DUTTOGLIAKO
it 195
MUH mm M con tato m*
« Trsio, v torek, 17. avgusta 1936.
Posamezna številka 30 stoL
Letnik U
LM Izhaja mk dan sjutraj razen ponedeljka. NaroCalna: za 1 mesce L 8.-, 3 meaece L 22.—, peri leta L 38.—, cdo leto L 75.—, v taosemstvo mmmhf L tfiO več. — PoBffifrat Številke 30 Met. — O^iaaeiaa za 1 mm proatoca v fljolteert l hekme (72 »m>: z« trgovske In obrtne oglasa 75 *oL. za »mitnice. zahvale, po&laaa. vabila L 1.20» oglase denarnih zavodov L 2,— Mdl oglasi: 30 stol za besed* najmanj L &
EDINOST
ta npravništvot Tnt ($, oUee SL Fvmaccaco 6'Ammk 30l Tt, 11-51- Dopid nai ae poAIfeio uklfeSao amdoiUvu. irj1-^. rekla-pe apcavnOtvu. Rokopisi m tm vračalo- Nafranklrana spse«ma|o. — Last. založba in tisk Tofcmae „Edinost-FoduredtiiStvo v Oorlct: ulica Gfosnt Cardeod 5t- 7, L o. — TeleL 6L 327 Otavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peri«.
KRIZA
Živimo v dobi, nakopičeni z vsem zlom vojne. Gospodarsko - politična kriza, poleg tega duševna depresija in razdraženost, združena z depresijo in-telektualizma kraljuje izza konca vojne. Današnja kriza je jako občutna že radi tega, ker je splošna, ker zadeva vsa polja človeškega ustvarjanja. Ni to ona kriza, ki jo politična ekonomija kra<tkonmlo definira z «motenjem v ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem«, ampak je mnogo več. Govor je sicer več ali manj o tem ali vsaj je bil v začetku, a privlekel je s seboj nešteto simptomov bolezni povojne Evrope. Pravim Evrope, kajti ona je bolnik skupen, a njene članice vsaka
cah opisane krize. Nagbolj Jo čutimo seveda v gospodarstvu, kor je oeigujra-ranje gmotnega življenja za vsakogar temeljna skrb. Toda kruto ogrožava, tudi vsa druga polja našega življenja. Prav ta kriza je, ki nalaga povsod ona težka bremena in kvintalske naloge, kakor jih je tako izrazito označila »Edinost« v nedeljo.
Da, prav taki kvintalski značaji moramo biti. Proč z vsakim obupavanjem, toda prav tako se moramo otresti one napake, radi katere jemljemo življenje prelahko, kakor da bi bilo z maslom namazano, kakor da hi moralo iti vse samo. Izkušnje povojne krize nas učijo med drugim posebno tudi to, da propade vsakdo, kdor jemlje življenje preveč naJahko. To velja celo tudi za normalne razmere, a tem bolj seveda za dobo
sama zase. Ta več, ona manj, kar zavisi ,kriz kakršna je današnja. Ako jo ho-
viinnn cjfiot ra-iro in rrr\ <i T-Ct ir> tlipnPff9. lin,- v	v	______i _ X* ______—
sleherna dr-produkcijo. držav se je dokler se ni
od njene sestave in značaja njenega na roda.
Kje je vzrok takemu stanju? Vojna nas je obubožala: Evropejci, nekdaj za-lagatelji sveta z denarjem in zlatom, smo postali vazali Amerike. Amerika na svoji strani stoji pred vrati nove krize, mogoče edine te vrste v svetovni zgodovini, in ta je kriza bogatsva. Kupi zlata povzročijo lahko hujšo krizo od pomanjkanja istega. Kriza bogastva muči značaj naroda, narod se pomehkuži in gine. Zgodovina bi nam pričala o tem.
Evropska industrija in trgovina ne moreta do pravega razmaha niti do prave ]>oti iz zagate.	I
Manjka denar konzumenta in producentu. Nastopila je na trgu poleg nad-produkciie zmanjšana kupna moč kon-sumenta. Ta dva faktorja sta prevažna. Važna radi tega, ker tu stoji jedro zla.
Povojna industrija Nemčije in Avstrije je delala z vso paro. Njih konkurenca na trgu je grozila vsem. Možnost tekme pa je obstojala v tem, da je njih valuta neprestano padala, in tako so po nizki ceni, ki je takrat vladala napram državam z zdravo valuto, za-mogle te poslednje nabaviti potrebščin »» in se dobro založiti. Avstrija in Nemčija sta le toliko časa zalagali svetovni trg, dokler nista izčrpali sami sebe.
Med tem časom je tudi žava organizirala svojo Produkcija posameznih vedno širila., in to toliko, ubila ob nadprodukciji. Ta nadproduk-cija pa je nastala, vsaj kar se tiče kon-suma notranjosti, radi tega, ker se je močno zmanjšala kupna moč poedinca. Tovarnar, ako je hotel konkurirati, je moral potisniti mezde navzdol. Od vseh krajev je grozila tekma. Zmaga pa le oni, ki ima ugodnejše pogoje. Zmanjšana moč delavca je pritisnila konsum na minimum. A poleg tega prihaja v počtev še brezposelnost. Kupna moč brezposelnih je enaka ničli, vsaj toliko kolikor so ti popolni nemaniči. Armada brezposelnih je rezervoar sil, kateri sili na dan in prodaja svojo delavno moč |>od ceno.
. Zunanja tržišča so ograjena. Tu igra ^čjo al imanjšo vlogo tudi simpatija i> naroda - producenta. Diplomatični l»ji, ki se vrše danes, so temu vzrok, fvajti vse dejanje in vse nehanje se zrcali v duhu «jaz». Bojkoti v tej ali oni državi so produkt vojne psihoze na obrh straneh, to je onega, ki bojkotira, ter onega, ki je bojkotiran- Državniki ne računajo z z značajem naroda, ampak s svojo silo, ne skušajo ustvariti atmosfere miru, ampak nasprotno. Sleherna država zapira trg drugi. Ni one svobodne izmenjave dobrin, kakor bi morala, da se rešimo krize, ki je tudi v velikem delu produkt desorganiza-cije Evrope.
Evropa hira in z njo njene članice. Kriza, katera vlada, ni sicer tako eksplozivna, kot bi mislili, a vendar je zelo mučna.
Ali bo delavstvo s svojimi nizkimi plačami moglo vzdržati draginjo? Nasprotno pa tovarnar ne more pri sedanjih razmerah dvigniti plače na ono višino, ki dovoljuje delavcu normalen konsum, kajti v tem slučaju se izključi iz konkurence, kar zopet grozi z odpustitvijo delavstva. To se pravi, mu odvzeti še oni kos kruha, ki mu ga nudi.
Kriza bo trajala, dokler bo stanje Evrope na točki današnjega dne. Duševna depresija, katera vlada, je kriza intelekt ualizma, kriza duševnega ustvarjanja, vojne psihoze, oboroženih duhov.
Za ozdravitev Evrope je treba preobraziti duše in srca narodov. Narodi združeni v delu, so kovači sreče Evrope. Prosvitljeni narodi Evrope se zbirajo in iščejo izhoda. Načrt za zboljšanje je jasen in izvedljiv samo v kooperaciji ob sodelovanju evropskih narodov. V kratkem se ti sestanejo in bodo reševali problem, ki ga je zastavila Amerika. — vAli se najde rešitev? f Ko govorimo o krizah, pa se ne smemo ustavljati le pri državah. Krize razjedajo enako vse dele socijalnega življenja do zadnjega kotička. Ne samo država, pokrajina in občina, temveč tudi posamezne družine in končno tudi slehrni posameznik trpijo na posledi-
ce mo srečno prestati, meraaao napeti vse naše življenjske siie, moramo stop-n je vati naše življenjske sposobnosti do skrajnih možnih mej, moramo gledati, da postanemo pravi virtuozi v življenjski spretnosti, v št eden j u in pravilni rabi svojih sredstev, v iskanju novih možnosti obstanka.
Proč vsak obup, toda še prej proč vsaka lahkomiselnost. To je prvi nauk, ki nam ga daje vsem sedanja splošna kriza.	S. O-
Glavni tsjnf& feSlstewRe slrarte
v Kalaferljt
CATANZARO, 16. V soboto zvečer j« glavni tajnik fašistovske stranke, oa. Turati, prispel iz Pisza v Caisnzaro. Včeraj pred poldne je prisostvoval veliki fačistovski paradi, nakar se je ndo-ležil velikega shoda, ki se je vršil v gledališču Masciaro, kjer je tudi govoril. Obrazložil je postacefc. in razvoj far-šizma ter govoril o njega nalogah. Glavna naloga fašizma je sedaj zagotoviti Italiji gospodarsko svobodo in neodvisnost. Ude j si vite v tega načrta pa seveda ni lahka; mn©#o truda je treba, kajti mnogo ovir treba premagati.
NfiSf&te
Težka avtomobilska nezgoda
MILAN, 16. V soboto ponoči se je pripetila na cesti Milan-Pavia težka avtomobilska nesreča. Dva avtomobila, ki sta drvela z veliko lu^iieo, sta se trčila; en avtomobil, v k&4erena ne je nahajalo sedem oseb, se je radi močnega sunka prevrnil v reko Naviglio. Trije potniki, ki so sedeli v vozilu, so afeležali mrtvi, ostali štirje pa so zadobili razne poškodbe. Med ranjenci se nakana tudi g. G. Modenini, <52 let star, ki je po Ženi stric Araalda Mussolinija.
ka organizirala na Krftkem polju kmet-sko veselico. Nastopili so kot govorniki Puceij, Prepehth in končno tuđi Stjepan Radić, ki je ostro izpadal proti « beograjski korupcijski bandi» in govoril proii dr. Nikiču. Tudi Pa&iču in dr. Korošcu ni prizanese!. Njegov govor vzbuja še danes mnogo komentarjev.
Dr. Ninčić je danes sprejel poslanika Grenarda in Cunarda, ki sta se informirala, ali je že prispel odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto Jugoslavije, Grške in Romunske.
Ministrski predsednik Uzunović bo jutri odpotoval na Bled poročat kralju o občinskih volitvah. Tja bo odpotoval tudi dr. Ninčič, ki bo kralju poročal o jesenskem zasedanju Družbe narodov. Uzu novic se bo po avdijenci podal v Zagreb, kjer se bo sestal s Stjepanom Radićem, nakar bo spet odšel na Bled. Vse te avdijence in sestanke pričakujejo z velikim zanimanjem.
tonski novinarji obiščejo Zagreb
ZAGREB, 16. (Izv.) 20. t. m. pridejo v Zagreb romunski novinarji, da vrnejo obisk jugoslovenskih novinarjev v Bu-kareštu. Zagrebški novinarji jim pripravljajo velik sprejem.
Otvoritev ai^inlitkil vel—jasa
ZAGREB, 16. Včeraj je bil tukaj na svečan način otvor j en zagrebački zbor. Otvoritvi je prisostvoval trgovinski minister dr. Krajač. Število razstavljaleev znaša 650; Slow»cev. najbolj zastopane franceske. Če bo vreme ugodno, pričakujejo, da bo velese-jem imel velik, uspeh.
Otv—ftgv
VpraSanJe „sodtiev
_ <i
Imenskim zborovanjem Družbe narodsv — Poljska in Španska
PARIZ, 16. Kakor pišejo listi, sta si v vprašanju poljskega mesta v svetu Družbe narodov prišla v nasprotje JJriand in Poincard. Poincarfe hoče zadovoljiti poljske zahteve po stalnem mestu, Briand pa je mnenja, da se mora Poljska zadovoljiti z nestalnim sedežem. Po in caruju gre predvsem za prestiž. Dokazati hoče Poljski, da ima ona v Ffttnciji vsaj toliko zvestega in vplivnega zagovornika, kot Španija v Italiji. Pri tem hoče podpirati Poljsko tudi proti Angliji in Nemčiji, ki smatrata špansko zahtevo za diskutabel, nočeta, pa veliko slišati o Poljski.
V političnih krogih z gotovostjo računajo, da se bo študijska komisija, ki se peča z vprašanjem razširjenja sveta Družbe narodov, 2-4. avgusta sestala v Ženevi. Komisija bo obravnavala za^ htevo Španije po sedežu v svetu Družbe narodov. Anglija upa, da bo spor mogoče izravnati brez drugih težjih posledic. Vendar stalnega mesta v svetu ne more dobiti nobena druga država razen Nemčije.
Hm£1 časi m Kitajskem
Kuga in povodnji
ŠANGHAJ, 16. Z bliskovito naglico
» . .	je po Šanghaju razširila kolera. Ugo-
*	toviliso, da je ^rok temu hitremu na-
I„ed inosemskih firm so predova^ju Jkuge dejstvo, da je bila
vodna napeljava okužena. Od 10. junija do 31. julija je bilo naznanjenih 1406 slučajev kolere, smatrajo pa, da v Zagreb« , je najmanj še dvakrat toliko okuženih. ZAGREB, 16. V soboto je bil otvor jen j Na dnu vodnih rezervoarjev in po vseh
novi mestni muzej ob prisotnosti zagrebškega. nadškofa dr. Bauerja, mest.
vodnih ceveh so naftli vibrione kolere. Tudi stanje povodnji ne kaže na ni-
„župaaa dr. Hektzla, velikega župana ter kako zboljšanje. Iz Hankova poročajo, predstavnikov vojaških in civilnih o- da je reka Jang-Tse-Kjang narastla btasti ter kulturnih organizacij.
kflttktftM Mte
teftfftkl m\
Jugoelovensko zunanje ministrstvo
tam na 16 metrov, kar se tekom zadnjih 25 let še ni zgodilo. Njive in obširna polja, ki leže ob reki, so poplavljena in z ladjami je težko voziti, ker ni mogoče spoznati strugo reke. Tekom zad-
U mekrfkanslrfh duhovnikov izobčenih
LONDON, H. «Timesu» poročajo iz Meksike: Pravosodni minister je izzval demisijo 58 sodnikov, ker so bili osumljeni, da nasprotujejo novim verskim zakonom.
Štirinajst duhovnikov, ki so izjavili, da se pokoravajo novim zakonom, je dobilo od vlade dovoljenje za izvrševanje duhovniških funkcij. Škofje so vse te duhovnike izobčili.
V Ta buku je prišlo do novih nemirov; ena oseba je bila umorjena, ranjenih pa je bilo več drugih.
Meksiha In Brazilija
NEW-YORK, 16. Brazilski polu rad ni list «Gazeta de Notieias» je te dni objavil članek, v katerem je ostro nap;i/-dal meksikansko vlado, ker je izdala nove verske zakone. Iz Ria de Janeira prihaja sedaj vest, da je meksikan^ki poslanik postal brazilskemu zunanjemu ministru pismo, v katerem vprašuje, ali je treba smatrati, da se brazilska vlada strinja z napadi omenjenega lista, ki ima poluradni značaj. V nekaterih krogih govorijo celo, da je napetost med obema državama velika, in ni izključeno, da pride do prekinjenja diplomatskih odnošajev.
