev ali sodišč poklican kot strokovnjak v urad ali na sam kraj.
Tar. 66. 1. za kopiranje katastrskih načrtov z roko na prosojnem papirju ali prosojnem platnu, ne glede na velikost, se plača taksa v gotovini po številu točk.
Število točk je vsota hektarov, števila parcel in števila objektov na kopiranih parcelah. Za preračunavanje se upoštevajo popolnoma izkopih:ane (zapite) parcele.
Del izpod enega hektarja se računa kot cel hektar.
a) do 10 točk se plača osnovna taksa • ■ - Hr 100.—
b) za vsako nadaljno točko po................. 10.—
c)	za vpisovanje osebnih podatkov mejašev v kopijo načrta in za izdelavo pregledne tabele s podatki o imenovanju, kulturi, razredu in površini posameznih parcel na
kopiji od točke še......................„	10.—
d)	za izdelavo tabele brez vpisovanja mejašev za vsako parcelo........................... 5.—
e)	za vpisovanje mejašev oziroma posestni-
kov posameznih 'parcel ¡brez izdelave tabele, za vsakega posestnika.............„	5.—•
Osnovna taksa se računa za vsako katastrsko občino.
2.	za kopiranje:
a)	načrtov večjih objektov in parcel, katerih dolžine so sorazmerno velike v primeri z njihovo širino (železniške proge, poti, pasovi za električne vode in podobno);
b)	načrtov nad 100 točk; in
c)	v primerih, ko ne bi bilo mogoče obračunati takse po številu točk, se plača taksa po uporabljenem delovnem času po ceni
lir 100.—
za eno pisarniško uro.
3.	Za prepise posebnih listov in drugih delov katastrskega operata ali njih izvlečkov se plača v gotovim:
30.—
30,—
70.— in na
500,—
100,—
a) do 10 vrstic osnovna taksa...............,,	30.—
b) za vsako nadaljno vrstico................,,	2.—
Pripomba: Pod vrstico se razume:
V	posestnem listu: podatki vsakega posameznega posestnika na naslovni strani in vsaka horizontalna rubrika na notranji strani posestnega lista.
V	spisku parcel, v razporedu po kulturah in razredih in v sumarniku posestnih listov: vsaka horizontalna rubrika;
v abecednem pregledu posestnikov in številčnem pregledu posestnih listov: vsak posameznik.
4.	Za prepise drugih delov katastrskega operata, ki niso omenjeni v gornji točki 3., od pole izvirnika (katastrskega obrazca) lir	30.—
Tar. 67. Za prepisovanje in kopiranje podatkov iz terenskih elaboratov (elaboratov premera) se plača v gotovini:
1.	za prepisovanje zapisnika merjenja in
snemanja (kotov, dolžin, stranic, tahi-metrije, podrobnega nivélmana in pod.) in raznih pregledov podatkov, od strani izvirnika.................................lir	100,—
2.	za kopiranje podrobnih skic. in skic mer-
jenja (manualov) ali dopolnjevanje kopij načrtov s podatki snemanja, od kvadratnega decimetra površine skice v izvirniku po.....................................„	150,—
3.	za koordinate ali merjenje trigonometrič-
nih, poligonskih ali malih točk, višine ali označbe položaja, repera, se plača za vsako točko ali reper	po......................„	30.—
Tar. 68. Za vsaka druga pisarniška dela, za katera se
ne bi mogli porabiti predpisi tar. št. 64 in 67 katastrskih taks, kakor tudi za druga posebna dela, ki jih opravlja katastrsko osebje po zahtevi in potrebi posameznikov ali ustanov, se plača taksa po uporabljenem delovnem času po ceni lir 100.— za eno pisarniško uro.
Tar. 69. Ako opravlja kopiranje ali prepisov an j e zasebnik sam ali po pooblaščenem geometru oziroma ustanova po svojem strokovnem organu, se plača v gotovini na račun takse samo 50% določenega iznosa.
