Izhaja vsalc četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. lir 30.-
NAROCNINA:
trornesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale 1. gr.
ŠT. 229	TRST, ČETRTEK 20. NOVEMBRA 1958, GORICA	LET. VII.
	ŠE O POTREBI NARODNEGA SVETA v	V v
»OBLASTVA	NAJ ZAVZAMEJO JASNO IN ODLOČNO	STALIKE”
Ne gre za izpremešanje strank in ideologij - Gre za obrambo golega narodnega obstoja
Izid zadnjih mestnih volitev v Trstu je napravil, kot znano, precejšen vtis na slovensko javnost. To zategadelj, ker je Neodvisna socialistična zveza zgubila pri njih 17 odstotkov, tako- imenovana Slovenska lista dr. Agneletta in Slov. kat. skupnosti pa kar eno četrtino volivcev.
Posebno potrti so bili voditelji Slovenske liste. Nazadovanja seve niso- pripisovali napakam svoje politike, ki zgublja čedalje več zaslombe v ljudstvu. Tuidi ne zgrešen osti slovenske manjšinske politike pod Italijo vobče, temveč le upadanju narodne zavednosti in borbenosti med tukajšnjimi Slovenci.
»Na slovenskih političnih vodstvih«, je pisala 15. oktobra Demokracija, leži zdaj »odgovorna in neodložljiva zgodovinska naloga, da ustavijo proces, ki so ga občinske volitve tako boleče odkrile. Pri tem sta seveda potrebna- podpora in sodelovanje vsakega tržaškega Slovenca in Slovenke«.
Četudi se mi z njihovo politiko, kot javnost ve, z narodnega stališča ne moremo strinjati, smo vendar njihov poziv na skupno narodnoobrambno delo pozdravili: »To je po našem«, smo napisali, »prvi korak k ozdravljenju slovenskih političnih razmer v naših krajih«.
»BI BIL LAHKO KORISTEN«
»Sodelovanje vsakega Slovenca in Slovenke«, o katerem so gospodje pisali, ni moglo za- misleče ljudi pomeniti drugega nego potrebo, da člani slovenske jezikovne skupnosti združijo svoje sile ter ustanove medstrankarski Narodni svet, kakor so to delali v nevarnih časih tudi naši predniki.
Nekoliko smo se čudili, da do tega važnega vprašanja dolgo časa ni zavzelo- stališča glasilo Slov. kat. skupnosti, katera- predstavlja brez dvoma pomembnejši in vplivnejši del v politični zvezi z agnelettovci. Naposled se je 6. novembra javil Kat. glas s člankom Kaj je z »Narodnim svetom?«, o katerem smo dolžni povedati javnosti svoje mnenje.
V sestavku je najprej pojasnjeno, da Narodni svet nikakor ne pomeni izpremešanja vseh strank v eno samo politično organizacijo, kot je bilo nekoč Politično -društvo Edinost. S tem stališčem se popolnoma strinjamo, kajti ideološke razlike med ljudmi in skupinami so po vsem svetu in tudi v Slovencih dandanašnji tako raznovrstne in globoke, da se ne dajo odstraniti ali zabrisati.
To pa tudi ni potrebno. Narodni svet bi bil, kot pravi Kat. glas, neke vrste medstrankarski odbor. V njem bi bili zastopniki več strank, pri nas vseh slovenskih strank, »Raz-
pravljali in sklepali bi o zadevah, ki so vsem strankam skupne in za katere bi se bilo mogoče sporazumeti. Tak Narodni svet bi bil lahko res koristen«.
Da se s takim gledanjemi strinjamo, se razume samo po sebi, saj je Novi list vselej branil isto stališče.
ZAKAJ BI BIL KORISTEN?
Da je Slovencem skupna narodna obramba potrebna, uvidi danes- vsak naš človek.
'Slovensko ljudstvo stoji pred težavami in nalogami, ki jih lahko le z združenimi močmi zmaguje in rešuje.
Pouk v materinem jeziku je zadeva, ki se ne tiče te ali one stranke, marveč vseh naših otrok. Jezikovne in socialne pravice, zapisane in podpisane v Londonskem sporazumu, niso bile dane tej ali oni stranki, ampak vsej narodni manjšini. In kaj je z avtonomno- deželo Furlanijo-Julijsko krajino, katere
ureditev pripravlja rimska vlada? Enakopravnost, ki bo v deželi na raznih področjih dovoljena ali zanikana Slovencem, ne bo veljala samo za kakšno stranko, temveč za vse člane našega naroda in njihove družine.
In kaj naj rečemo o načrtnem naseljevanju slovenske zemlje? Tudi tu imperialisti ne delajo razlik med našimi strankami. Zemlje sc polaste, kjer jo najdejo-, nanjo- pripeljejo tuje delovne sile in se pri tem prav nič ne ozirajo na ideološko opredeljenost slovenskih domačinov.
Vsa-k politični otrok mora torej videti, da prete Slovencem skupne nevarnosti, da jim groze krivice, ki se tičejo vsega naroda in njegovih udov, in da je zategadelj naša dolžnost se s skupnimi močmi proti njim boriti.
To- je vzrok, da so se za idejo Narodnega sveta- naposled izjavili tudi možje pri Kat. glasu.
Oblastev se to nič ne tiče
Nadvse značilno in resnega razmišljanja vredno pa je, da so se razni italijanski nacionalistični listi, brž ko se je začelo med nami razpravljanje o Narodnem svetu, razhudili in vznemirili.
Misel že sama na sebi jim nič ne ugaja. Zdi se jim celo nevarna.
O stvairi je obširno spregovoril 12. novembra najbolj zagrizen protislovenski -časnik v naših krajih Messaggero- Venelo i/, Vidma. Zamisel o složni obrambi življenjskih koristi slovenske manjšine je proglasil kratko-malo za maslo komunistov in litovcev, ki širijo »nezadovoljnost in mrž-njo« med našim ljudstvom z »enim edinim ciljem, da bi preprečili mirno sožitje med Slovani in Italijani«.
V dušah teh nacionalistov gori samo ena želja: da bi se Slovenci med seboj čimbolj prepirali, razdvajali in sovražili. Vse preroke, ki nastanejo med nami, jih močno ra-doste. Naša javnost se še dobro spominja, kako ie Messaggero Venelo hvalil dr. Agnelet-ta in gospode pri Kat. glasu, ko so ostro na-padali ostale slovenske skupine. Da hvala s lake leee slovenskim odgovornim možem le uničuje ugled v lastnem narodu, na to pri Messaggeru kajpada niso pomislili. Sicer bi bili s svojo hvalo bolj varčevali.
Približno enako kot Messaggero se je obnašal prosluli sovražnik Slovencev in Slovanov tržaški dnevnik II Piocolo. Ta je šel celo tako daleč, da je zoper nameravani Naro-dini svet klical .'50. oktobra- na pomoč kar državna oblastva.
PICCOLO IN DEMOKRACIJA
Misel,, da hi zavoljo obrambe določenih skupnih koristi sodelovali v Narodnem sve-tu vsi Slovenci od komunistov do katoličanov, je za Piocolo nekaj groznega, čeprav je sl var s človeškega stališča nekaj naravnega in samo po sebi umljivega. Saj je v izrednih razmerah med vojno in tudi po njej delal De Gasperi isto, pa mu ni lega v Italiji in svetu nihče zameril.
Narodni sveii je tudi za Piccolo, razume se, spet le komunistično in titovsko maslo, četudi vsi vemo, da Neodvisna socialistična zveza do Narodnega sveta ni doslej zavzela še nobenega jasnega stališča, kar je po našem že skrajni čas, da stori.
Tudi Tl Piccolo meni, da ima Narodni svet le namen poslabšati odnošaje med Slovenci in Italijani, ter smatra »zn dolžnost oblastev, da zavzamejo jasno in odločno stališče zoper sleherni posikrs motenja teh odnošajev«..
Strupenemu, a žal zelo vplivnemu listu se zdi lorej Narodni svet tako nevarna stvar, da kliče zoper njega v boj celo državo! A v smislu katerega zakona naj bi oblastva nastopila?
Naše mnenje je. da se Narodni svet obla-stev prav nič ne liče. Kako nameravajo Slovenci urediti svoje medsebojne odnose, je njihova in saimo njihova zadeva. Če so Italijani ustanovili razne Lege Nazionale in druge medstrankarske organizacije, jih smejo tudi Slovenci in to nikogar nič ne briga.
NOVICE Z VSEGA SVETA
VOJAŠKI PREVRAT V SUDANU
V Sudanu, ležečem na jugu ob meji Egipta, se je v torek izvršil državni prevrat. Vrhovni poveljnik oboroženih sil Ibrahim Atbud je strmoglavil vlado, razpustil vse obstoječe stranke ter vzel v svoje (roke vso zakonodajno, izvršno in sodno oblast v državi. Ker poveljuje vrh tega še vojski, je postal neomejen gospodar Sudana. Revolucija je bila izvedena, ne da bi bilo troha preliti eno kapljo krvi.
Mednarodni politični krogi ge sprašujejo, proti komu je bil prevrat naperjen. Zoper Naserja, ki je svoj čas hotel priključiti Sudan Egiptu, ali zoper zapadi?
Zdi se, da je prvi cilj generala Abuda ohranili deželi, katera je bila proglašena za neodvisno državo šele 1. 1953, brezpogojno samostojnost. Glasnik nove vlade je sicer pozdravil vse »bratske aralbske narode« in tudi Naserjevo> Združeno arabsko republiko, toda pristavil, da Sudan »ne bo trpel prav nobenega vtihovanja v svoje notranje zadeve«..
Tei besede so' merile na Naserja, o katerem je znano, da je iskal v Sudanu zaveznikov za svoje vscarabsko načrte. Pred kratkim se je sestal v Kairu celo z nekaterimi sudanskimi ministri, kar je vzbudilo v generalu Abutdu suim, da nekaj pripravlja proti sosedni državi. Da bi razbil vse spletke, je general izvršil prevrat.
Demokracija pod kolesi
Dogodki v Sudanu pomenijo torej poraz za Naserja in ohenem neuspeh za Sovjetsko zvezo. Za pa d sc je v tej deželi učvrstil.
Sudan, ki je 8 krat večji od Italije, a šteje manj ko 10 milijonov prebivalcev, je v toliko važen, v kolikor leče skozenj reka Nil. Če se Naser ne sporazume prej s Sudanci, ne more zgraditi slovitega jezia pri Asua-nu ob dolnjem Nilu, čeprav hi mu Moskva dala veliko- posojilo. Sporazum z generalom Ah udom hi dal zatorej zapadli v roke sred-slvo, da ustavi sovjetsko gospodarsko prodiranje v Egipt i,n ostalo severno Afriko.
Dogodki v Sudanu dokazujejo istočasno, da pred kratkim osvobojeni temnopolti narodi niso se zreli za demokracijo in parlamentarizem. Od tod nedavni vojaški prevrati v Pakistanu (Tndija), v Mezopotamiji ali Iraku in drugod.
Demokracija ima pac za pogoj primerno izobrazbo ljudstva, ki se lahko razvije le postopoma ter z velikimi napori in dolgotrajno vzgojo. To je globlji vzrok, da je sedaj tudi v Sudanu demokracija propadla.
NOVI KARDINALI
Papež je v nedeljo sprejel vse osebje državnega tajništva ter mu naznanil, da bo 15. decembra imenoval 23 novih kardinalov, med katerimi so milanski nadškof Montini, državni tajnik I ardini, beneški patriarh Urbani ter škofa v Berlinu in na Dunaju.
Predpisano število kardinalov od časa Siksta T. dalje, se pravi skoro 4 stoletja, ni smelo presegati vee ko 70. Janez XXIII. bo število zdaj znatno povečal, že do danes vemo, da bo zbor štel 75 kardinalov, verjetno jih pa bo še več.
Italijanov bo, kot doslej vemo, 29, kardinalov drugih narodnosti pa 46. Italijani' zavzemajo več mest, kot bi jim po njihovem številu pritikalo.
PREPOVED ATOMSKEGA OROŽJA IN MIR
Janezu XXIII. je poslal te dni čestitke tudi Koho Otani, poglavar najštevilnejše budistične ločine na Japonskem. V večtisočletni zgodovini budistične vere se je to prvič pripetilo.