Železniška nesreča na Francoskem
PARIZ, 16. Sinoči ob 23.40 je osebni vlak, ki je prihajal iz Villeneuve Saint George, zavozil v neko lokomotivo v bližini Gare de Lyon. Trije potniki so izgubili življenje, kakih štirideset pa jih je bilo ranjenih.
Eksplozija
, LE HA VRE, 16. V Lille Bonne, v neki tekstilni tovarni, se je razletel parni kotel. Trije delavci so zadobili hude opekline. Eden izmed njih je kmalu za-tena umrl, druga dva pa se nahajata v obupnem položaju.
i- obavilo besedilo note ki so io izro- živlJenje in ogromna je škoda, ki jo je je objavilo naseauo note, ki so jo izro	poljedelstvo.
čili poslaniki Jugoslavije, Romunske m1 1 K J Grške boig-M-aiLefnu zunanjemu mini-
Mikojan mesto Kameneva
MOSKVA, 16. Agencija Tass poroča: Mikojan, član osrednjega izvršilnega odbora ZSSR, je bil imenovan za komi-njih povodnji je mnogo ljudi prišlo ob 9arja trgovine; nadomestil bo Kame-
icn iq i n Anrrvim n o i<i 2Lr nHn Iri in i n _____
stiru Burovu. Nota se glasi:
«Go»podu minisLrtfci Aktivnost rvva-lucijoixarn«h organizacij ni ponehala v
Zvišanje francoskih carinskih tarifov
PARIZ, 16. Uradni list prinaša nov odlok, s katerim se povišujejo carinski
neva.
letu celo pomnožila Ta aktivnost se manifestira v napadih čet, s posameznimi iiasilstvi, razbojništvi itd., kar je v obmejnih krajih kraljevine SHS in kraljevine Romunije v poslednjem času dobilo neverjetno resen značaj. Preiskave, storjene od strani naših oblasti, Ameriške vefne ladje na ReU so vedno lahko ugotovile, da so vsa ta REKA, 16. Iz Šibenika sia prispela v dela izvršena od članov bolgarske re-tukajšnje pristanišče ameriška rušilca volucijonarne organizacije, ki so dela-torpedovk «Toucey» in «Brech». Ostala li po pravilih, in ki so prešli mejo pod bosta na Reki do 19. t. m., nakar bosta j zaščito ali pa vsaj tolerirani od 3trani od plula v Pulo in v Benetke.	(obmejnih bolgarskih strač. Vlada crr-
Poveljnik obeh rušilcev je obiskal ške republike, vlada kraljevine Romu-mestne oblasti, ki so vrnile obisk na nije in kraljevine SHS niso opustile, da
povojnih letih, ampak se je v tekočem!^ nekatere vrste sira, sadje, morta-
krovu ladij.
IZM OiMill VMttV V MIH
D a vido vić«vsi zmagali v
BEOGRAD, 16. (Izv.) Včerajšnje volitve v občinsko zastopstvo so v Beogradu potekle mirno. Povsod j« vladalo
večkrat ustmeno ter pismeno opozore bolgarsko vlado na nevarnost, ki jo predstavlja ta pokret revolucijonarne-ga značaja, ki ruši in kali dobre odno-šaje, ki bi morali biti med sosednimi državami. Zdi se pa na žalost, da bol-
dela, gnjat in nekatere druge reči.
Boji v Siriji
PARIZ, 16. Listom poročajo iz Bejruta, da so francoske čete razgnale 5 tisoč upornikov, ki so strahovali Da-mask. Uporniki so se umaknili v lastne vasi, le nekaj poglavarjev kroži še po okolici mesta. Eden izmed glavnih voditeljev vstaškega gibanja je izjavil, da se pokomva Francozom.
Clemenceau bo molčal
PARIZ, 16. Neki urednik «Intransi-geanta» se je podal v Saint Vincent, da obišče Clemenceaua ter ga zaprosi za interview glede njegovega pisma predsedniku Coolidgeu.
Clemenceau se je čudil, da je njegovo pismo dvignilo toliko prahu. Ko ga je novinar vprašal, ali mu je znano, kaj
garska vlada tem ponovnim korakom da ie odgovoril senator Borah, je Cle-treh vlad ni dajala tolike važnosti, ki{men«eau povedal, da ni o tem nič sli-so jo ti koraki imeli. In dogodki so po- <<Ali boste odgovoril sen. Borahu?»
največje zanimanje. Tem večje jebUo	^^ bodo> bolgarsWea je vprašal novinar. - «Ne, jaz ne
Jc IpTCVCI j	_	_	_ ..	K/vm nilrnrnur nHiMtlTOKl
bilo gotovo,PdTe^ečino ^dnisli davi- vlada ni nikdar podvzela potrebnih u-
tem radikali izgu-
dovičevci in da so s bili beograjsko občino. V Beogradu je bilo oddanih za Davidovičevo listo 6585 glasov, za oficijelno radikalno listo 6319 glasov, za Bobičevo listo 2310 glasov, za SDS 754, za komunistično stranko 673. socijalisti pa so nabrali 226 glasov. Da vido viče vci so dobili 30 mandatov, oficijelni radikali 9, Bobice vi radikali 4, samostojni demokrati 1, komunisti 1, socijalisti pa nobenega.
Izid občinskih volitev je v Beogradu vzbudil velikansko senzacijo. Davido-vićevci sploh niso bili pripravljeni na zmago in niso zato pripravili nikakih
spešnih mer. Nasprotno se je aktivnost teh organizacij v poslednjem času sa^ mo še povečala. Z iskreno željo, da o-stanejo v dobrih odnosa jih z bolgarsko vlado, predstavniki omenjenih vlad ponovno In resno opozarjajo na potrebo, da ona sama definitivno uniči te, kakor za sosede, tako tudi za bolgarsko vlado škodljive revolucijonarne komi-taške organizacije, ki pod znanim nazivom v Bolgariji, izrabljajoč njeno teritorijalnost, organizirajo komitske vpade ali pa posamezne zločine v sosednih državah. Z ozirom na to zahte- j dorna, bivši vrhovni poveljnik italijan-aše vlade po splošnem sporazu- ske vojske v svetovni vojni. Kot gost
Ms&tKstl o eKspiszljl
na otoka Cseplu
DUNAJ, lo. V soboto se je bila razširila tarifi za 30 od sto. Proste tega poviška vest, da namerava medzavezniška vojaška
komisija uvesti preiskavo radi katastrofo na »toku Cseplu. Kmalu za tem je madžarska vlada objavila uraden komunike, v katerem naglasa, da je Madžarska zadostila v vsakem pogledu določbam mirovnih pogodb. Vlada izjavlja, da se na Cseplu niso nahajale nikake skrivne zaloge municije.
Dunajski list Tag zatrjuje — kljub temu, da uradna poročila govore drugače — da je pri katastrofi mnogo oseh prišlo ob življenje in da so novinarji, ki so takoj prihiteli na lice mesta, sami našteli 14 mrtvih. Kar se pa ranjencev tiče, je primarij bu-dimpeštanskega prostovoljnega rdečega križa izjavil, da so njegovi zdravniki dali prvo pomoč več kot 300 osebam, izmed katerih so mnoge izgubile vid.
O vzrokih strahovite eksplozije se do sedaj ne more reči še nič gotovega. Nekateri pravijo, da je eksplozijo povzročil kratek stik, drugi pa zatrjujejo, da gre za atentat. Dva vojaka, ki sta stala na straži, sta baje dala alarm, ker sta videla, kako je neki človek netil ogenj pri skladišču municije. Vojaka ne moreta sedaj še nič izpovedati, ker sta radi strašne eksplozije izgubila dar govora in sluha, pa tudi na pisana vprašanja ne moreta odgovarjati.
Uradna poročila pravijo, da je bil prva žrtev katastrofe 55-letni upokojenec Karel Graefin, ki je bil prej zaposlen v \Veissovi tovarni municije, kjer se je baš dogodila nesreča. Poročilo o katastrofi, katero je čital v listu, ga je tako presunilo, da ga je zadela srčna kap.
bom nikomur odgovarjal», je zatrdil Clemenceau. «Povedal sem že, kar sem moral povedati. Moje pismo je bilo namenjeno predvsem ameriškemu in našemu narodu. Naravna reakcija se bo izvršila sama od sebe.»
DNEVNE VESTI
Maršal Cadorna v Trstu
Včeraj predpoldne ob 11. uri je prispel v naše mesto maršal Luigi Ca-
vajo naše
manifestacij. Pač pa so večje skupine | mu poleg onih mer, ki jih bo kraljeva volilcev nosile po mestu zastave in na* i vlada sama podvzela. še sledeče: 1. da
ojske
sen. grofa Segre-Sartorio se je nastanil v njegovi vili v ulici S. S. Martiri, kjer
Dasi je njegov obisk čisto zasebnega značaja, so bile v mestu izvešene zastave; zidovi v glavnih ulicali so bili že od sobote pokriti s številnimi jk>-zdravnimi lepaki.
Kresouole tri deuojhe...
,zlu in krogi, ki organizirajo vse te zlo-1 intimno kosilo, na katero so bili med Tudi iz notranjosti Srbije prihajajo1 gine, podvzame najostrejše mere, da drugimi povabljeni tudi poveljnik -ar-poročila, da so radikali v nekaterih ob- onemogoči v bodočnosti njihovo aktiv- madnega zbora general Montanari, di-—nost. 3 vse tri vlade se nadejajo, da bo'vizijski poveljnik general Pugliese,
kraljeva bolgarska vlada sama s hitro prefekt gr. uf». Gasti, škof mons. Fogar,
čina h nazadovali.
Nocoj ob 21. je ministrski predsednik Uzunovič sprejel novinarje ter jim sporočil izid volitev. Volitve so se vršile v 2242 občinah; iz nekaterih občin še niso znani rezultati. V 43 občinah ni bilo glasovanja, oz. je bil rezultat za obe stranki enak.
Radikali so zmagali v 1563 občinah, vse ostale stranke so odnesle zmago skupno v 620 občinah.
n" nQf,n, R„hi(la ie samo on kriv |svrho preganjanja čet; 2. da kraljeva janstveniki. Ob 13. uri je bilo prirejeno v Ajdovščini ob lepem sotočju Ilubljain napaaai oomcd^a j , bolgarska vlada, dobro vedoč, kje je vir I na čast maršalu v oficirskem krožku j Lokavščka. Po vseh okoliških vaseh in ce so i auiKan pouicgii.	I -i" s-> i----- t-*----------------lintimn«	khi ™oH i>0 Vsch hribih Caviia, Angelske in
Šturske gore ter Nanoške planote je švigal kros do nebes in tudi naš kres je po stari navadi živo plapolal na/1 razsvetljenimi vodnimi valovi, v katerih-jo razposajena moška mladina na vse načine dajala duška svojemu kresnemu veselju.
Ženska mladina, ki ji ne bi prav pristojala takšna razposajenost, pa je izlila svoje kresne občutke v milo pesem, ki jo je s tiho zbranostjo sprejemalo vase na obeh mostovih zbrano ajdovsko prebivalstvo. Kdo poje? Odkod se je vzela ta mila pesem? Vedno lepše in milejše doni in zdaj že razodeva, da se bliska na glavi venček iz kitice rumenih rož in da bo slovenskci
Radićev govor na Krškem polj«
BEOGRAD, 16. (Izv.) Kakor običajno, tako je tudi letos Slov. kmetska stran- zahtevajo odkupnino.
izpolnitvijo teh zadev doprinesla dokaz, da želi vzdržati dobre odnosa je s sosednimi državami.
Pričakujoč odgovora, ki nam ga bo Vaša ekscelenca izvolila poslati, Vas prosimo, g. minister, da sprejmete izraze našega visokega spoštovanja.»
Roparji zajeli 3M potnikov
, HONG KONG, 16. Tolovaji so naskočili vlak, ki je vozil iz Kantona v Sam-suli. Zajeli so 300 potnikov, za katere
občinski komisar comm. Perez ter ravnatelj tržaškega salezijanskega zavoda don Rubino. Popoldne je bil maršal povabljen na čajanko v palači prefekture. Ob 18.30 je prisostvoval velikemu pregledu fašistov, ki se je vršil na trgu Unita. Te slavnosti so se udeležili v velikem številu tudi bivši bojevniki in vojni invalidi, ki so na ta način hoteli pozdraviti in počastiti svojega nekdanjega najvišjega poveljnika. Zvečer je bil maršal Cadorna gost salezijanskega zavoda.
DL
11. »fgistallM
dekle slovelo, dokler biva tod slovenski rod. Pesem gre Se višje in pravi, kako lepa je nafta domovina.
Da, mrzli hubeljski valovi so bili ta večer topli in razigrani in ravno takšna so bila vsa naša srca. Pa kar naenkrat udari v deviško pesem rezek in hroščeč glas: Zitta, muleria, va via! Torej so pele kratkofcrilke? Molčimo o tem, da se nam ne bodejo smejali, kakor so se smejali možu, ki so gu zapeljala kratka, krila, da je imel brhke pevke za mularijo. Pa je šel in je ovadil brhke pevke.
Dne 14. avg-usta je bila kazenska razprava pred ajdovsko sodnijo ne samo proti brhkim pevkam, ampak tudi proti brkatim moškim, ki naj bi bili aranžirali petje. Razprava je pokazala, da je bilo petje spontan izliv dekliških src. in moški so bili oproščeni, dekleta pa so se morala podvreči 8 do 15 dnevni pogojni kazni po členu 3. zakona o javni vajenosti.
V kolikor je kresni dogodek gotovo tudi vplival na razpust ajdovskih društev, če ni bil mopoče celo edini povod, je razprava pokazala, da so se oblasti pri razpustu prenaglile: dotični društveni funkcijonar je bil popolnoma oproščen. ^__
Pismo itaiih Železničarjev
Od skupine premeščenih železničarjev smo prejeli zopet dopis, iz katerega je razviden inučni poiožaj,v katerega jih je spravila premestitev in z njo združena ločitev družinskih očetov od družin. Pišejo nam:
«Krasna je solnčna ligurska pokrajina, s svojim ponosnim mestom Genova! To je dika in ponos slehernega Italijana, tujcem pa nudi s svojimi prekrasnimi obmorskimi kopališči najl>oljšo labavo.
In kdo bi ne bil srečen in zadovoljen v njenem naročju.. Vendar v grenkem spominu nam bo ostalo, nam, državnim železničarjem preineščenje v ta nebeški raj. V časih je bila železničarja služba zavidanja vredna: sleherni uslužbenec se je nahajal v svojem rojstnem kraju, med svojimi rojaki; v trudu in znoju si je pripravil marsikateri borno hišico s par kosov zemlje in s tem si je izboljšal svoj gmotni položaj. Ali prišla je premestitev, razpršili so nas po vsej širni kraljevini. S tem smo prišli v velikem številu tudi v ligursko pokrajino. Ni tukaj samo domotožje, katero nas tare, ampak tare nas tudi gmotni položaj, kateri — žalibog — je žalosten. Saj nam je tukaj skoro nemogoče najti potrebno stanovanje v tej grozni draginji, katera tedno bolj narašča, posebno tukaj kjer cvete tujski promet. Koliko je naših uslužbencev, katerim ni možno dobiti stanovanja! In v tem položaju se nahajajo že po 4 do 5 mesecev, s tem so prisiljeni stradati oni in njih družine doma. Ni čuda torej da več naših uslužbencev, posebno pa mlaj-fih, pozdravi železnico in gre. Vprašano se, zakaj vse lo? Mar nismo vedno vestno izvrševali svoje dolžnosti? Koliko gorja bi bilo prihranjenega, če bi imela količkaj obzira naša železniška upraval
V spominu so nam še prva povojna leta, ko jc začela železniška uprava premeščati osobje iz starih pokrajin v nove, kako je skrbela za premeščeno osobje s tem, da mu je nakazala velike izvanredne doklade, ki so trajale cela tri leta. Mi pa nočemo takih dobrot, zadovoljili bi se tudi s tem, če bi naša uprava vsaj toliko poskrbela, da bi nam omogočila olajšanje v tej veliki dra-ginji.