Tar. 70. Taksa za potrditev:
1.	placai se v kolkih:
a)	za potrditev kopije načrta v velikosti ene
pol pole pisarniške oblike (22X35) osnovna taksa.................................lir 70.—
b)	za potrditev kopije načrta velikosti nad tem f ormatom se plača poleg osnovne takse
pod a) za eno pol poile še tolikokrat po . ,,	30.—
za kolikor polpo! jle površina kopije večja od ene polpole.
Začeta polpola se šteje za celo.
2.	Za potrditev prepisa in izvlečka iz katastrskega operata se plača po izvirniku:
a) za prvo polo (katastrski obrazec) . . . „	30.—
b)	za vsako nadaljno polo (katastrski obrazec) .......................................... 15,—
in to ne glede na razliko med velikostjo
piole pisarniške oblike in velikostjo pole katastrskega obrazca.
Vloge in prijave, s katerimi se zahtevajo kopije, prepisi, izvlečki ali storitve, navedene v tar. 64, 66, 69, so proste takse iz tar. št. 1 uredbe o taksah.
Tar. 71. Za igralne karte se plača .	.	. lir 100.—
2.	člen
Ta odredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1949.
Koper, 14. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
119.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Trst ter Oblastnega NO za Istro z dne 20. fehruarja 1947 in odlokom Istrskega okrožnega LO z dne 3. avgusta 1947 o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju go-spodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaje Izvršilni odbor Istrskega 'okrožnega, ljudskega odbora
odredbo
o delni spremembi uredbe o davku na poslovni promet, izdani od Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje št. 711/46 z dne 15. maja 1946, Ur. 1. PNOO št. 10/46-47 in od Oblastnega NO za Istro in mestnega LO za Reko (Sl. 1. OLO za Istro in mesto Reka 3/46-47.)
1.	člen
Člen 6. odstavek prvi se menja in glasi:
Davek na poslovni promet znaša na splošno 4 %. Ta odstotek pa se zviša na 6% za zelenjävo' in povrtnino in na 10% za milo in milni prašek. Davek na promet luksuznih predmetov po seznamu luksuznih predmetov se pobira razen rednega davka na poslovni promet s še 20% od prodajne cene.
2.	člen
Ta odredba stopi v veljavo 1. januarja. 1949.
Koper, 14. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
120.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Trst ter Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 in odlokom Istrskega okrožnega LO z dne 3. avgusta 1947 O' pooblastitvi Izvršilnega odbora, Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o začasnih normah v gradbeni stroki.
1.	člen
Začasne norme (norme delovnega učinka, in norme potroška materiala in delovne sile) ter začasne tehnične predpise za posamezna dela v gradbeni stroki predpisuje poverjenik za gradnje IOLO v.soglasju s poverjenikom za delo IOLO.
2.	člen
Začasne norme in začasni tehnični predpisi, k:i, jih predpiše poverjenik za gradnje IOLO v soglasju s poverjenikom za delo IOLO, veljajo za vse področje Istrskega Okrožnega LO in se uporabljajo' pri vsaki gradbeni delavnosti.
3.	člen
V krajih in mestih, kjer se gradbena dela izvajajo ob znatno neugodnejših oziroma ugodnejših pogojih od tistih, ki veljajo za normalne, sme poverjenik za gradnje IOLO zvišati oziroma znižati normo delavnega učinka predpisanih začasnih norm s primernim odstotkom za vsa gradbena-dela ali pa za posamezne postavke pri delih.
Odstotek znižanja oziroma zvišanja norme delovnega učinka se izrazi v obliki popravnega količnika pri normi potroška delovne sile.
Poverjenik za gradnje IOLO je pooblaščen, da v so-glasju s poverjenikom za delo IOLO izdaja natančnejše predpise za izvajanje te odredbe.
4.	člen
Ta odredba stopi v' veljavo 1. januarja 1949.
