1 &iaST
PoSInimi platana « gotovini.
Leto X., it. 10.	V	Ljubljani,	10.	marca	1923.	kolikor	moti	—	toliko	pravic«
in upravi!
Ljubljana, idulica it 6/B.
lxhaja vsako soboto. Sten« posamenna Ste v. 75 p, mcsctao Din 3-—. celoletn* 35 Din. - Z« člane izvod po 60 par«.
Ogtasi: prostor 1X55 nun 1*50 Din.
Dopfat morajo bHI frankirani In podpisani, ter opremljeni
•	ttunp. dotiČne organizacij« Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnin* proste.
Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ )
Karl Manc.
Oti 40 obletnici njegov« smrti. — 14 III. 1883 —14. lil. 1823.
>Clov«6tvo j« postalo gospodar prirodo, a zato je človek suženj človeka postal suženj lastne podlosti.«
Stoletje, ki ga preživljamo je stoletje posnemanja. Vse ideje, ki danes dvigujejo človeštvo nad dnevno krušno vprašanje in krušni boj, so kleje preteklega stoletja. Tudi ideje, ki jih oznanjamo mi — ideje socializma — so ideje devetnajstega stoletja. Saj je položil temelj našemu delu za bodočo družbo Karl Marks.
Štirideseto obletnico smrti onega praznujemo v največjih viharjih — razdruženi proletarci, ki nam je bil vsem eflcuipaj učitelj. Saj se proletariat še nikdar ni tako hlastno oprijemal njegovega izreka in zlatih črk na poslednjem mozaiku »Komunistič-uega manifesta«:
2>I*roletarci vseh dežel »družite sel«; kakor se ga danes.
Po vsem širokem svetu so 6e razšli njegovi učenci marksisti in sadove njihovega dela občutimo po desetletjih vsi ponižani in razžaljeni •
Zasluga Karla Marksa leži predvsem v tem, da je znanstveno utemeljil socializem, ki je bil pred njim utopija. Utopističnim idejam socializma je dal znanstveno podlago in kot tak je ustanovitelj modernega socialističnega gibanja.
Kakor pa je imel Karl Marks globoko razumevanje sodobnih političnih bojev proletariata in je imel zelo dalekosežen vpogled v bodočnost, vendar leži težišče njegovega ogromnega dela na gospodarskem polju. — Verna slika njegovega delovanja na gospodarskem polju je največje njegovo delo: ^Kapital«. Posvečeno je marsikatero mesto v tem delu razglabljanju gospodarskega položaja, razglabljanju delavskega zavarova-vanja, inšpekcijam dela, bolniškega zavarovanja itd.; marsikatera stran je posvečena pojasnjevanju kapitalističnega izkoriščanja, dokazuje pa obenem tudi možnost sredstev, ki •ahko dvignejo mezdnega delavca In končajo izkoriščanje.
Ni ostal pri tem svojem delti sam. Liebknecht, Bebtd in nešteto drugih mu ;ie sledilo po njegovi poti. Najprej v ozkih stikih s svojim učiteljem so spopolnili svoje znanje, potem pa so *li in učili vse narode, da sta na svetu samo dva razreda: vladajoči in vlftdani.
Ne le pri perosu, temveč tudi pri dejanskem delu ga najdemo prav Kroaln. že L 1868 je vplival na ntirn-oerškem delavskem zboru, na social-
v	demokrate, ki so snovali sociali-stirno delavsko stranko; in pod Marlesovim vplivom se je pripravila
ustanovitev mednarodne strokovne organizacije. Z njo je hotel Marks dokazati, da mora le ona voditi uspešen boj proti kapitalu. Ona zboljša gmotni položaj delavca, rodi pa željo po izobrazbi duha (kulturno organizacijo), željo po telesni vzgoji in negovanju (gospodarsko organizacijo) in končno željo po politični oblasti, ki Jo doseže s politično organizacijo.
Plod tega njegovega dela vidimo že 1. 1864., ko je snoval prvo mednarodno delavsko združitev z angleško delavsko stranko na čelu.
Brez dvoma ima Marks največje zasluge na strokovnem polju. Strokovnemu gibanju je dal teoretično podlago prvi ravno Marks. On je pr-
vi	jasno dokazal in pojasnil izkoriščanje delavstva. Položil je znanstveno podlago boju za skrajšanje delavnega časa, ki poriva danes strokovne organizacije v ospredje delavskega gibanja sploh. Boj za višje mezde je utemeljil Marks sam.
Nihče ni bolj jasno dokazal škodljivosti industrijskega dela za ženo in otroka, nihče ni bolj jasno pokazal potrebe delavskega zavarovanja, nego Mttfks. Tudi id nihče bolj jasno dokazal, da vede gospodarski razvoj do gospodarstva veleindustrije, kakor ravno Marks.
Pri študiju njegovih del nam podtone jasno, da strokovne organizacij« lahko močno vplivajo na kapitalistični proizvajalni način, ki je plod razvoja, in da bo na mesto sedanjega proizvajalnega načina stopil socialistični proizvajalni način. Marks je dokazal, da delavci ne smejo delati za nov družabni red deljeno le po svojih strokah, temveč se morajo kot združen delavski razred boriti za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago socializma in za družbo, v kateri bodo delali vsi.
Spominja se Marksa kot učitelja danes vsak razredno zaveden delavec. Mož, ki je dal delavskemu gibanju natančno določbo, podlago in smernice nad katere se dviga dane« že ponosna stavba delavskega razreda v vseh deželah sveta. V vseh deželah sveta — tudi to je zasluga Karla Marksa. Kajti prvi je dvignil delavstvo nad osebne interese, jim dal zmisel za interese vsega delavskega razreda in jih prvi dvignil v mednarodni združitvi proletarcev vseh dežel. In če bi proletariatu priboril samo to, bi mu bilo danes, ko obhajamo štirideseto obletnico, od kar se je ločilo od nas njegovo telo, a ne njegov duh, hvaležen tudi slovenski proletariat.
In mirno, da ga ne zbudimo iz večnega spanja, sedaj, ko je proleta-i'iat toliko grešil proti njemu, mu kličemo:
Slava!
J. Arh:
Enotna fronta.
enotna fronta? Enotno aH fLnt!ZUimevam Jaz kot proletarec, kapitalistov ali pa fronto delavskega razreda, ker samo ta dva azreda sta, ki danes tvorita fronto drug pro i drugemu, Pni sicer danes se vlada, drugi p* njefflU 8lužii.
vendar se tudi ta dva razreda med seboj bojujeta v glavnem za gospodarska vprašanja in za gospodarski obstoj in sicer na strokovnem in na političnem polju.
Ta boj za nadvlado enega razreda nad drugim se vedno bolj po-
ostruje; ker položaj v katerega je pripeljal sedanji kapitalistični družabni red človeštvo, jie do skrajnosti obupen. Na eni strani kapitalistični razired v vsem svojem razkošju in izobilju kot zmagovalec v sedanjem položaju, na drugi strani pa leži delavski razred Izčrpan sestradan kot oglodan okostenjak pod nogami kapitalizma. On nosi takorekoč življenje delavčevo še danes v svojem žepu, to se pravi: ako delovec noče prodati svoje delovne sile po tisti ceni, ki mu jo kapitalist diktira — naj — pogine.