Kakšno pa je naše ostalo Življenje? Čeravno je služba v splošnem primerna in ljudsko prijazno, vendar se zavedamo, da smo v tujini, ne vemo pa, kdaj se povrnemo v domače kraje, kjer so naše šege, naši običaji in naše družine.
Od več naših uslužbencev so zahtevali informacije, če so se nahajali v kakšnem slovenskem društvu, in po večini so vsi pritrdili. Dobrodošla vsaka novica iz domačega kraja.
Včasih, ko se zberemo vsi, zapojemo kakšno našo premilo slovensko pesem, da si ohladimo naše duše».
Uporabljati se morejo w Tlaki Simpoln-Orient-Bxpresa. Za vidiranje potnega Usta se p lata znižana taksa Din. 20.— v papirju.
Legitimacij« s« nahajajo že v prodaji pri denarnih zavodih tujsko-prometnih in govskih ustanovah v vseh večjih krajih, v inozemstvu pa pri konsulatih in trgovskih
agencijah.
Reklama na pskinjln^l razstavi »Ljubljana v jeseni« od L do 13. IX. 1926.
Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi, so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame na paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo. Za reklame samo ena desetina normalne takse, to je 15 Din. za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjosti razstavišča.
Uprava Ljubljanskega velesajma opozarja tvrdke na to ugodnost. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna in se dobe informacije v uradu velesejma.
V okviru razstave bo prirejena cela vrsta Specijalnih razstav, ki bodo privabile veliko število interesentov za najrazličnejše stroke gospodarstva in sporta. Zato bo ta vrsta reklame zelo uspešna.
Dr. Klemeni Jug,
brošura, posvečena temu velikemu misle-cu-Slovencu, se dobi po vseh knjigarnah v razprodaji po 10 L. Izdalo jo je Dija&ko društvo Adrija in so sodelovali najbolji! poznavalci in osebni prijatelji našega Kle-menta.	_
VRTNO VESELICO
priredi M. D. «Prosveta» — Trst, v nedeljo 22. t. m. ob Iti. uri v DKD pri Sv. Jakobu.
Za zabavo starih in mladih bo preskrbljeno! — Odbor.
URNIK NEKATERIH POSTNIH URADOV
Od 15. t. m. dalje bosta pomožna poštna urada št. 5. (Piazza Venezia) in št. 6 (ul. Ugo Foscolo) odprta ob nedeljah le od 9. do 10. ure, in sicer izključno za razdeljevanje pošte za javne urade in za imetnike poštnih predalov.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
Cene dne 15.—16. avgusta 1926:
Zelenjava: Solata 90—100; radič 60—300;
kumare 75; pesa rudeča 40—G0; pesa bela 30—50; korenje 70—100; zelje 90—100; vr-zote 80—90; fižol 60—90; za luščenje 130 do 200; fižol nov 130—200; malancane 100 do 150; paprika (zelena) 180—250; poper zelen —.—; grah 120—160; krompir 50; špi-nača 50—60; buče 30—70. —
Sadje: češplje 70—100; fige 280—300; breskve 80—450; jabolka 80—160; hruške 80 do 450; grozdje 180—300; melone 80—150; limone 25—45 L za zaboj. —
Trg mrtev. Krompirja precej.
Sadni trg precej obiskan, a malo kupCij sklenjenih. Mnogo lubenic brez stalne cene (40—70).
Položaj skrajno mrtev. —
kjer Golobi« jfreii t kohU iafft tui le «|> n cetik iest Iftnči fazo Titu s	strelom,
o* mm lovo mi C« minuti imm-iuo pod vrtb AdHja. Vendar m m i lit peafttoBeg*. Ccur pvmmte m Adria jm šm zopet t ■■padu, ki najde višek strehi Repen«. Dekleva blokira a dobi drugI strel že čez pol minute od Golobiča. Niči Dve minuti za tem fe Pro-sveta v lepem napada, ki bramba Adrije ne hi ore razbiti. Flefo, strašni «dribbUr», fe priSel do strela v neposredni bližini vrat. Poizkus Ru-pene II. je bil zaman. Goal! (36-30 min. igre). Za celih šest minut za tem lov na žogo — Saksida jo dovede do kazenskega prostora in odda Golo-biču. ki dribla brarabo in strelja krasen strel v zgornjo prečko. Žoga prileti ob tla in £re v vrata. Goal! Od tu naprej igra nekoliko težka. Saks i da pride do strefe, a mu vratar v izpadu zakrije možnost in ioga gre ven. (44 min.).
V prvi sfimuti drugega časa je Prosveta z Mačkom nepričakovano s trato o napadla. Zdelo se je, da bo pofav tega igralca popolnoma obrnil lice igre, in to mnenje sta podprla dva zaporedna kor-nsrja, ki pa ju je oba uničil Šteblaj. In res! Adria je zaprta. Šele v sedmi minuti pomete Cesar in Vrbec strelja v vrata, a zgreši. Od tega časa naprej pa začenja Prosveta popničati in kmalu se vidi Adrijo v poizkusu zapreti svojega nasprotnika. To se p deloma polagoma tudi posreči. Prosveta utrpi v 7. minuti korner, pri katerem pride Vrbec do strela, a zgrefi. V enajsti minuti zopet korner proti Proaveti — zopet brezuepešeou Igra postane nekoliko bolj odprta, toda igra se večinoma na polovici Pr os ve te. Pride sicer do pohodov napada Pr osvete, toda ti napadi ne ogrožajo več toliko. Tem strašuejla je bila laza na «cross» Mahneta, kjer zgreši skoro na vratni črti Golobic in Rupena. (37. min.). Igsa zopet zekoleba, Adria forsira Mahneta in Briščeka. Mahne ac celih deset minut bori s halfom in strelja neštetokrat Enkrat ee mu vendar poereči ubežati halfu
Iz triaikega Življenja
»teaorani«. — Ittflnl o in afrabiH
lir.
V nedeljo popoldne so neznani zlikovci izvrSili v našem mestu drzno tatvino, ki se jim je izredno bogato izplačala. Plen je bil to pot naravnost ogromen; njegova vrednost znaša baje okoli 400.000 lir
Izletniki, zlasti motociklisti, so imeft ft nedeljo nesrečen dan. Za nokata«« je i*i<jt končal v bolnlSnid Med temi sta bila tfe Jate! Fran Majcen, stanujoč v ulici Bwta* Klena št 63, in 29-letni Josip Pahor, deniča, ki sta prijatelja, sta se v nedelj« popoldne odpravila z motocikljem na Izlet v Gorico. Sprva je filo vse lepo, a ko sta bila že blizu cilja, je nenadoma počil gumijast obroč pri kolesu; motocikelj je grdo Tatvina je bila izvršena na škodo trgov- . plesal na cesti ter se prevrnil. Pri temi ca Evgena Spangher, stanujočega v ulici !sta .se oba potnika pobila; Majcen se je Leo Št 4, in sicer v njegovem stanovanju, r*1"! desni nogi in roki ter na hrtrU^ Zlikovci so brezdvomno dobro vedeli, da bo j Pahor pa se je hudo pobil po desni nogi. g. Spangher v nedeljo popoldne odsoten s 1 Nesrečna motociklista sta dobila prvo po-svojo družino ter da bo njegovo stanova- 'moč v obvezovalnici bližnjega vojaškega nje za več ur brez nadzorstva. Uverjeni, da letališča, nato sta bila prepeljana z voja-se jim bo tatinsko podjetje v vsakem ozira Skim avtomobilom v Trst na rešilno posta-
dobro obneslo, so izrabili ugodno piiliko. Ob uri, ki do sedaj še ni bila ugotovljena, vsekakor pa tekom popoldne — so se s
jo. Ker pa poškodbe niso bile nevarne, rta bila oba oddana v domačo nego.
— Slična nezgoda se je pripetila v nede-
Pomočjo ponarejenih ključev neopaleno	na c^ti med Herpeljami m M*
vtihotapili v stanovanje, ki se nahaja v i	™ okol\20- *** Fr«vrJJl®°:
četrtem nadstropju. Naniesto da bi začeli	nf- *ater£P se Pe»Jala 39-letni
-	"f ^ sedlar Ladislav Bresitz, stanuj^ v uli-
ci Pier Zaolo Vergerio štev. 5232, in 30-letni mirodilničar Alfred Manfrcda, stanujoč v ulici Settefontane št. 51. Mladeniča sta se vračala z izleta domov v Trat. Dočim je Manfreda ostal nepoškodovan, se je njegov tovariš pri padcu precej hudo
iztikati po dragocenostih, ki jih ni manj kalo v gosposkem stanovanju, so se zlikovci podali naravnost v delovno sobo g. Span-gherja, kjer so se takoj spravili nad blagajno. Očividno so ptički morali vedeti, da je dobro založena. Odmaknili »o blagajno
od zida, jo navrtali na desni strani ter na- ,__.	. . T, x. .
to s pomočjo «pra&ičjega parklja« in po- P0*?,1 glaT1* K sr,e?1 Je kn™lu P«**«* Posebnih škarij razparali zunanjo in notra- ™zll.+tajn min?.° neki avto, s katerim je bil njo jekleno steno. S tem je bilapot do za- iP™Pj1»J*? v Jrst, kjor je dobil v klada odprta. Skozi majhno trikotno luk-	*>°lni3nici potrebno pomoč. Okreval
njo so svedrovci pobrali iz blagajne ves ; P?'j ? 1 M«««.. ir«ir«.«	« —__v__ Ki... 14 dneh.
bo. ako ne nastopijo kake komplikarije, v
do pred vrat. Strel je gotov," kdo (a ubraai? De-j dinar: kakor trdi"g. ŠpangherT^piibližiio 14 dn®h-. o, , . . , „ .	. . x
kleva, irrtdevti zaman v.ak poiekus. se obupno 400.000 lir, večinoma V bankovcih po 1000 ~	22"1lle.tniJVa™ Ba,zien1' Stanujoč T
vri. 1» izmiču, ob|a-e njegovo te^ z rokami m in 100 Hr. Menda je ogromni plen iznenadi! ul!cl T: Vecellio št 16, vračal predsinoč-».h, ir^ K««ski strel. Strel Golobrfa ziikovce> kajti	^ dot^tnUi ničesar i Jjk?.]es?in lz.1lzleJ^ v lstri- Je v bU"
drugega, dasi so imeli, priliko, da poberejo ^ Svko/1J dre^nil nt?k.1 av,to ter tudidni» fir^or^rv^ Vn ^ hiK	nii s kolesom vred. Pri padcu se je Balzen
k leva, uvidevia zaman vsak poiekus, se	,	ur, večinoma v nanKOVCin po
i. peha od io^e. Kazenski" strel. Strel Golobtfa rfikovće,' kajti" ni^^ dotSniir^C^ ! "P1?1-® k?.,.ea?m iz.1izle^¥ lstrf'	v b,i"
donese Adn|i goal zmage. Sakssda polagoma za-	*----1-----1 —w-	*— —-----
čneja fačiti brambo, kar )e bilo pametno, in do konca se slika aa igriiču ne iapremeni
Sodnik precei potrpežljiv, to zahteva «fimalis«i-
V obče dober. Zmagovalka: Rupena H. — tteblai, Ceaar — Ko-iuta. Vrbec. StoHa. Mahne. Salasida, Rupena (BriSček, BriMak (Rupena). — S. R-
PLAVALNI MEETDfG S. U.
Poizkus v tef panogi aa je obneeel — ne morda zaželjeni meri — toda tudi do razočaranj ni
tudi druge dragocenosti. Ko so bili gotovi s svojim delom, so jo svedrovci na tihem odkurili, ne da bi jih kdo motil. Bili so Se tako previdni, da so pred odhodom zopet zaklenili vrata.
Tatvino je odkril g. Spangher ob 21.30, ko se je vrnil s svojo družino domov. Javil je neprijetni dogodek orožnikom na posta-
pobil po desni roki. Dobil je prvo pomoč na reSilni postaji, kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom.
Triačaa smrtne ponesrečil na Kanina.
V soboto se je odpravila skupina mladih hribolazcev iz Trsta na turo na Kanin. Hri-bolazci so se ustavili čez noč v Bovcu in naslednje jutro so se pričeli vzpenjati na
Sv-2že cvetje na sveZi grob
Poklonitev manom tov. Dragota Grunta rja.
Zopet je zabrnelo v zraku in težko je za-brnelo. Krvavelo je srce od smrtonosne puščice in ono je padlo. Vsako srce mora krvaveti in pasti, toda Tvoje srce je bilo pomlad in ločitev od vesne je težka. Ali ni pomlad mladost, hrepenenje in upanje?
Ti si šel in Te ni več med nami. Ti si sel, a mi te iščemo z mračnim čelom, zakaj ne moremo doumeti, da si za vedno odšel. Iščemo Te, a najti Te ne moremo in Te nr bomo	Vsi smo popotniki v večnost
in v večnosti Te bomo videli, a do tedaj — do tedaj?
Pred oči nam <to«paio slike, slike Tvojega udejstvovanja. Ali ni igrišče vseh športnikov najbolj valovalo tedaj, ko je nastopila naša četa, v kateri smo občudovali tudi Tebe? Bili smo iedaj ovenčani z uspehi, z uspehi borcev in med borci si bil tudi Ti. A sedaj? — Še pojdemo na igrišče, še bomo iskali lavorik in k zmagi nas boš vodil. Ti Tvoje srce je res izkrvavelo in naše smrtne oči Te res ne bodo več videle, a naše tluše bodo poslušale Tvoje ukare.
Ko si ležal na mrtvaškem odru v sobi prepreženi s črnimi zastori, se nam je utrnila prva solza. Sedaj, ko Ti polagamo to cvetje, se nam utrne drupa solza in še se bodo vrstile solze, zakaj Tvoje delo nima hitrepa jDO/abljenja.
Tudi Vi, k: se jočete za njim, tudi Vi imejte zadoščenje v njegovem delu in obenem naše sožalje.
M. D. «Prosveta» — Opčine.
ZA POSETNIKE POKRAJINSKE RAZSTAVE (LJUBLJANA V JESENI*
Od -4. do 13. septembra 1926 imajo na podlagi legitimacije sledeče ugodnosti:
V	Jugoslaviji 50% na železnicah in parni-kih, za potovanje v Ljubljano na razstavo od 26. VIIT. do 15. IX. in za povratek od 1. do 20. IX. 1926.