Koper, 14. decembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
121.
Na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev za Istrsko' okrožje z dne 14. septembra 1947 (Ur. list štev. 3/23 iz 1947.) predpisujte Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ta-le
pravilnik
o nagradah za dela odvetnikov, prokuratorjev in notarjev.
1.	člen
Za dajanje pravne pomoči strankam pripada pravnemu zastopniku nagrada po določbah tega pravilnika in po določbah, tarife, ki je sestavni del pravilnika.
Pravni zastopniki v smislu določb tega pravilnika soi: odvetniki, prokuratorji in notarji.
2.	člen
Pravnemu zastopniku pripada tudi povračilo stroškov, ki so bili zvezani z dajanjem pravne pomoči.
Med stroške spadajo samo dejanski in potrebni izdatki, ki jih jle imel pravni zastopnik piri opravljanju zaupanih mu opravil (petni stroški, izdatki za kolke, poštne znamke in pod.).
3.	člen
Predpisi tega pravilnika se uporabljajo, če gre za nagrade in stroške pravnega zastopnika, ki jih plača stranka^ pa tudi pri odmeri stroškov, katerih povračilo naloži ljudski organ nasprotni stranki.
4.	člen
Pravni zastopnik se ne sme dogovoriti za višjo nagrado ip ne sprejeti višje nagrade, kot je določena v tarifi.
Pravni zastopnik se sme s stranko dogovoriti tudi za nižjo nagrado, kot je določena v tarifi.
Nagrada se sme dogovoriti in plačati samo v denarju.
Kadar nagrada v tarifi ni določena, se sme dogovoriti pravni zastopnik s stranko o višini nagrade v skladu z nagradami, ki jih tarifa določa za podobna opravila. V tem primeru sme zahtevati stranka, da odvetniška, pro-kuratorska in notarska zbornica določi višino nagrade. Za veljavnost dogovora o> nagradi je potrebna listina, v kateri so napisani znesek nagrade, način plačila in znesek prejetega! predujma.
5.	člen
Pravni zastopnik ne sme zadeve, ki mu jo stranka izroči, bodisi v celoti ali delno odkupiti, niti se dogo*-voriti, da dobi določen del zneska, ki se bo prisodil stranki.
6.	člen
Nagrada se izplača pravnemu zastopniku praviloma po opravljenem delu.
Kadar je določena s tarifo za kako opravilo enotna nagrada, se izplača ta nagrada po opravljenem opravilu.
Pravni zastopnik se sme s 'stranko sporazumeti, da mu da primeren predujem na račun nagrade.
Pravni zastopnik ima pravico zahtevati, da se mu plačajo stroški v naprej.
7.	člen
Pravnemu zastopniku pripada nagrada za ta-le opravila:
1.	za dajanje pravnih nasvetov;
2.	za sestavo listin;
3.	za sestavo vlog;
4.	za zastopanje in zagovarjanje pred sodišči;
5.	za zastopanje pred razsodniškimi sveti;
6.	za zastopanje in zagovarjanje pred organi ljudske uprave.
8.	člen
Ce pravni zastopnik -ne dokonča začetega opravila, mu pripada nagrada samo za dejansko opravljeno1 delo. Kadar je določena v tarifi za ves postopek enotna nagrada, mu pripada nagrada, ki ustreza opravljenemu delu.
9.	člen
Pravnemu zastopniku ne pripada nagrada za opravila, ki niso bila umestna in potrebna za pravilno zastopanje in uveljavljanje strankinih pravic in koristi, posebno pa:
1.	če so bile preložene razprave ali naroki po krivdi pravnega zastopnika;'
2. če pismene vloge niso bile potrebne ali bi se lahko združile z drugimi vlogami ali če bi pravni zastopnik lahko njihovo vsebino podal ustno na naroku.