Na podlagi teh dejstev se je proletariat — delavski razred — začel zanimati za svojo osvoboditev iz krempljev kapitalizma. Zavedajoč se pri tem, da obstoji krivična razdelitev človeške produkcije v tem, da tisti, ki delajo, stradajo, a tisti, ki samo ukazujejo in nič ne delajo, {jograbijo ves dobiček te produkcije v svoj žep.
Gre se tukaj samo za način, taktiko in program, po katerem naj proletariat gre, da si čimprej in sigur-nejše izvojuje pravičnejši dTužabnl red, to se pravi pravičnejšo razdelitev, človeške in potrebne produkcije.
Zato se kapitalizem dobro zaveda svoje moči In načina kako si lahko še nadulje obdrži oblast nad proletariatom medtem ko se proletariat sicer zaveda da je izkoriščan, vendar se ne more odločiti za pravi načrt, za oni program, s katerim bi korakal v boj za svojo ekzistenco, kapitalizem pa to delavsko nezavednost in neorientiranost do skrajnosti izrablja.	S;
Delavstvo ima sicer svoj marksistični program, ki mu kaže pot do cilja, če se delavstvo njega oklene in za njim koraka. Kapitalizem vidi in v tem programu, vidi on tudi svoj pogin. Zato se poslužuje vseh sredstev bodisi te ali one vrste, najbolj pa mu služi za dosego njegovih ciljev delavska nezavednost sama. In ako se kje delavstvo poprime razrednega boja na pravi podlagi, takrat nastopi kapitalizem, ter poskuša legalnim ali ilegalnim potom, to se pravi, on ga hoče z nasilstvom ali tajno udušiti in se pri tem poslužuje posebno delavske nezavednosti in ubija delavsko gibanje s tem, da pošilja svoje plačane agente in volkove v ovčjih oblekah med delavske vrste z ramimi bleščečimi programi, da razbijajo delavske vrste. In kako se je tem kapitalističnim agentom njihov razdiralno delo posrečilo je razvidno, iz tega, da je naš jugoslovanski proletariat popolnoma razbit, oropan svoje moči in svojih pravic, kot brezpravna živina v očeh kapitalistov.
Ker pa to stanje ne more vedno trajati, ker >vsaka sila do vremena* tako tudi delavstvo že išče rešitve iz te zagate.
In to orijentadjo vidi delavstvo v združenju vsega delavskega razreda, v enotni fronti proletariata proti enotni fronti kapitala. Vsak pošten proletarec bi moral to idejo pozdrav* ljati iz dna duše in storiti vse, da se enotno fronto čimpreje ustvari.
Toda v tej enotni fronti se je rodil že ob nje spočetku izvirni greh« tisti izvirni greh, ki je nedavno zadal našemu mlademu delavskemu pokretu smrtni udarec. To najlepšo idejo razširjajo tisti hlapci kapitala in izdajalci delavskega pokreta, ki so ga vede ali nevede razbili. Ti ljudje danes zopet prihajajo z geslom >enotne fronte« ko ne gre za nič drugega kakor zlesti po delavskih plečih zopet do korita.
Ko bi potem zlezli nanj, bi zopet pozabili na one, ki so jim pripomogli do korita. In za dosego svojih sebičnih namenov pitajo obupano delavstvo s frazo enotne fronte.
Enotno fronto si bo delavstvo ustvarilo le takrat, kadar se bo sleherni delavec zavedal pravega smisla razrednega boja. Dokler pa bodo ustvarjali enotno fronto oni, ki so vede ali nevede le v službi kapitala, ki so pa pri njem prišli ob milost oni, ki sicer vpijejo po časopisju za enotno fronto, ki pa dajejo svoje »Poslane« izjave v meščanskih listih ter navduševali tisočo in tisoče vojnih ujetnikov za >domovino« in dobili za to priznanje od najvišjih predstavnikov kapitalističnega sistema itd., ki pa obenem sklicujejo razne konJerence izmozganih proletark cev, da jih še nadalje navdušijo in slepijo; ako pride potem kak zaveden proletarec pa mu tisti gospod enotno-frontler enostavno pokaže — vrata in delavstvo toliko ni zavedno, da bi se zavedlo, da goji gada na svojih prsih; dokler se to ne bo zgodilo, toliko časa ne bo prave enotne fronte.
Enotna fronta se bo ustvarila le takrat, kadar ne bo več tajnih šepetanj pri gotovih gospodih, iti so tako »bore« za enotno fronto, kadar si bo delavstvo odkrito iz obraza v obraz stalo ter si priznalo, da je le v bratstvu in odkritosrčnosti naša moč in naša rešitev.
To naj si zapomnijo tisti široko-ustneži enotnofrontlerji, a ti delavstvo pa, ako se hočeš rešiti iz pod jarma suženjstva, si ustvari enotno fronto s tem da začneš misliti in se organizirati na programu v enotnih strokovnih in političnih organizacij.
To bo prava enotna fronta, ki je ne bo mogel premagati kapitalistični naval.
F. Svetek:
Zakai gremo na Jesenice!
(H kovinarskemu kongresu.)
Letošnja skupščina Osred. društva kovinarjev se bo vršila dne 1.,
2.	in eventuelno 3. aprila na Jesenicah.
Da si je centralni odbor zbral ravno Jesenice za svoj kongres, ki so po legi in železniški zvezi pač najbolj neprikladne za take prireditve — je imel gotovo svoj poseben razlog.
Naša kovinarska organizacija, ki je bodisi po številu članov, bodisi po notranji ureditvi, najboljša in največja organiacija v Jugoslaviji — je preživljala pred dvemi leti veliko notranjo krizo.
V	tistih časih je bušknil val političnega razkola tudi v vrste strokovnih organizacij. In ker so bili jeseniški kovinarji politično najbolj ori-
jentirani na levo, je ta podružnica prva zašla v krizo.
V	ljubljanski centrali so pa takrat sedeli nekateri sodrugi, ki se v novi čas niso mogli uživeti in ki so s svojo strokovno politiko predstavljali res pravi tip preživelega socialpatriotizma.
Med članstvom, zlasti na Jesenicah, je vrelo na plan novo življenje, ki sicer še ni imelo svoje prave smeri, pač pa je iskalo resnice in znanja s tako prirodno silo, da je bilo treba vse uvidevnosti, da ta sicer zdrav pojav, ne raznese organizacije na tisočo kosov.
Nekateri sodrugi v centrali, zlasti njihov centralni tajnik — pa tega pojlava niso razumeli, smatrali so pa za potrebno s starimi in obrabljenimi sredstvi udušiti ta prlrodni iri mnogo obetajoči pojav duševnega prerojenja.
Začel se je med centralo im gorenjskimi podružnicami boj, tako vroč, kakoršnega ne pomni zgodovina delavskega gibanja v Sloveniji.