V	Avstriji 25^? železniški popust za do-potovanje od 1. do 13. septembra in za povratek od 4. do 17. septembra.
V	Italiji 30% železniški popust in sicer za potovanje v Ljubljano od 15. t. m. do 10. septembra in za povratek od 4. do 30. seDtembra 1926.
Six, polnomasten, tolminski cena na debelo, franko v Trstu, z vSteto užitnino gre od 11 do 1234. Kupčija radi sezone in radi slabe organizacije vnovčevanja naših domačih proizvodov še neurejena. Narinja se potreba, da bi se mlekarne in posamezniki j pobrigali za tako solidno organizacijo.
Maslo: cena Čajnemu tolminskemu maslu iz prvovrstnih mlekaren je, vStevši užitnino, 19—19.25 za kilogram. Glede kupčije velja isto, kar smo rekli o siru.
Jajca: furlanska 73—75 lir za sto komadov, jajca iz naših krajev nimajo posebnih cen, ker ni prave prodajne organizacije. Veliko konkurenco delajo albanska jajca, toda bolj radi cen (65 lir) nego radi kakovosti, ki je slabša nego domačih, ker mnogo trpijo pri prevozil.
Teleta: Cena težka za sedaj, ker se večina konsumentov teletine nahaja sedaj na letoviščih in kopališčih. Izgleda, da bo nastala v tej kupčiji potreba, da se poiSčejo tudi drugi trgi, n. pr. Videm, Benetke. To hi zmogla zopet le tozadevna organizacija živinorejcev.
O cenah bomo točno — na podlagi informacij trgovskih veščakov — poročali vsaj dvakrat na teden, tako da bodo naši živinorejci zanesljivo obveščeni.
v zueiicu men — ioaa luoi uu ruu^«rau| uj	„I- J	ui ________.J__"__i umicuiijc juhu su sc lhhch	um
priSlo. Udeležilo se (a. je skupno kakiaih dvaiset j J * «««	se.	P? Koro. Tmia medpotoma je vodnik spoznal,
atletov, Id na splofao marsikaj dokazali. Ven- ^ ?ajhce mesta. Za prvi hip so se poli- ; ^ je prenevarna, zato je svetoval mla-dar SO pa t«di na ta me.tinf prišli plavati v veči- cijski organi morah zadovoljiti s tem, da j deniCem, uaj se vrnejo. Nekateri so ga ubo-ao«. smovi (orni. br« izobUčeaja njihove^ slo- so zaplenili razno vlomilsko orodje, ki so	clrilJn pJa so kljllb temil 5H daIf0; mod
*a,	tehničnih predpirprav. pto ,e ra- ga pustili svedrovci poleg^prevrtane bla- , % t je biJ tU(U 19_letni Ugo BaS3i sUnu_
»ofel atratni La^o MarteUnc kot zmatova- gajne, ter ugotovili okolščme, ob katerih JOČ vJuUci panfilo Ca*taldi št. 7. Okoli 14. lec v skoro vseh disciplinah. V slogu ga sicer pre- je Dlla izvršena tatvina. O dogodku je bila i „„ Bfl	oBi«.
k-	"	Ludvik- takoj obveščena tudi kvestura. Od n'ede. je i ^£ViKS? ravnog t'e^mt
pre-&
le proti večem so vojaki, ki so bih poklica-G. Spangher je bil zavarovan proti vio- \ ni na pomoč, našli njegovo razmesarjeno
nneverieten tempo. Sploh pa so vsi tempi nekaj j bile pridržane V zapora
TELESNA VZGOJA
SPORT
HAZENA
Dražica Adrije si pribori triaiko prvenstvo s ponosno zrnato nad Pr osveto (6:1 + 3:0 — 9:1)
Bilo je le enaist minut igre, odigrane s stalno premočjo Adrije. Sicer je bil vsak dvom izključen, vendar je zmaga Adrije lep dokaz popolnosti te čete. Nadkrilj«vala je Prosveto v vsem. Podajanje, prijemi, teki, placžranje, vse fe bilo boljše kot pri Prosveti. Kar je nekoliko kvarilo vtis je bila precej težka igra. Najprvo je seortala kapitanka, zatem Marija Kocjančičeva dvakrat. Izkazala se je Wilma, ki pa ni imela mnogo dela. Vedno lepie uspehe dosega mlada Marifa Kocjančič.
Tempo živahen.
Ker je Prosveta nastopila z le 6 igralkami, je tudi Adria šla nepopolna na igrišče, t. i s 6 igralkami.
Zmagovalka: Kravos Olga — Vilma, Kocjančič L — Olga Žigon, Kapetanka, Kocjančič III.
ADRIA — PROSVETA 2 s 1
(Flego — Golobič, Golobic)
Modri so zagospodovali nad belo-modrimi vdru-gič. Zmaga je bila v vsem zaslužena, četudi dosežena s kazenskim strelom. Moštvo Kuferšina je pokazalo, da mu je veliko igrišče nevarno — v drugem Času so igralci klonili, razen brambe, ki jc delala, neumorno in precej — brezobzirno. — Adria je nasprotno dokazala, da zamore igrati bolje na velikem igrišču, četudi je držala žogo preveč v triu svojega napada. Najboljši mož v četi Adrije jc bil ta dan Košuta, ki je bil krasna spojka. Najbolj požrtvovalen pa neutrudni Vrbec. Ta jc v resnici duša čete. Napad Mahne, Rupena, Saksida in BriŠček je marširal umerjeno in neštetokrat ogrozil vrata Prosvete. Napad iste, v prvem času brez Mačka, je bil slabeji in se razbijal ob brambi Šteblaj — Cesar. Nasprotno je pa bila bramba Prosvete nad vse žilava in nepro-dima. Vratar Adrije je celo tekmo le štirikrat ubranil strel na vrata. Dekleva je bil veliko bolj zaposlen. Imel je srečo, da sta branila njegova vrata Kobau in Opara... Ne smemo pozabiti Štolfo, ki morda ni najboljši hali, ki pa zna žogo prikleniti na svoje noge, kot nikdo. Kuferšin je bil sla-bejši v prvem času.
Sodnik g. Plesni čar Boris pozov« čete točno ob 5. uri 10 min. Kaj prve tri minute je Adria v stalnem napadu, ki se zavlačuje z malimi izpremem-bami do osme minute, ko je Prosveta prisiljena ▼ korner. Nizek strel Koiute odbije Koban. Prosveta
lepega in še le zelo malo razlikuje od najboljših italijanskih tempov internacijonalcev. Toda za o-dobritev teh tempov bi bila potrebna revizija, kajti zelo močan enostranski morski tok je precej izpreminjal razdalje.
Na vsak način pa je meeting dokazal, da imamo mnogo izvrstnega materijala in to sorazmerno v vseh panogah. Pri boljši razmejitvi prog ne bo prišlo do velikih razlik v časft. posebno ie, ker so obrati na 50 m zmlo nerodni, kakor se je na m ee tangu izkazalo.
V	splošnem so posebno v kratkih progah vsi plavači rabili edhu slog «ceawt». J« to slog, pri katerem človek enostamo, toda umerjeno brca z nogami. Tržaški prvak Parenaaa it junak tega sloga. Malo jih je uporabljalo Škarje. Tudi hrbtni slog je šel večinoma na «cra*rl».
Organizacija je zadostila sroffrmu namenu na tem meetingu. Za prvenstvo, ki naj bi se vršilo prej ko mogoče, naj bi se stvar bolj« organizirala, kajti postavljati bo treba Čase, U bodo, ako tsčni, postavljeni kot nali rekordi
Neverjeten je bil sprint na 50 m. Martelaac Lado (Tommaseo) je pokril to progo v 28 sek. — njemu za hrbtom je bil Saksida Ludvik.
V	progi na dvesto metrov je Saksida Avrefif pokazal basen slog. Uničilo mu je vse zmotnosti veslo, ob katerega }• P" dragem obratu udaril z nogo. Popustil je približno na sredini proge. Mar-telančev Janko (Tommaseo) čas 2 min. 5« aek. je rekorden — Saksida je doiel v 3 min. 14 sek. Hreščak se je odtegnil.
Ena glavnih prog je bila na 100 m. Javila se je zanjo gdčna. Kocjančičeva, ki je nehote na obratu onemogočila Saksidl Ludviku, da sledi Pogorelcu (Tommaseo), s katerim se je nahajal v isti vrsti. Tempo Pogorelca 1 min. 23 sek. je lep. Ktfcjanči-čeva za 2 sek.
Za hrbtno plavanj« sta se javila le dva atleta Prelog (Tommaseo) in Novak (Zarja). Prelogov «crawl» je moral premagati Novak, ki je plaval brez stalnega sloga. 100 m je bilo pokritih v 1 min. 37 sek. Novak v 1 min. 52 sek. in «/»•
Pet tekmovalcev j« sedaj čakala strašna preizkušnja. 1500 m fe proga, ki ni čisto rezistenčna, niti hitrostna. Obe te zmožnosti sta tu vezani in junak te proge, Martelanc Lado (Tommaseo). ju je krasno veaal. Drugi so plavali brez sloga in oblike. Lepo je nekaj časa sledil Martelancu Tav-čer, ki pa ni mogel vzdržati napram treniranemu nasprotniku. Pravega boja v tej disciplini ni bilo.
Štafeta D. K. N. Tommaseo je bila krasna in je z lahkoto zagospodovala nad improvizirano štafeto Adrije.
Ostalo iz uradnega poročila.
Na vsak način bo prvenstveno tekmovanje nekaj nad vse zanimivega. — S. R.
Coneordin — D. K. N..Tommaseo 2:1 (1:1)
(prekinjena)
Zanimanje in nestrpnost za to tekmo se je do zadnjega trenutka stopnjevala. Dokaz za to nam je, da je še pred zaključno tekmo Adria-Pi osveta prišlo na igrišče precej športnega občinstva, in to kljub vročemu popoldnevu.
Ob 15.30 da sodnik znak pričetka tekme. Po 5 min. prekine sodnik tekmo za 1 min. ▼ znak sožalja radi smrti tov. Dragotina Gruntarja. Kmalu po zopetnem pričetku prebije napad Tommasea močno obrambo Concodije in zabije prvi goal. Se par resnih izpadov obojestranskih moštev doprinese Concordiji prvi gosi, kateri gre na račun nerodnosti beka Tommasea. Neodločen izid prvega polčasa opogumi četi in začenja obojestranski pritisk obeh napadov na nasprotna vrata. Po 15. min. doprinese izpad Concordije drugi goal. Po temu uspehu Concordije začne Tommaseo resno ogrožati njena vrata in skuša izenačiti. Toda ves trud se razbije ob trdni obrambi Concordije.
Uspeh Tommasea bi bil pa gotovo boljši, če bi sodnik 15 minut pred koncem ne zaključil živahne igre. v kateri ie bil Tommaseo v premoči. Sodil je gosp. Sancin.
mu za znesek 300,000 lir.
truplo in ga prenesli \ Bovec.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti I kaj 1!e' vsak na-» izpraša sebe in bo vedel.
: Povdarim pa ponovno, da je razveseljivo Streljal aa svoje pravdna nasprotnika, j dejstvo nage delo, delo naših društev, ki Včeraj t. j. v pondeljek so se nahajali v j se ne pustijo plašiti nikdar in nikjer. Se pisarni odvetnika dr. Flego v viale XXIV posebej naj bo rečeno priznanje vsem, kJ Maggio 29-latili trgovski potnik Alojzij Mu- »o sodelovali. Društva iz Crnič, Sela, Do-
lin in njegova dva nasprotnika v pravdi in sicer njegova štiriinpetdeaetletna teta Terezija vdova Pavan in njegov 28-latni bratrancu: Coletti Ivan, vsi trija iz Benetk. Bilo je to ob deseti uri predpoldne. Pogajanja so se vodiia precej razburljivo. Nenadoma je pa potegnil potnik Mulin iz svojega žepa
bravelj imajo dobre zbore, kot ga Gojačkt* nima še, ker se vadi. Mislimo, da se tudi v tem oziru izpremeni delo in pospeši, da bomo kdaj prihodnjič tudi Gojačane slišali peti.
Igra «Navaden človek«, ki so jo igrali naši mladi diletanti je za naše odre težka
revolver in oddal vseh šest atralov. Ranil i pa dobra stvar. Zahteva pa precejšnjo sce-je težko tako svojo teto kakor svojega nerijo, katere sicer Gojaško društvo ni-bratranca, ki sta se takoj prepeljala v bol- | ma, zato igra ni našla one prave komična nišnico usmiljenih bratov. Ranitelj se je ; veljave, ki bi bila potrebna. Priporočam jo
sam javil pri karabinirjih v sosednji ulici Nasario Sauro. Ta čin, je vzbudil po mestu mnogo hrupa in šuma, kajti pojav, na tak način reševati pravde, je bil precej neznan in ni običajen.
Običajna preiskovalna kronika
Odnosno na razpust učiteljske zveze v Trstu so imeli na Tolminskem poleg zadnjič objavljenih imen še sledeči učitelji preiskave:
Ivan Matelič, Franc Kašca, Zora Tusulin v Tolminu, Jožef Močnik v Volčah, Jožef RakušČek in Ana Geržalj pri Sv. Luciji.
Uspeh je bil kot povsod po deželi isti: Zaplenili so številke »Učiteljskega lista», ki ixhaja v Trstu ter «Novi rod» tudi v Trstu.
Umetniški veder mladih
se vrši v Gorici v soboto dne 19. t. m. ob 8.30 zvečer v Trgovskem domu.
Sestavljen vspored, nova scenerija, ki je tudi umetnost, nastop na«Lh mladih, šele vzbujajočih se moči, oder in dvorana: o-
zato le onim, ki s seenerijo razpolagajo.
Med številnim občinstvom je vzbujala mnogo smeha. GojaČani so nudili dobro j-azvedrilo. Prekrasen dan je pripomogel, da so nas obiskali celo društveniki oddaljenih vasi in se niso kesali, da so prišli. Celo Ajdovci so se odzvali vabilu. Prostorno Bavconovo dvorišče je bilo polno potnih glav. Solnce je pripekalo toda ljudje iSO vstrajali.
SUŽTD
Ganglova drama «Sad grcha»
V nedeljo dne 22. t. m. nastopi naše mlado obnovljeno društvo z imenovano igro. Sodelujejo tudi Liatska društva, naš tamburaški zbor pa bo polnil oJinore Nas videnje
BUKOVO
Le redko se oglašamo iz naših krajev. — Kaj pa naj bi tudi pisali l Po drugih vaseh okoli nas se prepirajo za županski ali, kifc^ ko se že reče učeno — menda «poleštatski stolček, pri nas — hvala liogu — te nadloge nimamo. Pač ni bilo dovolj «feldvebel-der je "dvorana, dvorana je oder itd. mora- fnov», da bi se potegovali za to. Ali radi te-
Tržaško sodišče
8 rjuh In 1 plahta.
Corea Kozim iz Barija je bil danes prad tuk. sodiščem obsojen na 1 leti 3 mesece in 4 dni zapora, ker je dne 19. junija ukradel svoji gospodinji 8 rjuh in eno plahto.
Za7NL rl a tanine.