10.	člen
Kot vrednost predmeta, ki je po tarifi odločilna za določitev nagrade, se šteje:
1.	pri pogodbah in poravnavah vrednost predmeta, navedenega v pogodbi oziroma poravnavi;
2.	pri zastopanju v pravdah pred sodiščem in raz-sodniškim svetom vrednost spornega predmeta brez stranskih zahtevkov (plodov, obresti, stroškov);
3.	pri zastopanju - v izvršilnem postopku vrednost zahtevka brez stranskih zahtevkov (plodov, obresti, stroškov);
4.	pri zastopanju v stečajnem postopku višina terjatve oziroma vrednost zahtevka, ki se uveljavlja v postopku;
11.	člen
Ce so predmet spora ponavljajoče se dajatve ali storitve, se vzame kot vrednost spora seštevek vseh ponavljajočih se dajatev ali ‘storitev, ki pa ne sme presegati desetkratnega enoletnega zneska.
V	sporu o obstoju ali neobstoju pogodbe o zakupu ali najemu stvari, velja kot vrednost spornega predmeta enoletni znesek zakupnine oziroma najemnine'.
V	sporu o preživnini se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletni znesek preživnine.
Če se zahteva, naj se zneski preživnine zvišajo ali znižajo, velja za vrednost spornega predmeta enoletni znesek zahtevanega zvišanja ali znižanja.
12.	člen
Kadar tožba obsega več zahtevkov, se določi vrednost spornega predmeta po seštevku vrednosti vseh teh zahtevkov.
Kadar se združi več pravd zaradi skupnega razpravljanja, se vzame kot podlaga za izračunanje nagrade, dokler traja skupno razpravljanje, seštevek vrednosti vseh pravd.
13.	člen
Ce se zahteva s tožbo samo zavarovanje terjatve ali zastavne pravice, se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje. Ce ima zastavljen predmet manjšo vrednost od terjatve, ki naj se zavaruje, se določi vrednost spornega predmeta po vrednosti predmeta zastave.
14.	člen
Kadar se vrednost spornega predmeta spremeni zaradi spremembe, razširitve ali skrčitve tožbenega zahtevka, se spremenjena vrednost vzame v poštev samo za delo, ki je bilo opravljeno po nastali spremembi.
15.	člen
Ce meni sodišče, da je vrednost spornega predmeta, ki ni denarni znesek, navedena očividno previsoko ali očividno prenizko, sme med postopkom po predlogu stranke ali po uradni dolžnosti, potem ko je zaslišalo stranke, določiti po prostem preudarku vrednost pred-
meta zaradi odmere nagrade. Tako ugotovljena vrednost je podlaga za odmero nagrade tudi za tisto delo, ki je bilo opravljeno pred to ugotovitvijo vrednosti predmeta. Zoper odločbo sodišča, s katero se ugotovi vrednost spornega predmeta, ni pritožbe.
16.	člen
Kadar je predmet neocenljiv in ne gre za postopek, za katerega je določena v tarifi nagrada ne glede na vrednost, se vzame kot vrednost znesek lir 50.000.—.
17.	člen
Če zastopa pravni zastopnik v postopku več strank, se nagrada za zastopanje druge in vsake nadaljnje stranke zviša za 10%, vendar največ za 50%>.
Za kazenski postopek je posebna določba v tarifi.
18.	člen
Kadar zastopa stranko več pravnih zastopnikov, pripada vsakemu celotna nagrada, če ni drugače dogovorjeno. Nasprotna stranka sme biti obsojena le na povračilo stroškov, ki bi nastali, če bi stranko zastopal en sam pravni zastopnik.
19.	člen
Kadar je določena v tarifi za kako opravilo nagrada od najmanjšega do največjega zneska, se določi nagrada v mejah teh zneskov glede na zamotanost zadeve, trud, število razprav ali narokov, izgubo časa in vrednost predmeta.
Pri narokih in razpravah se računa kot cela nadaljnja ura le, če je trajala čez pol ure.