Konec tega boja je bil tak, da so predstavniki staro smeri spregledali pravočasno — ter so poklicali mojo malenkost,. da prevzamem tajništvo kovinarske organizacije.
Ne bom opisoval podrobnosti, le na kratko naj povem, da se je z mojim nastopom pričela o teh vprašanjih debata, ki se danes ni končana.
V	te] debati smo si — začetkoma buraeje — kasneje dostojneje dopovedali, kaj smo in kaj hočemo.
Spoznali smo važnost strokovne organizacije in odločili smo se, čeravno politično razdvojeni, da ostanemo v strokovni organizaciji enotni in močni.
Gorenjske kovinarske podružnice — Sava, Javornik in Dobrava, ki štejejo okoli 1600 dokaj discipliniranih kovinarjev — so se iz največ-jih rebelov spremenile v nosilce ideje enotnih strokovnih organizacij.
Z desne in leve butajo politični valovi ob steno teh podružnic, vendar korakajo njihove vrste mimo in resno svojo pot islkozi ogenj in vihar
V	boljšo in mirnejšo bodočnost.
Strašen pritisk vladajoče reakcije bo prisilil prej ali slej tudi ostalo delavstvo k zedinjenju v enotne strokovne organizacije. Na vidiku je grozeča gospodarska kriza, ki bo prinesla delavstvu največjega sovražnika — brezposelnost.
Ti hudi časi nas ne smejo najti nepripravljenih!
Centralni odbor kovinarjev, ki se zaveda težkega položaja, je prav /ato povabil svoje delegate na Jesenice — v svoje železno osrčje — da od tam skupno z Jeseničani zakličemo vsemu delavstvu:
Proletarci vseh dežela, združite se!
Gospodarska politika kovinarske
organizacije.
Joža Otorepec:
(Referat za kovinairski kongres.)
Nu dnevnem redu letošnjega ko-vinnrskega kongresa najdemo tudi točko: : Gospodarska politika*:. Člani hi bodo vsebino te skoraj najbolj važne ločke dnevnega reda razlagali ua rozliče načine. Morda pride že v kratkem času do tega, da bo ta točka najbolj aktualna točka kongresov in zborov tudi pri drugih organizacijah.
Dolžnost vseh strokovnih organizacij je, da vodijo poleg dnevnega boja za zvišanje mezd tudi zadružno gospodarsko politiko, in to enostavno iz važnih razlogov, od katerih hočemo dauc.> naštevati le nekatere
Imamo konzum. Ta konzum ima danes le posredovalno vlogo med producentom (kapitalistom) in kon-zumentom (kupcem), da prodaja izdelke, ki jih sicer ni izdelal sam, je odvisen torej od izdelovatelja — tovarnarja. Ja-.no je, da ie tukaj izključena vsaka večja konkurenca kouzu-ma v prid Uoiijsumentov. Zakaj? Za-
to, ker tovarniški magnati diktirajo cene vsem odjemalcem, torej tudi konzumnim zadrugam. Na j več j a ovira. da zadružna podjetja ne morejo vršiti svojih pravih nalog obstoji v tem, da nimajo lastnih proizvajalnih zadrug.
Kako pa priti do teh proizvajalnih zadrug, ki so pravzaprav korenine vsakega podjetja, kakor so na primer delavski konzumi?
Lahak je odgovor na to vprašanje. Konzum nikoli ne bo prišel do tega velikega koraka sam, temveč zainteresirati bomo morali vse članstvo strokovnih organizacij. Naloga vodstva strokovnih organizacij je, da začno premišljevati o snovanju produktivnih zadrug, ki bi morale stopiti v ozke vezi z vsemi ostalimi zadrugami. Člani strokovnih organizacij se morajo zavedati, da bo njihov boj brezuspešen toliko časa, dokler se bo osredotočeval le na za sorazmerno povišavanje plač z rastočo
draginjo; šele ko se bomo udejstvovali tudi na gospodarskem polju, bo boj za nas uspešen, za kapitalizem pa silno nevaren, ker bomo s tem začeli glodati korenine kapitalizma samega. Jasno, če bomo samo vse potrebne življenjske potrebščine izdelovali in prodajali večini ljudstva, to je proletarijatu, in bomo naš denar zbirali v svojih podjetjih in v njihov prid, ne bo mogel kapitalist zaslužiti, in s tem zaslužkom bomo lahko zopet izboljšali ali povečali lastna podjetja. S tem smo dosegli naš največji cilj, ki ga moremo sploh doseči, to je: v posameznih rokah osredotočen kapital, kapital pretvoriti v družabni kapital, ki bo služil vsej družbi.
To so ideje, ki imajo v sebi tvoi-n esile; izhajajo iz napredovanja zadružnega gibanja v drugih državah; naj navedem tukaj samo en slučaj nemškega organizatoričnega delovanja; nemške konzumne zadruge, ki štejejo več članov, kakor ima Jugoslavija prebivalcev7 in ki izdelujejo proizvode v svojih lastnih zadrugah.
V	Hamburgu na primer ima on-dotna zadruga svojo veliko pekarno, mesarijo, pražilnioo kave, tovarno za izdelovanje mila, kovinsko delavnico, elektrarno, mizarsko delavnico itd.; skratka, vse kar je za vsakdanjo življenjsko potrebo važno. Ta način organizacije, ki ima svoj vzorec v delavskih strokovnih organizacijah in ki omogoči konzumnim zadrugam razvoj v velepodjetja, je treba ustvariti pri nas.
Produktivne zadruge pomenijo etajK) k socializmu; iz teh razlogov smo stavili to točko na dnevni red kongresa kovinarjev; po veliki večini so kovinarji tudi člani konzumnega društva in kar je najvažnejše, imajo ljubljanski kovinarji svojo lastno Produktivno zadrugo,, ki jo mislijo izpopolniti in povečati v moderno kovinarsko velepodjetje.
Taka močna gospodarska podjetja bodo omogočila izpeljati zmagovito
vsak štrajk; na eni strani bo pomagal konzum s tem, da se bo štrajku-jočim nakazalo v naturi življenjske potrebščine, na korenini kapitalizma bo pa sekal in glodal največji sovražnik kapitala — »protistrupa to so intenzivne delavske ?Produktiv-nc zadruge.’ s pomočjo družabnega kapitala. Vsak naj pristopi v taka zadružna podjetja, da bo moč večja, in da bo čimpreje mogoče uresničiti naše velike cilje. Za kovinarski proletariat bo to kar bo kongres odločil, najbrže tudi merodajno za celo našo moderno delavsko gibanje, za katero so dani vsi predpogoji.
Torej na delo, ne tratimo energije, temveč porabimo jo. Lastna lenoba in cincavost dela organizacijo majhno in jo oslabi; neomejeni volji skupnosti in enotnosti ni nič nedosegljivo.
Resolucija k referatu gospodarske politike nu kongresu kovinarjev ua Jesenicah.
Kovinarski kongres dne 1., 2. in
3.	aprila 1923. na Jesenicah je velike važnosti; kovinarji bodo morali odslej naprej voditi tudi zadružno gospodarsko politiko in postaviti radj-tega danes prvi temeljni kamen novemu gibanju in razvoju zadružništva v smislu modernega pojmovanja zadružnega boja strokovnih in go spodarskih organizacij proti kapita lizmu.
1. V novo izvoljenem centralnem
odboru kovinarjev se ustanovi gospo darski odsek, ki ima nalogo skušati pridobiti zveze z ostalimi organizacijami, v svrho postavitve enotnega gibanja in ustvarjanja poedinih produktivnih zadružnih edinic.
2. Odsek ima stopiti takoj v pogajanja s Konzumnim društvom v svrho plodonosne naložitve denarja pri Hranilnem oddelku K D., da se lahko nakupuje razne življenjske potrebščine, katere v slučaju večje stavke služijo kot naturalne podpore štrajkujočim, ter ob enem obvaruje organizacije pred devalvacijo denar-ja.
3. Mora polagati vso svojo pažnjo, da pospeši razvoj obstoječega zadružnega podjetja, to je -Produktivna zadruga kleparjev itd. v Ljubljani«, ki ga podpira kovinarska organizacija.
Vedno poročati in razpravljati o tem vprašanju v listu tako,, da bodo kovinarji vedno informirani o delovanju in uspehih, ki se dajo doseči z zadružno gospodarsko politiko.
5. Gospodarski" svet, ki ga imenuje centralni odbor, sme sporazumno s centralnim odborom prirediti večje akcije, ki bi bile potrebne za dosego in uresničenje zadružnih in organ izatoričnih ciljev kovinarske organizacije.
6. Kongres poživlja tudi vodstvo in ohenem Občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo, da se prične resno razpravljati o skupnem uspešnem delovanju v smislu zasledovanja skupnih gospodarskih ciljev'.
To so v glavnem točke, o katerih se bomo morali razgovarjati in ki bode Mužile dalekosežnemu načrtu do izvedbe tega, kar je v drugih državah že izvedeno, pri nas pa še čaka nujne rešitve.
Podlistek.
Angelo Cerkvenik:
Zgodba iz dežele, kjer tečeta med in mleko.
(Dogodbica, ki se ni nikjer dogodila, ki se pa dogaja vsak dan.)
Mnogokrat ji je, smehljajoč se, žalostno dejal: Ženske ste čudne, ne morete se povspeti do višine treznega, hladno računajočega in poštenega revolucijonarja. V vas je vedno dober kos, še več, vi ste rezervoar vladajočega nazora. Vi ste protitip morale, ki ne vidi preko plota — zato je tudi zaman vsa borba za vašo ravnopravnost. Vi je nočete. Vi hočete biti stokirat ponižane, stokrat pogažene a obenem vladajoče sužnje. Vi hočete spojiti dan in noč«.
Ponavljala si je te besede v duhu in vzkipelo je v njej.Pesti so se ji stisnile in zažugala je v temno noč, kajti ugrabili so ji moža.
Pa se pov rne. Povrne se — danes ob enajstih bo prost. In potem v Ameriko, v Brazilijo. Čudovita bo pot med nebom in zemljo po morski gladini. Za seboj bodo pustili to deželo prokletstva.
Natanko si je naslikala vse tiste noči, vse tiste večere, ki še pridejo.
Bili so neizmerno lepi, kajti ni je na svetu lepše stvari, nego so lepi večeri v razgretih možganih, posebno še tedaj, če nimajo ti večeri prav nikakršnega stvarnega upa za svoje vtelešenje. Človeštvo bi morda bilo stoletja prej doseglo vsako stopinjo svojega razvoja, če se ne bi vdajalo tihim upom, če ne bi plavalo z oblaki na solnce, na milijarde zvezd.
Redki so ljudje, ki se tega zavedajo in ni ga človeka, ki bi ne bil solnčnemu ognju nasproti, in ni ga, ki bi se bil preko greha izognil pokore.
Stopila je v palačo. Po kosteh se ji je plazil občutek, ki ga do tistega dne ni priznala. Dolge temne veže so se ji zdele brezkončne. Njene slo-pinje so odmevale, kakor stopinje mrtvih. Plaho se je ozirala, sova je glasno zasovikala.
Obroč je jel popuščati. Njene misli so hitele — v glavi je bilo kakor v kovačnici. Na nakovalih se je porajalo pod strahovitimi udarci kladiv novo oblikovano železje. Njena misel se ji je jela boriti z vedno na novo porajajočo se zablodo človeka z brezupnimi upi.
Brezupni upi so bili silnejši, kakor jasne misli. Vedno je zmagovalo v njej vse zamotano in megleno, vse temno in nejasno. Jasnosti se je bala. Koliko jih je, ki se ne bojijo? Ob stopnicah je stal policaj. Dolg možakar. ki si ni bil dal striči lase, ka-
kor ravnatelj. Ta mož je bil največji sovražnik ravnatelja, ker ga ravnatelj ni mogel trpeti. Ni ga mogel trpeti, ker je bil velik in lep in si njemu na ljubo ni dal skrajšati nog.
»Kam vas pa nese ob tej uri?
•K ravnatelju je mehanično odgovorila.
Pristopil je k njej in ji dejal na uho:
-^Vrnite se takoj domov, deklica, ker je naš ravnatelj danes imenovan okrožnim kapetanom celega policijskega omrežja te dežele, je prvi mož za ministrom!
Ni ga razumela; da, razumela ga je napačno.
»Upliven mož je tedaj je rekla.
Zelo upliven, zato pojdite domovi
Policaj se je čudil mladi ženski, ki ga ni razumela, kajti, že otroci so vedeli, kakšen upliv imajo v tej deželi (policijski ravnatelji, in že deca se je izogibala od daleč policijsko palače. Zato je bilo pred to palačo kakor pred mrtvašnico, dasi je stala na zelo obljudenem kraju. Nekatere stranke so se celc iz bližnjih hiš izselile. Ni ga razumela. Šla je svojo pot. Po dolgih hodnikih so se premikale črne postave.
Vsake take postave se je prestrašila. Bogve zakaj nimajo svetilke- si je mislila. Pošasti pa so se plazile po hodnikih in so prisluškovale ob vratih; potem so pa odska-
kovale od vrat. Odprle so se vrata. Izstopila je pošast s sabljo in se izgubila med druge pošasti. Videla |e velikansko mrtvašnico, kjer so mrtvi vstajali in se dvigali, izginili pa se zopet pejavili.
Že je bilo poldvanajst, ko je stala v tretjem nadstropju pred vratmi ravnatelja.
Potrkala je.
Prosto:.. Tenak glas; zazdelo se ji jo, da sliši glas, ki so ga kovači umetno skovali v svojih delavnicah. Tako nenaraven, tako nenavadno iz-cizeliran je bil.
Vstr,pila je.
Na sredi sobe je stala otomana, preprečena z zlatimi prešitimi blazinami. On pa je sedel, v dolgo, rdečo svilnato haljo odet, pri mizi. Pisal je. Temno-zelena svetloba je ležala v sobi. Strah je je bilo. Hotela je be žatl, drveti, zleteti — zaman. Kakor Lotova žena z jasno zmagujočo mislijo je stala pred njim.
■»Golobičica, le naprej, le napu-ej, tja na otomar.o se vleži. * . pardon tja se vsedk se je smejal možicelj. Vsedla se je.
-Moža bi hotela. Moža kaj? Dobila ga boš. Takoj ga boš dobila, kajti jaz sem vpliven mož. Pa zakaj se tako treseš golobica moja ... a, počakaj .
Vstal je in stopil premišljeno, počasi k otomanu. Vsedel se je poleg nje. Umaknila se je.
Zadružništvo.
KOVINARSKO ZADRUŽNIŠTVO.
Ravno pred letom dni so ua inir Ciaiivo kovinarske organizacije ustanovili ljubljanski kovinarji in delavci) sorodnih strok svojo »Produktivno zadrugo kleparjev«. Tekom te dobe nismo hoteli razpravljati v našem časopisju, ker smo imeli od ustanovitve pa do danes nešteto ovir, katere smo mogli premagati le z velikimi težavamil in boji. Mislili smo: če bomo o tem delu javno razpravljali prodno bo zgrajen temelj, bo to v slučaju propada nase zadružniške ideje in našega načrta slabo vplivalo tudi na splošni delavski pokret. Zato smo se ogibali tekom tega časa jav-uosti; s tem člankom o naših najno-vbjših zadružniških načrtih stopamo pred delavstvo po tretjem občnem zboru naše kleparske zadruge, ki se fe vršil 18. februarja t. L; na tem občnem zboru smo si začrtali velikopotezne smernice za razvoj naše zadruge s tem, da smo spremenili zadružna pravila v duhu moderne dobe, v duhu velikih angleških gospodarskih zadrug.
Odslej naprej bomo stalno poročali o delavskem zadružnem gibanju; Opozarjamo na to posebno člane kovinarske organizacije. Takoj pri ustanovitvi se je porodila radi te nove akcije ljubljanskih kovinarjev velika simpatija med ljubljanskim delavstvom. Kmalu na to so se že pojavili v drugih strokah poskusil, ki so deloma tudi uspeli. Manjkalo jim je vbdno le močne hrbtenice, to se pravi tnoraličue sile svojih' strokovnih organizacij. Tz tega razloga tudi niho mogli 'tako uspevati kakor Zadruga kleparjev .
Kakor smo že zgoraj omenili smo dali sedaj zadrugi drugo smer: spremenili smo pravila in poleg tega naše nadaljne načrte tako, da smo omogočili silen razmah na polju kovinarskega zadružništva. Omeniti hočemo le nekatere točke naših bistveno iz-premenjenih pravil.
Zadruga lahko razširi sedaj svoje delovanje na celo državo, sme ustanavljati novo obrate itd. Kot član pristopit lahko vsak delavec katerekoli kategorije ali stroke. S tem je omogočeno ustvariti v Sloveniji močno gospodarsko podjetje. Nadalje se je ustanovilo poseben fond iz vsakoletnega čistega prebitka za stare in onemogle člane; iz fonda se bo izplačevalo pokojnine, podpore itd. in sicer docela drugače nego po jih dajejo sorodne ustanove državnih ali zasebnih podjetij. Tukaj je ravno izvršena velika socialna zahteva naše dobe: starostno zavarovanje. To je pravo bistvo in pravi smisel zadružne mislit, ki zahteva sorazmerno za dolžnosti tudi pravice.
Toliko o spremenjenih pravilih, ki predstavljajo okvir vsake organizacije. Na občnem zboru je prišlo med zastopniki centralnega odbora kovinarjev in člani »Zadruge« do zelo lepih debat, pa tudi do koristnih sklepov. V obojestranskem sporazum-Ijenju se je zaključil občni zbor. Treba l)o sedaj uresničiti sklepe in načrte. Zato poživljamo vse one, ki se zanimajo za zadružno gospodarstvo k sodelovanju. Posebno opozarjamo vse podružnice kovinarske organizacije,, da pazno zasledujejo gibanje naše zadruge, ker se morajo tudii ostali kovinarji zanimati za uspehe vseh naših zadružnih organizacij.
Centralni odbor kovinarske organizacije ima odločiilno besedo v kleparski zadrugi, zato nosi tudi soodgovornost za morebitne neuspehe; je pa tudi lahko ponosen na pretekle uspehe in na sklepe, ki jih hoče zadruga v bodočnosti izvesti.
Z našim pozitivnim delom hočemo ustanoviti s pomočjo vseh kovinarjev veliko gospodarsko in moralno silo, na katero bomo lahko ponosni in ih katere bomo lahko črpali na podlagi naših izkušenj novo znanje, uresničenje teoretičnih vprašanj v praksi, da bomo usposobil} proletariat pri delu, v resnični šoli za prihodnji socialistični družabni ped.
VOLITVE!
Duhovi so že silno razburjeni,
dasiravno je do 18. marca še precej časa. — Vsaka stranka skuša napeljati! čim več vode na svoj mlin. Pri tem se poslužujeo vse brez izjeme najostudnejših manir, da se človeku zagabi. Nočemo govoriti o teh volitvah, ki se vrše 18! marca, temveč pokazali hočemo na one volitve, ki jih vršiitno redno, dnevno, zavestno in mehanično. Te volitve, ki jih imamo pravkar v mislih, so za delavski razred se večjega pomena. Žali-bog, da se tega delavstvo ne zaveda. No pride mu na rnihel, da voli svojega najhujšega sovražnika, ko mu nosi svoje težko prislužene groše v trgovino, ne premisli, da pljuje v svojo skledico, ko sedi v sobi ošabnega gostilničarja, ne vidi zajca, ki čepi za grmom tovarnarjevega konzuma. Prijatelji, to so volitve, ki se vrše vsak dan za katero hočemo in moramo agitirati vsi, ki imamo smisla za dobrobit delavstva. Če kje, tedaj velja zn te gospodarske volitve geslo enotne fronte, ki jo mi vedno in povsod nagiašamo. Delavec, daj svoj denar v delavske gospodarske organizacije, nalagaj ga v hranilnico Konzumnega društva, ki ga obrestuje po 1 odstotek višje nego meščanski denarni zavodi.
Rudarska stroka.
Kovinarska stroka.
Odbor podružnice kovinarjev v Ljubljani je sklenil prirediti vsako soboto od 6. ure zvečer dalje preda-vanje z diskusijo. Pristop na predavanje imajo vsi člani naših strokovnih organizacij.
Predavanja se bodo vršila zaenkrat v društvenih prostorih v Šel en-burgovi ulici, zato prosimo vse ostale organizacije nuj ob tem času ne sklicujejo sej ali drugih sestankov.
Javornik. Tukajšnja podružnica kovinarjev je imela v nedeljo dne
4.	t. m. svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je bil precej dobro ob-uskan in so se vsa poročila, ki so jih Podali funkcionarji zadnjega poslovnega leta odobrili in vzeli na znanje, v novi odbor so bili izvoljeni nasled-nJi sodrugi: France Dolinar, pred-®^onik, France Celar, podpredsed-Svfo ,^nlon Žagar, tajnik; France OT,x tainika namestnik, Joža Be-
Sik« naSSi AT", '“l* b!^'
Valentin S;„,Afel K"™{.,n
. 8,1 odsobrmka; Flonan
, - ‘n Joža Benedičič, namestnika; Joža žagar i„ Albert Kamnikar nadzorstvo S. predsednik je pozval vise navzoče da naj se zavedajo svojih dolžnosti bolj nego v prošlem
poslovnem letu. Centralni tajnik s. Golmajer je nato orisal položaj v ko-jem se delavstvo nahaja in h koncu pozval navzoče sodruge, da naj si vzamejo besede s. predsednika k isircu, ker le skupno bo mogoče odbijati kapitalistične napade. Novoizvoljeni odbor si j!e nadal lepo nalogo in sicer to, da začne takoj z resnim delom za zidavo delavskega doma na Javorniku. Temelj temu je dal s. Celar s tem, da je obljubil, da bo takoj, ko bo videl resno voljo pri sodrugih, dal Din 250.— za ustanovni fond. — Sodrugi na delo ker le delo nas bo rešilo in ne — fraze!
Studenci pri Mariboru. Kovači za verige pri tvrdki Franki, ki so dne 19. II. stopili v stavko,, so začeli dne 27. t. m. zopet delati:, ker jim je podjetnik ugodil zahteve.
Ogrski kovinarji. V mesecu febr.
so stavi 1 i ogrski kovinarji oziroma Zveza kovinarjev Ogrske mezdne zahteve. Zveza se je dolgo pogajala z zvezo delodajalcev, ki je končno ponudila 20odstotno povišanje mezd. Kovinarji so to ponudbo odklonili in stopili! v stavko, ki so se ji priključile še lesni delavci in delavstvo ope-karen. V stavki se nahaja nad 60.000
Rudarcki kongres. Dne 4. marca se je vršil v hotelu Ivana Raka v Velenju III. redni občni zbor »Unije slov. rudarjev« za Slovenijo s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo načelstva in kontrole;
2. organizacija, preosnova regula-liva in odobrenje zadnjič povišanih prispevkov;
3. socialna zakonodaja;
4.	tarifna politika;
5. volitev ožjega in širšega odbora in treh preglednikov;
6. samostalni predlogi.
Občnega zbora se je udeležilo 6
delegatov iz raznih krajev Slovenije; za Strokovno komisijo se je zbora udeležil kot referent k 4. točki dnevnega reda: tarifni politiki s. Svetek in za delavsko zbornico kot referent k 3. točki dnevnega reda: socialni zakonodaji njen tajnik s. Likar; na daljo ožji in širši odbor ter več gostov med njimi tudi s. Jankovič, blagajnik 0. D. K.
Občni zbor je otvoril s. Melhijor Čobal, ki je pozdravil navzoče zastopnike.
Na to je poročal s. Svetek, predsednik Strokovne komisije; v vznesenih besedah je povdarjal pomen letošnjega zbora Unije rekoč, da naj ta današnji občni zbor položi temelj bodočemu zdravemu rudarskemu pokretu, ki mora postati tako krepak, da bo res v stanju pravično in odkrito braniti rudarske interese.
Za njim je govoril s. Jankovič, blagajnik bratske kovinarske organizacije; pozdravil je ta zbor z željo, da se rudarska organizacija v bodočem letu najlepše razvije, želeč ji čim večjega uspeha na polju razrednega boja.
Za tem poda s. Čobal poročilo načelstva, s. Arh tajniško in s. Ule blagajniško poročilo; na to poroča preglednik s. Jazbec, da so se našli računi vedno v popolnem redu.
Unijski dohodki in izdatki so znašali v letu 1921:
Dohodki 39.683.61 Din. in izdatki 76.799.55 Din., blagajniški prebitek znaša torej 12.884.06 Din.
Za leto 1922 so znašali Unijski dohodki 145.497.17 Din, izdatki 136.205.30 Din, blagajniški prebitek 9291.87 Din.
Poročilo prve točke dnevnega reda je sprejel zbor na znanje in ga odobril.
K II. točki dnevnega reda je pc -ročal s. čobal in navajal potrebo, da zbor odobri sklep ožjega in širšega odbora z dne 14. maja 1922 glede povišanja prispevkov in dajatev.
Nato se je oglasil k besedi s. Svetek, ki je navajal, da je potrebno, ako hočemo postati res bojevna organizacija, da moraimo dati organi-zaciji sredstva, ki so za to potrebna in to storimo s pravično razdelbo plačilnih razredov. On predlaga način, kakor ga je uvedla kovinarska organizacija.
Predlogi k preosnovi regulativa glede bolniške pomoči in glede uvedbe prostih znamk so povzročili debato, po kateri se je končno sklenilo in soglasno sprejelo predlog s. Svetka, da se prepusti regulacija prispevkov in regulacija bolniške podpore v definitivno rešitev bodočemu unijskemu načelstvu.
Predlog glede premestitve centrale iz Zagorja je bil s 3—3 glasovi odklonjen. K ITI. in IV. točki dnevnega reda sta poročala s. Svetek in s. Likar, ki sta predložila k svojim referatom tozadevne resolucije, ki so bile soglasno sprejete in bodo objavljene v prihodnji štev. »Delavca«. — K V. točki dnevnega reda: volitev ožjega in širšega odbora in treh preglednikov so bili izvoljeni sledeči sodrugi: V načelstvo: ss. Jurij Arh, Franc Tratar, Anton Verden, Leopold Majdič, Ivan Krušič. V širši odbor: ss. Josip Ipavitz, Martin Koman, Josip Rednak, Jakob Petek, Franc Dolinšek. Nadzorstvo Franc Judec, Franc Tanjšek, Miha Jelenko.
Sodrug čobal je odklonil sploh vsako kandidaturo. Skupščina mu je za njegovo 301otno delovanje med slovenskimi rudarji soglasno izrekla najtoplejšo zahvalo. Če so sodrugu Čobalu napravili nasprotniki in deloma tudi sodrugi marsikatero krivico, mu bo po drugi strani zgodovina priznala zasluge in žrtve na polju delavskega gibanja.
Sodrug Čobal in z njim vsi oni, ki se bojujejo v prvih vrstah naj računajo s tem, da udarjajo strele vedno le v najvišje vrhovte.
Strokovna komisila.
Plenarna seja Strokovne komisije za Slovenijo se bo vršila 7. in 8. aprila v Ljubljani.
Odbornikom bo dnevni red pravočasno naznanjen.
Predsedstvo S. K.
Zastrupljevalci vodnjakov v Celju. Med celjskim delavstvom razširja nekdo (?) vesti, da se je preselil naš list »Delavec« v drugo tiskarno zato, da s tem uniči »Naprej.« Da je ta vest izvita iz kake hudobne ali histerične trte se samo po sebi razume, kajti resnica je edino v tem, da se je list preselil iz edinega razloga, ker je bila pri oferi-ranju ta tiskarna, v kateri se sedaj tiska — najcenejša. — Sicer se je pa izvršda cela preuredba po nalogu odbora Strokovne komisije. Strokovno organizirano članstvo v celjskem okrožju prosimo, naj primejo ljudi, ki razširjajo take in slične vesti — za jezik in naj sporoče njihova imena našemu uredništvu, da jim stopimo na prste.
Vse organizacije in dopisnike prosimo naj pošljejo svoje gradivo za »Delavca« najkasneje do pondeljka zvečer, če hočejo, da bo priobčeno še v številki dotičnega tedna.
Val zaupniki naj skrbe, da bodo dobili člani »Delavca« še pred vsako nedeljo. Ljubljanski zaupniki naj pridejo po hst vsak petek zvečer v tajništvo »Strokovne komisije « Zunanji zaupniki naj pa pridejo po list istotako v petek zvečer, če pa do tedaj še ni dospel, naj ga pridejo iskat v soboto opoldne.
V	zunanje kraje razpošiljamo list že v četrtek, tako, da ga najoddaljenejše podružnice dobe najkasneje do sobote opoldne. Na vsak način naj pa Člani zahtevajo Ust pred nedeljo, da ga v nedeljskem prostem času lahkb v miru prečltajo.
V	tej štev. »Delavca« smo nibrali izpustiti mnogo gradiva radi pomanjkanja prostora.
Zato pride prihodnjič vse na vrsto, ker bomo izdali prihodnjo štev. na 6 straneh.
Zahvala. Podpisani se najiskre-neje zahvaljujem delavstvu kemične tovarne v Šoštanju, ki mi je darovalo v času moje bolezni, ki še ni prenehala, za podporo v znesku 210,50 dinarjev. Posebno pa se zahvaljujem knjigovodju g. Žguru in strojevodju g- Antonu Žoharju. Jakob Cigerin, Šoštanj.
Zahvala. Podpisani še najtopleje zahvaljujem rodrugom, ki so mi zbrali znesek 131 Din v času moje bolezni. — Peter Vidic, Štore.
Zahvala Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in so-družicam kemične tovarne v Hrastniku za darovano vsoto 171.75 v podporo radi moje bolezni. — Jožef Au-gusti, Hrastnik.
Zahvala. Podpisani se najiskre-neje zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam v tovarni g. Pavla Piricha in v tovarni Petovia- ter .predsedniku Antonu Plochlu za nabrano vsoto 176.50 kot podporo v času moje bolezni. — Franc Fridl, Ptuj.
STRAN A
iDtUTICt
Razno.
Po svetu.
Gospodarski referat, za kovinarski kongres, ki ga priobčujemo v današnji številki bo zanimal tudi delavce ostalih strok.
Upamo, da ga bo vzelo v pretres tudi vodstvo Konzumnega društva, kakor tudi delegati na skupščini.
Gotovo je nujno potrebno najti pot za skupno delovanje strokovnih in gospodarskih organizacij. Upamo tudi, da se bo o tem velevažnem vprašanju razvila obširna razprava.
Državni proračun 1922/23 jugosl. vhide In pr« sveta Letošnii državni proračun predvideva rednih in izrednih dohodkov D n. 6.934,946 864— (skore 7 m Hjard), rednih in izrednth izdatkov
6	934,597.430'— Ostane torej znesek 349 434'—. Razlika med dohodki in izdatki je torej zelo malenkostna. Velik Škandal je to, kar bomo povedali sedaj. Redni in izredni izdatki v prosvetne namene znaSajo v letoSnjem proračunu 650,477.687 Din. 650 milijonov za ljudsko izobrazbo, za nviitarizem pa zahteva vojni minister 3 milijarde. »Zora jpuca (svita) bit če dana «
Kosija zopet izvaža. V zadnjem ičasu ruska vlada zopet polagoma obnavlja trgovino z inozemstvom. V nemške luke so priplule že prve ruske ladje z žitom. V Nemčiji bo Rusija žito zamenjala za industrijske izdelke, za poljedelske stroje itd. — To je edina možnost, da se okrepi rusko gospodarstvo in ž njim delavska Rusija.
Lesni delavci na Švedskem. V zadnjem času je bilo izprtih na Švedskem nad 17.000 lesnih delavcev, ker niso hoteli pri pogajanjih z delodajalci pristati na 10 odstotno znižanje delavskih mezd. Švedski lesni industrijalcL izvažajo ogromne množine lesnih izdelkov posebno v Nemčijo, ki bo sedaj radi miru v lesni industriji precej prieadeta.
Lesni delavei v Budapešti so stavili nove mezdne pogoje, na katere pa delodajalci niso hoteli pristati. — Ker so delavci« pri svojih zahtevah vztrajali, so bili odpuščeni. Lesni delavci naj torej ne potujejo tja, ker bi to pomenilo napad na delavsko solidarnost.
Rumanska lesna industrija. Kljub zek) neugodnim prometnim razmeram je dosegla rumunska lesna industrija lepe uspehe. Lesne izdelke izdeluje že v tako veliki meri, da jih ostane za domačo porabo le 15 odstotkov. Velike količine svojih izdel-ko vizvaža na Ogrsko. Produkcija 8e vedno narašča in bo primorala ru-munsko vlado, da znatno izboljša prometna sredstva (železnice, promet po rekah itd.), ako hoče, da se lesna industrija obdrži ali pa doseže še večjo višino.
Osemurni deluvni čas. Belgijska vlada je ukinila zakon o osemurnem
delavnem času. Iskrena želja zveze belgijskih industrijcev se je vendar le izpolnila.
Socialni čut žuželk. Poletni jutranji iizprehodi nudijo mnogo razočaranj za človeka, ki zna opazovati naravo in njene pojave. Na primeri Na podobnem izprehodu lahko opazimo sredi kakega travnika gnezdo čmrljev. Ako se mu približamo, tedaj nas opozori močno frfotanje krepkih kril čmrlja, ki sedi na vrhu gnezda. Naivno ljudstvo si je ta pojav razlagalo na vse mogoče in nemogoče načine. Ako pa to bolj opazujemo, tedaj lahko rečemo: ta čmrlj je do svita čuval gnezdo in ko je pričelo solnoe vzhajati tedaj prebudi z močnim čebljanjem čmrljski tabor. Z zračnim tokom pa, ki pri tem nastane, služi kot ventilator: izčisti gnezdo slabih dišav, plinov in vročega zraka. Predvsem znači to kot delo poedinca za družbo čmrljev, torej za celoto, znači razvoj živalske države, ki doeože svoj višek pri čebelah. — In človek? Ali je torej organizacija pri človeku nepotrebna?
Kmetovalci v Združenih državah. Po zadnjem ljudskem glasovanju v Združenih državah imajo Združene države 31,614.000 ljudi, ki se pečajo s poljedelstvom; poljedelskega prebivalstva je torej v Združenih državah nad 60 odstotkov. Poleg tega je razvita v Združenih državah težka veleindustrija.
Premoženje v zlatu. Vse zaloge z)a*a cenijo v zadnjem ča«u na
7	911,379,000 dolarjev (dolar = 100 dinarjev). Na zlatu je nsjbogatejša Amerika. (Zedinjene države) in sicer ima J/s vseh zlat h zalog; potem pride Anglija (Vio,) Francija ('/n), Japonska ('/,*), Španska (Vit), Argentmija (7«o), Italija, Nemčija in Nizozemska pa skupaj Vss; ostale države pa imajo skupno 13 °/,.
»Kres«. Prvi slovenski delavski kulturni mesečnik stopa v drugi letnik. Prvi letnik, ki je lahko v ponos slovenskemu delavstvu, je zaključen. Z drugim letnikom stopi v novi, priroč-nejSi obliki In z zelo bogato vsebino pred javnost. Med drugim bo priobčeval s. Cerkvenik dahši roman »Marlika«. J. Vidmar zgodovinski pregled slovenskega slovstva; nadalje bodo sodelovali s svojimi prispevki T. Seliškar, E. Tiran, Čulkovski, Vuk in drugi. Prva številka irde jutri z zelo kogato vsebino, nadalje pa bo izhajal redno 25. vsakega meseca. Vsem sodrugom in prijateljem priporočamo, da si ga na-roče. Naročnina znaSa na leto Din 50'—, na pol leta Din 25 —, za dijake na leto Dm 40'— in za člane »Svobode« Din 30—. Posamezna številka velja D n 5'—. Uprava »Kresa« se nahaja v Ljubljani, Židovska ul. 1, prvo nadstropje.
ITALIJANSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE.
V	Italiji vlada nad delavstvam ne-neverjeten teror, delavsko časopisje, kar ga vlada ni ustavila, je pod strogo vladno cenzuro. In vendar se strokovno gibanje v Italiji z neverjetno hitrostjo stabilizira. Strokovne organizacije so pretrgale stike a političnimi strankami in vodijo akcijo za enotne strokovne organizacije. V Turinu je Strokovna zveza sestavila delavsko zbornico, ki je pred kratkim pričela e poslovanjem. Upati je, da se strokovno gibanje v Italiji konsolidira in da bo italijanski proletariat kmalu postavil močno protiutež italijanskemu fašizmu.
ITALIJANSKA VLADA IN OSEMURNI DELAVNIK
Italijanski min. predsednik Mussolini je v parlamentu izjavil o osemurnem delavniku sledeče:	»Pred
zborom 800 stavcev sem izjavil, da predstavlja 8 umi delavni čas nevreden zaslužek delavskega razreda. Ni potrebno, da se po tem razvije diskusija, da bi se potem pripisovalo tej ali oni stranki v parlamentu zasluge, temveč da bo ena izmed sej ministrska vlada odločila enkrat za vselej o vprašanju »osemurnega delavnega časa«.
*
JAPONSKO STROKOVNO GIBANJE
Od meseca jan. do vštetega meseca marca lanskega leta je bila na Japonskem 118 stavk, katerih se je udeležilo nad 51.000 delavcev, ki ni-
so delali nad 275.000 delavnih ur. — 1’ečina teh stavk se je izvedlo v tekstilni in mehanični industriji. Nadalje je lilo 173 raznih drugih gibanj, pri katerih je bilo udeleženih nad
30.000	delavcev. Skupno je bilo torej 291 sporov; od teh je bilo 106 mezdnih gibanj, 67 gibanj je bik) radi znižanja delavskih mezd in 42 radi odpuščenih delavoev. Pri 144 gibanjih se jo dosegel sporazum, pri 50 gibanjih so docela zmagali delavci s svojimi zahtevami, pri 80 gibanjih so delavci svoje zahteve umaknili« ali pa je ostal boj neodločen.
POLOŽAJ V AVSTRALIJI.
V	mesecih od septembra do decembra lanskega leta je bilo v Avstraliji 102 stavk, katerih se je udeležilo skoro 30.000 delavoev. Najbolj sta bili prizadeti kovinarska in oblačilna Industrija (krojaške delavnice). Od 1,325.000 delavcev je v Avstraliji
703.000	organiziranih. — Delavskih strokovnih organizacij je skupno 382. kovinarjev brez ostalih delavcev. Najhujšo borbo vodi proti stavkujo-čim bivši : socialist« Kende Tivar, sedaj sluga reakcije v Madžarski in zastopnik zveze delodajalcev.
BREZPOSELNOST.
Brezposelni na Angleškem. Uradni podatki angleške uprave prinašajo statistiko brezposelnih, po katerih je število padlo koncem L 1922 za
29.000	tako, da znaša sedaj število 1,359.100. Od začetka L 1922 je število padlo za pol milijona.
ŠTRUKLJI IN POTIČKE.
V	Hoda lističu družbi ne bo razlike med »boljšimi« in »slabšimi« ljudmi.
Razlika bo le med samostojno mislečimi možmi in med —šahovskimi figurami.
c«
Naj prvo sam glej, da se česa naučiš, — potem boš učil Sele druge.
Strokovne organizacije so ustvarili delavci sami.
Tisočere napake ki so jih pri ntvarjanju napravili so jih izučilo, da so svoje delovanje bolj in bolj zboljšavali toliko časa, da so organizacije dosegle današnjo moderno višino.
Zboljšali jih bodo še bolj vzporedno z duhom časa — le da imajo zaenkrat mnogo posla z raznimi dvoreznimi noži, katere morajo izga-ganjati, da jim ne poderejo še tega, kar so dosedaj ustvarili.
Kapitalizem je zmagal zato, ker je nujni razvojni zakon tako hotel.
Po fevdalizmu ni mogel priti kar socializem, če takrat še niti tovaren ni bilo, ki bi bile zrele za socializacijo.
Q
Današnji časi so taki, da vse govori o načelih in programih.
Največ o tem pa govore tisti, ki sploh nobenih načel nimajo in ki programov, za katere se vsaj navidezno »bojujejo« niti n« — poznajo.
•
Nobena %,eja še ni zrastia do neba.
*
Nove vrste socializem uče ljudje ponajveč zato, Ver starega n« poznajo-
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GD&J.)
Izdajatelj: Franc 8vetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
3H5BEH5HEflEB5HE2J5H5H5ziEa5ZJ5H rasrzarzsrzsrasrzsrzsrzsnsnsnsrzsrraR:
§
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA
Po Strti predal St. 1*. — Telefon inferttrban žt. 118.
Poštni Cek.ro«. St. 10.832. - Br*. naslov r ,Kodes( Ljubija««.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da ie zvišal obresti in sicer
ra nscotfnt taline »lose na 6°> za ?lose prot! četrtletni odpovedi no 61l* °k> proti polletni od ovedl m 7°|o
Hranllnllne vloge sprejemalo In Izplačujejo vse prodajalne rafe zadruge I
Vlagajte vse svoie prihranke v svoio lastno hranilnico l
5USH5H5H5UEU5ZJ5Z1EH5H5Z1ES5B
m