V poslanici pravi Koho Otani, da bi obe največji Cerkvi na svetu morali sodelovati pri reševanju dveh za človeštvo' sila važnih vprašanj: da se prepove jedrsko orožje in ohrani mir med narodi.
SEDEMLETKA
Moskovska Pravda je objavila sedemletni načrt, ki ga je dal odobriti Hruščev za gospodarski napredek in povzd ig Sovjetske Rusije. Po njem bi se industrijska proizvodnja morala do leta 1965 povišati za 80 odstotkov, poljedelska pa za 65. Letina bo do-našala kar 180 milijonov ton žita. Hruščev napoveduje, da bo tedaj prehrana prebival-
Predstavniki vseh slovenskih organizacij nia Koroškem so v torek izročili diplomatskim zastopnikom Amerike, Sovjetske Rusije, Velike Britanije in Francije na Dunaju skupno spomenico zoper zloglasni odlok, ki ga je 22. septembra izdal proti obveznemu poučevanju slovenščine na južnem Koroškem deželni glavar Wedenig. Isto spomenico so dostavili tudi avstrijski in jugoslovanski vladi ter sklicali obenem na Dunaju sestanek z domačimi in inozemskimi časnikarji, da jim pojasne položaj, ki je zadnji čas nastal na ozemlju slovenske manjšine.
Kako je z našim šolstvom v Avstriji, smo že obširno pisali. Takoj po zgubljeni vojni so koro-ki Nemci 3. oktobra 1945 vpeljali v slovenskih in narodno mešanih krajih obvezen pouk lobeh deželnih jezikov za otroke obeh narodnosti. Te predpise je odobrila februarja 1946 tudi1 dunajska vlada ter jih označila jired zavezniki za vzorno ureditev manjšinskega šolskega vprašanja.
Kdo je kriv, da je Wedenig to vzorno ureditev, za katero se je dolga leta odločno zavzemal, ukinil?
Nacionalistični hujskači
V spomenici je razloženo, da so za to odgovorni v glavnem dve prosluli' protislovenski organizaciji:	Schulverein	Siidmark in
Karnitner Ileimatdienst, ki ju je Avstrija' ob koncu vojne razpustila, ker so se v njih zbirali najhujši hitlerjanski zagrizene! in nasilniki.
Brž ko je bila mirovna pogodba podpisana ter so bili Slovenci spet v oblasti Nemcev, ie pa avstrijska vlada obe organizaciji znova dovolila ter jima dala proste roke.
V vsej republiki se je začela' po časopisju strupena gonja zoper obvezno- poučevanje slovenščine. V državi in zlasti na Koroškem je nastalo neznosno proti manjšinsko ozračje, kateremu so na žalost podlegle vse stranke razen maloštevilne komunistične.
stva v Rusiji obilnejša in boljša- kot v Združenih državah. Delovni urnik bo trajal tedensko le 30 do 35 ur.
Načrt, je rekel Hruščev, sc bo pa mogel uresničiti, samo če bo dotlej vladal mir na svetu.
TUDI MAKS JIH ŽALI
Med goriškimi Italijani se že delj časa vrti vprašanje o spomeniku avstrijskemu vladarju Maksimiljanu I. Po smrti poslednjega goriškega grofa Lenarta je dežela 1. 1500, kot /nano, prišla pod Habsburžane. V spomin na drrodek so- bili postavljeni marsikje, tako v Trstu, Gorici in Krminu, javni spomeniki cesarju Maksu.
Po prvi svetovni vojni so pa vsi poromali v muzeje. Pred časom je bila v Gorici sprožena misel, naj se spomenik zopet namesti na javen prostor, in sicer pred goriški grad.
Toda v ponedeljek se je mestni svet prav na kralko odrezal: spomenik naj lepo ostane v muzeju na Komu, ker bi na javnem trgu žalil italijanstvo teh krajev.
Nacionalisti se brez nrestanka čutijo uža-1 i e t- e: danes jih izziva raba slovenščine na Glavnem trgu v Trstu, jutri spomenik že stoletja v zemlji trohnečega cesarja Maksa, pojutrišnjem bogzna kaj. Užaljeni žive, užal jeni umrejo.
Ko je pod tem pritiskom Wedenig odredil, naj se starši sami svobodno izrečejo, ali še žele za svoje otroke slovenski pouk, je prišlo na Koroškem do nezaslišane sramote, da se je začel izvajali na Slovence podel uradni pritisk od družine do družine. Na starše so pritiskali in jim tudi groizili: 1. učitelji, 2. orožniki iin polieja, 3. deželni, 4. državni uradniki in 5. podjetniki ter veleposestniki.
To so delali, čeprav je bilo tudi pio Wede-nigovem odloku sleherno vplivanje na starše s t rogo prep o veda no.
Vlada tepta zakone
Avstrijska oblastva- niso zavoljo takega prOtipostavnega in nizkotnega pritiska na starše poklicala na odgovornost niti enega svojega uradnika.
In vendar so v Celovcu in na Dunaju gospodje diobro vedeli, da je Avstrija v mirovni pogodbi vzela nase še daljnosežnejše dolžnosti. V 7. členu sc je obvezala, da »prepove delovanje vsem organizacijam, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu njegov narodni značaj in manjšinske pravice«.
Avstrija bi zatorej ne bila smela nikdar dovoliti društvoma Schulverein Siidunark in Karntner IleimaitdienSt, da se obnovita.
In če Sta se že, hi ju bila morala razpustiti, brž ko je postalo vsej javnosti- jasno, da je njun glavni program boj proti narodnim manjšinam.
Tega' gospodje seve niso storili, temveč nasprotno začeli z bivšimi liitler janskimi strupenjaki celo — sodelovati. Večjega zaničevanja zakonov in mednarodnih obveznosti si je teižko zamišljati.
Nemški nacionalizem je, kcit vidimo, neozdravljiv! Taki ljudje, ponavljalno tudi danes, nimajo najmanjšega moralnega pooblastila se zavzemati za manjšinske pravice Ju/.-I nih Tirolcev,
Boj koroških Slovencev
Sprejemi papeža Janeza XXIII.
Že dolgo časa ni Vatikan videl toliko gostov iz dežel onkraj »železne zavese« in vz-liodnili držav kol prejšnji petek. Papež je sprejel veliko zastopništvo strokovnjakov pri Združenih narodih, ki se ukvarjajo z reševanjem stanovanjskega vprašanja. Med njimi so bili številni državljani iz Sovjetske zveze, Romunije, Poljske, Jugoslavije, Čeho-slovaške, Bolgarije in tudi Izraela in Turčije. Mednarodni tisk vidi v tem dokaz, kako hitro se je Janez XXIII. znal priljubili tudi svetovnonazornim nasprotnikom, ki so se prej izogibali Vatikana.
Papež je izrazil veselje, da se je srečal s predstavniki izvedencev, posvečujočih svoje delovanje »tako širokemu, občutenemu in važnemu vprašanju naše dobe«. Življenje, je rekel, je dar božji in zalo je vredno ga živeti, kot je dostojno.
Pri tem jih je spomnil na Kristusove besede: »Lisice imajo svoje brloge in ptice neba svoja gnezda, le Sin človekov nima, ka-
Po svetu
AMERIKA — V Long Beachu (Kalifornija) stoji kaj čudna hiša. Široka je le 3 in dolga. 7 metrov, spodaj je sprejemnica, vrhu nje; kuhinja, v podstrešju spalnica in otroška soba.
* * *
V ZDA je pred kratkim umrl 42-letni ameriški časnikar Ned Russel, ki se je pred 4 leti hudo ponesrečil z avtomobilom In je odtlej veš čas ležal v nezavesti.
RUSIJA — Od 20. julija 1955 do konca letošnjega oktobra si je moskovski Kremelj ogledalo 14 milijonov oseb.
$ * *
V Petrodvoru so nedavno zgradili vodomet, ki je podoben drevesu. Deblo je iz jeklenih cevi, prevlečenih s svincem, listje paf, je iz medenine.
INDIJA — Ljudje iz plemena Abors si strižejo glavo na ta način, da postavijo podj lase meč in nato tolčejo po rezilu.
FRANCIJA — Emile Gerlais sedi že približno 23 let prostovoljno v zaporu, kjer se' prav dobro počuti. Ko ga spuste na svobodo, se trudi na vse načine, kako bi prišel spet pod ključ. Če ne gre drugače, obišče najbolj razkošno restavracijo, kjer si naroči najdražje jedi in pijače, a nič ne plača.
Mož je bil doslej obsojen že kakih 50-krat in pozna skoro vse francoske ječe.
ANGLIJA — Iz uradnih podatkov izhaja, da pri šoferskih izpitih v Angliji pade povprečno 45 odstotkov prijavljencev.
IZRAEL — V živalskem vrtu vseučilišča, v Tel Avivu se je pripetilo, da je miš, ki so jo dali kot hrano kobri, pregriznila kači hrbtenico ter jo začela počasi jesti.
JUŽNA AFRIKA — V tej deželi uničijo šakali vsako leto skoraj pol milijona ovac in ostale drobnice. Za lov na te zveri so oblastva zato začela uporabljati poklicne lovce, ki poleg stalne plače prejemajo še posebno nagrado za vsakega ustreljenega šakala.
JAPONSKA — V bolnišnici v Tokiu je pred kratkim umrla 73-letna Tio Hasejama, ki je podlegla radioaktivnim opeklinam, pridobljenim ob bombardiranju mesta Nagasakija leta 1945. To je že 28. žrtev tedanjega radioaktivnega izžarevanja, ki je umrla po končani vojni, ne da bi bila vidno ranjena.
mor bi položil svojo glavo«. Jaz, ki sem Petrov naslednik, je pripomnil, sem prvi dolžan misliti na te besede in na načela, katera iu njih izhajajo. Dolžnost kristjana je se potruditi, da pomaga do stanovanja vsakomur, ki je brez njega. Če je že delo usmilje- 1 jija dati streho popotniku, koliko bolj je treba pomagati tistim, ki so. stalno brez stanovanja?
Obiskovalcem je ob slovesu dejal, da z radostjo pridružuje svojo vnemo njihovi, saj v bistvu obstoji njihovo delo v tem, kako bi prinesli »mir in zadovoljstvo slehernemu človeškemu srcu«. Ko jim je ponudil blagoslov, če ga hočejo sprejeti, so domala vsi pokleknili.
Ob takih zares človeških in krščanskih prizorih, se nam spet nehote vsiljuje misel, kako ni.a.lo se pri nas nekateri »pravoveirci« drže papeževega zgleda. Kdorkoli ne misli v vsem natanko kot oni, jim je sumljiv, z njim nočejo stikov, pa naj bo komunist ali kaj drugega. Saj se niti z različno mislečimi slovenskimi katoličani nočejo razgovarjati. Krasno, pristno krščanstvo!
»Kmetje smo in kmetje ostanemo«
Janez XXIII. je zbudil v svetu čustva naklonjenosti tudi po svojih drugih človeških potezah. Predvsem s svojo gostoljubnostjo, in demokratičnostjo.
Drugi papeži so izveMne obedovali sami, Janez XXIII. pa ima skoro vselej pri mizi goste. To je storil že koj na dan svojega kronanja. Na kosilo je povabil svoje tri brate in sestro, za številne nečake je dal priredi-l i obed v sosedni sobi.
Dan velike gostoljubnosti bo pa 25. november, ko bo papež Roncal.li obhajal 77. rojstni dan. Za la praznik je povabil v Rim skoro vse prebivalce rodne vasice Sotto il Monte. Ti ga ne nazivajo Vaša Svetost ali sv. oče,'marveč don Angelo — gospod Angelo, kakor so ga vselej. Drugače ne dovoli, da bi ga imenovali.
Janezu XXIII. niti v pamet ne seže, da bi povzdignil svojih sorodnikov v plemiški stan, jih naredil za grofe ali kneze, kot so delali drugi papeži.
V zadoščenje nam je, da ni člankar v Kat. glasu nič uvaževal šumenj in groženj v protislovenskem italijanskem tisku, marveč pisal o Narodnem svetu, kakor se mu je zdelo, da je prav.
Ne tako Demokracija! Ona je v jedru zastopala iste nazore kot Piccolo.
»NA DELO TOREJ, AKO JE DOBRE VOLJE«
Težnje tukajšnjih Slovencev po združevanju svojih sil, ki se zadnji čas zlasti med mladino pojavljajo, je tudi Demokracija označila za maslo komunistov in titovcev. V zadnji številki je napisala, da gre za poskus »oživitve frontaštva«, s katerim hi komunisti radi zavladali ostalim tukajšnjim Slovencem.