20.	člen
22.	člen
V posameznih tarifnih določbah je obsežena, če ni določeno v tarifi drugače, tudi nagrada za vsa pripravljalna in stranska dela, ki so navadno zvezana z opravili, za katere je določena nagrada, kakor tudi nagrada za vsa pisarniška dela.
23.	člen
Predpisi o odmeri nagrade pravnim zastopnikom za zagovarjanje pred sodiščem v kazenskih zadevah se uporabljajo tudi za zagovarjanje v postopku pred disciplinskim sodiščem.
24.	člen
Pravni zastopnik je dolžan izdati potrdilo o plačilih, sprejetih na račun stranke. Pravni zastopniki so dolžni voditi knjigovodstvo o dohodkih in stroških.
Če stranka zahteva, ji je pravni zastopnik dolžan dati pismen račun nagrade in stroškov.
25.	člen
Pravni zastopnik ni upravičen, zaradi poravnave stroškov in zavarovanja nagrade pridržati vrednostne papirje, listine in druge predmete, ki se ne morejo šteti za gotovino.
26.	člen
Pravilnik dolbi veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Kaper, 30. novembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
TARIFA
za odvetniške, prokuratorske in notarske nagrade.
I.	Pravni nasveti
Če se stranka in pravni zastopnik ne moreta zediniti o višini nagrade, smeta predlagati, da določi nagrado ljudski organ, pred katerim se razpravlja ali se je razpravljalo; če pa se ni o njej razpravljalo pred ljudskim organom, okrajno sodišče, v katerega območja je prebivališče nasprotne stranke.
Zoper odločbo o določitvi nagrade ni pritožbe.
Na podlagi te odločbe se ne more zahtevati izvršba.
Dokler se ne izda odločba o določitvi nagrade, se ne more vložiti tožba.
Kadar zahteva pravni zastopnik določitev nagrade in kadar se zahteva od nasprotne stranke povračilo stroškov za zastopnika, mora vložiti pravni zastopnik popis stroškov (stroškovnik), kadar pa zahteva stranka določitev nagrade, se naloži pravnemu zastopniku, da vloži stroškovnik.
21.	člen
Kadar se odmerja pravnemu zastopniku nagrada po vrednosti predmeta, nagrada ne sme preseči 25°/o vrednosti tistega predmeta.
Če je opravilo posamezna opravila več pravnih zastopnikov, tako da bi skupna nagrada presegla znesek iz 1. odstavka, se ima porazdeliti nagrada med pravnimi zastopniki sorazmerno z opravljenim delom.
Tar. štev. 1
Za dajanje pravnih nasvetov:
b)	ustnih ..................... 150.— do 500.
Opomba:
1.	Če je bilo dajanje pismenega nasveta zvezano z obsežnim proučevanjem zadeve, posebnim trudom in
veliko zamudo časa, se nagrada lahko poveča, vendar največ do 100°/o.
2.	Pravnemu zastopniku pripada ta nagrada takrat, kadar se dajanje pravne pomoči omeji le na dajanje pravnega nasveta.
II.	Listine
Tar. štev. 2
Za sestavo naslednjih listin:
a)	za enostranska pravna opravila
b)	za pogodbe in poravnava pri vrednosti predmeta:
do	3.000.— lir................
„	6.000— „ ..................
„ 10.000,—.....................
„ 15.000.— „	..........
„	30.000,— ,.	.............
„	75.000,— .i ...............
„ 200.000,— „ .................
„ 500.000.— „	.............
lir
200,— do 500.—
200.— 300,— 400.— 600,— 1.000,— 1.200.— 1.200.— do 2.000.— 2.000— „	5.000,—
nad 500.000,—
5.000,— „ 15.000,—
c)	za izjavo poslednje volje . .	500.
d)	za pooblastilo in odpoved pooblastila ........................
e)	za pooblastilo tretjim, posebno
in splošno....................
f)	za sestavo stroškovnika, če to
zahteva stranka ..............