Cernigoj Natalij, slikar je odnesel ženski, s katero se je navzlic precejSnji starosti mislil poročiti, za približno 700 L zlatenine. To je presegalo potrpežljivost ljubezni in ona ga je naznanila. Včeraj je bil zato, ker
S^T^™^.8^^-^0!^^ že prej kaznovan, oteojen na 2 leti in 3 in Vrbec. ki dovede v 14. minuti aaoad do po&mesece Z&pora.
jo zanimati vsakega našega vaščana. —■ Vsem onim, ki se žele seznaniti z novimi stremljenji mladine: Pridite.
Prispevki kr. komisije.
Kraljeva komisija je določila sledeče prispevke: 7000 L kot darila za boljše hleve, gnojnice in svinjake na Kobariškem, Tolminskem, Bovškem in Cerkljanskem; 3000 L za slavnostni tečaj slovenskih učiteljev, ki se bo vršil še to leto.
BILJANA Neverjetna vremenska novic a I
Vse zvezdarne in vremenske opazovalnice poročajo, da so natančno pregledale ves nebesni svod in ugotovile, da le tu in tam še plavajo drobni oblački, ki pa nimajo več niti mehurčka vode. Nebo je te dni odprlo vse svoje pipe ter se docela sledilo. Pričakovati je soaj trajno lepo vreme. \ h lo je to Lioesgei? Biljanci so vlož:!i prošnjo na vse vremenske oblasti, ki so obljv-bile dosedanje slobo vreme odpraviti pod pogojem, da se najmanj polovica Bncev in Brik (he, zla*!i teb. pa če le mogoče v domači narodni uoii!) udeleži v nedeljo 12. zanimive veselice v Biljani. Torej,
ga ni treba misliti, da smo v nebesih; imamo pa drugih nadlog preveč. S strahom mislimo na zimo. Pred tednom nam je toča uničila ves pridelek, tako da niti semena ne borno imeli drugo leto, ko bo treba sejati. Tiste redke bilke, ki so Še visele na kaki veji, pa je popolnoma uničil vihar, ki je razsajal preteklo nedelje. Starejši vaJčani se spominjajo na pripovedovanje svojih očetov o letih, ko «ni bilo sV. Duha» približno pred sto leti. Takrat so ljudje pomirali od glada in v ustnem izročilu je ostal še marsikak spomin na berače, ki so umirali od glada ob cesti in so jih našli s travo v ustih.
Kar se tiče društvenega dela, pri nas vse počiva, da ne trdimo, da spi. Lansko leto je bil vsaj dekliški krožek, ki je deloval nekaj časa, a je kasneje radi bdhoda nekaterih članic zaspal in spi do danes. Društvo pa že precej Časa le klavrno životari Prej je deloval vsaj pevski odsek, sedaj nekaj časa miruje radi malenkostnih nesoglasij. Naše društvo je bilo prva leta po vojni eno najboljših, zato je škoda, da se laj počiva ter se člani začenjajo zbirati mesto v društvenih prostorih, okoli po gostilnah. Sad tega se — žal — le predobro
visno bodoče vreme. Zato, če nočete imeti več dežja in toče, pridite v nedeljo v Bi-ljanol
OOJA6E PRI ČRNI6AH
V nedeljo je nastopilo na3e drultvo prvič na odru. Člani in nečlani, vsi so se kar največ potrudili, vsak po svojih močeh, da je prireditev razmeroma dobro uspela. Ne bomo hvalili niti grajali posameznikov, da ne bo nikake prevzetnosti nikjer. Vsak pač najbolje sam čuti, kaj je pogodil in
t m zanimive vesence v -- ------ _	__ —	-
hrabri Brici in brhke Brike, od vas je od-f^J^1^ Vendar ne smemo izgubiti upa-
nje m milimo, da bodo naši fantje spoznali, kje je njih mesto.
SVINO PRI KOBARIDU.
Malo odgovora dopisniku o razdelitvi skupnih zemljišč.
Dne 5. 8. smo čitali dopis, v katerem do-pisnik opisuje vpradanje razdelitve skupnih zemljišč na planini Matajurju. Potreb-i no ee mi zdi, dasiravno nisem dosti zainteresiran, da se cenjenemu dopisniku pove. da je mnogo reči pozabil ali pa pokazal v
V Trstu, dne 17. avgusta 192».
(EDINOST*
m.
drugI ftlci, kot so res. V resnici je v vasi Svino po prijavah 6 malih in 19 velikih upravičencev, vsi z enakimi pravicami do planine. V svojem dopisu pa je dopisnik pozabil povedati, da se je planina 1869 kupila od avstrijskega erarja z enakimi prispevki ter da se je tudi ves občinski dolg kril z vseh občinarjev enakim odplačevanjem. Zatorej je mnenje moje in mnenje večine, da onih 6 malih upravičencev tudi po vsej pravici zahteva, enak užitek.
Malih upravičencev pa je bilo več, a veČina se jih je vdala. Ostalo jih je še šest, kateri stoje na stališču:
Vsi enako kupili, vsi enako uživajmo, t. j. pet glav živine na vsakega upravičenca. Spor je precej hud in veliki upravičenci so uporabljali razna sredstva, da bi pripravili male do tega, da odnehajo.
Dalje se je dopisnik doteknil mlečnih izdelkov in obratovanja na planini Svino ter dokazuje, da bi po prijavi malih trpeli mlečni izdelki, ter toži radi male množine mleka. Kdo je temu kriv? Po mojem mnenju so krivi pri tem ie veliki posestniki, ker ne držijo zadosti mlečne živine. Se prigodi dostikrat, da ima mali posestnik več mleka v obratu kot veliki, ker veliki prodajajo letno po 2—3—K glave iz hleva. Dalje piše dopisnik, da se naše blago dražje prodaja kot <irugod. To ni točno. Ravno nasprotno, prodajajo druge planine svoje blago dražje kot Svino, ker izdelujejo blago s posnemalnikom ter je blago bolj sveže, dočim posnemalnik vasi Svino rjavi v mlekarni doma. Zato pa pridelamo 20% manj masla, kot bi ga morali. Glede sira pa odločujejo temperaturne spremembe. Da je na planini malo paše, je krivo nekaj tudi to, da se gnoj, narejen na planini, odnaša na bližnje senožeti posameznikov, dočim bi se moral uporabiti za zboljšanje planine.
KOBARIŠKI KOT.
Kupčija s senom.
Radi neprestanega deževja je-šlo letos nekam icžko s spravljanjem sena, zamudili pnio nekaj tednov več nego v drugih*-letih z ugodnim vremenom, a glavna košnja ie vendar že končana in oglašajo se že k up*, i. Le cena je gotovo prenizka, ker se giblje med 20 m 25 L za stot, dočim je ce-v Vidmu 50 L in še črez. Zato svetujemo našim ljudem, naj se pri prodaji sena nikakor r«e prenaglijo. Seveda je marsikdo k temu prisiljen. Poboji za eksistenco so od dneva, do dneva težji, davki visoki, dohodkov malo, ker je letos mnogo delavcev prisiljeno ostati doma, a vendar je mnogo takih, katerim ni nikaka sila, da bi morali prodajati seno pod ceno. Vse kaže na to in skoraj gotovo je, da bo cena senu rastla. Omenjamo za to trditev le dva razloga. Letošnji seneni pridelek ni ravno slab, a je po deželi neenakomerno razdeljen. Treba ga bo prevažati iz kraja v kraj in ker je seno predmet, ki zahteva posledico, da so prevozni troški visoki in z istimi vred se dvigne cena senu.
Obilica živine v lile vik.
Drugi vzrok teinu pojavu je dejstvo, da so naši hlevi polni živine, kupca pa od nikjer nobenega. Skoraj ni kmeta, da bi ne imel naprodaj p u eno in tudi več glav. Ka
ti sena preostaja, ga nekoliko lahko prodaš, a ne pod 35 lir za kvintal.
Ali wm govedoreja izplača?
Ako se drugemu izplača govedoreja, ko mora seno kupovati in ga oddaleč voziti domov, kar zviša ceno senu za eno tretjino, se gotovo izplača tudi nam, ker imamo sen doma, cena m lekarniškim izdelkom je pa skoraj povsod enaka. Res so sedaj nekam kritični časi, a gotovo je, da se mora v doglednem času cena živini in cena potrebščin, katere kmet potrebuje, izenačiti ali vsaj približati, naj že raste ali pada cena prvemu ali drugemu.
Kookimea argentinskega mesa
Po zadnjih podatkih proda vsak mesar v Trstu poprečno le 30 kg mesa na dan. A&o še ta malenkostna množina zadošča, da mesar izhaja in navadno udobno izhaja, potem ni Čuda, da mora kmet na eno stran oddajati živino pod ceno, na drugo stran pa morajo meščani meso našega pridelka plačevati silno drago, in umevno je, da se celo boljši sloji poslužujejo argentinskega mesa s katerim naše meso v cenah pač ne more tekmovati. S pametno upravo bi se dalo to zlo pač ublažiti, a radi popolnega ne razumevanja položaja, se razmerje le ostri in slabša. Konsum argentinskega mesa se množi od dneva do dneva, cena mu
pada, nasprotno temu pada konsum do-	_
mačega mesa. cena pa se mu viša, tako, [Blatna Slovake (Moravane), na. jugu da je gorje onemu, ki ga rabi. Tako trpi Slovence in Hrvate, na vzhodu Bolgare, kmet in konsument na račun 100 mesar-' skih zajedavcev.
K dviganju cene naše Živine bi gotovo pripomoglo, ako bi se v Kobaridu pripomoglo, ako bi se v Kobaridu ustanovilo par živinskih sejmov.- Drugod, kjer nudi živinoreja le postranskih zaslužkov, imajo
priprav, predvsem orgije, cimbale, timpane (nakry), p šalter, kovizia&te vojne trobente in mogoče tudi greli.
Napram vsemu temu so bili obratni slovanski vplivi na sosedne kulture v celoti malenkostni in še ti so ostali orne-, jeni na priprosto sosedno ljudstvo, ki je od časa do časa prevzelo od Slovanov izraze za stvari, katere je že pred tem poznalo in imelo, — le redkokdaj nekaj novega. Tako so prešle besede sani, kuna, veverica* hmelj, konoplja v latinščino in grščino, tako nazivi za ladje ladja, pramb (brod) ali ruski torgb (trg) myto (carina) k nordiškim Germanom, dvornica, krčma, pečat, tolmač v Nemško in ples že k starim Gotom. Dalje je v Nemčijo prodrlo slovansko platno, konjsko sedlo in značilni kosi slovanske noše suknje, krzno (selavina) še dalje v zapadno Evropo. Toda to je najbrže vse.
Edini narod, ki je mnogo prevzel svoje kulturne, glavno gospodarske terminologije od Slovanov, so Madžari, m to takoj po svojem prihodu na Ogrsko, katero so našli napolnjeno s Slovani vseh vej, na zapadu od Ipla do
Četudi ne moremo v posameznostih povedati, če so prevzeli poleg izraza tudi stvar, če niso te stvari poprej že poznali in imeli, vendar je celotna svota dvanajst sto besednih kulturnih izpo-
___________ ____________ _____ sojenk, kakor jih je nekdaj postavil
sejme, mi pa, katerim je živinoreja edini j pred nas Fr. Miklošič, velika in kaze dohodek, željno pričakujemo, odkod se j nesporno ne samo na ozki stik Madža.-prikaže kak mešetar, da nas opehari!
Znonost in emefsost
DR. LUBOR NIEDERLE:
Narava in kultura starih Slovanov
(Nadaljevanje; gl. tudi «Edinost od 29.
VIL, 1-, 3., 5., 8., 10., 12. in 15. VIII.) (S pisateljevim dovoljenjem prevedel dr. Jcahim Ražem)
Rusko je od te dobe stalno preskrb
rov s Slovani, ampak tudi njihovo kulturno odvisnost od Slovanov. Madžari so zadeli očividno na Ogrskem iz obličja v obličje ob narod, ki je stal kulturno višje, posebno v racionalnem vodstvu gospodarstva. in nehote so sprejemali od njega v svoj jezik in v svojo kulturo mnogo novega in porab-nega. V tem je tudi tehten dokaz, da so Slovani v X. stoletju stali že mnogo višje kakor so stali nekoliko stoletij prej v zakarpatski pradomovini. Sploh je treba znova reči, da v IX. in X. stoletju slovanska kultura ni bila več nizka. Veliki kulturni preobrat, ki se
ljeno z umetniškimi izdelki iz Sirije in I ie izvršil P1? Slovanih, se je zgodil si-Carigrada, ki se trudi posnemati tudi cer v X. stoletju, toda pripravljal se je oblike stvari, sprejemajoč tudi tehniko v*Jodu in jugu od VII. m na zapadu filigrana, niella, tausije, inkrustacije otl začetlLa 1X- stoletja, in težavnega emajla. Cela ruska cerkve- | Samo v umetnosti so še zaostajali in i a po&vetna umetnost je postala izrastek treba je bilo močnih impulzov v X. in bizantinske v arhitekturi in v slikar- XI. stoletju, da se je prebudila njihova stvu. Niti steklarska industrija v Ki- j umetniška tvornost. Potem pa ni bila jevu se ni izognila. Pri tem je Rusko neznatna. Niti ne to, kaj- so ustvarjali, naravno prevzelo tudi mnogo drugega,	je v začetku to bilo več ali manj
vrsto novih komadov noš in dragocenih ceneno posnemanje. Ravno sposobnost, tkanin. Na domače tkalsko in pleteno s katero so se rro di takoj privaditi delo tujina ni učinkovala, in svojo steiro umetniškemu delu, tehničnemu in kor običajnoT ima tudi v tem slučaju ravno tekstilno tehniko so znali Slovani sami kom pozičnemu, pa nam kaže, da ne kmet največjo smolo. Vse čevljarske po- dovesti do precejšnje popolnosti. Toda moremo podcenjevati umetniške vloge trebščine se dražijo od dneva do dneva in slavnostna knežja (ruska in bolgarska) starih Slovanov tako, kakor to delajo sicer v času, ko bi bilo to najmanj upra- jj^ je jjjja ^ krone <j0 sandalov bi- tu pa tam nemški raziskovalci. Slo-
Kravo/ £ kTe ™	" o™^ »»O™**- ™	»<*»• - kateri vanska ^ ni bila primitivna,
nujali za 2000 L, mora sedaj prodati kmet v ugodnem slučaju za 1500 L, navadno ponujajo pa le dve tretjini prejšnje cene. — Umevno, da kmet, Če le količkaj more, drži živino doma, upajoč na ugodnejše cene. -Zato so hlevi polni živine, posebno ker smo imeli že par let ugodne letine za seno in smo redili vsak tudi manjvreden prirastek. Radi tega je gotovo, da bo v bližn5i bodočnosti konsum sena že doma večji nogo druga leta, radi tega bo sena manj naprodaj in zato je gotovo, da mora cena senu rasti.
Vrednost sena krmljena domači živali
Doma imamo mlekarnice, cena mlekar-niškim izdelkom posebno siru ni ravno u-godna, a nudi kmetu to ugodnost, da pride do gotovega denarja. Kakor je izračunje-no, potrebuje goveda na dan toliko krme, kolikor tehta i/\> njegove žive teže, ali na leto 12 krat toliko kolikor tehta. Teža na-
zantinska, in gotovo tudi noša, v kateri so hodili na knežjem dvoru velikaši. kajti Slovani so nastopili, četudi kasno, Podobno je močno vplivajo na južne t«*<>i ® precejšnjim okusom in z umeU in vzhodne Slovane bizantinsko od- nisk1° tehniko Posnemajoč druge niso nosno starorimsko vojskovanje. Nauči- vendar popolnoma izgubili lastnega li so se zelo hitro rimske taktike, po-^ačaja, ki se jeka*al ravno v tem, sebno rimskega obleganja in zavze-	predelovati m asiimli-
manja mest s pomočjo raznih velikih f**	kulture. V ostalemsem go-
vojnih strojev. Naučili so se postavljati ,tov' Je	priprosto podeželsko
šatore in Solati vojsko; vojaški znaki ljudstvo, oddaljeno od vplivov višje so rimsko-bizantinski.	i umetnosti, znalo ustvarjati manjšo
u _ * i,	f	, I umetnost v opremi svojega lesenega
Ravno tako je mnogo vplivov v slo- banovanja, v	van j u svojega ob-
vanski poganski mitologiji, katere mo-^ in'vketth tkanih zaves. Krasna ramo zapisati predvsem na račun sti- ^ktonikjfc kBrpi^tuh hiš ali dovršena i™ ^ "^ko-bizantinsko kulturo de- iehniJta iTkc*npo£cija barvitih slo loma še pred sprejetjem krsčanstva, * nskih r^ftninkaieta na tako star deloma tudi po sprejetju. Tako vidimo
vplive tradicij sv. Blaža in sv. Elije na J™'	dJ£o	P J *
Velesa in Peruna, vplive na slovanska sojenice, prehod Trajana med ruska mitična bitja; prehod raznih sla vnos ti ka-
Vse, kar sem do sedaj povedal, nam
šil, krav, vsaj boljših, je poprečno 400 kg, ^ ^ i ;	raznih siavnosti ka- ge enkrat ka4e ^^ stvar: slovanska
kar kaze, da potrebuje taka žival okrog kor koledovanje, kračun (ime ruskega kll,t.11T.n	hiti in ™ hita ^
_____ okrog
kvmialov krme na leto. Krava omenjene teže da ietno 2000 1 mleka, kateremu cena je približno 1 L za 1.
Ako primerjamo ceno mleka s ceno po-užite krme, vidimo, da je kmetu krma do- orijentalnih
ma plačana po 40 L za kvintal. Res '
...	..	. kultura ni mogla biti in ni bila ob
in sio\ asitega prazni ka, - op prev.;, koncu poganjke dobe enotna, in o kaki
^neJ^V°J,emTCe'i1VUdl^aeaJ V*' posebniSIovnnsk i kulturi pred spre-paja, sonorne m jama; je treoa razi*- jetjem krščanstva ne more biti govora, 1	deloma pod učinkom grško- ' ^	kako4. ne moremo govoriti
adonisticnih kultov, po-
tijstvo neobhodno potreben gnoj, kar bi | Bkim vplivom, Da so seveda tudi mno-
doma po u žit emu senu zvišalo ceno na 35 po nečednosti, kakor pedasterija, pri	siov.ui-
L za kvintal. Že kakih 10 let opazujemo, I Slovanih grškegP in orijentaJske^a iz-' Skl kultu^ .Te enotnosti m bilo, odkar je to merilo stalno. Res je cena senu in vora, ni dvoma, ,ia zabave ie Diinesel 80 S,e razši U Svoje zll)elfLe\ ^ cel° se ikarniškim izdelkom v tem času zelo Spioh Carigrad in Orijent vrsto novih pred 16111 velikim radlodom lahko
da
mlek
menjavala, a merilo je ostalo stalno.
Na ta način je torej določen mejnik in pravilo: Redi toliko živine, kolikor si jo upaš prerediti po množini sena, po veliko-
a) Kupalo in sobotka sta bila dva letna poganska praznika, prvi na Ruskem,, . .	drugi na Poljskem. Jarilo je bil staroslo-
sti hleva in po družinskih razmerah. Ako vanski bog plodovitosti. — Oo. prev
predpostavljamo v praslovaaski domovini diferencijacijo, ki je postala pozneje podlaga cele njihove kulturne zgodovine — namreč razdelitev na zapadno in vzhodno kulturno sfero.
Zapadni del Praslovanov, ki je bival ob Visli in najbrže tudi ob Odri, je j metil vedno na zapad in prevzemal od <davno prvine popolnoma drugih kultur, medtem ko je oni delr ki je živel na vzhodu, silil v podnjeprski okraj. V ^zapadni del so prihajali, sicer maj o, ;'toda vendar, samo kulturni vplivi z -Ogrskega od Donave, od alpskih dežel in iz Italije posebno za časa rimskega ! carstva £n poleg tega manjši vplivi germanskega Vala, ki se je širil od spodnje Labe in Odre navzgor.
S tem so se začeli zapadni Slovani že v predhistorični dobi nagibati na germansko-rimski svet in to nagibanje se je pozneje stopnjevalo in ostalo' njihov glavni kulturni znak.
Nasproti temu je vzhodni dnjeprski del vedno padal v sfero mezopotam-akih, Crnomorskih, skitosarmatskih in potem finskih vplivov, in ko je potem segel sem tudi germanski in rimski I vpliv, so bili to zopet drugačni vplivi i od zapadnih. . Bila je to nordiško in I rimsko-bizantinska kultura, ki je prišla I sem in ni pri tem nikdar potlačila učinkovanja Orijenta. Tako se je zgodilo, da je veliko nasprotje dveh slovanskih svetov, katero vidimo v poznejši zgodovini in danes, bilo ustanovljeno pravzaprav že davno v predhistoričnih doba.h. Nova ruska evropsko-azijsko i mešanica (evrazizem) je nekaj, kar obstoja že od pradavnih časov. 1 V stari domovini ni bila seveda razlika med zapadom in vzhodom velika. Praslovanski slovar je sploh ne izkazuje, kajti nove besede so se na obe strani širile na cele enote. Toda razlika je že tam bila, začenjala in napredovala. Po prihodu krščanstva se je pa poglobila do take mere, da bi jo bili mogli izravnati samo veki novih velikih stikov. Toda ti stiki niso nastopili in Slovanstvo je ostalo razdeljeno na dva različna svetova, ki se več ne združita v enoto.
_ Konec.
Osftješko kazalište
Osijek, 11.
Že ponovno je poudarjala «Edinost», da morda ni države na svetu, ki bi toliko žrtvovala za povzdigo umetnosti in umetnostne propagande kot je ravno Jugoslavija. Toda vseeno so gledališča, ki se nahajajo v stalni krizi. Ob zaključku pretekle sezone se je skoro z , gotovostjo mislilo, da se gledišče v Osijeku ne odpre več, ali vsaj da bo treba računati samo na gostovanja posameznih drugih odrov. Vendar je spretnost uprave uredila razmere tako, da ostane glediški ansambl stalen, čeravno dokaj skrčen. In v nedeljo dne 22. t. m. bomo imeli prvo uprizoritev v sezoni 26—77.
Da se je mogio znova početi z delom na tem polju, se je reduciralo osobje za 49 in plačilni izdatki s to redukcijo za 70.000 dinarjev. Vzlic tej obsežni redukciji znašajo stroški še vedno 125.000 dinarjev mesečno. Državna subvencija znaša mesečno 80.000 dinarjev, kar kaže torej še vedno 45.000 primanjkljaja. Ta se bo kril iz vstopnin-skih dohodkov in občinske podpore, katera bi znašala 25.000 Din.
Že iz vseh navedenih številk vidimo, da se vsi trudijo, da gledališče vzdrže in ga uravnovesijo. Žalostno je, da občinstvo ne zna biti hvaležno. Tudi sicer obsega preuredba vse panoge. Repertoar za prihodnjo sezijo je sestavljen večinoma iz lažjih del, da zadovolji publiko in jo naveie na gledišče in priuči poznejšim delom. Opere ne bo Več v toliki meri kot prej, vendar bo pperet. ansambl skušal tudi v tem oziru pomagati Opera in opereta se spojita v eno in bosta dajali oboje, zbor bo prostovoljen. Vsi člani prejšnjega stalnega orkestra so postali redni godbeniki vojaške godbe, katera bo potem sodelovala v gledališču brez honorarja.
Že omenjeni repertoar obsega, kot smo rekli, le lažja dela domačih in tujih pisateljev. Ponajveč so zastopani Slovani, izmed tujcev pa Shakespeare, Shaw, Pirandello, Maners, Wedekind itd. s svojimi najboljšimi deli. Med avtorji je tudi naš Cankar s «Hlapci», katerega bodo, kot se obljublja, igrali enkrat tudi v slovenskem jeziku.
Naii odri.
Dolgi molk, ki je nastal med zadnjim člankom te vrste in današnjim, more pomeniti marsikaj. O tem ne bom govoril, vendar pa sem se odločil, da ne klasificiram več posameznih moči, kot sem to storil pri ocenitvi moškega osobja goriškega
.odra, ampak da zagrabim ženske moči kar hkrati, v eni besedi. Deloma ker so to ženske, deloma da ne bo pisanje predolgo.
Oder, kot je goriški, ki hoče dati v vsem letu izbran repertoar in precej obsežen, mora imeti za to tudi dobre ženske moči in raznovrstne. Naš oder jih ima, celo ve£ in močnejših kot moških. Po gestni in obrazni mimiki je dobia dramska igralka gdč. Klede. Z njo bi se dala marsikatera stvar postaviti na oder drugače, kot je bila postavljena. Ima talent, veselje in dušo, kaj hočemo več? Samo enega nima: glasu. Pod različnimi vplivi se je navadila kričati na odru na najrazličnejše načine, tako da ji postane glas raskav in neokreten. Mnogo bolje bi lahko igrala, če bi ne imela te usodne napake, ki pa ji je priučena in bi se dala odpraviti. Tudi ona bi se ne protivila. Kakor ni oder forum za karanje lepih punčk (kar sem nekoč poudaril pri neki priliki), tako tudi ni zato, da bi se na njem svobodno razkričali. Ža-libog ni to navada samo igralcev, ampak tudi onih, ki bi morali to preprečiti. Pate-tičnost je včasih na mestu, a ne vedno. Če je pa stalna, to pod vtisom režije, je nadležna. Gdč. Kledcjeva se bo še razvila. Žeje i hi ji več Skrbinškove šole, kot jo je bila deležna, in manj laskavih pa neistinitih priznanj. Nekako isto bi povedal o drugi dobri osebnosti našega odra, gdč. Mervi-čevi. Tudi ona je izbrana moč za naš mali oder, samo uporabiti je nismo znali do danes v pravi meri. Pri nji bi ono, kar se glasa tiče, poudaril še bolj. Škoda, da smo zgubili gdč. .Tugovo, danes g. Vendramin. Takega otroka v svojih ulogah, pravega Cankarjevega (Nina, Anica), tako v gesti kot v glasu, kakor tudi nagajivčka (Ulica št. 15) bomo težko dobili. Sicer se nam obeta gdč. Peganova. Tudi ona bo sčasoma veren tip onih deklet, ki jih je Ivan takt ljubil: nedolžnih, od življenja razočaranih, velikih — motnih oči. Bo, morda. Vendar, gdč. Nada ne bo. Ne morem si kaj, da bi ji tu ne rekel tople besede v spomin na Gorico, sedaj, ko je že šla, da se morda ne vrne na naše deske. Gdč. Delpinova je krasen tip, stasita ženska. Njeno veselje jo bo gotovo dalo izpopolniti v dobro vir-tuozinjo. Nastopala je kot mati, dekla itd. in ni bila slaha. So vloge, ki ji naravnost pristojajo {Katra v Zemlji). In tudi poda jih na svoj poseben, dober način. Tudi pri njej sem opazil, da začne grgrati po daljšem govorjenju, Česar pri gdč. Jugovi prav posebno ni bilo, Parkrat je nastopila v letošnji seziji gdč. Pečenkova. Ne slabo, tudi dobro ne. Bila je začetnica, ki ji Dramska šola ni pokazala niti od daleč dramske umetnosti. Gdč. Vida Roječ igra. drugega ni. Igra pa. V «vragu» je ustvarila prizor, ki je bil velik. Gdč. Kosova je kompromis z umetnostjo, torej nima z njo opravka, ampak s kompromisom. Meni se zdi, da tega ni na odru. Dobra bi bila za one vloge, ki jih noče. Upajmo, da se zjasni... To bi bila torej enotna in skupna armada našega dramskega društva. Dodam še naše male: Berti, Elvira, Vanda, ki so prvi naraščaj, ki bo Šele črez dolgo zrel, a bo takrat dober. Le premalo ga je. Tudi on bi moral včasih nastopiti, da bi ne bilo treba takozvanih dobrih uspehov s Sneguljakami itd. Ne razumem za svojo osebo, zakaj se na to vprašanje bolj ne pazi. Je pa velike važnosti.
Končna sodba: Imamo ljudi, imamo jih, oni imajo veselje, radi igrajo in si želijo uspeha in napredka, morda samo na dramskem polju. Toda pri nas je vse tako hlapavo, tako neresno. Nobenega resnega stremljenja za umetnostjo, ne spoznanja, da* ne smemo samo in zgolj nastopati, ampak ustvarjati. Kako zelo jasno mi jo stopilo pred oči vse ono, kar manjka in Česar sploh ni letos, za Časa tečaja! Vsaj malo onega zvestega prizanašanja z umetnostjo da bi imeli, ki smo ga iz Skrbin-škovih besed Čutili, samo čutili. Naučili smo se velikih gest, mahanja z rokami, silnega kričanja včasih, ko bi ne bilo treba, in klavrne prizore, ko bi bilo treba velike besede (II. dej. Materinega greha). Toda gesta ni vse, ni edino in šunder na odru tudi ne. Reklo se mi je, da se noče iskati efekta pri vsej stvari, da umetnost ne ljubi efektov. Toda, povejte mi, kaj so efekti? Vsak \ičinek je efekt, tako jih vsaj jaz razumem, in povejte mi, -katera božja umetnina ni učinkovita, torej efektna! Mora pa biti umetnina. Videli pa smo mno-kateri rompompom, čisto nepotreben in humbug, to je res. Toda razbivajte na boben kakor Vam drago, banda to ne bo.
V vsej sezoni bi mogel pohvaliti morda res z dobrim prepričanjem le dve lepi stva-rici starega teatra: Kralj na Betajnovi, Vrag.
Povedal sem glede našega osobja vse, kar sem mislil. Morda sem kaj izpustil, novedal bom kdaj pozneje. Hotel sem lc eno, kar sem že poudaril: Obrniti voz iz ravne ceste, po kateri je drvel, v klanec. Težko bo, vendar z resno voljo pojde. Svetujem zato, da se uvede v naše ipranje vsaj približno pravilna izgovorjava slovenščine, kot smo se je učili, da se uvedejo tudi vse vaje, t. j. bralne in aranžirane!I ker s tem bomo dosegli resnost in pravo delo.
Se eno poglavje našega dela na dramskem polju je neobdelano: poglavje kritike. Prihodnjič. —	I. V.
PODLISTEK
JULES VERNE:	f98j
Skrivnostni otok
—	Saj leži samo tri milje od granitne hiše i 11 do tja pelje ravna cesta.
—	Napravite, kakor se vam zdi, Pen-croff, je dejal inženir, in Ie shranite Bona-venturo; vendar pa bi rajši videl, da jo • mamo vedno pred očmi. Ce bomo imeli jasa, bomo morali napraviti zanjo tu kje umetno pristanišče.
—	Imenitno! je vzkliknil Pencroff. Pristanišče s svetilnikom, pomolom in do-com! Resnično, gospod Cir, z vami se dalo vse težkoče premagati.
—	Da, moj vrli Pencroff, je odgovoril nženir, seveda le pod pogojem, da mi boste ri pomagali, ker tri četrtine dela itak iz-.Tšite sami!
Harbert in mornar sta se torej zopet krcala, dvignila «idro, razpela jadro, in eter, ki je pihal proti suhemu, ju je na-lo peljal k Čeljustnemu rtu. Dve uri po-
zneje je ladja počivala v mirnih vbdah Zrakoplovnega pristana.
Črez nekaj dni je neznanec že nekoliko izpremenil svoj divji značaj. Zdelo se je, da je na dnu njegovega meglenega duha posijal žarek svetlobe. Duša je zopet prihajala v telo. Cir Smith in poročevalec sta se celo vprašala, če je v neznancu sploh kedaj razum ugasnil.
Neznanec, ki je bil vajen svežega zraku, in neomejene svobode na ajtoku Lincolnu je spočetka večkrat kazal znake pritajenega besa, tako da so se naselniki bali da se ne bi v takih trenutkih vrgel skozi okno na obrežje. Polagoma pa se je umiril in dali so mu popolno svobodo.
Kznaiu se je njih upanje povečalo. Nekaterih fverinskih navad se je neznanec odvajal, tako je na primer užival bolj človeško hrano, kakor je bila tista, ki jo je užival na otoku Taboru. Kuhano meso ni vzbujalo v njem več tistega studa, ki ga je pokazal na krovu Bonaventure.
Cir Smith mu je nekoč, ko je neznanec spal, pristrigel brado in lase, ki so ga obdajali kakor kakšna griva ter povečali strahotnost njegove zunanjosti. Sneli so
mu cunjo, ki jo je imel prepasano, ter ga bolje oblekli. Tako je neznanec postal bolj podoben človeku in njegove oči so zadobile nekoliko milejši izraz. Ko je bil pri zdravem razumu, ni mogel biti grd človek.
Dan za dnem je skušal Cir Smith, da bi ga pridržal nekaj ur v svoji bližini. Opravljal je razna dela v njegovi navzočnosti, da bi zbudil njegovo pozornost. Morda je zadostoval en miselni blesk, ki bi na novo razsvetlil to dušo, morda bi en sam spomin utegnil priklicati razum v njegovo glavo. Med tisto nevihto na krovu Borva-venture so izkusili nekaj takega!
Istočasno se je inženir prizadeval vedno razločno govoriti, da bi po sluhu in vidu zbudil speči razum v neznancu. Ostali tovariši so se pri teh poskusih vrstili drug za drugim. Največ so govorili o raznih mornarskih predmetih. Včasih je neznanec pokazal nekoliko hipne pocornosti za njih govore^ in kmalu so se naseljenci prepričali, da jih razume. Včasih mu je preletel po obličju izraz globokega notranjega trpljenja, ki ga ni mogel prikriti, toda ni izpregovorii, dasi se je večkrat zdelo, da
mu bodo ušle besede iz ust.
Kakorkoli je bilo, ubogi človek je ostal, žalosten in miren. Ali je bil ta mir samo navidezen? Njegova žalost le posledica njegove samotne ječe? To se ni dalo dognati. Njegova fizična narava se je izpre-minjala, ker je užival boljšo hrano in bil dobro oblečen; toda ali je tudi v njegovi notranjosti nastopalo novo življenje, in da se primerno izrazimo, ali ni bil neznanec zgolj v razmerju ukročene živali napram gospodarju? To važno vprašanje je Cir Smith želel rešiti, vendar pa se ni hotel prenagliti. Zanj je bil neznanec bolnik! Ali ne bo nikoli ozdravel?
In kako je inženir vedno nanj pazil! Kako je zalezoval njegovo dušo, če se more tako reči! Kako se je napenjal, da bi jo zalotil!
S pritajenim nemirom so naselniki zasledovali ta način Cirovega postopanja. Tudi oni so sodelovali pri tem delu ljubezni do bližnjega in pričakovali so najlepšega uspeha, izvzemši Pencroffa.
Neznanec je ostal vedno miren, a inženirju je kazal celo naklonjenost, tako je bil pod njegovim vplivom. Cir Smith ie
sklenil, da ga preizkusi s tem, da pa prestavi v drug okoliš in sicer v bližino oceana, katerega je bilo neznančevo oko vajeno, in ob rob gofcda, ki naj vzbudi v njem spomin na oni gozd, v katerem je preživel toliko let,
—	Ali se morem zanesti, je pripomnil Gedeon Spilett, da ne bo skušal ubežati, ko pride na prosto?
—	To bomo videli, je odgovoril inženir.
—	Gh, je dejal Pencroff, če bo ta dečko zavohal daljavo in sveži zrak, bo ubežal, kar ga bodo noge nesle.
—	Mislim da ne, je odgovoril Cir Smith.
—	Poskusdmo, je dejal Gedeon SpiletL
Bilo je 30. novembra, t j. devet dni pozneje, ko so pripeljali brodolomnika iz otoka Tabora. Bilo je precej toplo in gorko solnce je razlivalo svoje žarke po otoku. Cir Smith in Pencroff sta se podala v neznančevo sobo. Ležal je tesno ob oknu ter strmel v nebo.
Pridite, prijatelj, ga je nagovoril inženir.
Neznanec je takoj vstal. Vprl je pogled-v Čira Smitha, kateremu je Bledil, mornar pa je stopal za njim, ne da bi upal n% srečen izid tega poskusa.
i v.
ftniiimatii
V Trstu, Gfie 17. avgnstaim
Odlomek iz zgodovine svetovne vojne
Ko sem čital v «Edinosti» št. 188 od dne 8. t, m. o eksploziji v Ajdovščini, mi je vstal v duši spomin na enako katastrofo, ki se je zgodila v Bači pri Sv. Luciji 17. avgusta leta 1916. Ker ravno te dni poteka deveta obletnica omenjene eksplozije, m ker sem bil sam priča vsem dogodkom, zato naj tukaj na kratko opišem, kako se je vse to zgodilo.
Ako pa se hočem vsega natančno spomniti, se moram zamisliti nazaj v one dneve, polne trpljenja in grozote, v one čase, ko so možje in fantje padali in umirali, kakor živina v klavnici, ko je marsikatera žena izgubila svojega moža, nevesta svojega ženina, otroci svojega očeta...
V te čase se moram zopet zamisliti — in zdelo se mi bo, da se je vse to zgodilo Šele včeraj---
Tik ob železniški progi, v sredini med postajama Sv. Lucija in Podmelec, na precej obširni njivi, je dala vojaška u-prava zgraditi nekako malo postajo, kamor so potem vojaki postavili nešteto lesenih barak. V te barake so nato vlaki dnevno vozili velike zafcrvge municije, ki se je potem odvažala dalje na fronto na vozovih in avtomobilih. Vse barake so bile vedno polne razne municijo.
Usodepolncga dne, to je 17. avgusta 1916., je celo doj>oldne krožilo po par aeroplanov in zrakoplovov nad to zalogo municije. Radi tega smo bili vsi vznemirjeni, ker smo vedeli, da to ne pomeni nič dobrega. Bilo je jasno, da se zrakoplovci ne podaja i zastonj v tako nevarnost in da samo opazujejo, ker niso spustili niti ene bombe.
Okoli Z. ure popoldne že prižvižga granata v kup praznih zabojev pred neko barako. Vse polno tresk in treščic se razleti po zraku; granata pa ni eksplodirala: osfa.la je cela. Kljub temu pa smo vsi — vojaki in civilisti — pobrali svoja šila in kopita in tekli v kaverno na drugo stran vode in sicer prav nasproti omenjenim barakam.
Ni še preteklo deset minut — in že prileti druga granata naravnost v neko barako. Slišal se je močan pok, da se je zemlja stresla. Nad zalogo municije pa se je začel valiti gost, črn oblak dima. Nato sta. prileteli še dve granati, katerih pok pa se ni slišal, ker je v barakah nakopičena municija neprestano gorela in je kar venomer grmelo. Ogenj se je širil od barake do barake in vsakokrat, ko je začela goreti nova baraka, je močneje zagrmelo.
Iz kaverne, v kateri smo bili skriti, se je vse natančno videlo na kraj eksplozije. Videli smo, kako so leteli v zrak drobci železa in tupatam tudi cele granate, ki so potem padale zopet na tla tik pred nami, t. j. pred kaverno, katere izhod je bil nezagrajen. Radi tega so vsi. ki so bili bolj na zunanji strani, tiščali z vso silo v notranjost. Bili smo v oni luknjt stisnjeni kakor sardele v škatli.
K tnal u je začel pritiskati gost dim na nas, ki nas je začel kar daviti. K sreči pa je tedaj potegnil močan veter, ki je zopet razčistil ozračje. S tem se nam je tudi odprl lepši razgled na pogorišče, kjer je pokalo in grmelo. Vsako toliko časa je ognjeni zubelj švignil više proti nebu in dim se je začel močneje valiti iznad barak.
Že proti večeru je krvava vihra nekoliko ponehala, da smo lahko zapustili svoje skrivališče. Ko smo že vsi zunaj, je neki avstrijski vojak še vedno nepremično stal na svojem mestu. Ker se na ponovne klice ni odzval, je stopil nekdo k njemu in ga stresel. Ko pa ga Je izpustil, se je vojak prevrnil po tleh in ohležal nepremično. Takoj nam je bilo vsem jasno, da je mrtev. Zadušil se je v preveliki gneči.
Na poti proti domu smo tupatam videli ležati kakega mrliča, ki pa so bili brez izjeme vojaki. Že smo se veselili, da ni pri tej katastrofi prišel noben domačin v nesrečo, ko dobimo žalostno vest: V hiši Franca Kofol je zgorelo 7 Članov družine. Omenjena hiša je stala tik zaloge municije in ko je ta začela goreti, se ni bilo mogoče več rešiti- Le gospodar — čeprav težko ranjen — se je komaj privlekel k vodi do neke skale, kjer je ležal v nezavesti dva dni, predno so ga našli usmiljeni ljudje. $est otrok in gospodinja pa so našli žalostno smrt v domaČi hiši.	_j.
Razne zanimivosti
SOVJETSKI DIPLOMAT O POLOŽAJU V RUSIJI
Zadnji dogodki v Rusiji so vzbudili pozorno zanimanje po vsej srednji in zapadni Evropi, čemur je dala povod odstranitev Zinovjeva iz III. internacijonale So-tmdniku židovskega lista «Hajntu» v Varšavi se je posrečilo pridobiti nekega ruskega diplomata, ki je potoval skozi Varšavo, da mu je dal nekoliko pojasnil o sedanjem položaju v Rusiji. Po mnenju tega diplomata se dogodki zadnjih tednov v Rusiji ne smejo precenjevati, ker da ne pomenijo nikakega prevrata. Se manj pa pomenijo, da se bo izvršil v Rusiji nekak preobrat na desno.
Po mnenju sovjetskega diplomata je položaj približno tak-Ie: Po Leninovi smrti se je takoj pojavila potreba, da se odstranita iz aktivne politike v sovjetski Rusiji dve osebi, in sicer Zinovjev in Kamenev. Zinovjev je človek velikih sposobnosti in silnega temperamenta. Ko je bil Lenin še živ, je igral veliko vlogo kot tolmač njegovih velikih idej. Sam pa Zinovjev ni
samostojen mislec. Po Leninovi smrti se je
živ, je igral važno vlogo. Po njegovi smrti je postal kot ladja brei krmila in bil izročen na milost in nemilost svojemu temperamentu. Ravno ta okoliščina je bila selo škodljiva tudi za sovjetsko vlado.
Kamenev pa je izvrsten delavec, miren in uravnovešen mož. Ako bi bil Kamenev tako velik kot Lenin, bi se dogodki razvijali popolnoma drugače. Toda Kamenev ne razpolaga s tako močjo duha. Zadnji do^ godki so posledica razvojnega procesa, ki traja v ruski komunistični stranki že dve leti. Opozicija mora kapitulirati in v nekoliko dneh je ne bo več. Zinovjev ima v komunistični stranki največ 150 pristašev.
V	širokih množicah je bil prav malo popularen. Po mnenju onega diplomata je treba vzeti njegov odpor le kot prehodno in neznatno epizodo.
poskus ustanovitvi: fašizma na
ROMUNSKEM
Povodom zadnjih državnozborskih volitev na Romunskem je nastopila v raznih okrajih Zveza krščanske mladine s samostojnimi kandidati. Tej zvezi je pripadalo 10 poslancev, a so pred volitvami nastali v njej spori radi taktike. Ustanovitelj protižidovskega gibanja na Romunskem jaški profesor Cuza je bil mnenja, da se inora stranka odreči napadalnosti ter se skušati približati vladi, ker drugače ne bo moRla udejstviti niti najmanjšega dela jsvojega programa. Zato je nastopil prof. iCuza v parlamentu z izjavo, iz katere je I bilo razvidno, da ho prijazen vladi. Ta nastop pa je izzval velik odpor pri drugih članih «Zveze» in ostali poslanci so izjavili, da sedanja vlada ne zastopa dovolj narodnih interesov, in da je zato ne bodo podpirali. Raditega namerava ustanoviti antisemitska omladina samostojno stranko po fašistovskem kopitu. Ta stranka bi vodtta protižidovsko politiko, toda samo z gospodarskih, a ne tudi iz verskih vidikov. V tem smislu se ima sestaviti program in izvesti organizacija stranke kot samostojne politične enote.	„
—	Kobilice na Ruskem. Po poročilih
iz Minska so se pojavile v mnogih krajih ob Volgi in Kaspiškem morju kobilice v nepregledni množini. Samo v okrožju Sebastopol so uničile 30.000 ha. Pozvalo se je vse prebivalstvo k zatiranju te nadloge. Vlada je dala že 100.000 zlatih rubljev za boj proti kobilicam. Črez Astrahan so letele kobilice v roju, dolgem petindvajset kilometrov. Za-i temnile so solnce in ponekod jo zavladala tema.
—	Predala otroke. Na trg neke vasi blizu Debreczina (Ogrsko) je pripeljala žena gozdnega drvarja Antona Bra-nyika v skrajni sili svoje tri otroke in jih ponudila v nakup. Boljši kmet je kupil štirinajstletno Kstero za 900.000 kron, triletno Ilonho pa za 300.000 kron z obljubo, da bo skrbel za otroka. Najmlajši, šest mesecev stari otrok, ni dobil nobenega kupca.
—	Ne pregaiiiajnao lirtov! Vprašanje, je |li krt bolj škodljiv kot pa koristen, oziro-j ina obratno, tvori za kmetovalca eno najstarejših vprašanj, ki se navadno zdaj tako, zdaj zopet drugače rešuje. Posebno pri malih posestnikih prevladuje mnenje, da je krt škodljivec, ki žre korenine rastlinam in ki otežuje s svojimi krtinami koš-
, njo po travnikih.
Neki posestnik se je hotel sam prepričati kaj je krtom. Vzel je le*en škaf, napolnil ga z zemljo, vteknil v zemljo trideset ličink, trideset Črvov in dva hrošča. V škaf | je dal tudi krta, in pokril škaf z gosto ižičnato mrežo, da ni mogel krt zbežati. Po štiri in dvajsetih urah je odstranil mrežo, stresel vsebno na tla in prebrskal zemljo j zelo natančno, a izgindlo je vseh onih dva i in šestdeset bitij. Na dnu škafa je pa po-čival krt lepo rojen. Ta poskus bo marsikaterega kmeta in vrtarja izpreobrnil in ga poučil, naj prizanaša krtu, ki je njegov dobrotnik, in naj ga ne preganja radi krtin in radi njegovega črnega kožuha.
—	Kuhana ženska. Na debreezinsko vse-jučiliščno kliniko so pripeljali petinštiri-' desetletno gospo Ido Onody onesveščeno.
Ne več pri zdravi pameti se je hotela izne-biti revmatizma, ki jo je noč in dan mučil na ta način, da je prebila nepretrgoma štirinajst dni v vrelcu pri Hajduszoboszlo. Celo obedovala je v tej precej gorki vodi. Koža se je ženski že popolnoma skuhala, kljub temu jo mislijo zdravniki rešiti.
—	Samega sebe naznanil. V mestece Schonvveid na Nemškem se je pripeljal na svojem kolesu trgovec Rihard Humpel. Ustavil se je pred prvo gostilno, pustil kolo v veži in stop'1 v soho. Krčmar je opazil v veži kolo in ga spravil bolj na varno, da bi ga kdo ne smuknil. Ko je trgovec iz-pil četrt vina, se je odstranil, ker pa ni dobil kolesa v veži, je hitel na policijsko postajo in naznanil tatvino. Popisal je natančno svoje kolo. Nato se je vrnil v gostilno, kjer je prej pil, in zgodilo se je, da mu je gostilničar povedal, da je shranil njegovo kolo. Nato se je trgovec odpe-lal s kolesom. A ne daleč. Še preden je prišel v bližnjo vas, sta ga ustavila dva orožnika, pregledala kolo in spoznala v njem ono kolo, ki ga je bil okradeni kolesar popisal, ko je naznanil tatvino. Aretirala sta ga in preden se je vsa stvar razjasnila, je moral trgovec presedeti štiriindvajset ur v vaškem zaporu.
—	Skrivnostno število. Nekaj za poro-čence. Zapiši letnico svoje poroke, pod njo svoje rojstno leto, pod to, koHko let imaš in nazadnje Še koliko let si poročen. Vedno dobiš število 3852.
—	Mesto brez policije. Na angleškem otoku Wight leži malo mestece St. Helens, ki šteje 5000 prebivalcev. Ker se že leta in leta ni dogodilo nobeno kaznivo dejanje, je mestni svet odpovedal orožnikom službo. In tako je mesto popolnoma brez \.»ake poiicije.
—	Preprijazen gost. V neki bar v Rio de .Taneiro je stopil v spremstvu svoje žene šofer. Ker mu pa natakar Manuel de Tonza ni takoj postregel, je §ofer potegnil iz žepa revolver in ustrelil počasnega natakarja.
V	zmešnjavi je hotel storilec zbežati, a se je vendar le posrečilo prijeti ga in zapreti.
—	Smrt igralke. Dobro poznana jugoslo-venska igralka Zora Petričeva, ki je zadnjo sezijo nastopala na o9ijefikem odru je umrla v svojem rojstnem kraju, v Novem Sadu. Osiješko občinstvo jo je zlasti zadnji čas, ko je bila že precej bolna, naravnost
vzljubilo radi njene silne Igre. Nastopala je redkokdaj, toda vedno s tolikim čustvom in mističnostjo v vsaki besedi, kot da se poslavlja, vedno poslavlja od življenja. Sušica ji jo prekanila njeno nadaljno pot.
— Nov roman. Italijanski pistaelj Piran-dello, poznan zlasti po svojem delu «Šest oseb išče avtorja*, je napisal nov roman, v katerem obdelava riskantno snov: vživ-lja se v slučaj, da se je zemlja za hip ustavila v svojem vsakodnevnem vrtenju okoli svoje osi. Vse na svetu je zamrlo, ostala sta živa le dva človeka: neki Svedec in neka Španka, ki se po čudnih naključjih najdeta nekje na Nemškem in zarodita nov svet. Oba intelektualca pa nista znala svojih otrok priličiti obdelovanju zemlje, uporabi avtov, motorjev itd. niti kmetskemu delu, kar je pač najvažnejše in osnovno vprašanje. Otroci stoje pred zagonetko .najprimitirnejšega snovanja. Da ne poginejo, si pomagajo s sadoTC drevja, zatem se zgube v zapuščene domove in gozdove.
—- Princ pisatelj. Švedski princ Vilim je ^napisal dramo «Drugi», ki se bo uprizorila tekom prihodnje sezone na Novem odru v Stockholmu. Uye-teater je dal že dvoje njegovih del na deske, kar kaže, da se ta sin vsoke hiše pridno in vztrajno bavi z dramsko umetnostjo. Redka posebnost.
Ljubljanski velesejeni
Pokrajinska rastava «LfnM|ana v Jeseni*
od 4. do 13. septembra 1926.
Ljubljano, gospodarsko in kulturno središče Slovenije, diči njen veleoejem. Ustanova Ljubljanskega velesejma ni poklicana samo da pospešuje razvoj industrije, obrti in trgovine, marveč so njeni cilji da-lekoseznejši. Važna točka njenega programa je pospeševanje kmetijstva. Saj se velik del prebivalstva živi od obdelovanja rodne grude in slovenski največji in najpomembnejši intelektualci so povečini rojeni kmečki sinovi.
Program Ljubljanskega velesejma pa s tem še ni izčrpan. Ta, za Slovenijo vele-pomembna institucija, stremi tudi za tem, da poživi razumevanje in ljubezen do prirode, sporta, tehničnih iznajdb in umetnosti. Del svojega načrta izvede velesejin-ska uprava s svojo letošnjo Pokrajinsko razstave «l*Kkftfa*a v jeseal».
Razstava bo prirejena na prostoru velesejma in sicer se bodo uporabili vsi veliki paviljoni, v katerih bodo posamezne razstave tvorile celoto zase. ~ V paviljonu «E» bo nameščena Kmetijska razstava, ki obsega:
1.	Strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva, poljedelstva, travnifitva, plaušarsiva, živinoreje, podkovstva, mlekarstva in sirarstva, vinarstva, kletarstva, sadjarstva, agrarne operacije in melioracije, ter kmetijska
književnost.
2.	Mlekarstvo. Tu bodo razstavljeni mlekarski izdelki, surovo uraslo in sir, mlekarsko orodje in stroji.
3.	Kmetijski strojuin orodje.
4	Buteljska vina iz siovečih slovenskih goric, nova in stara od 1. 1917 naprej ter
šampanjec.
5	Dne 5. septembra bo na sejmisču razstava plemenskih konj. Zastopani bodo najlepši žrebci, kobile in žrebeta, zaskoče-ne kobile in 2- do 3-letne žrebice.
Za najboljše predmete in živali so določene številne denarne nagrade, diplome
in priznanja.	. .	,
Kmetijsko razstavo organizira poseben odbor v zvezi s Kmetijsko družbo.
Paviljon «F»: Avtomobili In Radioaparati. Razstava ima namen nazorno predočiti interesentom najmodernejše tipe avtomobilov in radio-aparatov. Z ozirom na vedno večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, je treba, da se temi; izumu ugladi pot v najširše kroge naroda. Radio-aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku kakor tudi družbam v dol /?ih zimskih večerih. Razstavo organiziral .ljubljanski Radio-klub.
Paviljon «Ck obsega pelfeMske stroje In orodje, mlekarske stroje, vinarsko, čebelarsko in mlekarske orodje.
V	paviljona «H» bo nameščena Industrija in sicer: tekstilna, konfekcija, kožuho-vina, perilo, keramika, usnje, konfekcija usnja, kemična industrija, kolarstvo, sedlarstvo itd.
Paviljon «J» bo obsegal umetno vrtnarstvo. Vsi večji ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji so se zdrutili, da priredijo to razstavo, ki bo prva v tako velikem obsegu. Ljubezen do cvetja je slovenskemu narodu lastna. O tem pričajo cvetoči nageljni in rožmarini na oknih naših kmetskih hiš, kar tvori slovensko posebnost. Le v mestih se ta lepa navada, ki kaže o srčni kulturi, rada pozabi. Zato je lepo in kulturno delo, če se ta čut znova poživi in poglobi z vrtnarsko razstavo.
V	paviljonu d> bo umetniška razstava, ki se pripravlja z veščim sodelovanjem ekspertov umetnikov, odnosno z umetniškim odborom. Po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo zamogla seznaniti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savanov z Mladimi in najmlajšimi impresijonisti, neoimpresijonisti, ekspresi-jonisti in veristi, konstrukcijonisti najmlajših veroizpovedanj. Olja, tempere, pasteli, akvareli, risbe, grafika vseh možnih tehnik, silhuetni reg, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu in lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev.
Paviljon «L»: Obsežna in preurejena higijenska razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosna panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja medicine.
Dne S. In t. septembra so vril Mednarodna razstava psov vsofc pasem pod pokroviteljstvom kralja. Razstavo priredi Jugosl. kinološki savez. Razstavljenih bo približno 700 najlepših plemenskih psov. Visoka častna, Specijalna in driavna darila bodo priznanje najboljšim gojiteljem te lepe in koristne živali.
Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno legitimacijo, ki se dobi sa 30 dinarjev v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih društvih, pri trgovskih in kmetijskih organizacijah v celi državi, se zamore uporabiti ugodnost polovične vožnje na vseh osebnih in brzih vlakih. Pri odhodu v Ljubljano kupite celo vozno karto, ki vas upravičuje do brezplačnega potovanja nazaj. Legitimacija vas upravičuje do poljubnega večkratnega brezplačnega vstopa na razstavišče.
. Dnevna vstopnica, ki velja za enkraten pbisk, stane 10 dinarjev in se dobi pri ve-'lesejmskih blagajnah.
Znižana vizumska taksa, znatno znižane žel. tarife v Italiji, Avstriji, Cehoslova-, ški in Madžarski.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisniku iz Mlsllč: Povejte natančno, za kaj gre, da bomo mogli stvar razumeti. Potem še le bomo mogli presoditi dopis.
Dopisniku Iz Dolenje Braniče: Stvar je na vsak način preveč intimnega značaja. Dasi bi dali tudi Vam radi besedo, da poveste svoje mnenje, nam je vendar nemogoče objaviti radi kočljvosti vsebine.
Krone po 2.40
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI
iiilianti platta. Zf-buftt zUti tnali
Albert Povh — urama
Trsti Via Masslnl 4« 841
KRONE
plačuje vedno par cent. več kot drug*
ALOJZIJ POUH. Plazza Garlbattl 2
s<2 prvo nadstropje
Pazite na naslov!	Pazita na naslovi
MULI OGLASI
BERHTZ-SCUOOr"Fabio FlteI ?3-»°uk ln
prevodi v vseh jezikih. (1203
KAMION «Bianchi» v izbornem stanju, nese 25 do 30 kvintalov, se proda takoj po ugodni ceni. Debioisio Domeniš, Trst, Via Coronco 13. (1263)
STANOVANJE prazno ali soba z ognjiščem išče se v Rojanu. Pisati na Kfiiek, via Cellini 3. (1262)
ANGLEŠKI JEZIK, pouk, pripravljanje na izpite. Plačilo po uspešnem izpitu. Pod 333 na uprav-ništvo.	1264
SOBICA prazna aH meblirana se odda. Naslov pri upravništvu.	1265
SOBNO slikarskga in pleskarskega pomočnika sprejme takoj Mira Vičič, Postojna 1.	1252
SASICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-donnina 10.	1257
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Gralia 29.	1241
BABICA« avtorizirana. dipiomirina, sprejema noseče. Adele Emerscbiiz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnaistica), lastna vila, tel. 20-64. 1162
GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giu-liani 42.	1220
ELIZIR CH!NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekoflvalcscenco. Stckienica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Casteilanovich, Via GiuKani 42.
1221

Zobozdrarti^k
Dr. Sardoč D.
ordinira v TRSTU Via M. a. Imbriani 16,1. (prži l Olava^al)
od 9-12 ln od 5-7 3»0
VOZNI RED
CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČER VIN J AN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.3C; 14.55; 17.—; 18.—; 18.15; 19.30; 23.45.
Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15. 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50.
TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25| 7.10; 8.20; 12.45; 15.35, 17.30; 19.55.
Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55.
TRST - NA3REŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05.
Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42: 18.43; 20.15; 21.35; 23.10.
DRŽAVNI KOLODVOR
TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15.
TRST - GORICA - PCDBRDO
Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35.
Dohodi: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.4*1
TRST - BERFELJE - PULA
Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 16.04; 31.32.
?2n.fi mšMm I
lil
Naročaite in širili .EDINOST"

Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Ni debelo in za družine Vi a I« XX Sittam.
br6 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via GiuSianI 32. Teief. 2-41
771
Priporoča se lastaik
FR. STftAMCAH.
rcgistrov.ma rad ruga z omejenim poroštvom
iiradufa v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun te vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
mr
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in JJii obrestuje po dogovoru. Davek cd vlog pleča zavod som.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostna celice (safe)
Orodne ure in strank* ođ 8 V, rio 13 in od 16 do 13
OE> nedeljah je urad zaprt.
Siev. SeleT. 25-67.	750
llnlstarsJSl slou. denarni zavod
	
!fiseriraji2« „	Edinosti"
TISKARNA,EDINOST v TRSTU
----^r
...........»»»t...................................<m*»«H»M»»»««»«*»«M«W<WM»»«»»*'**
l Izvršuje vsa tiskarska dela v naimodsrnejem st»1u kakor | j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernajimi stroji, ^ \ črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. | l Vsa naročila se izvršujajo točno in po zmernih cenah^ j
Ulica S. Francesco d'Assisi 20 j
&
!

iS
IZŠEL JE: Roman v treh delih
i p
MOČ PRETEKLOST
Spisala V. ). Kriianovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOUK.
?6*«' P° P05!«i PriP°ro**n° t 7M0. V inozemstvo L 8 60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je iz-
fe™^^	•• Tiskarna
dali
BTv?.
Nar. Knjigarna
X. . ... "T, V, . X —- Knjigarna j. Stoka, Via Milano 37 in Zen. dobr. udruženje v Trstu na, Gorica, Carducci 7.-Kraigher Josip, Postojna!

Vezane v originalne platnice (cena L. IO—> ae dobi v knjigarni STOKA.