To piše, čeprav ve, da so v medstrankarskih ustanovah vse skupine, velike in majhne, enakopravne, da je tu sleherno preglasovanje in ukazovanje izključeno, ker morajo vsi sklepi biti soglasni.
| Župan v Roncallijevi rojstni vasi je menil, da morajo ožji sorodniki vrhovnega poglavarja Cerkve biti, če drugo ne, vsaj »kavalirji« ter se je s takim predlogom približal I prefektu v Bergamu.
Toda ti so bili pametni in so se odlikovanju uprli: »Mi smo kmetje,« so odvrnili, »in hočemo kmetje ostati!«
NOVICE ■
PRISEGA TRŽAŠKEGA ŽUPANA
Dr. Mario Franzil je v torek položil prisego ustavi in s tem izpolnil zadnjo obveznost, ki mu daje pravico izvrševali županske posle.
Prva seja občinskega odbora bo, kot se zdi, 29. t. in., medtem ko sc bo občinski svet sestal v prvih dneh decembra ter najprej razpravljal o prizivih, ki so ju vložili republikanci in fašisti, naj se ponovno proučijo volilni izidi, češ da sta bili obe stranki prikrajšani za nekaj glasov. Fašisti upajo, da bodo na ta način dobili še enega svetovalca (sedaj jih imajo 9), in sicer na račun republikancev.
POSLANIK CONFALONIERI
Za načelnika urada za zvezo med zunanjim ministrstvom in tukajšnjim generalnim komisariatom je bil imenovan poslanik Vita-liano Confalonieri. Njegov predhodnik dr. Pascjuinelli je bil premeščen.
KER JE ŽALIL KRAVO
V Indiji velja krava za sveto žival. Zato je po ondotnih verskih predpisih prepovedano jesti njeno meso ali piti njeno mleko. Natl 70 milijonov se jih pase celo po mestnih vrtovih, ne da bi se jih kdo dotaknil. Pri tem pa vlada v Indiji pogostoma taka lakota, da milijoni ljudi umirajo.
Predsednik vlade Nehru vidi v tem nepotrebno zamet a vanj e živeža in je zato. v nekem govoru dejal, da je po njegovem krava enaka konju. Ker je s tem žalil sveto žival kravo, so ga tožili na cerkveno sodišče.
Tista štirioglata glava pri Demokraciji je postavila koprnenje slovenskega ljudstva in njegove mladine po skupni obrambi narodnega obstoju kar v okvir politike svetovnega komunizma in zlasti njegovih ciljev na zapadli. Demokracija in Piccolo si lahko podata roke!
Človek mora res’ strmeti, da je tolika politična kratkouunnosL ali izprijenost mogoča med tukajšnjimi slovenskimi izobraženci. Nase preprosto ljudstvo je k sreči pametnejše in ima bolj zdrav čut za stvarnost in zakone življenja.
In ravno to ljudsko, mišljenje je člankar v Kat. glasu uvaževal, ko je utemeljeval potrebo po ustanovitvi Narodnega sveta. »Na delo torej,« je zaključil svoje besede, »ako je res na pristojnih mestih dovolj dobre volje!«
M,i se s predlogom strinjamo. Sedaj je še na ostalih odgovornih ljudeh in skupinah, da tudi one jasno povedo ljudstvu in mladini, kaj mislijo in nameravajo.
,.Oblastva naj zavzamejo jasno in odločno stališče"
(Nadaljevanje s 1. strani)
NABREŽINA Pripravlja se zanimiva razstava
Županstvo je za četrtek, 20. t. m., sklicalo sestanek vseli kamnoseških industrij cev in obrtnikov, katerim ho predlagalo, naj s sodelovanjem Urada za tujski promet, Irgo-vinske zbornice in drugih ustanov prihodnje leto prirede v občini razstavo različnih vrst domačega kamna in njegovih izdelkov.
Kot smo slišali, naj bi razstava bila v pritličju hotela ob morju v Sesljanu ter v bližnjem vrtu, ki sta lasi devinskega princa. Ta je v ta namen baje že brezplačno odstopil prostore. Nekateri pa predlagajo, naj bi razstavo priredili v okviru tržaškega velesejma, da bi prireditev bolje uspela.
MAVHINJE Nujno potrebno javno delo
Pri železniškem podvozu blizu Vižovelj se je v nedeljo pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 30-letni Josip Trampuž iz Praprota. Ko se je na motornem vozilu peljal .p roli Cerovljem, je v ozkem podvozu treščil v neki tovornik, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Trampuž se je hudo ranil po glavi in več delih telesa ter so ga zato odpeljali v tržaško bolnico, kjer se bo moral zdraviti, če pojde vse srečno, 30 dni.
Ob tej nesreči moramo obl asi va spet opozoriti, da je nujno potrebno zgraditi pri Vi-žovljah čimprej nov podvoz. Sedanji je odločno preozek in mu poleg tega na eni strani takoj sledi oster ovinek, tako da voznik sploh ne more ugotovili, ali z nasprotne strani prihaja kako vozilo. V podvozu samem pa ni mesta za dve. Prehod čez železnico v Viž ovij ah pa ie zaradi številnih vlakov skoraj vedno zaprt. Oblastva hi morala to zadevo temeljito proučili in jo' čim"rej rešili.
ZGONIK Seja občinskega sveta
Prejšnji četrtek je bila izredna seja občinskega sveta. Svetovalci so izvolili novo volilno komisijo in novi odbor občinske podporne ustanove ter odobrili en milijon 102 tisoč lir za nakup nekaj več kot 2 tisoč kv. metrov zemljišča za novo šolo.
Župan Pirc je pojasnil, da se šola ni še zgradila, ker so razne komisije najprej zavlačevale odobritev gradbenega načrta in se nato spotikale nad številom milnic. Navedel je vrsto svojih posredovanj in na koncu izrazil upanje, da bo važno delo v kratkem izvršeno.
O šoli, ki naj bi se ustanovila v Briščikih, pa je g. Pirc dejal, da je oblastva v Trstu nočejo odpreti, češ da ni predvidena v londonskem sporazumu. Ta namreč določa, katere slovenske šole se morajo obraniti, ni pa v njem rečeno, da se smejo ustanoviti nove. Prefektura nadalje Irdi, da more vprašanje šole v Briščikih rešiti le ministrstvo z-a prosveto.
Občinski možje so ugotovili, da je šola v Briščikih zelo potrebna in da je Ircha zato vztrajno zahtevati, naj jo oblastva odpro. Dokler se pa to ne zgodi, so predlagali, naj se otroci brezplačno vozijo z avtobusom v šolo na Opčinah.
Župan je tudi obrazložil, zaka j niso še odprli otroških vrtcev v Gabrovcu in Zgoniku. Obljubil pa je, da se ho pouk pričel najkas-
neje v dveh tednih. Svet je nato odobril spremembo v pravilniku konzorcija za trošarino. Medtem ko ie občina doslej prispevala za stroške znesek, ki je bil določen na osnovi levila prebivalcev, ho odslej plačevala le odstotek pobrane trošarine, katerega bodo določili skupno z ostalima občinama, to je z Nabrežino iti Repentabrom.
ŠEMPOLAJ
V noči med ponedeljkom in torkom se je na avtocesti v bližini Proseka hudo ponesrečil 30- letni domačin Ivan Legiša. Ko se je na motornem kolesu vračal domov, je naenkrat zgubil ravnovesje ter se zaletel ob ob-ccstno skalo. Zdi se, da je nesrečo1 povzročil a\to, ki je prihajal z nasprotne smeri, a ni ob srečanju z motornim vozilom znižal luči.
Legišo so odpeljali y bolnišnico, kjer so mu ugotovili več ran na glavi in ostalih delih lelesa. Vaščani mu želimo, da čimprej okreva.
SV. IVAN
Ravnatelj za javno šolstvo prof. Udina je v sredo sprejel predstavnike odbora za slovensko šolstvo, ki so mu obrazložili vrsto vprašanj v zvezi z našo šolo. Med' drugim so raz,pravljali o gradnji nove slovenske višje gimnazije, za katero je generalni komisariat bil določil 300 milijonov lir. Prof. Udi-na je pri tem izjavil, da bodo novo poslopje sezidali pri Sv. Ivanu, in sicer v bližini slovenske srednje šole.
Na sestanku so tudi govorili o novem hišniku na slovenskih srednjih šolah pri Sv. Ivanu, o katerem, smo zadnjič pisali, da ne obvlada našega jezika. Veseli nas, da je prof. Udina sprejel naše stališče ter obljubil, da ho na omenjeni šoli nastavljena oseba. ki ho dobro govorila tuidi slovenski.
ŠE O DEŽELNI SAMOUPRAVI
Konec tega tedna odpotuje v Rim predsednik pokrajine prof. Gregoretti, ki bo zastopnikom vlade podrobno obrazložil -svoj; o-n"tek statuta za novo deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Zadeva je važna, ker se zdi, da ho parlament izglasoval novi statut že pred koncem toga lela. Prof. Gregoretti bo, kot je obljubil, odločno zagovarjal stališče, da mora Trst postati glavno mesto dežele ter da mora tržaška pokrajina dobiti široko zakonodajno in gospodarsko avtonomijo. Proti temu so se pa, kot znano, postavili zlasti furlanski demokristjani, ki so te dni na posebnem sestanku ponovno zahtevali, naj bo Videm glavno mesto bodoče dežele.
ČESTITAMO!
V župni cerkvi .na Repentabru sta si v nedeljo obljubila večno zvestobo dr. Jakob Kandut iz Ukev v Kanalski dolini ter gdč. Hedvika Kavčič, učiteljica pri Sv. Ivanu v Trstu.
Novemu paru želijo prijatelji in znanci mnogo sreče in božjega blagoslova V novem življenju. Čestitkam in voščilom se pridružujeta uredništvo in uprava Novega lista.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 22. nov., ob 21. url v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo verdi 1
krstna predstava v nedeljo, 23. novembra, ob 16. url
ponovitev
GIGI
Igra v dveh dejanjih Dramatiz. Anita Loos po noveli pisateljice Colette
llfogUn ifcehu	b pomii/i
Medtem so s krampi, kladivi in železnimi drogovi neusmiljeno razbijali po tiskarskih strojih. Pokvarili so en majhen in dva velika brzotiskalna stroja in vso rotacijsko pripravo. Škoda, ki so jo zakrivili, je bila ogromna.
Da bi nemoteno izvršili svoj načrt, so za-stražili vse izhode ter poskrbeli, da se ni nihče ganil z mesta. Svoje delo so hoteli zaključiti s požigom poslopja.
Vsepovsod so po prostorih stikali za bencinom, a ga k sreči niso našli. Zažgali so le nekaj bal papirja, ki pa niso zadostovale, da bi zgradba zagorela v plamenih.
15.	Dr.	E.	BESEDNJAK
PROTEST POLITIČNEGA VODSTVA
Da bi jih pri »delu« nihče ne motil, so fašisti razpostavili svoje straže tudi na cestnih vogalih ter jim ukazali, naj pošiljajo v tiskarno sproti sporočila, ali je zuna| vse »varno«.
Iz poslopja je bilo popolnoma nemogoče poklicati koga na pomoč: da bi kdo ne mogel priti v stik z zunanjim svetom, za to so že skrbeli fašisti z orožjem.
Šele ko je zločinska tolpa ob 3. uri zjutraj odšla, sta dva tiskarja lahko stopila v zvezo š policijo, ki je poslala zatem 6 mož stražit naše prostore v ulico Sv. Frančiška.
Samo golemu naključju se je treba zahvaliti, da tisto noč tiskarna ni zgorela. Oblastva so bila dobro poučena, kako fašisti že delj časa groze Edinosti, pa niso prav ničesar naredila, da bi dnevnik vzela v zaščito.
Če bi bil obstanek lista odvisen samo od varuhov reda in zakonitosti, bi od poslopja Edinosti ne bil ostal niti kamen na kamnu.
Prirodno je, da je vodstvo Političnega društva Edinosti proti takim razmeram najodločneje protestiralo. Iz Trsta sta bili poslani dve ostri brzojavki v Rim (ena je šla na predsedništvo vlade, druga na Osrednji urad za nove pokrajine), v katerih so zahtevali Slovenci, naj državna oblastva že enkrat zajamčijo našemu ljudstvu »varnost o-sebe in imetja«.