Opomba:
V posebno kompliciranih zadevah se zvišati za največ 100%.
III.	Zastopanje in zagovarjanje pred sodiščem v kazenskih zadevah
Tar. štev. 3
Za sestavo vlog:
a)	za kazenske ovadbe, zasebne
tožbe, predloge in tožbe oško dovancev ...................
b)	za vse druge vloge v kazen
skem postopku...............
Tar. štev. 4
Za zastopanje in zagovarjanje:
a)	za zastopanje oškodovanca in
zasebnega tožitelja ....	500
b)	za zastopanje obdolženca pri razpravi za eno uro:
1.	pred okrajnim sodiščem .	.	.
in za vsako nadaljnjo uro 50% manj.
2.	za zastopanje pred okrožnim ali višjim sodiščem kot prvo ali drugo stopnjo, se gornja nagrada zviša za 50%.
Opomba:
1.	Če zagovarja pravni zastopnik dve ali več oseb, mu pripada za vsako nadaljnjo osebo 50% nagrade;
2.	Če je zaradi odstopa upraviče-
ne osebe od obtožbe, predloga ali tožbe prišlo do ustavitve postopka pred razpravo ali na začetku razprave, pripade pravnemu zastopniku nagrada . .	150
)
Tar. štev. 5
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti in obnovo postopa IV.
a)	zoper sodbe	lir
1.	okrajnega sodišča............... 300,—	do	1.500.—
2.	okrožnega ali višjega	sodišča	500.—	„	3.000.—
b)	zoper sklepe sodišč	....	200.—	,,	600.—
IV.	Zastopanje v pravdah pred sodiščem in razscdniškim
svetom
Tar. stèv. 6
Za sestavo tožb:
a)	za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ali ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske
zveze, za priznanje ali izpodbijanje zakonskega rojstva ali	lir
nezakonskega očetovstva . . 1.000.— do 2.000. -
b) zaradi motenja posesti . . .	500.— „	1.000.—■
c)	za druge tožbe
pri vrednosti predmeta
do 5.000,—	lir ........... 300 —
„	10.000,—	 .............. 500,—
„	20.000,—	„.............................. 750.—
„	50.000.— ..............' .	1.500 —
„	100.000,—	 .............. 2.000.—
„	500.000,—	.......	•	3.000.—
nad 500.000.— ,, za vsakih dopolnjenih 500.000.— lir po
1.000.— lir več.
Opomba:
1.	za menične, mandatne in čekovne tožbe, za tožbe iz delovnih razmerij, za tožbe zaradi preživnine (alimentacije), za tožbe zaradi plačila najemnine in zakupnine, pripada pravnemu zastopniku polovica nagrade, določene za tožbe pod a).
2.	Če se v tožbi za razvezo zakonske zveze zahteva tudi odločba o tem, komu naj se zaupajo otroci, se za to zahtevo ne odmeri posebna nagrada.
3.	Če se v eni tožbi, navedeni pod točko a) te tarife, združijo preživninski ali sicer imovinski zahtevki, pripada pravnemu zastopniku samo ena nagrada in sicer ona, ki je višja.
Tar. štev. 7
Za te-le vloge:
a)	za odgovore na tožbo
enaka nagrada kot za tožbo pod tar. štev. 6. s tem, da se za ugovor zoper plačilni nalog plača po tarifni štev. 6 c)
b)	za predloge za zavarovanje dokazov in dokazne predloge 50% nagrade, določene za tožbo v tar. štev. 6,
c)	za vse druge vloge 25% nagrade, določene za tožbo v tar. štev. 6.
Tar. štev. 8
Za vsak narok 'se plača za prvo uro 50%, za vsako nadaljlnjo uro 25% pod tar. štev. 6 navedene nagrade.
