------ 410 ------ Šolske stvari. 0 ljudskih šolah na Štajarskem. Deželni odbor Štajarski v poročilu delovanja svojega poroča deželnemu zboru po „Slov. Gosp." o ljudskih Stajarskih šolah sledeče, kar se nekako tika tudi šolstva na Kranjskem: „Učiteljem — tako piše deželni odbor Štajarski — se je po sklepu deželnega zbora plača za 60 gold. povišala, tako, da imajo po 660, 560 in 460 gld. Kljub temu se pa vendar manjka 140 učiteljev, 63 šol pa praznuje zavolj tega, ker ni primernih šolskih prostorij ali pa manjka učiteljev." — Deželni odbor hoče pomanjkanju učiteljev v okom priti še z večo plačo, ter je v ta namen deželnemu zboru predložil postavo zastran vravnanja učiteljskih plač. Morebiti da gospodje dosežejo svoj namen; velika škoda je pa to — pravi ,,Gospodar" — za Kranjsko, od kodar je po sporočilu deželnega odbora že zdaj zarad veče plače mnogo učiteljev prišlo. Ce Kranjski deželni zbor ne more vsako leto povišati plače učiteljem, Štajarski jih pa povišuje, utegne nastopiti pravo vpreseljevanje učiteljev iz Kranjskega na Štajersko. Število šol je v tem letu poskočilo za 78, vseh je zuaj 723, za katere je treba 1272 učiteljev, plače pa najmanj 571.924 gold., vrh tega pa 19.560 gold. opravilskih priklad, 12.000 gold. starostnih priklad in za 833 učiteljev in učiteljic po 60 gold. draginjske priklade , kar znaša 49.980 gold. Z vsem je toraj za 1272 učiteljev treba 653.464 gold. Odbor se hvali, da so šole dobro bile obiskovane, in razveseljuje s poročilom, da se bodo bremena ljudem, ki davke plačujejo, precej pomnožila, le da se šolske postave brž in v duhu državnih postav izvršijo! „Slov. Gosp.u dostavlja temu, kar piše „AUgem. osterr. Schul-zeitung" (št. 31) med drugim takole: „ Avstrija je sprejela moderno narodno šolo in jo po želji demokratov takraj in onkraj Litave za brezversko proglasila, ne brigaje se za nasledke, ki morajo iz tega priti. Starišir učitelji in odgojitelji se pritožujejo , da se pri mladeži kaže razbrzdanost in popačenost, kakoršna se poprej ni poznala in ne trpela, kajti doma in v šoli bil je pravičen strah, ki je edini in dobro skušeni pomoček, med družino in delalci neobhodno potrebni red ohraniti. — Ko se je konec šolskega leta v neki Dunajski šoli šolski sklep obhajal, je rekel neki mladi, novošegni pedagog svojim učencem: ,,No, zdaj pa idite! Svojim starišem pa povejte, da so hujši od psov, ker se ti vsaj brigajo za svoje mlade, vaši stariši pa ne!" — Ta mladi izobraževalec mladine je svoje otroke pač kaj dobro podučil o četrti božji zapovedi." *) *) Po našem mnenji je nastopila velika kriza za ljudske šole, katere ne odvrne povikšana učiteljska plača. Vred.