Nočni napad na tiskarno Edinost je naredil seve velik vtis na slovensko javnost. Kamorkoli si prišel, si slišal ljudi, kako sa naglas zgražajo.
V Avstriji je naš narod marsikaj hudega doživel, tako očitnih nasilstev in nezakonitosti pa nikoli. Kar je Slovence najbolj razburilo, je bila zlasti brezbrižnost oblastev, katerim je bila naložena dolžnost, da skrbe za red in varnost v mestu. Naše ljudstvo je imelo vtis, da je brez zaščite, izročeno na milost in nemilost samovolji fašistov.
In policija je morala vedeti, da se proti Slovencem nekaj snuje. Saj so fašisti že pred nekaj dnevi v svojem časopisu vsej javnosti naznanjali, da imajo proti Slovencem pripravljen »zelo prepričevalen program, ki ga bodo izvedli do kraja, ne da bi se pri tem ozirali na kakšno napačno usmiljenje ali kazali kako šibkost.«
atopt&i Is
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Prejšnjo sredo je bila seja goriškega mestnega sveta. Pred razpravo je komunistični svetovalec Ballello predlagal, naj se čimprej skliče sestanek predstavnikov mestnega avtobusnega podjelja ATA in delavskih zastopnikov. Občina naj na sestanku posreduje, da se vzpostavi pravičen odnos med upravo podjetja in uslužbenci. Ti so namreč prejšnji leden dvakrat po dve uri stavkali, ker je podjetje odpustilo z dela enega uslužbenca, češ da se je udeležil stavke! Župan je Battellov predlog sprejel.
Nato je svet par ur razpravljal skoraj samo o goriški livarni SAFOG. Tu se nemiri nadaljujejo, ker ministrstvo za državne udeležbe ni doslej še dalo popolnoma zanesljivega jamstva, da bo 180 uslužbencev ponovno zaposlenih v livarni, potem ko jih bodo zaradi preusmeritve proizvodnje začasno odpustili z dela. V razpravo so posegi; svetovalci raznih političnih skupin, ki so bili vsi več ali manj naklonjeni predlogu sociVif'!” Pizzula in komunista Battella, da naj občinski svet takoj odpošlje posebno zastopstvo v Rim, da se reši vprašanje livarne v korist delavstva in gospodarstva v goriški pokrajini.
Predstavniki monarhistov, liberalcev in misovcev, se pravi Pedroni, prof. Attems ;n prof. Venutti, so kot načelni nasprotniki kakršnegakoli poseganja države v gospo,1- rsko življenje izjavili, da je vso krizo v industrijskih podjetjih IRI treba pripisati osovraženemu »statalizm.u« ter pri tem hvalisali zasebno industrijsko lastnino. Predstavnik sa-ragatovcev dr. Devetag pa jim je takoj odgovoril, da bi bili mnogi delavci in uradniki goriške livarne že davno brez kruha, če bi bila SAFOG zasebno podjetje.
Demokristjan Galderini se je odločno uprl BattelJoveniiu predlogu, da se na račun občinske blagajne takoj odpošlje v Rim posebno zastopstvo, ker bi to bila nezaupnica vladi, ki se je požrtvovalno trudila, da to pre-važno vprašanje ugodno reši v splošno zadovoljstvo. Bolje je s posredovanjem nekaj' časa počakati. Ker so se tudi te seje udeležili mnogi delavci Safoga, jih je moral župan večkrat*- opomniti, da ho dal izprazniti dvorano, če ne nehajo motiti z raznimi opazkami poteka razprave.
Tedaj se je dr. Sfiligoj prijavil k besedi ter stavil umesten predlog, da naj se čimprej skliče sestanek predstavnikov vseli političnih skupin, ki naj zadevo temeljito preučijo in sklenejo, kdaj in kako naj se posreduje v Rimu. Njegov predlog so podprli predstavniki vseh političnih skupin. Tudi svetovalec Bratuž je županu toplo priporočal, naj zalogi ves svoj vpliv, da se kriza v livarni čimprej ugodno reši.
Ta sestanek je bil na županov predlog že v petek, prihodnji pa bo v četrtek, 20. novembra.
IZ DOBERDOBA
V sredo preteklega tedna je imel naš občinski svet redno sejo.
Med druaim so izvolili komisijo treh članov (župan A. Jarc, Karel Lavrenčič. Rado Lakovič), ki nai določi najprimernejši kraj v vasi za spomenik padlim v drugi svetovni vojni.
Svet je nadalje sklenil najeti dolgoročno posojilo .6 milijonov lir za gradnjo otroškega vrtca in materinske posvetovalnice; tri milijonsko posojilo pa bo občina najela pri Tržaški posojilnici, da krije primanjkljaja obračunov za leti 1955 in 1956.
Občinski očetje so odobrili tudi nakup zemljišča za zgradnjo stanovanjske hiše v Jamljah. Nova stavba bo imela šest stanovanj in bo zgrajena na zemljišču Jožefa Pahorja.
Svet je končno odklonil odstop svetovalca Mira Ferletiča ter sklenil, da se popravijo streha, okna in vrata doberdobske ljudske hiše.
IZ PODGORE
Med predstavniki delavskih organizacij in lastniki industrijskih podjetij za izdelovanje umetnih tkanin je bilo' v Rimu že več sestankov. da bi preučili obnovo delovne pogodbe. Zadnji sestanek je bil v ponedeljek preteklega tedna. Razgovori dos'ej še-niso obrodili polnega uspeha za delavce, ki zahtevajo, naj se delovni pogoji izboljšajo in vzpostavi s'anje, ki velja za delavce kemične industrije-
Tudi naši delavci iz rayon oddelka se bo-do sestali, da določijo zahteve, ki jih bodo predložili Zvezi industrijcev v Gorici.
Z VRHA
Vrhovce je močno razveselila vest, da bodo že snomladi začeli graditi kraški vodovod. Najprej bodo postavili vodni zbiralnik in črpalke v Zdravščini ter na Vrhu.
VLJUDNOSTNI OBISKI
Prejšnji torek je jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek obiskal go-riškega prefekta dr. Nitrija, v četrtek pa župana dr. Bernardisa. Z obema oblastnikoma se je dalj časa prijazno raztovarjal.
V zadnjem času se*vsa Gorica živo zanima za obnovo železniškega prometa med goriško južno postajo in svetogorsko y Jugoslaviji ter za zgradnjo avtomobilske ceste preko Rdeče hiše.
IZ ŠTEVERJANA
V nedeljo smo še z večjo slovesnostjo in versko vnetostjo kot običajno obhajali za-hvalnico. Saj smo bili dolžni posebno letos dobremu Stvarniku zahvalo, ker je naše vinograde in sadovnjake obvaroval pred točo. Ni čudno, da se je. zalivalnice udeležila zlasti lepa množica moških.
Z napredkom naše občine nismo sicer Šte-verjanci prav nič zadovoljni. Številna javna dela, ki nam jih oblastva leta in leta obljubljajo, ne gredo izpod rok. Električne luči doslej še niso napeljali, čeprav je o tem že večkrat razpravljal občinski svet in so bili v ta namen nakazani 4 milijoni. Tudi z gradnjo osnovnih šol na Valerišču in v Jazbinah ter otioškega vrtca ni še nič. Poleg tega vsi nasveti pametnih občanov niso prav nič zalegli: proti volji ogromne večine staršev, ki povečini stanuiejo v dolenjem koncu vasi, je večina občinskih svetovalcev .sklenila, da se otroški vrlec sezida v. gorenjem koncu. To ie v bližini ljudske šole, ki so jo pred nekaj dnevi začeli popravljati. Sodimo, da bi Kmetsko-delavska zveza morala izdelali temeljil načrt, po katerem bi se s posredova-(Nadaljevanje na 6. strani)
Virgilu Ščeku 1/ spuniin
(Nadaljevanje s 4. strani)
Njihov list si je upal označiti naš narod za mrčes in pristavil: »Mi smo voljni prezreti, da živi ta mrčes v naši sredi, toda osnovni pogoj je, da tiho plesni v senci. Sicer bodo Jugoslovani (mišljena je slovensko-hr-vatska manjšina v Julijski Krajini ur.) imeli priliko grenko razmišljati o posledicah.«
Te besede in grožnje smo brali mi in brala jih je tudi policija, a ni mignila s prstom, da bi nas zaščitila.
In kakšen naj bi bil »prepričevalni program« fašistov, je vedel ves svet. Saj so črnosrajčniki bili dotlej že trikrat naskočili tiskarno in uredniške prostore Edinosti.
ODPOR DO KRAJA
Toda čeprav smo imeli občutek, da smo od države zapuščeni, smo bili sklenili braniti pravice in svobodo naroda do kraja, pa naj se zgodi karkoli. V tem smo videli svojo dolžnost, kateri bi bilo od nas nečastno se izneveriti. Naše delo je bilo neprijetno, ali nujno potrebno. Nekdo ga je moral opravljati.
Takoj po napadu na ^tiskarno sem 9. februarja priobčil uvodnik v Edinosti, kjer sem-fašistom med drugim rekel: »Vi ste drzni in napadalni, vendar vedite, da ima naše ljudstvo več kremena in ponosa v sebi od vas... Vi lahko delate, kar hočete; vi nam morete razbiti vse, kar imamo, vi lahko napadate in pretepate naše ljudi, toda povemo vam, da bo ves vaš uspeh — velika ničla. Imeli boste priliko, da se o tem prepričate. Videli in spoznali boste kmalu, da vaše dejanje ni vam, temveč nam v korist. Čim bolj se boste v nas zaganjali, tem bolj se bodo strnile in krepile naše vrste na Primorskem. Naše ljudstvo se bo postavilo kot en mož na našo stran. Vaše nasilno delovanje je največja in najuspešnejša agitacija za naše delo med ljudstvom.«
»PREROKUJEMO VAM...«
»Vaši voditelji«, je še rečeno v Edinosti, »bi morali razumeti, da zdrav, mlad, čil ngrod na vaša groba nasilja ne more drugače odgovoriti kakor z organiziranim duševnim odporom. Prerokujemo vam, da pomeni vaš oboroženi napad na našo tiskarno« za nas le nove naročnike. Vsi vaši napori so zaman.
»Ves vaš trud pomeni potrato energij, ki vam le škoduje. Svetujemo vam zato, da varčujete s svojimi silami, da z njimi umno gospodarite... Zbijte si enkrat za vselej *iz glave, da nas boste z revolverji in železnimi drogovi preverili o pravičnosti in sijajnosti razmer. Kdor hoče naše kmete in delavce sprijazniti z razmerami, jim mora nuditi namesto železnih drogov gospodarske, narodne in politične pravice, ki omogočajo ljudski napredek in splošno socialno svobodo.«
Kar je Edinost pred 37 leti napovedovala se je, kot je zgodovina dokazala, skoro do pičice izvršilo. Nasilje, v katerem so fašisti videli edino sredstvo za reševanje vprašanja slovensko-hrvatske narodne manjšine v Ita-liii, jih ni privedlo nikamor.
šjanvblstt t//o«ciii{ci
IZ ŠEMPETRA SLOVENOV
Če o Slovencih lahko splošno rečemo, da so razkropljeni po vsem svetu, tembolj upravičeno to trdimo' o Beneških Slovencih in zlasti o Rezijanih. Pogosto vso> Beneško Slovenijo globoko presunijo žalostne vesti o smrtnih nesrečah naših rojakov v tujini, posebno v Belgiji. Večkrat pa se naša srca tudi razveselijo, ko zvemo, kako so' se mnogi naši ljudje S poštenim in napornim delom uveljavili v tujem svetu, bodisi v Evropi ali kot naseljenci na drugih celinah. Tako nas je močno z.radostila vest, ki smo jo> pred kratkim brali v Matajurju.
Znano je, da najdemo Rezijana v Avstriji, na Madžarskem, v Jugoslaviji, Franciji, Nemčiji, Švici, Holandiji in drugod.
A največ Rezijanov je v Luksemburgu. Tja so se izselili, zlasti po drugi svetovni vojni. Vseli skupaj jih je tam okoli 300. V času med prvo in drugo svetovno vojno sta se dva Rezijana s svojo spretnostjo in podjetnostjo tako povzpela, da sta postala lastnika dveh tamkajšnjih največjih gradbenih podjetij in sedaj sprejemata na delo samo svoje rojake. Pravijo, da bo prihodnje leto odšlo k njima še kakih 200 izseljencev iz naše občine. Podjetji sta namreč prevzeli več velikih del.
V Luksemburgu lahko srečaš Rezijana v vsaki ulici in na vsakem oglu. Najlepše pa je, da vsi živijo složno ter govore med seboj v domačem narečju. Mednje zahaja vsakih I ] dni slovenski misijonar iz Metza v Franciji, da jim deli sv. zakramente, jih uči verouk in jim pridiga v materinščini. Tako je za naše Rezijane v Luksemburgu sv. vera zares prava in učinkovita duhovna hrana ter živodeina tolažba. Tam je naša mala svobodna, srečna in zadovoljna Rezija! Saj mi Rezijani doma se ne moremo niti spovedati v svojem domačem narečju! Kako žalostno je na svetu in kako vera porazno peša povsod
V
(Usoda H,
Zaznamovana sta bila za grehe svoje in svojih prednikov! Rudolf je v svoji razboleni duševnosti mislil, da mu zaradi političnih razmer in zaradi javnega škandala ni več odprta pot nazaj v življenje. Naredil je križ sam nad seboj. Sklenil pa je potegniti s sabo v prepad tudi dekle, ki je v svoji ljubezenski zanesenosti privolilo v usodni korak.
Zadnja ura odbije
Dva dni pred smrtjo je prestolonaslednik na skrivnosten način izročil grofici Larhch skrinjico s tajnimi papirji, ki so z nadvojvodo Orthom izginili neznano — kam.
Še isti dan ali morda en dan prej je Rudolf imel hud nastop z očetom. Gotovo je Franc Jožef očiita.BB udolfu n i ego ve veleizdaj-niške naklepe in je zahteval od njega, naj pretrže odnose z baronico Vetsero.
Po lem burnem razgovoru, zadnjem z očetom, je Rudolf sklenil, da se umakne s fot-i. Ni več znal plavati v vrtincu življenja. Mor-
  -------------------------
- Htttittlbhtt tl uliti"
tam, kjer ne smeš imeti duhovnika, s katerim se lahko pogovoriš in vsaj izpoveš grehov v materinščini!
IZ RAJBLJA
V Milanu je pred nekaj dnevi umrl v 88. letu starosti inženir Bernardin Nogara. V velikih industrijskih krogih je bil zelo znan. Pred leti je bil tudi upravitelj vatikanskih imetij. Prejšnji videmski nadškof je bil njegov ožji sorodnik.
Poznali smo ga tudi dobro Rajbeljci, saj je v naše kraje vedno rad zahajal. Spadal je med prve delničarje rajbeljskih rudnikov in bil lastnik skoro vseh gozdov od Rajblja do Nevejskega sedla. Ko je še bi] med lastniki naših rudnikov, se je rudarjem bolje godilo, kol sc jim na žalost pod današnjim gospodarjem. Zato ga bodo ohranili mnogi rudarji v blagem spominu.
IZ KORIT V REZIJI
Prebivalci Korit živijo v zelo težkih razmerah, ker nimajo nobene ceste, ki bi vezala njihovo vas z dolino. Edini mostiček preko potoka je nevaren in ljudje si morajo sezuti čevlje, če hočejo priti na drugi breg.
Pred nekaj dnevi pa je naša občinska uprava prejela iz Rima obvestilo, da je država nakazala dva milijona in pol lir za zgradnjo kolovozne ceste, ki bo vodila iz Stolbice v Tfrrita. Ker znesek nikakor ne zadostuje za celo cesto, bo morala za njeno dograditev prispevati občina iz gvojih sredstev. Če to ne pojde, bo pač morala država pomagati še z novim prispevkom. Zanemarjena vas cesto nujno potrebuje.
POPRAVEK!
V zadnjem dopisu iz Šempetra Slovenov smo poročali o pogrebu 60-letnega občinskega svetovalca Ivana Kozena. Pokojnik se je pa pisal Koren in ne tako, kot smo zadnjič pomotoma objavili.
in sencij
uržanov)	K.	H.
da so mu pa. celo v lastni družini ali vsaj v njemu politično nasprotnih krogih spletli zanko, ki ga je zadrgnila.
Dne 29. januarja 1889 je cesar razposlal vabila za skupno družinsko kosilo. Rudolf se je opravičil, da je bolan. V resnici se je pa odpeljal v dve uri oddaljeni lovski gradič Mayerling blizu kopališča Baden. Še isti dan je prestolonaslednikov zaupni kočijaž Brat-fisch pripeljal skrivaj Mary Vetsero v gradič. Tam zbrana lovska družba, med katero sta se nahajala vojvoda Filip Suški-Koburg in grof Hoyos, za dekletov prihod sploh ni vedela. Za naslednje jutro je bil napovedan lov na jelene. Zvečer je družba še sama popivala, ker se je prestolonaslednik zgodaj umaknil v svoje sobane.
Naslednje jutro so lovci že sedeli na konjih, psi in poganjači so že šli preganjat divjačino, ko prisopiha na dvorišče osebni Rudolfov strežaj Loschek s poročilom, da trka in trka na gospodarjeva vrata, se nihče ne
 Dopisi i* Ooriške
ŠTEVERJAN
(Nadaljevanje s 5. strani)
njem pri oblastvih mogla čiinprej izvesti razna javna dela v naši občini.
Tudi letos sta Kmetsko-delavska zveza in bivša Osvobodilna fronta položili na vernih duš dan vsaka po en venec lia spomenik padlim. Tega pa ni letos storilo naše županstvo. Vsi vaščani so bili zaradi tega vznevoljeni, saj je spoštovanje do rajnih in še posebno do padlih v obeh svetovnih vojnah našemu človeku že prirojeno. Nevolja pa je dosegla vrhunec, ko smo zvedeli, da županstvo ni letos položilo venca zato, ker je prefekt dr. Nitri lani prestrašil našega župana, da v bodoče ne ho več odobril izdatkov v ta namen. Torej tako daleč smo že, da skušajo oblast v a ovirati celo spoštovanje vojnih žrtev, čeprav je vsemu svetu znano, da tud' Italijani ne goje do svojih žrtev nič manj spoštovanja kol mi Slovenci. Upamo, da se tako nekulturno ravnanje ne bo nikdar več ponovilo. Zato naj naše županstvo prihodnje leto brez strahu obnovi svojo navado in, če mu bo prefektura delala takšno sitnost, naj pravočasno obvesti slovensko javnost, ki bo že našla pota, da se proti nezakonitemu postopku pritoži pri ustavnem sodišču.
Prejšnji četrtek smo na domačem pokopališču položili k večnemu počitku 38-letno Cvetko Terpin, roj. Maraž. Pred kratkim so pokojnico operirali v goriški bolnici zaradi slabosti srca, a ko so jo pripeljali domov, je kmalu umrla. Pokojnica zasluži, da se je v listu spomnimo, saj ie bila zavedna Slovenka, izredno verna in dobra mati ter je vzorno vzgojila 16-Ietno hčerko. Zato jo je spoštovala \,sa \as, ki se je v obilnem številu udeležila njenega pogreba, čeprav je bil na delavnik. Blagi pokojnici naj sveti večna luč. Sorodnikom, zlasti še hčerki, izrekamo globoko sožalje.
Oglasi. Grof LIoyos se odpravi s slugo po stopnicah navzgor pred zaklenjena vrata. Trkala. Nič! S silo vlomita v sobo.
Strašen, krvav prizor se jima je odkril! Na robu postelje sloni prestolonaslednik, kri mu teče iz ust. V glavi zija strahovita rana. Poleg na postelji leži pokrito žensko truplo. Marv s strelom v glavi!
Grof Hoyos je tekel na bližnjo postajo, kjer je ukazal ustaviti brzovlak, ter se je z žalostno novico odpeljal na Dunaj. Javil se je pri generalnem pobočniku grofu Paaru in ga naprosil, naj naznani strašno vest Francu Jožefu. Toda ta si ni upal pred cesarja. Poiskali so cesaričinega dvorianika grofa. Nope-so, ki je ves iz sebe naložil težko nalogo cesaričini zaupnici Idi Ferenezyevi.
Elizabeta je s svojim učiteljem grščine pravkar študirala Homerja. Učenje klasičnih ved je pomenilo zanjo nekakšno razvedrilo.
Cesarica je bila nevoljna, ker jo dvorjani-ca moti. Šele ko je la vsa bleda izjecljala, da prinaša dvorni mojster važne novice od cesarjeviča Rudolfa, je Elizabeta odpustila grškega učitelja. Nopesa je v kratkih besedah povedal, kaj se je v Mayerlingu zgodilo. Mati zdaj ni bila več cesarica -— se je p od udarcem zgrudila na tla.
Zunaj so se zaslišale žvenketajoče ostroge cesarja.
( Dni je )
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
iti thoen ih It n	»/Iffiin Pot«
V Ljubljani izhaja duhovniško glasilo Nova pot, ki ga izdaja Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov Slovenije. Izhaja že deseto leto in zadnji dve je dobilo značaj prave književno-filozofske revije. Prejšnja leta so se smeli naročiti nanjo samo člani Cirilmetodijskega društva, letos pa se lahko naročijo nanjo tudi drugi. Izhaja vsake tri mesece kot trojna številka na okrog 150 straneh. Prinaša bogoslovne, moralno-filozofske, gospodarske in politične razprave, pa tudi pesmi, novele in knjižne ocene ter obvestila iz tujega kulturnega življenja, zlasti o novih knjigah. Odgovorni urednik je bogoslovni profesor in pisatelj dr. Stanko Cajnkar. Med glavnimi sodelavci pa so letos Maks Miklavčič, Janez Janžekovič, Franc šmon, France Lipičnik, Janez Golob, kar je verjetno psevdonim, enako kot Hotimir, Alojz Kocjančič, Jože Šavora, opat Josip Edgar Leopold, Fran Šaleški Finžgar, dr. Vinko Močnik, dr. Roman Tominec in drugi.
V prvi letošnji številki najdemo med drugim venec zelo lepih pesmi Janeza Goloba pod skupnim naslovom Znamenja. Ciklus obsega sedem pesmi, polnih pritajene groze in surrealističnih prividov.
V drugi trojni številki pa so naslednji pomembnejši prispevki: esej Krščanske misli o marksistični morali avtorja, ki se je podpisal le z začetnicama E. K., kar morda odgovarja imenu Edvarda Kocbeka, ki je sodeloval tudi lani z odličnimi Pariškimi zapiski; predmet pisca E. K. razvija dalje Stanko Cajnkar pod naslovom Nekaj zaključkov iz
Televizija in branje
Kako televizija vpliva na branje knjig, zanimivo kaže poročilo vvashingtonske javne knjižnice o lanski sezoni: od L julija 1957 do 1. julija 1958 je ta knjižnica izposodila nad 87 tisoč knjig več kot v prejšnjem letu. Skupno je izposodila nad 2 milijona 322 tisoč del. Po mnenju knjižničarjev sta vplivala na to, da so si bralci izposodili več knjig, zlasti televizija in kino. Opazili so namreč, da se je po vsakem predvajanju kakih znamenitih knjižnih del v televiziji ali filmu povečalo povpraševanje po tistih knjigah. Veliko zanimanje vlada tudi za knjige piscev, ki jih intervjuvajo v televizijskih oddajah.
Zanimivo je tudi, da si otroci izposojajo vedno več knjig pesmi in hkrati tudi vedno več knjig o znanstvenih predmetih, ki so postali pereči v mednarodnem geofizičnem letu.
DRAGOCENOST
V Angliji so na dražbi knjižnih redkosti prodali za 5 milijonov lir Dantejevo Divino Commedio, tiskano brž po iznajdbi »črne umetnosti« že leta 1481. V izvodu se nahaja tudi 12 slik slovitega umetnika Botticellija.
EVANGELIJ V ARABŠČINI
Papežu Janezu XXIII. je založnik Mondadori poklonil novi prevod evangelija svetega Janeza v arabščini. Ob strani je prevod v latinščini. Obsežno delo je pripravil msgr. Galbiati. Za prevode sv. Janeza se je papež zanimal že kot patriarh v Benetkah.
članka Krščanske misli o marksistični morali; Josip Edgar Leopold piše o Trpljenju odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in podaja v spisu zgoščeno zgodovino evropskih odporniških gibanj med drugo svetovno vojno; Stanko Cajnkar je prispeval Eseje o sociologiji; dr. Roman Tominec piše o stavbeniku Plečniku in nekdo pod začetnicama B. B. o Plečnikovi umetnosti v Prekmurju.
Revija je v splošnem zelo zanimiva in tudi aktualna.
KULTURNE VESTI
• Kot je poročal tržaški radio v svojih kulturnih oddajah, je Državna založba Slovenije po pol letu vrnila Edvardu Kocbeku rokopis drugega dela Tovarišije, ki nosi naslov Listina. Rokopis obsega okrog 500 strani. Ni znano, zakaj Državna založba ne bo izdala tudi drugega dela, ko je izdala prvega.
• Slavni avstrijski dirigent Herbert van Karajan se je nedavno poročil z devetnajstletno francosko manekenko Eliette Mouret. Ce bo dirigiral z enakim uspehom tudi v družini, se še ne ve.
• Film Ana iz Brooklyna, v katerem igra Gina Lol-lobrigida vlogo italijanskega dekleta, ki je poročilo ameriškega milijonarja, nato pa si pride v domovino iskat drugega moža in se pri tem obnaša prav po »ameriško«, je naletel pri italijanskih kritikih na zelo slab sprejem. Gini Lollobrigidi očita-
iapisUi uto
14.	novembra: Tako mimogrede razmišljam o tem umetniškem klubu, ki si ga je ustanovila skupina slovenskih umetnikov v ulici Roma. No, ni kaj reči, odbor sestavljajo prav simpatični ljudje in nameni so prav dobri, tudi vabili so na levo in desno, ne da bi preveč gledali na barvne odtenke. Toda klub slovenskih umetnikov v Trstu, ki bi hotel biti resnično neodvisen, bi ne smel imeti svojega društvenega sedeža v prostorih izrazito politično pobarvane prosvetne organizacije. Boljša bi bila vsaka skromna sobica z vegasto mizo in majavimi stoli kjer koli drugje. Bila bi večje jamstvo, da bo to res klub svobodnih, neodvisnih umetnikov in Slovencev.
Tudi predavanja, ki so bila doslej v klubu, nekako niso v skladu s takim delom, kot bi pričakovali od kluba slovenskih umetnikov v Trstu. Zgodovina gledališča? Glasba? Zelo lepo, toda Slovenci na sploh in tržaški Slovenci še posebej se danes dušimo v problemih, ki jih ne utegnemo več ali pa jih ne moremo več sproti reševati, ker nimamo več moči za to, in se zato spreminjajo iz problemov za akademske in umetniške diskusije v pravo in resnično nevarnost za naš nadaljnji narodni obstoj. In teh stvari ni menda še nihče omenil v klubu, pa tudi najbrž ne bo. Bolj kot o zgodovini gledališča in modernih glasbenih oblikah bi nas zanimale obravnave o današnjem položaju in nalogah slovenskega umetnika na Tržaškem in v Sloveniji; o krizi sodob-
jo neokusnost pri razkazovanju njenih sicer ne več čisto mladih, a dobro ohranjenih čarov, filmu pa »cukrenost« in zlaganost. Proizvodnik filma je .njen mož Milko Škofič. Pri občinstvu, ki ne da nič na umetniške filme, pa ima film precej uspeha.
• Med snemanjem filma Kralj Salomon in kraljica iz Sabe je umrl v Španiji, zadet od srčne kapi, filmski igralec Tyron Power. Film je bil dokončan do 80%. Vse prizore, v katerih nastopa Tyron Power, bodo morali še enkrat posneti. Novi Salomon bo Yul Bry.nner. Kraljico iz Sabe igra Gina Lollobri-gida. Zanimivo je, da bodo ostali v filmu prizori, v katerih nastopa Tyron Povver kot Salomon mladenič brez brade.
• Najslavnejši sodobni dramatik je Tennessee Wil-liams. Vsaka krstna predstava njegovih dram je svetovni dogodek.
• Nedavno je obhajal osemdesetletnico rojstva znani ameriški pisatelj Upton Sinclair. Zanimivo pa je, da ga mnogo bolje poznajo evropski kot pa ameriški bralci. Njegovi romani imajo močno socialno tendenco. Največ so ga prevajali Nemci v času pred Hitlerjevim prihodom .na oblast. Tudi v slovenščino je prevedenih nekaj njegovih romanov.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST
vabi na sestanek, ki bo v petek, 28. novembra, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje pisatelja dr. Josipa Tavčarja:
KAJ NAJ BEREMO?
ne slovenske književnosti in njenih vzrokih; o tem, zakaj ni mogoče izdajati v Trstu slovenske revije; o dozdevni ali resnični nevarnosti, v kateri je danes Slovensko narodno gledališče v Trstu; o vzrokih, zakaj se slovenski človek tostran meja Slovenije tako brezbrižno vede do slovenske kulture in tudi do drugih pobud tukajšnjih slovenskih kulturnih in političnih organizacij; o resničnih vzrokih za klavrno životarjenje slovenske kulture v Trstu spričo tolikega števila sposobnih ljudi; o tem, če ima danes slovenski umetnik dovolj moralnega poguma, da pogleda stvarnosti v obraz, ali pa skriva glavo v pesek; o brezbrižnosti slovenskih založb za izvirna slovenska dela; in še o marsičem. Veliko stvari se mi zdi nujnejših kot akademsko razpravljanje v topli in prijazni dvorani v tisti palači v ulici Roma o zgodovini gledališča ali o moderni glasbi... (Naj oprostita Filip Kalan — tisti »Kumbatovič« zveni zelo snobistič-no in važno — in Pavle Merku: morda bi tudi onadva rajši govorila in razpravljala o čem drugem).
Dokler pa klub slovenskih umetnikov nima poguma in volje, da bi se spoprijel z resničnimi problemi slovenske stvarnosti, in se zdi, da se jim prej izmika, kot da jih išče, ni videti razloga, zakaj se je ustanovil. Predavanja o gledališču in glasbi bi lahko poslušali tudi kje drugje. Kolikor vem, je v Trstu precej društev, ki bi rada prirejala tedenska predavanja, pa ne morejo dobiti predavateljev. Merkuja in Kalana bi bili prav veseli, v tistih dvoranah v ulici Roma pa bi prihranili nekaj kurjave.
15.	novembra: Ko sem brezbrižno prelistaval številko Neues Ztircher Zeitung, sem naletel na krajše poročilo iz Ljubljane, ki obvešča, da so bili »Naši razgledi« prvi list v Jugoslaviji, ki je obširno seznanil svoje bralce o Pasternakovi zadevi in dal razumeti, da drži z njim. Bil sem presenečen. Torej je vendar še kak list v Evropi, ki kaj da na slovensko mnenje? In to isti list, ki je svoj čas poročal, da so razgovore z neko politično osebnostjo z vzhoda preložili, da bi vzbudili čim manj pozornosti, v »daljno provinco«, in sicer iz Beograda v Ljubljano ...
17. novembra: Danes sem si končno v kinu Odc-on kljub nevarnosti, da dobim pljučnico ali vsaj pošten nahod, ogledal film Velika sinja cesta, o katerem je ljubljanski tisk zmeraj trdil, da je slo-vensko-italijanska koprodukcija, in jaz sem mu tudi verjel. Prav zato sem tvegal pljučnico in ga šel gledat v nezakurjeni Odeon, ker sem zamudil predvajanja v boljših kino dvoranah. Med imeni je res videti nekaj pristnih slovenskih, kot n. pr. Potokar, Lipužič itd., a nazadnje se zablešči napis: Italijansko - francosko - nemška koprodukcija. Ostal sem do začetka naslednje predstave, da bi se prepričal, če morda le ni med igralci kakega Nemca, a ga nisem odkril. Menda Potokar itd. predstavljajo naslednike UFE? Stvar je čudna. Morda pa tudi ne preveč, ker smo pač v Trstu...
Spectator
Avgust Černigoj: Naše obrežje (litografija)
GOSPODARSTVO
KAKO POZIMI KRMIMO KOKOŠIM!
Zimsko krmiljenje kokoši je na splošno drago in ni tako< enostavno kot poletno. Zato je prav, če že jeseni odstranimo vse starejše kokoši in slabe nesnice ter obdržimo le dobro razvite zgodnje jarčice.
Zvečer krmimo kokošim zrnje, in sicer vsak dan drugo vrsto. Za vsako kokoš potrebujemo dnevno od 5 do 6 dkg zrnja, od časa do časa jim lahko damo koruzo. Zjutraj pripravimo kokošim mehko hrano, ki sestoji v glavnem iz kuhanega in zmečkanega krompirja, debelih pšeničnih otrobov ter iz drobirja sulic deteljice. Da povečamo množino beljakovin, dajemo čimveč otrobov in manj krompirja. Deteljni drobir je dragocen, ker vsebuje veliko rudninskih snovi in ludi precej beljakovin.
Taka hrana zadostuje, da nam ohrani živali pri življenju in da dobimo kako jajce. Če pa hočemo od kako.ši imeli več jajc, moramo krmi dodati več beljakovin, ki jih primešamo med jutranjo hrano.
Ena največjih napak pri zimski prehrani kokoši je krmljenje samo z zrnjem. To ni le predrago, temveč za kokoši povsem neprimerno. Žitarice vsebujejo komaj polovico beljakovin, ki jih kokoš potrebuje. Če jim dajemo samo žitarice, se kokoši sicer debelijo, a nesejo prav malo. Najslabše žito je v tem primeru koruza.
Da se živali dobro počutijo, je nadalje potrebno, da jim vsak dan — najbolje opoldne — nudimo nekaj svežega zelenja. V poštev pridejo zeleni odpadki iz kuhinje, solata, ohrer t. zelje itd. Če nimamo drugega, jim lahk ■ damo kakšno svežo peso, ki jo obesimo v primerni višini. Ko kokoši pikajo po pesi, se obenem razgibljejo in ogrejejo.
Skrbel moramo tudi za sestavine, ki vsebujejo nuninske snovi. Zelo važno je pri tem apno, ki ga najceneje dobimo v jajčnih lupinah. Zatoi skrbna gospodinja spravlja vse leto suhe in zdrobljene jajčne lupine v posebno škatlo, da jih pozimi od časa do časa daje živalim po eno peščico. Dobro je tudi, če imamo v kakšnem zaboju spravljen zidni omet. Tudi lega dajemo kokošim, ki v njem najdejo apna ter za delovanje želodca potrebne kamenčke. Med jutranjo brano mešajte kuhinjske odpadke, zlasti mesnate. S tem boste živalim dali tudi nekaj soli, ki je sicer le prav malo potrebujejo. Če jim nikoli! ne nudite kuhinjskih odpadkov, tedaj jutranjo hrano prav malo osolite. Ne pozabite končno na pitno vodo, ki je kokošim mnogo bolj potrebna kol poleti.
ŠE O PRAVDI ZARADI »TOKAJCA«
Pisali smo, da so Ogri dosegli od tržaškega sodišča razsodbo, po kateri se ne sme uporabljati ime »lokaj« za vina, ki niso iz okolice mesta Tokaj na Ogrskem. Sodišče je pri razpravi upoštevalo določbe mednarodnega dogovora v Madridu. Tako so tudi Francozi dosegli prepoved uporabe imena »konjak« za vse vinske destilate, ki niso iz okolice mesta Cognaque v Franciji.
Zaradi razsodbe glede tokajca so prizade« ti zlasti vinogradniki v pokrajinah Gorica, Videm, Trcviso in Benetke, kjer znaša danes proizvodnja tokajca okoli 300.000 lil in
bo dosegla v kratkih letih pol milijona hi, j te pravi več kot v okolici mesta Tokaj.
| Ali prihaja trta, ki daje naš tokajec, res iz ogrskega Tokaja? Tam gojijo tako imenovani furmint in nekateri trdijo, da je to trto prinesel na Ogrsko neki prednik baronov Formentini z Goriškega. O tem, pa ničesar ne vedo današnji baroni Formentini. — V listu »L’Agricoltura Friulana trdi g. Vincenzo Ca-sasola, današnji upravitelj liožaške opatije (Badia di Rosazzo), da je pred enim stoletjem takratni videmski nadškof Lodi ukazal nekemu svojemu duhovniku, naj prinese iz Tokaja nekaj trt, ker dajo tako odlično vino. Trte je prinesel, a prva leta so dajale le pičel pridelek. Šele po nekaj letih, ko so se trle udomačile, so začele roditi lepe in sladke grozde. Kljub temu pa se je nova sorta le počasi širila in do konca prve svetovne vojne se o njej sploh ni govorilo.
Zatem pa se je tokajec iz Rožača začel širili, predvsem na področju vzhodno od Čedada in Palmanove, lako v brdnatih legah kot tudi v ravnini. Tudi v goriških Brdih je začel izpodrivati rebulo, ki je tod kralje-v aIa sto, če ne tisočletja, vse od,rimskih časov. Danes je usoda rebule tako rekoč zapečatena.
Ali je torej naš tokajec enak ogrskemu? Madžarski strokovnjak Andrej Teleky je to vprašanje proučil in izjavil, da si vina nista niti v sorodu. Isto trdijo tudi italijanski izvedenci, ki so naš tokajec preimenovali v »furlanski tokajec« (Toccaii friulano). Za to ime pa sc bodo tukajšnji vinogradniki vedno potegovali. Novo ime so zaščitile trgovinske zbornice v Gorici in v Vidmu ter različne kmetijske organizacije.
V
CŠportni preg!e()
BLIŽAJO SE OLIMPIJSKE IGRE
Leta 1960 bodo v Rimu XVII. olimpijske igre. Od te najpomembnejše športne prireditve nas sicer še ločita skoraj dve leti, a ker je Rim v primeri s prejšnjimi olimpijskimi mesti mnogo bliže nam, se naša športna javnost za prihodnje igre še posebej zanima.
Na ta velik dogodek se je začel Rim že zgodaj temeljito pripravljati. Z deli so pričeli, brž ko je mednarodni olimpijski odbor odločil, da bo XVII. olimpiada v italijanski prestolnici. Za različna tekmovanja so določili kar 17 prostorov, kjer bo mesta za več kot 200 tisoč gledalcev. Večina stadionov, igrišč in ostalih .naprav je že pripravljenih ali na tem, da se dokončajo.
Igre bodo otvorili in zaključili na prekrasnem velikem olimpijskem stadionu, kjer bodo tudi tekme v lahki atletiki ter v jahanju. V njegovi neposredni bližini se nahaja marmorni stadion, v katerem se bodo pomerili hokejisti; za nogometna srečanja pa je določen stadion Torino. Plavalci bodo imeli na razpolago kar 3 bazene. Stavbno prekrasno zgrajeni sta dve dvorani, od katerih se ena, večja, imenuje Palača športov, druga, manjša, pa Palači<;a športov. V teh dvoranah bodo tekmovali kotalkarji, boksarji in dvigalci uteži. Kolesarji bodo razen na cesti nastopili tudi na velikem olimpijskem dirkališču.
V starinskem okolju bodo nastopili telovadci, in sicer v toplicah Caracalla, medtem ko bodo tekme v rokoborbi v baziliki Massenzio. V kongresni palači, kjer so leta 1955 bila srečanja za svetovno prvenstvo v sabljanju, se bodo pomerili sabljači.
Veslači in kajakaši bodo nastopili na jezeru Al-bano, ki je pravzaprav žrelo ugaslega ognjenika, jadralci pa v Neapeljskem zalivu.
ŠTEVILO KRAV NA 100 PREBIVALCEV
Ze!o različno je število mlečnih krav, ki odpade na 100 prebivalcev v posameznih evropskih državah. To je odvisno od pogojev za rejo, od povprečne porabe mleka na osebo in tudi od mlečnosti krav. L. 1955 je prišlo y posameznih državah na 100 prebivalcev naslednje število krav: Irska 41, Danska 34, Francija 22, Švedska 20, Norveška 19, Švica 18, Avstrija 17, Holandska 14, Belgija ] 1, Zap. Nemčija II, Italija 7, Anglija 7.
HEKTARSKI DONOS 81 STOTOV PŠENICE
je dosegel v pokrajini Aquila kmetovalec Di Paoilo Giovanni s sorto Mara. Posestvo se nahaja 660 metrov nad morjem, zemlja je globoka in precej rodovitna.
Pred pšenico je sadil krompir, kateremu je v jeseni pognojil z 200 stoti hlevskega gnoja — med prvim oranjem — in s 400 stoti, ko je krompir posadil (konec marca). Istočasno je pognojil krompirju .še z 800 kg superfosfata 18-20, z 200 kg žveplenokislega amoniaka in 100 kg kalijeve soli; vse to na enem hektaru.
Ko je krompir pobral, je zemljišče konec septembra preoral 35 cm globoko in raztrosil 800 kg siuperfosfata 18-20 in 200 kg žve-plenokislega amoniaka. Od 23. decembra dalje je v treh obrokih, in sicer v razdobju 15 dni raztrosil 180 kg (3 x 60) apnenega solitra (nitrato di calcio). Poželi so 3. julija, omlatili pa 26. jul'ja.
POTROŠNJA MESA V ZAPADNI NEMČIJI
Povprečna potrošnja mesa v Zapadni Nemčiji je znašala lansko leto (1957) 51.2 kg ali približno 1 kg na teden in prebivalca. Ta količina je za '&% nižja kot v predvojni dobi. Pri mesu pride v poštev zlasti svinjina, katere je posameznik potrošil povprečno 27.9 kg in prav pri svinjini ni še dosežena predvojna potrošnja, medtem ko je pri govedini in perutnini prekoračena.
Zaradi velike udeležbe bodo na XVII. olimpijskih igrah verjetno postavljeni mnogi novi viški. Vsi tekmovalci bodo prebivali v tako imenovani olimpijski vasi na levem bregu Tibere. To je slikovit kraj, ves v pinijah. V lično in moderno zgrajenih stavbah bo stanovalo okrog 7.500 oseb. Zanimivo je, da bo vsako državno predstavništvo imelo na razpolago več motornih vozil, s katerimi se bo laže in hitreje kretalo.
Ob vseh teh ogromnih pripravah se bo morda kdo vprašal, od kod so in bodo Italijani vzeli denar, da krijejo velike stroške? Vedeti pa je treba, da bo država prav malo prispevala, kajti skoraj vsa dela vodi in tudi plačuje olimpijski odbor, se pravi organizacija, ki ima v rokah nedeljske nogometne stave, od katerih ima vsak teden lepo število milijonov lir dobička.
ŠPORT PO SVETU
Nogomet — Na olimpijskem stadionu v Berlinu sla se v sredo srečali državni reprezentanci Nemčije in Avstrije. Srečanje je bilo zelo borbeno in se je zaključilo z neodločenim izidom 2:2.
Motonavtika — Znani angleški dirkač Donald Campbell je ponovno izboljšal svoj svetovni višek v vožnji z motornim čolnom. Njegova »Modra ptica«, dirkalni čoln na turboreakcijski pogon, je dosegla v dveh vožnjah povprečno hitrost 400,120 km na uro. Tudi ta rekord ja bil dosežen na jezeru Coniston.
Namizni tenis — V Zagrebu so se pred dnevi srečali najboljši mojstri bele žogice v Evropi. Med posamezniki sta se nepričakovano uvrstila v finale Jugoslovana Vogrinc in Ilarangozo. Prvi je zmagal z izidom 3:1. V ostalih disciplinah pa so vsa prva mesta osvojili Madžari, in sicer Berczik-F61dy (dvojica moški), Mossoczi (ženske posameznice), Mos-soczi-Kocziou (dvojica ženske) ter Mossoczi-Sido (mešani par).
Sabljanje — Anglež Hoskyns je zmagal na znanem tekmovanju za pokal Monal.
BOBIČE?! Sl 3IU PA POBRALA
ggflcQ>yV
OOUOHOHO, SA3 TU 3£ PRAVO .	GNEZDO’	^	.
NO, UA3 PRAVIŠ?
PRAVI, PRAVCATI RARTUS! , POTEMTAREM SMO VENDARLE
UAUTUS,?
TAMLE
MM/PRAV IMA&.3EDL! BOMO NA3BOL3E 3E,ČE PA UAUTU-UAR UJ OSTANEMO \ SOVE POGA' IN ČAUAMO NA POMOČ ) ČIČE S SNE» GOTOVO BODO Ja GOM,UA3NE?
ISRA1.I POGRE'	 ^
Sano ietalo. /1 Vr^T^m
HVALA, PRI3ATEE3A! TEGA VA MA NIROLI NE POZABIM.... TODA-ALI IMATA UA~S ZA S  ^POD ZOB?
(^^^fl^ETVEZl ')
PROTI VEČERU SO ŽE PRIŠU DO GOŠČAVE..._____________
NAJEJMO SE r 3AGOD, POTEM PA Sl POtSČI MO PRIPRAVEN PROSTOR, . k	ZA	SPANCE	^	S***
y UA3 PEČE ? OBRNI SE VENDAR,,DA Sl OGLEDAVA STVAR. r^»
IHE PA NAS VZAMEVA? NA3BO= L3E BO, ČE SE PRED N0«0 SPUSTIMO V DOLINO. TAM BOMfl MORDA NA&LI VAV.O
užitno reč. yr~Tr
nttSo
V ATRIUI? SEVEDA SMO!
IN TO NA UILIMANDŽARU.
ČIM NIŽE BOMO 4LI,	3UHU,
TEM MAN3 BO —««8^ K.0MA3 SNEGA.	ČAUAM	,DA
r uaa pa ^
MODRU3ETA OB TEM BODEČEM IZRODKU PRIRODE? •RA3SI Ml IZPU UTA BODICE!
ŽE DOBRO, 2E DOBR.O, S ČIM SE BOS PA ZVERI UBRANIL? Q> PIPCEM? .
ZAGLEDAM
ZELENO
DŽUNGLO.
ct»Wjo pr
TULE MISLITA SPATI?! NA TLEU? A-A.3AZ *E NE BOM...DA Ml UAUA ŽUŽELUA ZLEZE V UHO? SPLEZAL BOM NA VI^ORO DRE VO IN Sl POSTLAL. V	 -
rogovili.
V DACHAUSKIH BLOKIH
41
Spalnica je bila enaiko velika kot dnevna soba, merila je morila kakih 100 m2 ali mailo manj. V njej so stale vrste lesenih pogradov v Iri nadstropja. Ti pogradi so bili po svoji konstrukciji podobni telovadnim bradljami. Š t ir j e leseni stebri so držali tri »prične«, eno vrli druge. Najnižja je bila ipoil metra od tal, druga približno v višini ramen, tretja pa že precej visoko, skoro dva metra od tal. »Prične« so bili pravzaprav leseni okviri, v katere so bile vložene počez kratke deske, od katerih pa se niso vse prav dobro prilegale v okvir. Nekatere so bile prekratke in so> rade padale na spodaj ležeče, kar ni bilo nevarno, ker so bile lahke in niso globoko padle, a je bilo nadležno. Nikomur ni bilo všeč, če mu je v spanju padla na obraz desika in se je vsulo za njo nekaj pesti zdrobljene, smrdeče slame liz raztrganih in preperelih silain-njač. Tisti, ki so spali v »pritličju« in »prvem nadstropju«, so se znašli zjutraj vsi pokrili s teni črnimi prahom iz slamnjač v zgornjem nadstropju. Zato je veljala zgornja prična za najboljšo, posebno še zato, ker se je dalo na njej udobno sedeti, medtem ko je labko človek na obeh nižjih pričnah le ležal, ali pa sedel sklju-
čen iz glavo sikoro med koleni. Na vrhnji prični smo bili tudi vsaj nekoliko varnejši pred tatvinami in pred šlubakom, ki zaradi višine prične ni mogel vsega videti. Zato se je »družabno življenje« razvijalo največ na zgornji prični. Toda to šele poznejše mesece in na drugih blokih. Na »sprejemnem bloku« za to ni bilo priložil ostii.
Posrečilo se mi je sicer, da sem si »izbojeval« prostor na zgornji prični pri oknu, a to je bilo možno le zaradi tega, ker so tisti, tki so bili pred nami na bloku, že vedeli, kako neprijetno je tam spati,‘in so tista ležišča radi nam prepustili. Po tri ogrodja za prične so stala skupaj, vmes pa je bil ozek hodnik. Vsaka prična je bila prvotno, ob ustanovitvi dachauskega taborišča, določena za enega samega človeka, zdaj pa nas je sedem spalo na treh skupaj postavljenih pričnah, ki so predstavljale lako eno samo ležišče. Vsaka prična je bila široka morda pol metra ali nekaj centimetrov več, zato je bil o skrajno težko spraviti na tri prične sedem ljudi. Spali smo togo iztegnjeni in obrnjeni postrani, ker drugače ni bilo dovolj prostora. Zagozdeni smo bili lako, da se ni bilo mogoče obrniti. Kdor se je naveličal ležati na eni strani, je moral prositi ostale, da so se vsi hkrati obrnili z njim vred, drugače mu iii preostri o drugega kol ,potrpeli. A še lako jo bilo prostora le za šest ljudi. Sedmi je moral ležali počez pri nogah ostalih, zato smo morali držati noge skrčene, ker so prične bile preračunane na
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. novembra, nedelja: Klement
24. novembra, ponedeljek: Ivan
25. novembra, torek: Katarina
26. novembra, sreda: Konrad
27. novembra, četrtek: Valerijan
28. novembra, petek: Jakob
29. novembra, sobota: Demetrij, Vinko
VALUTA
TUJ DENAR
Dne 19. novembra si
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 75—80 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 23. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.45 Čajkowski: Italijanski Capriccio, op. 45; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.45 Kmečki kvintet; 17.00 Marijan VVillempart: »Zadnji krajec«, drama v treh dejanjih. Igrajo člani RO; 18.40 Stravinsky: Suita iz baleta »Ognjeni ptič«; 21.00 Narava poje v pesmi: »Sova vriska med bukvami, mrtvo je vse med leskami«; 21.30 Operna glasba; 22.10 Zbor Emil Adamič; 22.30 Koncert Tržaškega tria.
Ponedeljek, 24. novembra, ob: 18.00 Radijska univerza: Franco Briatico: Industrijska revolucija 19. stoletja: »Delavsko gibanje kol posledica uvajanja strojev«; 18.10 Bruch: Koncert št. 1 v G-molu za violino in orkester, op. 26; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Karl Maria von Weber: »Carostrelec«, opera v treh dej. Tržaški filharmonični orkester in zbor gledališča »Verdi« v
Trstu vodi Mario Rossi. Približno ob 22.00 uri: »Mala literarna oddaja«.
Torek, 25. novembra, ob: 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Princesinja v peklu«; 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Obletnica tedna: »Hermann Sudermann, 30-letnica smrti«; 21.20 Izbor opernih skladb; 22.00 Umetnost in življenje: »Lesorez v preteklosti in sedanjosti«; 22.35 Poje Ške-denjski zbor.
Sreda, 26. novembra, ob: 11.30 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Radijska univerza: Gu-stavo Colonnetti: Pomenki o avtomatizaciji: »Človek in stroj«; 18.10 Brahms: Koncert št. 1 v d-molu, op. 15; 19.00 Zdravstvena oddaja; 20.30 Motivi iz operet: »Dežela smehljaja« in »Paganini«; 21.00 A. Campanile: »Naivna žena in bolni mož«, veseloigra v treh dejanjih. Igrajo člani RO; 22.40 Vokalni kvintet »Lisinski«.
Četrtek, 27. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Čuda iz gospodarstva narave«; 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Na poti k očetu«; 18.10 Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67; 19.00 Šola in vzgoja: »Kako pritegnemo mladino k dobremu branju«; 21.00 C. Chilton: »Potovanje na mesec«, radijska zgodba v nadaljevanjih, 4. slika; 22.00 Iz sodobne književnosti: »Dve novi pesniški zbirki: Vidmar in Vodeb«; 22.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka; 22.30 šoštakovič: Kvintet za klavir, op. 57.
Petek, 28. novembra, ob: 11.30 Življenja in usode: »Nelson Rockefeller«; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: »Pod domačim krovom«; 18.35 Vokalni kvartet Večernica; 19.00 Širimo obzorja: »Mladi državljan«, 13. oddaja; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: »Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko in kemijo«; 22.15 Samospevi jugoslovanskih avtorjev; 22.35 Koncert trombonista Itala Desilie.
Sobota, 29. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Znane in neznane o šahu«; 15.00 Tržaški mandolinski ansambel; 16.00 Novela tedna: Mara Samsa: »Zgodba o goldinarju«; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše: Božena Nemco-va - Lea Pertot: »Babica«, 4. del. Igrajo člani RO; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ivo Šorli: »Tolminca na tem in na onem svetu«, dramatizirana zgodba v 1 dejanju. Igrajo člani RO.
ŽENSKI KOTIČEK
DVA KUHINJSKA RECEPTA
Zelenjavni narastek. Potrebujemo: 5 dkg margarine, 12 dkg moke, pol litra mleka, sol, 3 jajca, % kg na pol kuhane zelenjave (korenje, grah, koleraba, cvetača). Na margarini prepražimo moko, prilijemo mleko in mešamo, da postane gladko in se zgosti. Ohlajeni omaki dodamo rumenjake, na koščke zrezano in na pol kuhano ter odcejeno zelenjavo ter beljakov sneg. Ko smo vse premešali, stresemo v dobro namazan oblikovalnik za narastke. Pečemo pol ure.
Krompirjev slan kolač. Potrebujemo: 50 dkg starega krompirja, 8 dkg moke, 10 dkg maščobe, sol in dušene golte za nadev ter ostanke mesa ali košček prekajenega. Krompir nastrgamo in ga potresemo z moko. Dobro posodo napolnimo s polovico te zmesi, poškropimo z maščobo, dodamo nasekljano meso in gobe ter pokrijemo z ostalo polovico zmesi. Navrh izdatno zabelimo in pečemo, da pordeči. Postrežemo vroče s kako solato.
DROBNI NASVETI
■ Vlaga v stanovanjih je škodljiva. Novo stavbo najlaže in najhitreje sušimo s prepihom in s sončno toploto. Pozimi to večkrat ni mogoče zaradi vremena. Pohištvo v novi hiši ne sme stati preblizu zidu. Omare za obleko je treba večkrat izprazniti in prezračiti obleke, da ne začno plesniti. Plesnoba daje volnenim tkaninam sivo barvo, obenem začnejo tkanine razpadati; platnene in bombažne tkanine dobijo lise, ki se jih ne da več odpraviti.
■ Slike In ogledala obvarujemo pred vlago tako, da od zadaj na vse štiri ogle pritrdimo koščke plu-tovine. Tako bodo slike in ogledala ločena od zidu.
■ V prostore, ki jih malo uporabljamo, postavimo posodo z neugašenim apnom, ki pije vlago. Ko zaradi vlage apno razpade, ga je treba zamenjati.
■ Prijeten vonj v sobi nastane tudi, če vlijemo žlico starega kisa na razbeljeno železo.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša
Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
normailno moško postavo. Če si se iztegnil, si se dotaknili s prsti na nogah zadnjega okvira prične.
V sredini, kjer sem spal prvo noč, je hilo zelo tesno in neudobno, toda za tista dva, ki sla spala na robu pričen, je bilo tudi nevarno, ker bi se lahko v spanju zvrnila na tla in se potolkla. Pozneje sem zvedel, da se ,je včasih kateri pri lem do smrti pobil, če je udaril z glavo ob rob spodnjih pričen. Kdor je bil enkrat srečno zagozden med ostale, je bilo najbolje, da se ni več premaknil. Če pa je moral kdo ponoči na stranišče, mu je bilo nemogoče priti nazaj na prejšnje mesto, ker so ostali v spanju takoj izpolnili prazni prostor in ni jih lrilo mogoče več pripraviti do tega, da hi se razmaknili. Takemu največkrat ni preostalo drugo, kakor da je še sam počenil v vznožje prične in skušal ujeti kak košček odeje.
Prvi večer sem kljub smradu še precej hitro zaspal. Dobili smo sicer le tri ali štiri tenke, raztrgane in zamazane koce, da bi se pokrili, kajti kocev ni bilo niti polovico toliko- kot ljudi. Toda ker smo bili lako zagozdeni, nas zvečer ni preveč zeblo, posebno ker so si nekateri oblekli puloverje ali kak drug kos obleke, ki so ga pod srajco pretihotapili v spalnico. Toda ko smo že spali in so bile luči že nekaj časa ugasnjene, nas je prebudil hrup in luč nas je zaščemela v oči. Slišali smo kričanje in klofute. Razumeli smo le štubakove klel ve, od katerih je bila najnedolžnejša »Du Sehvvein! Sauhund, du Dreekiger!« Kmalu smo spoznali, za kaj gre. Štubak je bodil od prične do prične, privzdigoval koce in gledal, če ima kdo oblečen pulover ali hlače. Tistega je oklofutal ali zboksal, mu vzel nedovoljeni kos obleke in ga odnesel in pri tem, grozil, kaj bo napravil drugo jutro z grešnikom. Če ni bila prišita na obleki šte-\ i'ka, mu jo je moral interniranec povedati in si jo je zapisal. Seveda smo si v največji naglici slekli vse, kar smo imeli na sebi proti predpisom in potisnili stvari pod slainnjače. Na srečo štubak ni bil preveč natančen pri pregledu. Morda se je že naveličal kričanja in pretepanja, ker je bil zaspan, ali pa je imel z nami, ki smo bili »novi«, še nekoliko več potrpljenja. Tako smo vsaj mislili, ker je nekatere sicer našel oblečene v pulovre in hlače, ki si jih niso utegnili sleči ali pa so še spali. Vzel jim jih je, a jih vsaj ni pretepel. Šele pozneje smo spoznali, da je bil še drugi vzrok,
da je imel več obzira do nas Slovencev. Varoval nas je izreden ugled, ki so si ga pridobili Slovenci v dachauskem taborišču, a lega prve dni še nismo vedeli. Ta ugled so si pridobili naši rojaki, ki so jih že pred nami prignali v Dachau, s svojo poštenostjo, izobrazbo, znanjem jezikov in ponosnim nastopom. Mislim, da ga mi bilo Slovenca v Dachauu, ki bi se bil kdaj ponižal, da. bi se prerival z Ukrajinci in Italijani za žilico vodene mineštre iz kotla, in skoro nikoli se ni zgodilo, da bi bili zalotili med nami tatu. Toda o tem pozneje. Zdaj smo se čutili še izgubljene v množici drugih internirancev, od katerih se nismo po ničemer razlikovali razen po svoji nerodnosti, ker nam je bilo še vse tuje in se še nikjer nismo znali prav obrniti ter izkoristiti redkih prednosti, ki so se ponudile.
Zato se je tudi zgodilo, da smo zasedli prične pri oknu. Ogrodje z našimi pričnami je stalo tik pri stekleni steni, v kateri je bilo zvečer eno izmed velikih oken napol odprto. Preden smo se razmestili po ležiščih, smo ga zaprli, ne da bi se menili za proteste Ukrajincev, ki so imeli zasedene prične bolj sredi sobe. Toda verjetno ljudje zaradi slabega zraka niso mogli spati in so ponoči okno spet odprli, tako da smo se sredi noči prebudili od' mraza. Skozi okno, ki je bilo ob vznožju postelje, je neusmiljeno brilo po nas. Zunaj je moralo biti precej pod ničlo, ker tista- pomlad je bila izredno mrzla. Pravzaprav prave pomladi sploh še nii bilo. Ko smo skušali okno spet zapreti, so začeli Ukrajinci kričati. Poskakali so s pričen in se pripravili na pretep. Njihova želja po svežem zraku je bila razumljiva, ker je bil v sobi neznosen smrad, a so bili tudi že bolje oskrbljeni s kočami. Tako je ostalo okno odprto in mi smo drgetali potem od mraza do jutra. Slamnjače so bile čislo tenke in deske spodaj redke, tako da je tudi od spodaj pihalo do nas. Če se je skušal kdo premakniti, smo se jezili nanj, ker nas je prisilil, da smo se še mi obrnili in se s tem še bolj izpostavili mrazu. Poležali smo tiste tri kratke koce sem in tja, a bilo jih je premalo za sedem ljudi in povrhu so bile prekratke. Poleg tega. sta tista dva, ki sta spala na kraju pričen, ves čas .tožila, da bosta padla na tla, in nas rotila, naj se nekoliko stisnemo, da bosta imela več prostora. To pa je bilo nemogoče,
(Dalje)