Opomba:
1.	Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripade pravnemu zastopniku 25% te nagrade.
2.	Za naroke, na katerih je takoj prišlo do pripozna-ve tožbenega zahtevka, do odpovedi tožbenemu zahtevku, cfo umika tožbe ali do poravnave, pripada pravnemu zastopniku 50% te nagrade.
Tar. štev. 9
Za sestavo pritožb zoper sodbe, predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti in zahtevka za obnovo postopka
enaka nagrada kot za tožbo pod tar. štev. 6.
Za sestavo pritožb zoper sklepe
polovica nagrade, določene za tožbo v tar. štev. 6.
V.	Zastopanje v nepravdnem postopku
Tar. štev. 10
lir
Za sestavo vlog................. .	150.— do 1.000.—
- „	1.500,—
200,— 300.— 100.—
more nagrada
lir
200. do	500,—
150.— „	300.—
.— „ 2.000,— 500.—
.— do 500.—
Tar. štev. 11
Za vsak narok..................... 300.— do	750.—
Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada pravrtemu zastopniku 25% nagrade.
Tar. štev. 12
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo
lir
zakonitosti ...................... 500.— do 1.000.—
Tar. štev. 13
Za celotni postopek, od začetka do končne sodne
odločbe:
a)	za razglasitev za mrtvega in za	lir
dokazovanje smrti ....	500.—
b)	za dovolitev, da mladoletnik
sklene zakonsko zvezo . . .	300.—-
c)	za odvzem svojepravnosti .	.	750.—
d)	za amortizacijo listin ....	300.—
e)	za zastopanje v posvojitvenem
postopku...................... 300.—
Opomba: V tej nagradi je obsežena tudi nagrada za sestavo vseh vlog in pritožb in nagrada za zastopanje na razpravi.
VI.	Zastopanje v izvršilnem postopku
Tar. štev. 14
Za sestavo teh-le vlog:
a)	za dovolitev izvršbe in za predloge zaradi izdaje začasnih odredb
50% nagrade, določene za tožbe v tar. štev. 6, c)
b)	za druge vloge
25°/o nagrade, določene za tožbe v tar. štev. 6, c).
Opomba:
Ce se združi več izvršilnih predlogov, se nagrada za vsak nadaljnji predlog poviša za 10% te nagrade.
Nagrada za predlog za izdajo odredb pripada pravnemu zastopniku tudi, če je bil predlog podan med pravdo; če pa je bil podan v tožbi, ne pripada pravnemu zastopniku za predlog posebna nagrada.
Tar. štev. 15
Za vsak narok:
a)	na katerem se je razravljalo o nasprotnih predlogih strank ali so se izvajali dokazi,
enaka nagrada kot za tožbe pod tar. štev. 6, c),
b)	za vse druge naroke
50% nagrade, določene za tožbe pod tar. štev. 6, c).
Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada pravnemu zastopniku 25% nagrade, določene za tožbe v tar. štev. 6, c).
Tar. štev. 16
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti
enaka nagrada kot za vloge iz tar. štev. 14, a).
VII.	Za zastopanje v stečajnem postopku.
Tar. štev. 17 Za sestavo teh-le vlog:
a)	za predloge upnikov in dolžnika, da se uvede stečaj,
enaka nagrada kot za tožbe pod tar. štev. 6, c),
b)	za vse druge vloge
25% nagrade, določene za tožbe v tar. štev. 6, c). Tar. štev. 18
Za vsak narok
enaka nagrada kot za vloge pod tar. štev. 17, a). Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada pravnemu zastopniku 25% te nagrade.
Tar. štev. 19
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti
nagrada, določena za vloge v tar. štev. 17, a).
VIII.	Zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku.
Tar. štev. 20 Za naslednje vloge:
a)	za vloge, na podlagi katerih se odloči o zemljiško-
knjižnem vpisu,
pri vrednosti pravice	lir
do 25.000,— lir............... 300 —
„ 100.000,—	 ............................... 500,—
„ 500.000.—................................ 1.000,—
nad 500.000—	„............................ 1.500,—
b)	za vse druge vloge
25°/# do 50°/o nagrade, določene pod a).
Opomba:
Če je z eno vlogo zaprošeno za več zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi iste listine, pripada pravnemu zastopniku samo ena nagrada, ki se določi po najvišji vrednosti pravice, ki je predmet vpisa.
Tar. štev. 21
Za sestavo pritožb in predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
enaka nagrada kot za vloge pod tar. štev. 20, a).
IX. Zastopanje pred organi ljudske oblasti
Tar! štev. 22
	Za sestavo vlog:			
a)	za vloge, na podlagi katerih se		lir	
	uvede upravni postopek . .	300,—	do	2.000.—
b)	za vse druge vloge ....	200,—	>»	1.000,—
	Tar. štev. 23			
za	naroke	, . .	300,—	do	1.000,—
Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada pravnemu zastopniku 50% tu določene nagrade.
Tar. štev. 24
Za ugovore, pritožbe, predloge za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in predloge za obnovo po'-	Mir
stopka........................... 500.— do 2.000.—
X.	Skupne (splošne) določbe
Tar. štev. 25
Za pregled spisov pripada pravnemu zastopniku nagrada . . .	100.— do 400,—
Opomba:
1.	Ta nagrada pripada pravnemu zastopniku samo tedaj, kadar je bilo zaradi dajanja pravne pomoči potrebno pregledati spise.
2.	Nagrada iz te tarifne številke pripada pravnemu zastopniku ne glede na vrsto in vrednost predmeta in ne glede na to, ali je delo opravljeno pred sodiščem ali pred organom ljudske oblasti.
Tar. štev. 26	lir
Za pregled zemljiških knjig .	100.— do	400.—
Opomba:
Ta nagrada pripada pravnemu zastopniku samo tedaj, kadar je bil pregled zemljiških knjig potreben zaradi dajanja pravne pomoči.
Tar. štev. 27	
Za vsa pismena sporočila organom ljudske oblasti ne glede na vrednost predmeta		lir 100.—
Tar. štev. 28	
Za obvestila o naroku .... Za druga obvestila strankam . .	50.— 100.—
Tar. štev. 29
Za čakanje na razpravo
za vsako uro preko določene ure	100.—
če mu ne pripada dnevnica.
Tar. štev. 30
Potni stroški: I
1.	Povračilo stroškov za uporabo prevoznega sredstva (železnice, parnika, avtobusa), ki se da uporabiti kot najcenejša in najkrajša prometna zveza, od sedeža pisarne do kraja opravila in nazaj;
2.	Dnevnica v znesku 1.000— lir.
Opomba:
1.	Če potuje pravni zastopnik z železnico ali parnikom, mu pripada za poifcovamjie z železnico povračilo za plačano vozovnico 2. razreda, za potovanje s parnikom pa povračilo za plačano vozovnico 1. razreda.
2.	Kadar se za potovanje ne more uporabiti javno prometno sredstvo, pripada pravnemu zastopniku povračilo stroškov za prevoz v smislu odredbe o spremembah z dne 27. februarja 1948, Uradni list štev. 74 ex
1948.	Če je dala stranka pravnemu zastopniku prevozno sredstvo, pravni zastopnik nima pravice do kilometrine.
3.	Če je pravni zastopnik na potovanju manj kakor 6 ur, mu pripada pol dnevnice, za več kakor 6 ur pa cela dnevnica.
4.	Če opravi pravni zastopnik na enem potovanju več opravil in za več strank, se potni stroški porazdelijo sorazmerno na vse stranke.
Koper, 30. novembra 1948.
Za tajnika: Kralj Franc. Predsednik: Beltram Julij.
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni L© v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Koper. Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru.