Št. 41.
Mapibop, dne 8, oktobra 190B,.
Tečaj XLÍ1,
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežela 6 K.^ Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoši'> do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserato in reklamacije. Za inserato se plačuje od enostopno petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratno oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne«
zaprto reklamacije so poštnine proste.
Bratje Slovenci
Obmejni Slovenci vas «prosimo pomoči! Znano vam je, -s kako brutalno silo deluje ves nemški element, na čelu mM društvi Sudmark in Scliulverein, da se čim preje ponemčijo.' kraji ob žeifeznici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih. ima Siidmarka na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na Št. Ilj, to je zadnja in ob enem .najvažnejša slovenska postojanka ob meji. Že več sto tisoč kron je žr,tvoval nemški narod v svrho velenemških načrtov društva Siidmarke samjo za St. Ilj. Več sto tisoč kron za potujčenje slovenske zemlje, za po-nemčenje slovenskega ljudstva v eni sami župniji. Preubogi smo, da bi zamegli z nasprotniki na tak način tekmovati. Edino le izobraževalno delo med ljudstvom nas šia more rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega življa v St. IIju.
Bralno društvo v St. Ilju, ki je poklicano, da širi in pospešujte pravo izobrazbo med tukajšnjim ljudstvom^, je brez strehe; ne morie se vsled tega gibati in razvijati pravega ljudsko-žzobraževalneiga dela. Nujno potrebno je, da bi društvo imelo svoj Društven/ uom, kjer bi imeli šentiljsKf in okoliški Slovenci, posebno mladina,, svoje zavetišče, svoje zbirališče..
Obračamo se torej do vseh rodoljubnih Slovencev brez razlike političnega prepričanja, do vseh slovenskih -denarnih zavodov, do vs?;ga Slo-venjsltva, naklonite nanj radodarno svojo pomoč. Pomnite, da se gre za rešitev obmejnih bratov! Prosimo torej, milo prosimo, slehernega Slovenca in Slovenko: Darujte za Društveni dom v St. Ilju. Ta dom, v katerem se bomo zbiraji tukajšnji Slovenci in se navduševali za nadaljno borbo, bode jasna pjrjča slovenske požrtvovalnosti in ljubavi do hudo tiskanih obmejnih Slovencev. Sei pozni rodovi se vas bodo, rojaki mili, hvaležno spominjali, da ste na tak krasen način pokazali svojo pravo ljubezen do teptane domovin/1,.
Darovi se naj pošiljajo na naslov: Kmetijsko bralno društvo v St. Ilju ,v Slov. gor., ali pa njega blagajniku Frainju Zebotu , istotam.
Vsak najmanjši dar se bode hvaležno spnejel In seznam darov v štajerskih slovenskih časnikih objavil.
Pripravljalni odbor za zidanje Društvenega doma v St. Ilju.
Podpora po suši.
Siujerskim poslancem ste je posrečilo dobiti dosedaj že pol m;lijona kron, ki se uporabi za podporo po sužji. Ta podpora se ne bo dobila v denarju, ampak v cenejši dobavi sena in slame. Poglavitni dohodek našega kmečkega prebivalstva obstoji v živinoreji, za to je bilo treba ravno v i.em ozi.ru misliti na odpomoč.
Na Spodnjem Stajerskfem je bilo po zadnjem Š etju v posameznih okrajnih glavarstvih goveje živine :
Maribor Ptuj
Ljutomer Konjice Mozirje Brežice Celje
34.134 45.820
is.ais
12.BG1 8.979 21.968 38.992
Slovenjgradete 26.744 Samoumevno, da se za tako veliko število g» veje živine ne more za pol milijona kron zadostna množina krme kupiti. Mnenje strokovnjakov je, da so bo vsled slabe letine prodala ena tretjina vso živine. Določijo ho je, da se za glavo sme dati podpore 4 metercente sena in 6 metercentov slame. Res pa je tudi, da vsi poae^ 11 ki niso zahtevali podpore, da se torej število živine, za katero se ileli podpora, precej zmanjša. Posamezna okrajna glavarstva so zahtevala:
Maribor Ptuj
Ljutomei Konjice Mozirje Brežice Celje
za 7.363 za 20.404 za 12.956 za 4.969 za 1.176 za 7.340 za 10.737
Slovenjgradec za 5.796 Iz teh podatkov se razvidi, da so razmercmu» najbolj podpore potrebna okrajna glavarstva Ptui in Ljutomer, za tem Celje, Maribor, Brežice, Konjice, Mozirje in Sloiveinjgiradec.
Za poldrugi milijon kron se je nakupilo 200 vagonov sena, metercent po 11.20 K, in 350 vagOr nov slame, metercent po 7.10 K. Oni, ki dobijo podporo, pa bodo morali plačati metiercent sena po 4 K in metercent slame po 2 K. Podpora obstoji torej v tem, da dobijo živinorejci seno in slamo po mnogo nižji ceni, kakor je cena krmi na trgu.
Seno se je nakupilo le sladko in sicer iz Gornje Štajerske, Koroškega in Gornje Avstrijskega. N|a Ogrskem se sena ni nič kupilo, kakor so se bali ranogii naši živinorejci. Pač pa se ja na Ogrskem in Nemškem kupila sljaima in sicer izključno ječmena in ovsena slama, ki je najboljša za krmo.
Ampak tudi vsi oni živinorejci, ki so se priglasili za podporo, ne bodo dobili podpore. S.evilo živine je nasproti množini nalkupljene krme še vedno preveliko. Dobila bodo ppsiamiezna okrajna glavarstva :
sena	slame
Maribor 1250 mc 2187 mc Ptuj 5000 mc 8748 mc Ljutomer 3550 mc 6561 mo Konjice 1250 mc 2187 mc, Mozirje 1250 mc 2187 mc Brežice 1250 mc 2187, mc Celje 2500 mc 4374 mc
Okrajni pomožni odbori, fci bodb te dni sklicani ali pa ,ao že bili, bodo določili, katferi posestniki dobe jiodporo. Ti odbori bodo tudi za vsako postajo določili enega moža (župana), ki bo v zvezi z enltn a'li dvema zaupnikoma prevzel 11a železnici seno in slamo, jo pregledal in jo delil. V to svrho lío dobil od okrajnih glavarjev seznam onih, katerim se je določila podpora.
Posestnik, ki je dobil podporo, a si' Hílame in sena ne odpelja v določenem času, (po nekod samo 24 ur), zgubi pravico do podpore, in se bo slama in seno dalo drugemu piosestniku, ki je tudi podpore potreben, a se mu od pomjožnega odbora ni določila.
Seno in slama se morata takoj na kolodvoru plačati možu, ki bo razdeljeval krmo.
Kdor bo dobljeno krmo dalje prodajal, bo kaznovan.
so od
j	Posestniki, ki so že prodajali krmo,
, podpore izključeni.
Naši odposlanci (dr. Korošec in Pušenjak) so tudi zahteval', da se bo dobila živinska sol po|znižani ceni, ravnotako otrobi iz erarnih magacinov. Cela zadeva je v najboljšem toku.
Slov. kmečka zveza.
PODLISTEK. Kaplanov prvi „štamperl".
Nemško spisal N. — Poslovenil J.
..Oštlr Blaž" je bil take sorte mož,, da se mu je marsikdo rad umaknil vsaj tri korake na daleč. Bil je pravi velikan z železnimi pestmi. Ljudje so mu pravili „oštir" ali pa „Šnopsar" Blaž.
Pred leti je Blaž krošnjaril, pozneje je služil za javnega postrešSeka v mestu, konečno je odprl v večjem mestu nasproii iovarne žganja* in špirita svojo žganjarno. Tu je prodajal žgaino pijačo na drobno.
V mestu je bilo poleg dobrih kristjanov tudi veliko socialnih demokratov.
Ti-le so bili redni gosje v Blaževi žganjar* ni, kjer so se ob „štamporlih" navduševali za svoje socialistične ideje. Blaž in njegova boljiva zakonska polovica Jera sta jim stregla.
Ni čuda, da je Blaž med socialisti postal malce socialist, dasi je včasih tudi radi lepšega držal ž njimi, da ni, bilo. zamere.
Vendar je bila nujna posledica oštirskega poklica, da je moral včasih Bltiž potisniti tega ali onega preglasnega ali prepijanaga gosta skoizi vrata na ulico, da ne bi. pa izgubil vse vaje, je poskusil neredkokrat svojo koščeno pest na svoji ljubi Jeiii.
„Jera, no si pa že spet pozabila zamašiti do dobrega", je rekel Blaž in pokazal s prstom na „frišno" nastavljen sodček.
Današnja
„Saj sem ga vendar dobro zamašila", je odvrnila Jera.
„Ne, nisi, ko ti jaz pravim."
„Da, sem!"
„¡Ne! . . ." je mogočno zagrmeb Blaž.
„Vendar! ..."
Na to so je slišalo nekaj, kakor klofu.anje. In kmalu na to se je vlekla Jerft» z modrirnji progami na licih jokaje in zdihovaje po stopnicah, ki so vodile iz žganjarne v gornjo sobo.
A ni trpelo dolgo in približal se je tudi za Jero večer njenega tako trnjevegai življenja. • Huda pljučnica jo je spravila na smn.no postelj.
Blaž je ravnal iz početka trdo in neusmiljeno ž njo, ker ga je jezilo, da mora sedaj sam prati kozarce in pospravljati, konečno je pa vendar le poklical zdravnika iz tovarne. Zdravnik je pre-iskal bolnico m izjavil, da je bolezen zelo resna in da se je v treh, štirih dlneh bati haj-hujšejga.	1
Lepo upanje za Blaža! Kmalu torej naj se ■ čita na vratih njegove zaprte žganjarne listek: j „Radi smrti oštirjeve žene zaprto.*
Nevoljno je stisnil Blaž zdravniku goldinar, potfem si je pa šel ftladit s\|ojo je|zo dol v svojo žganjarno in razlagal svojim gostom!, da se je ta Iumpac učil celih 30 let zato, da pošilja ljudi na oni svet.
Kfer se je Jera počutila precej slabo, si Je kakor dobra krščanska žena zaželela. duhovnika, da jo sprevidi.
T|d ja bilo Blažu pa že preveč, in tresel se je same jez^ Hitro je stopil po svoj evangelij — svoj najljubši socialistični list „Rudeči prapor", položil nanj roko in prisegel nad vse slovesno, da
¿tevillc v inrm MOofpo<larHk« Novice" kot prilog
nima slopit. preko praga noben iar., niti če bi se prikazal sam papež iz Rima!
To je slišal tudi en kurjač iz tovarne in je povedal svojim sodrugom. Ti se niso seveda obotavljali pripovedovati to celo zadevo svojim domačim in tako je šla Blaževa prisega kmalu od ust do ust.
Ko je torej šel naslednjega dne mladi gospod kaplan v šolo poučevat obroke, ga je zadel marsikak radoveden pogled in slišal tuintam polglasno opazko:
„E, gospod, vi ste podelili nekdaj sv. olje ženi „rudečega" Zakotnika, poskusite sedaj svojo srečo pri Blaževi ženi. Blaž je „rudefikar"1 ( posebne vrste in težko bo kaj.
Komaj je to zvedel gospod kaplan, se je. takoj odločil, da obišče bolno Blaževo ženo in jo, ča je le možno, previdL
l&M	" . '
Deseta predpoldne je že in gostilna je natla* čano polna z delavci, ki so prišli na zajutrlo
Ropot, ktričanje, petje in tobakov dim napol-nuje o2načje|. Eni politizirajo, drugi igrajo, tretji pojejo ali bolje rečeno krulijo, povsod žvenketanje žlic, vilic, krožn kov in kozarcev.
Kar v trenotku utihneijo vsi — nek duhovnik je vstopil.
„Blaž, gle] ga no!*
Blaž, ki je pravkar rezal sir na posamezne krožnike, se je naglo obrnil in ,vj trenutku mu je bilo jasno, kaj se ]e zgodilo.
„Strašno — grozno — ta lair prihaja k moji
stari!"
(Konec prihoAniič.)
politični ogled.
Dogodki na Balkanu.
Ker so dogodki, ki se vrše ravnokar na Bial-kanu, velevažnega pomena za celo Evropo, bomo odšedaj tudi na te dogodke obračali več pozornosti. Listi so prinesli o teh dogodkih sledeče podrobnosti: Bulgarske čete so zopet pričele djelovati. To je brezdvomno v zvezi z bulgarskm.urškim sporom. ,Takq je napaidla bulgarska čieta grško vas Sorbo, v Popesu, Ive ni in Mirniku so Bulgari ubili več Srbov. — Bulgarska vlada je poslala vsem vele-vjlastem noto, v kateri razlaga, kakšni so razlogi, da ne more orientalske železnice vrniti. — Rumun-ski vojni minister je zapovedal mobilizirati 3. divizijo baje visded posebne želje velevlasti. — V Budimpešto je dospel bulgarški podpolkovnik Toskov, da nabavi konj za topniStvo, Prve vagone kbnj v vrednosti 450.000 Ir. so že ddposlali v Bulgarijo. — - „vBerliner Tagblatt" poroča, da bo tudi Srbija ugovarjala proti temu, da se je ¡Bulgarija polastila rumelske proge. — Dne 3. t.. m. so prinesli listi brzojavko, da je avstrijski poslanik v Parizu, grof Khevenhiiller, izročil predsedniku Fallieresu lastnoročno phtmo cesarja Franca Jožeia. V tem pismu da je vzhodno vprašanje na splošno razloženo. s posebnim ozirom na eventualno priklopljenje Bosine, ne da bi cesar od Francije izrečno; zahteval, naj vanje privoli. — V zadevi rumelske proge prien-talske železnice, katere se je Bulgarija proti določbam berolinske pogodbe polastila, je btulgarska vlada poklala velervlastem spomenico, ki vsebuje marsikateri res tehtni vzrok za priklopljenje železnice, Najvažnejši je pač ta, da je narodna obramba Bulgarjje zelo obtežena, ako ostane proga še dalje turška -last. - Bulgarski ministrski svet, je dne 4. t. m. sklenil, da orientske železnice ne vrne in se s Turčijo sploh ne pogiaja. — Rusija je stavila predlog, naj se sporna zadeva s Turčijo izroči v presojo vsem velevlastem. — V francoskih krogih, ki so v tesni' zvezi s knezom Ferdinandom, se govori, da «de knez v pesnici bavi s proglasitvijo neodvisnosti svoje kneževine. Kar se Turčije tiče, ni verjetno,, da bi na to proglasitev odgovorila z vojsko. — Vesti, da je Rumunija mobilizirala armado z ozirom na bulgasrsfeo-turški spor, so neresnične. — Dne 5. t. m. so prinesli listi sledečo vest: Včeraj je dospel knez Ferdiinand iz inozemstva v Ruščuk in se je med viharnim navdušenjem razglasil za kralja, proglasili Bulgarsko za neodvisno in vzhodno Rumelijo priklopil bulgarske-rau kraljestvu. — Bulgarsko ministrstvo je že prej sklenilo, da se Bulgarija proglasi za neodvisno in da sporoči to knezu. Sklep je bil do 5, t. m. urad-rio tajen. — Ferdinand se bo imelnoval „Car Bul-garije." — Iz Carigrada prihajajo vesti, da je1 na novo mobiliziranih 6 kavalerijskih polkov, ki odidejo takoj na mejo, tako da je ondi seidaj mobiliziranih 20 polkov. Isto.tako prihajaj,o iz Carigrada vesti o močnem gibanju romunskih čet na deželni meji. — Bulgarski vojni minister jei vpoklical vse v inozemstvu komandirane častnike, ker jih nujno rabijo. Bulgarija vpokliče namreč v najkrajšem času 50.000 rezervistov. - Ruski listi poročajo daje Turčija odpoklicala svoje vojaštvo od perzijske meje da ga vporabi na bulgarski. - Neki turški diplomat, je izjavil, da ne veruje, d)a bi Turčija mirno prenesla neodvisnost Bulgarije. - Anglfešta, krogi trdijo, da je Anglija zato proti neodvisnosti Bulgarije, ker je vsled tega vojska neiizogibna. — v Bulgariji vlada nepopisno veselje. - Av^tro-ogrska vlada je dne 6. t. m. naznanila v okrožnici, da je Bosno in Hercegovino priklopila, ob enem pa se odpove novipazarskemu sandžaku in odpokliče od
ondod svoje čete.	^
*
- Deželni zbor. Poslanec dr. Jankovič je vložil s tovariši dne 15, septembra t. 1. sledečo interpelacijo: Visoki deželni zbor! Dne 25. novembra 1907 sta bila podpisani itn, gospod c. kr. uradni zdravnik iz Brežic dr, Jokits pozvana k okrajni sod-niji v Kozjej dia preišičeta duševno stanje Matjaža Kostanjšeka od Sv, Petra pod Sv. Gorami, ki se ga je nameravajo staviti pcfd kuratelo. O stvari bi se bilo lahko že razsodilo,, ker je bilo predložebo porodilo deželne blazinice Feddhof pri Gradcu o bolniku s spoznanjem: Poa,pnenje odvodhih možganskih žal In dobljena slaboumnost, Matjaž Kostanjšek je bil tnamreč vsled zahteve sorodnikov iz nepoznaniH vzrokov sprejet dne 27,. majnika 1907 v deželno bilazm-co, dne 3. J vin i.i a 190T pa z opombo „pozdravljen odpuščen« Tekom preiskave pa se jO dognalo nekaj nepričakovanega. Kar se tiče prvega dela diagnoze (spoznanja)', nismo niašli, d» bi bile dotične žile pofcsebno toge, in tudi nobenih drugih znakov, iz katerih bi se dalo sklepati, da so bile odvodne žb-le pdapnene,' temveč da se nahajajo anake spremembe odvodnih žil Skoraj (F(ri vsakem Človeku njegove starosti (mož jo star sedaj nad sedemdeset let). Važnejši je bfil za nas drugi del spoznanja, ker je mož na vsa našla vprašanja popolnoma logično, pravilno !n hitro odgovorili; kakor je pač to glede n<i stopinjo njegove izobraženosti mogeL Se bojlj smo so Čudili, ko je tudi na vprašanja. tičoča se bolezni, na katera je baje v blaznici jar-
ko neumno odgovarjal, popolnoma) logično in pravilno odgovoril. Ker po tej diagnozi ni bilo upati, da se zdravje poboljša, moralo se je to dozdevno protislovje drugače rešili. Natanka poskušnja je dognala, da je tolmač vse odgovore Kostanjšekovei ali napačno razumel in vsled tega napačno prestavil na nemško, ali d!a se ga je v taki slabi slovenščini vprašalo, da Kostanjšek vprašanj ni razumel in vsled tega tudi napačno odgovoril, Dial (navedemo le dva primera, se je Kostanjšeka vprašalo* koliko krvi-ima pribli^nq svinja. Odgovoril je č.isto pravilno, da mora biti množina krvi primerno starosti in velikosti različna, da pa je imajo večje svinj,e po njegovem mnenju 2 do 3 iirkle. Z izrazom „firkel" zaznamoval je ^Kostanjšek staro mero, po kateri bi torej bilo to o do WA 1, Ttohnač je prestavili to v nemščino z pol do 1. Nadjalje je tolmač zamdnil izraz biti in ubiti, vsled česar je nastala iz tega pripovest, da je bil pri zadnjih držaJvnozbjorSMh volitvah pri Sv. Petru pod Sv. Gorami ubit nek kandidat; vsled te povesti te je seveda mislilo, da ubogi mož duševno ni normalen, ker o teh dogodkih ni nihče ničesar vedel. Pa tudi druga vprašanja so se popolnoma napačno prestavila, v nemščino, tako da se ga je koneSno spoznalo za slaboumnega, dasi v resnici ni bil. To so hude napake! Za ubogega starega moža so imele hude posledice in so mu tudi materino škodovale, kar je res obžalovanja vredno. Iz tega vzroka stavi podpisani in, njegovi tovariši na visoki deželni odbor vprašanje!: A, A1j bi ne hotel skrbeti, da se v deželni blaanici, kjer je jako minogo — nemškega jezika sploh nezmožnih — bolnikov iz Spod. Stajerja, nastavi vsaj eden, slovenščine popolnoma zmožen zdravnik, in, B. ali se bodo v bodoče, dokler takega zdravnika iz katerihkoli vzrokov še ne bo v zavodu, rabili za tolmačenje le v resnici intelegentni, slovenščine popolnoma zmožni tolmači? — Dr. F, Jam-kovič in tovariši, — V seji dne 4. oktobra je predlagal dr, Jankovič, naj deželni zbor izposluj|) pri finančnem ministrstvu, da se lastnikom žag in mlinov v brežiškem okraju vsled letošnje suše odpišejo pri-dobininski davkih — Dne 3. t. m, je poslanec dr, Jan-koviČ utemelj.Oval svoj predlog, tičoč se odpisani a pridobninskega davka vsled suše hudo oškodovanim osestnikom brežiškega okraja. Predlog se je odkazal posebnemu odseku za občinske zadeve.
— V deželnem zboru goriškem s«) začeli slovenski, katoiiško-narodni poslanci obstrukcijo, Iker se je slovenska liberalna stranka zvezala z italijanskimi krščanskimi socialci ter si hotjela ž njo razdeliti vsa 'deželno-zborniška mesta in odseke, Kato-iško-narodne poslance podpirajo italijanski napred-njaki pri obstrukciji.
i— Delegacije se zbero dne 8. oktobra v Budimpešti. V delegacije izvolijo poslanci sami iz sebe posebne odposlance, ki ae zovejo delegati. Delegacije, ki se shajajo vjsako Ijeto, zborujejo enkrat na Dunaju, enkrat v Budimpešti. Sklepati imajo o skupnih državnih rečeh, o vojaštvu itd. Iz tega sledi, da so delegacije jako važne. Doslej je imela Štajerska, ki izvoli dva delegata, samo nemške delegate* Letos se je dogodilo prvikrat, da bo Štajersko zastopal tudi S'ovenen — posiauoo dr, Korošec. Doslej smo imeli Slovenci le enega delegata, letos imamo tri: doktor Susteršiiča, dr. Korošca in Fona, Vsi trije so Člani Slovenskega kluba.
Mala politična naznanila.
Dne 1. oktobra: Iiz zanesljivegavina se poroča, da se je včerajšnji ministrski svet v Budimpešti bavil z volilno reformo. — V Budimpešto je prispel včeraj ban Rauch. Njegov prihod je v zvezi z namero sklicati, hrvaški fllabor. — Berolin-ski listi poročajo, da je priklopljeinje Bosne In Hercegovine k Avstriji sklenjena dtfvar. — Španska kraljeva dvojica se je pripeljala danes v Budimpešto, kjer jo je sprejel naš cesar z nadvojvodi.
/D>ne 2. oktobra: Nemci v češkem deželnem zboru nadaljujejo obstrukcijo. — Klub nema-žarskih narodnosti je pozval srbske italdikalce, da izstopijo 5e kluba, ker se niso udeležili posvetovanj kluba glede volilne preosnove. — Vi ministrstvu za notranje zadeve so se vršila danes' posvetovanja glede na splošno starostno zavarovanje. Načrt, ki je že dogotov3jen„ - ne bo ugodil samo delavcem, ampak do gotove meje tudi malim kmetom in obrtnikom.
Dne 3. oktobra: Ministrski predsednik Beck je izjavil, da hoče doseči, da bo 2. decembra po celi državi mir. — V Zagrebu so se vršile včeraj velike demonstracije delavcev proti Raucho-vemu , vladanju, — Češki socialdemokrati so priredili več shodov, na katerih so »grozili, dia Če deželni zbor ne izvede volilne preosnove, prenesejo agiitacijo za volilno preosnovo na ulico.
l^ne 8, oktobra: Odbor soc. Bemokraške stranke na Ogrskem grozi za slučaj, da se uvede pluralitetna volivna pravica, b splošnim Strajkompo celem Ogrskem. — V Carigradu se je osndval arabski nacionalni odbor, ki je naperjen proti mladotur-Šliemu,
Dne 5. oHtobra: Predv&erajŠnjim popoldne je bil ministrski sVet, ki.so se ga udeležili vsi ministri.i Bavil se je z volilno reformo za češki j deželni zbor. — Listi poročajo, da predloži vlaila » češkemu1 deželnemu zboru načrt volilne reforme v I seji prihodnji petek. Istočasno se predloži deželne-
mu zboru tudi zakonski načrt [glede ustanovitve pariamentnih odsekov «za sporazumljenje med Cehi in Nemci. — Na shodu srednjih stanov na Dunaju je prišlo do burnih prizorov, V predsedstvo ni bil izvoljen noben Slovan, kar je izzvalo silen vihjar med slovanskimi delegati.
D ne 6. oktobra: JPoslajniški krogi trde, da Je Prade obnovil v ministrskem svetu svojo prošnjo za odstop* ker se mu ni posrečilo, 'da bi bili opustili Nemci v češkem deželnem zboru obstrukcijo, — Ob demonstracijah v Budimpešti so delavci na policijo dvajsetkrat ustrelili. Stražniki so potegnili sablje in ranili več oseo. - V Zagrebu vfrada obsedno stanje.
Razne novice.
*	Osebna vest. Za suplenta na gimnaziji v Novem mestu je imenovan gospod dr. Josip Rož-man.
*	Iz šole. Kot stalna nadučitelja sta nastavljena: V Veržeju stalni učitelj Ferdo Sprager pri St. llju v Slov. goricaih in v RemŠniku stalni nad-Učitelj Anton Glaser iz St, Ja(nž)a na Peči; stalen učitelj j© postal v Kapeli pri Brežicah začasni uči telj Franc Vadnal pri Sv, Petru pod Sv. Gorami, v SromJje pride za stalno učiteljico učit. suplc(ntin]|a Antonija Danen iz Hrastnika, v Zdolah je postala tamošnja začasna učiteljica Ljudmila Sircelj stalna, v Spitalič pride za stalnega učitelja začasni učitelj Ivan Keržič v Cadramu, na Vurbergu je nastavljen stalno tamošnji učiteljski supltent Ivan Lešnik. Stalni učitelj na Ponikvi Tomaž Grah pride na lastno prošnjo v pokoj.
*	Izpremembe v misijonski kongregaciji. C. gospod Frančišek Javšovec, ki je doslej šest let neumorno delovati kot predstojnik cerkve presv. srca Jezusovega v Ljubljani, pride za superijora k sv. Jožefu v Celje; na njegovo mesto v Ljubljano pa pridie č. g. Valentin Eržen, doslej superijor misijonske hiše v Marboru. Za superijora v Maribor pride č. g. Grfcgor Flis iz Ljubljane.
*	Slov. kršč. soc. zveza je v zadnji seji 1. oktobra sklenila, toplo podpirati težnjo šent(iljskega bralnega društva, glede zidanja društvenega doma v St. Ilju. — Pri razpravi o društvih v Leutersbergs, Studencih in Sv. Emi se je sklenilo istim priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi in podporo v knjigah. — V Savinjski dolini se snuje novo izobraževalno društvo. — Pristop k zvezi je priglasilo slov. kat. izobr. društvo v Leitersbergu. — Zveza'fle izdala narodni kolek v korist obmejhim Slovencem. Opis istega na drugem mestu. ^ Pri vojitvi blagajnika na mesto odišlega Č. gt Spihdlerja je bil izvoljen 6, g. Vinko Zolgar. od Sv, Magdalene v Mariboru. C. g. Spindlerju se izreče za njegovo neutrudno delovanje zahvala. Začetek obrambnega c|elaj v obmejnih župnijah dobro napreduje. Nadalje sta se skjlenila organizirati v obrambnem smislu zopet dve župniji. — Kfajižnica S. K. S. Z., ki se je še-le pred kratkim otvorila, dobro napreduje. Glede Števila in raznovrstnosti knjig je gotovo ena nlajboljših na Štajerskem.
*	Slovenski koleki „Obmejnim bratom v pomoč" so okusno izdelani v rdeči barvi, predstavljajo oztemije, kjer Slovenci prebivajo, in s tem tudi slovensko narodno mejo. Tako je iizražen njih namen. Črke: T, G. L. M. C, pomenijo Trst, Gorico, Ljubljano, Maribor, Celovec; pozabljeni pa seveda ¿udi niso rezijanski Slovenci in Prekmurci. Za marsikoga bo ta kolek kos nazornega pouka, ker bo tukaj prvikrat videl celotno podobo slovenske meje. Rodoljubi, kupujte pridno te koleke! Slovenci, širite ji,h! Obmejnim bratom v pomoč! Dobivajo se po 2 v komad pri S. K. S. Z v Mariboru.
*	Zadnjo številko našega lista jt> zaplenilo
državno pravdništvo, ker smo popolnoma resnično in nepristransko opisali dogodke zadnjih dni. Se celo take vrstice so nam zaplenili,i katere smo posneli iz drugih listov, katerih pa drugod niso zaplenili. Nemški listi po Štajerskem pa nemoteno psovajo naš narod z najtršimi priimki ter pridigu-jejo bojkot proti slovenskim gostilnam, trgovinam in; obrtnikom.
*	Ljudske šole na slovenskem Štajerskem. Zelo žalostno in naravnost sramotno za nas Slovence je dejstvo, da 'mamo na Spodnjem Štajerskem vse polno ljudskih šol z nemškim učnim jezikom. Naj omenimo le nekaj takih krajev: Ljutomer, Studenci pri Mariboru, Pekre na Pohorju, Pobre-žje, Razvanje, Radvanje, Muta, Sobota, St. Ilj v Slov. gor, in nebroj drugih. Te šole nam vzgojijo najhujšie jani&rurje, pravo sramoto slovenskega naroda, Skrajni čas je, da se slovenski starši enkrat zavedajo svoje dolžnosti in da pošljejo svojo otroke samo v slovenske Šole.
*	Zapomnite si je! Dne 6. septembra se je v Kamnici pri Mariboru v prid nemškemu Šulferajnu vršila slavnost, za katero so po izkazu „Marburgee
j Zeitung* denarne in drugačne prispevke darovali < med drugimi: lecdtar Gert, trgovci Fontana, Fran«-¿gOjbh, Grubitsph, Kokoschinegg, Martinz, Michfe-; litsch, Mydlil, Murko, Pirchan, Platzer, Schmidl, Worsche, steklarji Macher, Bernhard in Wagrandl, r notar Hanß in advokat Lorber,

8. oktobra 1908,
BEDXHNSKI GOSPODAR,
* Poziv slovenskim odjemalcem, slovenskim trgovcem in slovenskim obrtnikom v Mariboru, v Celju in Ptuju, Žalostni dogodki, jv Ljubljani so nam pokazali, da ne moremo nikakor maščevati s pouličnimi demonstracijami velikih m neodpustlji.viii napadov na S'lo\ence v Ptuju, Celju in Mariboru. Dokazano je, da so te izgrede v spodnještajerskih mestih vodili in se jih udeleževali v prvi vrsti trgovski pomočniki in vajenci nemškutarskili trgovcev teh mest. Z žalostjo moramo opazovati dejstvo, da so ti razgrajači po večini sinovi slovenskih mater, da so torej rojeni spotlnještajjerski Slovenci. Zapeljani so že od prvega trenutka,, ko so vstopili, v nemški mestne trgovine, kjer nemški trgovci z vso silo delujejo, da se ti vajenci hitro ponemčijo, da sovražijo to, kar bi jim moralo, vsikdar biti sveto, in to je slovenska narodnost in sveta vera. Taka. vzgpja rodi razgrajače,, kakor smo jih opa> zovali in bridko občutili v spodnještajerskih mestih. Teh izgredov so torej v prvi, vrsti ¿okrivi nemški trgovci sami, ker napeljujejo nerazsodne mladeniče do vsenemštva in protestantizma in s tem do največjega sovraštva proti slovenskemu narodu. Najboljši odgovor na te dogodke poda slovensko ljudstvo, če skuša v kali zamoriti vire, iz katerih izhaja to zlo. Slovensko ljudstvo, kupuj v mestih Maribor, Celje, Ptuj le pri slovenskih trgovcih!. Ce podpiramo svoje slovenske trgovce, bodo ti lahko skrbeli za to, da bodo sami, v pravem smislu temveč Jlovenskih sinov vzgojili za trgovski stan. Starišem ne, bode treba se bati, poslati svojih sinov v mestne trgovine, ker v takih trgovinah bo vajenec deležen prave vzgoje. Domače trgovce slovenske moramo podpirati tudi za to, ker ti izdajo tudi mnogo denarja za slovenske narodne namene, podpirajo dijake, ki pridejo iz kmetov, širijo mei slovensko ljudstvo premoženje, med tem ko nemški trgovci samo ile zidajo v mestih hišja in pomagajo razvoju mesta, podpirajo Siidmarko in šulfeirajnske brezverske šole in ne če j o ničesar slišati o potrebščinah ljudstva na deželi. Zavežijno se s trdno, obljubo, da bodemo v teh mestih obiskovali le slovenske trgovine. Maribor, Celje, Ptuj mora poštati središče vseh potrebščin celega slpodnještajerskega slovenskega ozemlja, in sicer se mora zbirati ves promet v slovenskih trgovinah,. katere še bodemo naznanili. (Trgovce na deželi naj rodoljubi pregovorijo, da bodo tudi ti. v velikem kupovali le pri Slovencih; če nimamo še takih trgovcev dovolj v teh mestih, naj. se obračajo na Ljubljano. Slovenski trgovce pa opozarjamo, da bodo povsod postregli Slovencem z največjo soKdnostjo, da ne bodo grešili v nadi, da mora vsakdo itak priti k njim kupovat. . Ce zasledimo slovenskega trgovca, ki bi izrabljal narodnost v nepoštenje namene, ne mirujemo, dokler ga ne onemogočimo. Klic „tSvoji k svojim" je pošteno orožje nasproti nasprotnikom, mora pa biti tem bolj pošteni odziv slovenskega trgovca nasproti slovenskemu odjemalcu. Slovenci, pozivamo vas*, da izvajate ta klic „Svoji k svojim" dejansko in dosledno! Slovenec Slovencu brat!
*	Denarni zavodi na Sp. Štajerskem. Krajnj-ski hranilnici precej preide; slovenski vlagatelji so se po žalostnih dogodkih vendar nekoliko spametovali in začeli vzdigovati hranilne vloge, Nad pet milijonov kron vlog so že vzdignili. Tako je prav!- Taki odgovori so primerni. Posnemajmo tudi nai Štajerskem brate Kranjce! V vseh naših slov. mestih imamo nemške denarne zavode, v katerih leži polno slovenskega denarja. Naši slovenski denarni zavodi so trdni in delujejo v splošni .blagor slov. ljudstva. T\e je treba podpirati z vlogami! Na celi vrsti se moramo samoosvojiti na gospodarskem ¡polju! Slovenci,, k imate premoženje, ne pozabite lastnih denarnih za-vodo(v!
4 V Ljubljani je sedaj mir,no. Po mestu hodijo orožn'ške patrulje. Belgijce se baje od kom-petentne strani nagovarja, miajj ¿le ogibajo slovenskih trgovcev. Nekateri nemški obrtniki i,n trgovci se nameravajo izseliti, v nemških trgovinah padajo cene blagu.. Zloglasni poročnik Miayer še vedno straši po ulicah.
*	Našim društvom! Opozarjamo naša društva, naj vsa prirede podučne shode, da pojasnijo svojim udom nečuvene dogodke v Ptuju, v Mariboru in v Celju in zlasti v Ljubljani. Sleherna
ne jemljejo slovenskih uslužbencev in delavcev. Slovenci, vsled tega pa mi tem bolj zvesto in krepko podpirajmo svoje brate. Ce storimo svojo dolžnost, ne bo Slovenec škode trpel.
*	Nemški meščani proti kmetom. Mestni očetje v Celovcu so sklenili prepovedati, oziroma otež-kočiti slovediskim špeharjem prodajo mesa in špeha na ,celo)vškem trgu. Posledica tega bo, dti bo celovško prebivalstvo imelo siab špeh za drag denar. To je tista prijaznost nemških meščanov do slovenskih kmetov, katero pridiguje Stajerc. Kaj pa, ko bi enako.; storil župani nemškim kramarjem, ki prodajajo svojo največkrat slabo robo na naših sejmih ? |
>J Na Dunaju je umri) dnet 4, t. m. nagle ilmrti 56 let stari Jurij Dreo iz Slovenske Bistrice, uradni sluga pri južni železnici. Naj v miru počiva!
*	Trideseti telovadni odsek se je ustanovil na Kranjskem v Košani na, Notranjskem. Pri naših kranjskih bratih lepo napreduje telovadna organi-izaeijja, k^r .je > V. njih v)Bč nav)luš)3nj[a< zaj dobro stvar in pa več podjetnosti. Pri nas pa se vtte¡ premíalo dela, za to se še vedno vzdržuje nemišku-tarizem in liberalizem.
*	Skupno delo? Zelo zanimivo je gledati,, kako razumejo, naši liberalci skupno delo vsled sedanjih dogodkov. Na vseh protestnih shodih se ne branijo naših somišljenikov, ker bi imeli sicer shode prazne. Pri navodilih za izvróevanjé geslia»: „Svoji k svojim" tam pa naše somišljenike namenoma zamolčijo in izpuščajo. Dokazi: „D." navaja od časa do časa slovenska podjetja, toda samo podjetja liberalcev, podjetja naših somišljenikov manjkajo v tem seznamu. Zadnji Narodni List pa hoče bojkotirati trgovino naše tiskarne s papirjem s tem, da je ne navede med slovenskimi trgovinami. Mi se ¡zahvaljujemo za tako skupno delo, ki se obrača proti našim .somišljenikom. Na vseh nadjoljnih zborovanjih podržite to nizkotno nepoštenost liberalcem kot pošten šnofec pod nos. Kateri, še želi naftiinč-nejih podatkov, naj se obrne do nas!. Skupno delo liberalcev pa je s tem postavljeno v Čudno luč.
*	Kaj misli vlada o' enakopravnosti ? Cudnie reči se godijo v vstavni Avstriji., Nemški listi blatijo dan na dan Slovence, črnijo jih, hujskajo proti njim, radi bi jih kar pozobali. Laži trosijo najbolj graški list Tiagespost, Tjagblatt, nadalje Deutsche Wacht in Ma¡rburger Zeitung, ki nesramno zavijajo svoja poročila inj natolcujejo čez vse meje. Državno pravdništvo tega ne vidji. Niti edfan nemški list frii bil radi tega zaplenjen; vlada pusti hujskati te liste proti Slovencem. Toda slovenske liste takoj zapleni, če le pišejo o dogodkih zadnjega časa. To si bodemo zapomnili; treba bode proti tej dvojni meri postopati z vso odločnostjo. Slovenski poslanci si naj zapomnijo dobro te pojave, ki hočejo vdušiti s silo vsak slovenski živelj, ki je z nova pognal kali le vsled nepravičnosti nemških gospodov,
*	Kmečko ljudstvo, ali poznaš sedaj Štajerca ? Ta lisjak je !e Šel v past. iViečkrat ste čitali, kako dobro srce je hotel imeti Stajerc do slovenskega kmečkega ljudstva. Kmečko ljudstvo, videlo si sa mo te izgrede v Ptuju, Celju in Mariboru, katere je vodilo nemškutarstvo in štajterčijlanstvo. Pristaši tega lista, ki se vam hiinijo in dobrikajo, so slovenske kmete in kmetice zasmehovali in pretepali. T¿ iz^ gredi pač morajo odpreti kmedkemu ljudstvu oči, da ne bode verjelo več Štajercu in njegovim pristašem. Povsod, kjer je še Siajerc v hišah, ven ž njim! Naj ga imajo ptujski, mariborski in celjski trgovci sami za dobre namene. K tem kar ne zahajajte, da vam ne bodo preveč ovijali blaga v to grdo cuvijo. Proč s Štajercem! Ta boiui klic se naj razlega po \seh vaseh slovenskega Stajerja! Ljudstvo,' bodi možato in zavedno, in ne dovoli več* da bi ti ta nemčurska svojat udarjala s pestmi še nadalje v obraz. Kateri ima še Štajerca v svoji hiši, naj ga vrne! Tistih pa, ki osiajajo pri njem, se izogiMjite! To bodi navodilo glede Sitajerca vsakemu ponosnemu Slovencu.
* Ploj-Jurtelov list Novi Slovenski Stajerc si res hoče pridobiti vi^k hiinjavščine. Na jedni strani joka nad razbito slogo, na drugi strani navdušuje zav slogo, na tretji strani pa bije po pristalih — Kmečke zveze. Liberalci imajo pardon!

Mariborski okraj.
m
šole pri dne 28.
kmečka koča mora vedeti, kako se postopa s Slo- * V zadnji številki pada bič Ploj-Jurtelovega listai po
«rAnni i'r.	---•«	,,	iin Viattia v» o llHClTci TVPll Pnil/or»ni i^ni rlo C? O n I 1 1 il Ali rt 1 <-</\i rt nrt
venci, in kaj nam je storiti v bodoče, da bomo na svoji zemlji sami gospodarji. Vse dogodke je zelo natančno opisal „Slovenec." Je za naše shode najboljši vir. Treba torej dotične številke 'za vedno shraniti. Sicer pa se pripravlja knjižica, v kateri bodo opisani vsi ti pomienlji,vi dogodki. In tista knjižica mora postati last sleherne slovenske hl&e, da bodo žalostni dogodki obrodili sad, kakoršinaga so naši nasprotniki v polni meri vredni. Na delo torej!
*	Nekaj o samopomoči. Slovenski listi niti ne smejo priporočati slovenskih trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev, itd., kruta usoda jih zadene ; pridejo plod nož, zja,plenijo jih. Nemški listi sto(re pa drugače; ti napovejo javni bojkot, kakor se sedaj n. pr. dogaja v Celovcu, in Če Še to ne. pomaga, le)po mirno agi-tirajo glavni nemški stebri proti slovenskim trgovcem in gostilničarjem.
*	Nemški bojkot. Nemški štajerski listi prikrito in neprikrito hujskajo svoje Čitatelje, naj ne hodijo v siovenske gostilne, slovenske trgovine, naj
, poslancu Roškarju, češ, da se ni udeležil seje pomožnega odbora, da ni vzel nikakih podatkov! pri okrajnem glavarstvu itd. Mi lahko mirno rečemo, j da je'. Ro&kar storil sam več za svoje voljilce radi ■ suše, kakor sta Ploj in Jurtela skupaj naredila. Ko se je šilo za pridobitev podpore,, nismo o Jur-teli in Ploju ničesar čitali, samo sedaj jiji hočejo listi' vtakniti zraven, ko se gre za razdelitev. Ne>-s ram na laž je seveda, da bi ne imel Roškar nobenih podatkov o, suši v svojem volilnem okraju. Ce jih ni imel od glavarstva, ki je zadnjič škodo po povodnji tako slabo sodilo, mu je to le v zaslugo šteti. In roko na srce! Kinet Rloškar pozna pač bolj škodo po suši kakor dunajski hqfrat Ploj! Da ni bil pri pomožnem odboru zraven, s tem podpora pač ni, ustavljena. Tam se delijo podpore zapo-posameznike, in ti sedaj lahko uvidijo,, kako je dr. Ploj skrbel slabo za posameznike! Ako bi Ploj in Jurteila rekla le besedo, bi Novi Slovjenski Stajerc ne pisal tako nesramno, in vsa ta neljuba im slogi gotovo škodljiva polemika bi, lahko izostala.
Blagoslovljenje in slovesna otvoritev nove šolskih sestrah ,v Mariboru se je vršila septembra na najsvečaneflši način. Ob jar ko mnogobrojni udeležbi so odprle č. šolske sestre nove prostore slovenski mladini. Med gosti smo opar žili pred vsem gospoda nam. svetnika grofa Attem-sa, gospoda državnega nadzornika Petra Končnika, predsednika tukajšnjega 'n^dsodjšča gospoda Perkota, gospoda nadsvetnika dr. Voušeka gospoda clržavtnlega pravdnika Verderberja, gosp.' župana dr. Schmidererja, oba srednješolska ravnm-telja, več slovenskih profesorjev itd. !Med damami je bilo zltasti mnogo članic krščanskega društva. Nj elks. knezoškof so imeli v cerkvi peto sve)o mašo-, streglo jim' je 14 duhovnikov., Po službi božji je Nj. eks. razlagal v dolgotrajnem govoru z vznesenimi, naravnost ginljivimi besedami pomen današnjega dne in trojni jubilej letošlnjega leta; pravi pomen krščanske šole slišali smo iz ust svojega ljubljenega, najslavnejšega govornika; zlasti smo občudovali knezovo natanko, jasno in odločno označbo pravega, učiteljskega poklica in delovanja krščanskega učitelja in učiteljice. V procesiji smo se podali v novo učiteljišče, kjer je Nj. eks. blagoslovil jubilejno hišo in križe, ki so namenjeni, razredom. Nato so nastopile gojenke slavnega zavoda in pele točno in lepo slovenske in nemške pesmi, nadalje ste igrali dve gospodični na glasovirju in harmoniju. Najbolj pa nam je ugajfajSa gospa Helena Go-ričar, ki je govorila slovenski slavnostni govor, katerega je sestavil gospod župnik Zemljič. Občudovali smo njen zvok glasek in naravnost umetno Reklamacijo. Zela Je za svoje odlikovanje burno odobravata^. Ravno tako se je Odlikovala gdč. Roš-ker, ki je govorila nemški govor, katenpga je sestavil znani mojster v takih zadevah dr. A. Medved. Veliki vtis je naredil na občinstvo govor nam. svetnika grofa Attemsa, ki je pozdravljal predstoj-ništvo šolskih sester kot zastopnik zadržanega dea namestnika. Grof Attems je povsod simpatična oseba, k)er je zares kavalir in pravični zastopnik političnega urada. V dovršenem govoru je opisoval velikansko delo šolskih sester, njih požrtvovalnost in spretno delovanje na šolskem polju. Zeli zavodu obilo sreče, da bi se še zanaprej razvijat v blagor in procvit spodnještajerskiega ljudstva. V imenu č, šolskih sester se je zahvalil Nj., eks. še vsem gostom za častno udeležbo te lepe slavnosti. Tlako smo otvorili važno šolo svojim mladenkam! Bog blagoslov; početo delo!
m G. dr. Ivan Turšič se je naselil kot zdravnik v Mariboru, Domgasse 5. Vsled njegove velike strokovne izobrazbe ga najtopleje priporočamo.
m Mariborsko državno pravdništvo je dalo dosedaj aretirati osem nemških turnarjev, katere je obdolžilo, da ¿to se. udeležili napada na slovenske hiše v noči od 19. na 20, septembra.
m Kaj je Nemcem vse dovoljeno! Nemci bojkotirajo v Mariboru slovenske obrtnike in trgovce; zlasti se hočejo znesti nad Robičevo gostilno v Lembahu. V Ljubljani smejo javno bojkotirati c,elo vojaki slovenske prodajalne, nič se jim ne stori. Ker smo mi zadnjič na več straneh priporočali svoje trgovce, smo bili zaplenjeni. Kaj ne, to je vse jednaikopravnost ?
m Velespoštovani gospod^ državni pjravdnik !
Ca slovenski listi pišejo o svojih slovenskih trgovcih in jih priporočajo, kar je dovoljeno povsod, takoj zaplenite list in ne pripustite priporočil za slovensko trgovstvo. Vprašamo velespošto|vajnega drž. pravdnika, kje je bil tedaj, da ni storil svoje dolžnosti, ko je Marburger Zteitung v šit. 104. izrečno pisala med ptujskjmi novicami to-le: Deutscher gedenke, daß du ein Deutscher bist ! Wir haben schon, oft die Lauheit einzeilner Deutscher besptrochein. Heute müs* sen wir neuerlich darauf verweisen und sagen: es darf nicht so wie bisher weiter gehen. Auch die Frauen müssen, besonders beim Einkauf, darauf bedacht sein, wo sie ihren Bedarf decken* Leider müssen wir zusehen, wie eine Frau, Angehörige einer, hiesigen deutsohen Ortsgruppe und weiters die Gattin eines deutschen Vereinsätoterführers, beim windischen Spezereihändler Sencar ifarej Einkäufe macht Auch mehrere deutsche Familien, machen sich solcher Schritte schuldig. Es ist Zeitv daß dies anders werde! — Slovensko ljudstvo, da razumeš do cela ta dopis, in uvidiš dvojno mero drž. pravdnika, prevedemo ta dopis doslovno: Nemec,, pomisli, da si Nemec! Pogosto smo že govorili o milačnosti npkaterih Nemcev. Danes moremo zopet na to pokazati in reči: ako kakor doslej, ne sme več iti dalje. Tudi ženske morajo pri nakupovanju na to misliti, kje kupujejo. Zal moramo gledati, kako kupuje neka gospa, ki je pri eni tukajšnjih nemških skupin in žena nemškega voditelj^ d'rnßtvenih uraldov, pri slovenskem trgovcu Senčarju. Tudi več nemških družin d,ela tako." Ca s je, da bo to drugače! — Vtem dopisu torej izrečno izraža urednik bojkot nad slovenskim trgovcem Senčarjemv in državno pravdiniStvo dopisa ni zaplenilo! Slovenske liste zapleni oblast dan na dan, ?e le količkaj delajo reklamo za slovenske trgovce! Talca/ 'dvojna mera mora vzbujati nezaupanje! O tem še spregovorimo na merodaimem mestu.
m Slovenski tečaj za Nemce v Mariboru. Da si bodo Nemci lažje služili kruh med Slovenci, se bo vršil v Mariboru slovenski tečaj,. Torej tudi Nemci se bodo učili ti;Jti zan i če v,a n tundišarski jezik, s katerim vendar na pridejo da|l|j(e po svojem izreku, kakor do hišnega praga. Ali ni potem to nepotrebno?
m Največja tikev! V trgovini s semeni v Mariboru, izpostavljena je na ogled velikanska tikev, ki tehta 93 kilogramov. Zrasla je na ,posestvu gospoda Brudermana v Kamnici pri Mariboru. Ta velikanski sad ' se vidi vsak dan pred trgovino ter so bode od toga tudi seme prodajalo.
m Ruška koča se bo z malo vfeselieo zatvo-r*la dne 11. oktobra, t. j. prihodnjo nedeljo. Vič. gospod dr. F. Kovačič je toli prijazen, da bo istega dne v cerkvi sv. Arelia opravil službo božjo. Prijatelji planin! Pridite v velikem številu, da se poslovite od prelepe božje narave, kateri je — vsaj na platninah — že začela zastajati kri.
m Sv. Križ pri Mariboru. Cesarska jubilejna slavnost, katero je priredilo naše brauio društvo dne 27. septembra pri Sv. Urbanu nad Mariborom, je izpadla v splošno zaclovoljnost t.¡ko prirediteljev kakor mnogoštevilnih obiskovalcev. Okro», 300 ljudi se je zbralo ta dan na prijaznem gričku sv. Urbana. Ze na predvečer je lep kivs v začetnih črkah presv. • jubi,larja dalfeč na okrog oznanjal širnemu svetu, da je1 bodoči dan odločen cesarski slavnosti. Točno ob ; 3. uri popoldne i ozdravi predsednik bralnega društva Jakob Pajtler v gladko tekoči in navdušeni besedi, kakor je iz ust preprostega kmeta nismo pričakovali, vse došle goste. Prav ljubka je bila deklamacij.a deklice Filo-meno Hauptman „Cesarjeva šestdesetle niča." Popolnoma očarale pa so navzoče poslušalce mile narodne pesmi pevskega zbora Katoliškega delavskega društva iz Maribora pod vodstvom preč. gosp. Markošeka. Tudi pesmi moškega kvarteta so žele občno priznanje. Z napeto pozornostjo pa je slediio navizoče občinstvo nastopu naših mlpldeničev v igr. „Krčmar > pri zvitem rogu", ki je vzbudila mnogo smeha in veselja. Pač jim ni bilo poznati, da so bili prvikrat na gledališkem odru.1 .Mladeniči, le tay ko naprej, priredite nam večkrat tako izborno zabavo!, Mogoče se-potem tudi. naša dekleta enf.crat osmelijo pokazati se na odru s kako igro. Do vrhunca pa je1 pri,kipelo splošno navdušenje po dovršenem slavnostnem govoru preč. gospoda kaplana iz Jarenine Evalda Vračko, ki lfcim je z njemu znano spretno^jo naslikal vzvišene lastnosti pre-svitl. cesarja. Posebna zasluga, rita je cela prireditev tako krasno uspela, pa gre našemu gospodu župniku, ki se ni ustrašil nobenega) truda m nobenih žrtev. Sploh pa čuti odbor bralnega društva prijetno dolžnost, da tem potom izreče vsam, ki so kakorkoli kaj pripomogli k tej tako lep!i slavnost , najiskrenejšo zahvalo. Gotovo bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu.
m Št. Ilj v Slov. goricah. Na naši pošti se je uvedlo vsakdnevno dostavljanje poštnija pošiljatev v vse naše občine. Zato imamo sedaj tri poštne sele. Značilno pri tem pa je to, da je poštna uprava sedaj ugodila tej želji, ko je toliko Švabov tukaj, a poprej pa je vedno trdovratno odklonila vsako tozadevno vlogo. — Naši priseljenci se neki silno bojijo za svojo kofclačo, da bi jo Slovenci porušili; vedno imajo vf Sudmarkfnofu nočno stražo — obstoječo iz nočnih krokarjev, ki so pa včasih sila po slovensko nabarvani. Pa, tudi asistenca jim je od gotove stra-ni vedno sigurna,, h- Siidmarka in Schulverein razvijate vedno hujšo i o drzntejšo akcijo v ponemčenje St. Ilja. Ze več sto tisoč kron je žrtvoval nemški narod samo za naš kraj. In ta povodenj gre vedno napi ej in naprej! In mi smo brez sredstev tu, da bi re zamogli v bran p (staviti. Le izobraževalno delo bi nas še rešilo. A braino 'društvo naše je brez strehe. N;mamo svojega zbirališča. Ali bi misel „Društvenega doma" bila neizvedljiva? Ali ves slovenski nirod ne-bi žrtvoval nekaj tisoč krone zavhudo stiskane obmejne brate? Ce ima sploh kdo kaj srca za nas, čo je komur mar, da bi bjil obstalnek slovenstlva na tej važni postojanki mogoč, naj se spomni z blagim srcem na nas in naj nam nakloni svojo pomoč! Krne tijsi'fa braljno društvo mora dobiti svoj ,,'dom". Še polzni rodovi nam bodo hvaležni za to! Zanašamo se, da nas vsi Sj1 o venci, brez ra.zjlike podpirajo v tej akciji. Na pomoč obmejnim bra'om!
m Sv. Duh na Ostrem vrhu. Hvala Bogu! To je zdatna pomoč v veliki potrebi! Dne 27. septembra t. 1. se je slovesno otvor 1 in blagoslovil vodo-f/od, ki odslej oskrbuje naš Oster ,vrh z dobro pitno vodo. Tako se jo izpoiiiil daVni, 'dobro izdihani načrt bivšegli, našega župnika F. S. Šegula, Da se je pa de?o tako srečno izvršilo, gre vsa čast in hva-¡a sedanjemu našemu nadlnčitelju g. Alojziju Majcen, ki si je s tem postavil trasah spomenik me'I hva.V»žnjimi svojimi soobčani. Biog ga žpvi, in v$e take učitelje, ki so prijatelji našega ljudstva!
m V Cvetkovcih je umrl dne'4. t. m. Anton Ozmec, 71 let sar, bivši občinski predstojnik, večkratni, občinski svetovalec in ' 10 let .nepretrgano občinski odbornik. Ranjki je bil katoliško naroden mož. N. v m. p.!	»
m Slov. Bistrica. ZVinj imamo nov krasen Narodni dom. Vsi se ga veselimo, le Nemec in pa Italijan, ki se je dal vpisati na novi nemški šoli, da se uči nemščine, se jezita in penita. Poldrugo
leto že ¡^toji zidovje Narodnega doma in Versolatti je izrekel sodbo: Narodni dom še ni suh, zidovje še mokro, torej se še gostilna ne sme otvoriti,. Slovenci, bi vsi zbolel!', če bi hodili v tako nezdravo gostilno! Kako radi nas imajo! V zadnjem trenutku je vendar župan Stieger pokazal,, da so še nekateri občinski očetje v Slov, Bistrici, ki znajo nekaj misliti. Ko jih je klical, j'li je vsaj en par zaklicalo svoj mogočen nemški Hier! Ko bi še eden bil rekel in z^vpil: Ecco.oi pa bi m. ne imeli nobenih sitnob. Očka Stieger so vendar „deutsch" o I pet do glave, pa Wiesthaler in .Versolatti sta še pa hujše „deutsch", tako da so očka Stiegpr rekli: To je pa prehud nemški poper; tega mej nos več ne prenaša! In šli so in odpovedali so se in izstopili iz okrajnega zastopa. Torej še Stieger je premalo „deuč." Versolatti in Wiesthaler morata imeti nemške duše prve vrste! Očka Stieger pa zdaj, ko so jih nemški listi malo pokrtač.li, premišljujejo, da ima dandanašnji vrednost le blago prve vrne! Tako plačuje nemški Mihel! Očka Stegor so pomagali Versolattiju na zlatega konja, notarju Wies-thalerju pa do dobre službe, sam pa se mora umikati.
m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so od 1. julija sem darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Okrajna posojilnica v Ormožu 40 K; Schreinor, ravnatelj 30 K; Trstenjak, vojaški kurat 2 K; Dr. Stegenšek, proi'. 2 K; Pišek, poslanec 10 K; Dr. Korošec, poslanec 10 K; bogi,slovel mariborski 37 K; Polanec Franc, Stanovsko 2 K; neimenovan za kruh sv. Antona (Ivanjkovci) 3 K 95 v; konkurenti 28 K; čede, župnik 10 K; Čižek, dekan 10 K; Močnik, Kaplan 6 K; mohorjani v Frarnu 10 K; Okrajua hranilnica Slovenjgradec 70 K; okrajni odbor Šmarje 60 K; Gomilšak Uerta 5 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati I Prosimo prav prisrčno še nadaljae pomoči, kajti število ubogih dijakov je veliko, blagajna dijaške kuhinje pa je lzpiaznjena.
ptujski okraj.
p Zopet demonstracije v Ptuju. Človek bi ne verjel, a res pa je: Dasiravno so se Ornig in njegovi pomagači v nedeljo dne 27, septembra, s. svojo in gornještajersko policijo nesmrtno blamirali pred celim poštenim svetom, ko so v tako nepopisnem strahu pričakovali slovtenskih čet, ki so šle v njih razburjeni fantaziji proti Ptuju, potem pa ni bilo ne žive duše, a glejte, kajj se je na Ptuju v soboto, dne 3. oktobra, zopet zgodilo: Komaj nastopi i mrak, se usuje vse polno goni,jesta,jurskih žandarjev po ulicah. Vse prebivalstvo je v trenutku zginilo za zaklenjenimi vrati, kajti reklo seje: Danes pa bodo Slovenci res prišli! Ubogi 0'rnig, tvoje blampže še ni dovolj, sedaj si pokazal tudi svojo slabo in nemirno vest. Resnica je, katere ne strebi s sveta noben državni pravnik, da se ptujskim Nemcem tresejo hlačice, da kar vse šklopota. — In takoj po osmi uri zvečer se zglasi znana nemška ptujyka fakinaža; ob vsakem voglu, na vseh klopeh po mestu so se nastavili znani junaki, ki so čisto po tolovajsko žvižgali in - dajali neprestano znamenja. Po Gosposki ukci in na. Glavnem trgu si slikal: „Wacht am Rhein"; velik zbor nemških komi|e!v in drugih se • postavi blizu poslopja „Okiajnega zastopa", '.kjer so stanovali došli orožniki, ter zapoje, najbrže žandarjem v čast, buršovsko: „Wir Deutsche, wir fürchten ja niemand ..."	«
p Pozor! V ptujski okolici širi nek nemšku-tar slov. biblije (Sv. pismo), katere je izdala znana internacionalna, družba za sv. pismo v protestantskem duhu. Svarimo slovenske okoličane, da ne sprejemajo tega lutrovskega blagja,, ki, s;, jim pehanj a zastonj!
p Ptujski nemški trgovci so v velikih skrbeh, da jih Slovenci ne marajo več. „Ce nas pretepate", je rekel nek kmetlč, „zakaj bi vam hodili na pot?"
P Ptuj. Ko so štirje nemški junaki bili v ponedeljek zjutraj na policiji pod ključem, so tako močnfo razsajali in kričali, da se, je daleč nato ko! o sü'Sailo, in»se je zbralo veliko ljudi, ki so slišali sledeče čedne reči: „Ti prokleti Ornig, sedaj, si nas zaprl, ko smo za tebe -delal,i; bomo • ti že pokazali. Pa seveda, ti si sin slovenske matere, m' pa ( smo Nemci." Na povelje ptujskega, glavarja jih je policija takoj izročila sodnlji.i Knkor se je že poročalo, so ptujski mestni, očetje v posebni seji takoj izreki' ogorčenje nad tem pobalinstvom in so sklenili poplačati • vse stroške. A kako ptujski Nemci res obsojajo tolovaistvo na Slovence dne 27. septembra., se jasno vidi iz tega, • da prihaja po večerih velika truma nemških „gospodov" in tudi več dam, ki pred sodnijo, kjer so ptički shranjeni, prepevajo či -dno „Wacht am Rhein"! Res čedne razmere!
P Ptujski Štajerc je; zagazl s svojim' neču-venimi napadi na Slovence v tako blato, da se bo t žko izkopal. Iz'tega, kako je pisal o dogodkih v Ptuju, Mariboru in Celju, potem pa o Ljubljani, je vsak Slovenec izprevidel, kake namere • zasleduje ta list. Vsak Slovenec brez izjeme mora tako podlo pisanje odločno obsojati. Zato pa uroč s takim listom, ki nati Slovence samo napada, hasne pa nič. Ne občujmo z ljudmi in hišami, • ki imajo ptujskega Štajerca.!
p Ptuj. Dne 20. septembra se je dal v Mariboru po lutrovsko poročiti. neki Kari Saria, vodja nekega podjetja v Ptuju. Kdo je ta Saria in pri kom je vodja?
p Ptuj. Naš poslanec hofrat Ploj se po Štajercu in po nemških listih opravičuje z raznimi popravki. Ce mu je to iko na tem ležeč(e, kaj Nemci in nemškutarji o njem mislijo, pa se naj ž njimi zbrati. Nemci nas tepejo, Ploj pa se jim s popravki do-brikal Tako postopanje vzbuja splošno ogorčenje!
p Na Vurbergu je gospod Josef Zupane, deželni vinarski inštruktor za ptujski okraj, predaval preteklo nedeljo o pravilnem napravljanju jabolčni-ka in o pokončevanju raznih sadnih škodljivcev zdaj jeseni. Na to sta ocl izobraževalnega društva vzela slovo predsednik in tajnik, ker oba odideta k vojakom. Pri kupici rajnega vinca se je potem vse fante-vojake navduševalo, da naj pri vojakih ostanejo izvesti veri, domu in cesarju ter naj se srečno povrnejo po preteklih letih nazaj domov.
p Občinski urad Zavrč nam pošilja sledeči dopis: Vaš cenjeni list je pred kratkim objavil, da je v Turškem vrhu in okolici bila toča. Temu nasproti blagovolite v Vašem cenjenem listu razglasiti, da v spodnjih Halozah pričfenši) od Sv. Barbare do meje ni bilo nikaldoršine toče. Grozdje je popolnoma zdravo In pridelek bode precej obilen in zelo dober. Ce kdo hoče kupiti pristnega Tureana na licu mesta in ne od vinskih Švindlerjev na Hrvaškem, ki iz vseh krajev sveia, pokupijo vina in ga potem kot Zavrčana oddajejo — naj se informira i v Zavrču, v kraju. Tu se vsakemu radovoljmo brezplačno dajo pojasnila. Za objavo teh vrstic se vam naprej zahvaljujem. Občinski urad Zavrč,; dne 29,; si^tembra 1908. Zupan: Tomaž Murkovič.
p Zavrč. Trgatev v spodnjih Halozah se je ta tecien pričela, Kapljica bode izvrstna in obilna. Cena ni sicer najboljša — a pri • vsem tem bode ljudstvo še lepe denarje zanj dobilo. Vabimo gospodo gostilničarje in sicer naše slovenske, da po geillu: „Svoji k svojim" zahajajo edino le k slovenskemu kmetu ter kupijo našo zvrstno ro o na licu mesta. Varujejo naj se vinotržoev, posebno onih hrvaških ob štajerski meji, ker oni kupujejo ogrsko in drugo blago, zvozijo po noči v klati in potem za naše - blago kot „Zaivrčana" prodajajo. Torčj gostilničarji, pozor!
p C. ki. poštna nabiraluica začela je ob enem 1. oktobra t. 1. poslovati pri Sv. Roku ob Sotli in pri Sv. Florijanu pod BoČem. Pri Sv. Roku je poslovodja trgovec Alojz 'Morldej, pri Sv. Florijanu pa gostilničar g. Fr. Vizovišek.
p Dijaški knhinja T Ptuja, Občni zbor te<a društva bo v soboto, 10 vinotoka zvečer ob 8 v Narodnem domu v Ptuju. Dnevni red: Citanje zapisnika 7adnjega ibčnega zbora. Poročilo taDjnikovo in blagajn;kovo o minulem šolskem letu. Volitev novega odbora. Slučajnosti Ker je to diuštvo važno za slovenske srednješolce v Ptuju, vabijo se k zborovanju vsi prijatelji naše učeče se mladeži.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Tu imamo res krasno vreme za gorice. Boljšefga bi si ne mogli želeti. " Grozdje dan za dnevom pridobiva na sladkorju. Škoda, da se nekaterim tako • silno mudi za braitjev! Ta teden so nekateri že začeli. Gromenje topičeV naznanja radost vinogradnikov. Saj pa. Mino tudi lahko veseli nad - tako žlahtno kapljico! Ze sedaj ima mošt v malo boljših legah do 22 stopinj povprek. Največ skrbi nam dela pomanjkanje posdde. Silno draga je ■ in Še ^težko jo je dobiti! Vse prijatelje Lj,uto>-meržana vabimo, da se pravočasno zanj pobrigajo.
1 Ljutomer. Da bodo ttudi naši Ljutomerčani ložje uvaževali geslo „Svoji k svojim", priobčujemo tukaj imena naših trgovcev ¡in obrtnikov. Ti so: trgovci: Seršen, Vršič, Herzog, Sohneider,; gostilne: Seršen, Vaupotič, Kukovec; krojača: VuČko, JelovŠek; t mizar in lesotržec: Velnars; urar: Car gn.m; sedlar: Karba; klobučar: Rojbek; črevljar-ja: 'Vrabel, "Ozmec; vrvar: Babnik; brijač: Vese-lič; ključavničarja: Kovačič, Ludvik; založba sveč: VršTfc; vinotržec: Seršen fSever na drobno); klepar: Riijnar; paromlin in pekarija: Kukovec; fcfo-dar: Golob; zaloga slatine in premoga: Vršič; zaloga steklarske robe: Volovec; kamnosek: Golobič; Slikar: Horvat; prodaja železa: LerJz. Ako bi b'l kdo pomotoma izpuščen, naj se nam javi!
1 Sv. Jurij na Ščavnici. V nedeljo se vrši pri Sv. Juriju na Ščavnici miadeniški shod po temt-to redu: Ob y210. uri pridiga za mlade ,^'e, govori č. g. dr. Hohnjiec iz Maribora. Nato slov'.sna sv. maša, katero daruje vlČ. gospod župnik Kitice, oboje pri Sv. Duhu na Stari gori. Popoldne ob 1. uri zborovanje v prostorih bralnega društva: 1-Pdzdrav. Mladenjič domače župrfje. 2. Slavnostni govori. 3. Govori mladeničev iz raznih krajev. Pri zborovanju nastopi domači pevski zbor. Ob 3. uri popoldne slovesne litan je z blagoslovom in sklepna beseda v cerkvi. Ob 4. uri pa se uprizori - igra: Očetovo maščevanje. Za pouk in zabavo je do^o preskrbljeno, vi, fantje, pa sf.crbi\'e za obilno udeležbo.	___
Konjiški okraj.
k Brinjevagora. Tu ne bode v nedeljo, dne 18. oktobra vršil miadeniški shod. Kdor je dozdaj to nor co zvedel, vsakdo ee jo iste razveselil. Ob poljedenajsti nri se bo v romarski cerkvi začelo sveto opravilo. Po službi b^ji se bo v bližnjem poslopju vršilo zborovanje. Na shod v cerkvi in zunaj iste so prijazno povabljeni vsi moški gospodarji in mladeniči.
k Dražavas pri Konjicah. V nedeljo dne 4. t. m. sešH so se, tudi v Dražavasi kmetje in kmečki lantje v precejšnjem številu k shodu in zborovanju po par. 2, da se pogovorijo, kako treba oj-računati s takimi ljudmi,, . katerim sicer dišijo 'n teknejo naši denarji, ki ruas pa pri vsaki drugi priliki le zasmehujejo in celo dejanski napadajo. Koncem blizu dve url trajajočega zborovanja sprejele so so rezolireije, kakor jih je bil sestavil ko-aijjiški zaupni shod v nedeljo, poprej, ter smo si drug drugemu obljubili in se zavezali, držati se strogo gesla „Svoji k svojim."
k Pred Bvetim Jakobom se je meseca julija, t. 1. izgubil 1 vol pod jezerom na Falski piauini. Lastuik, Janez Hren, p. «i. Završan, posestnik pri ¡3 v. Knnigundi, je pripravljen dati primarno nagrado ti temu, ki ga najde'
Celjski okraj.
c Celje. Ob 25letnici službovanja kot organista got-p. Karola Bervar, vodja orgl. šole v Celju, so mu za spomin iz udanosti in hvaležnosti darovali učenci crgl. šole novo izdan „graduale", ter mu zapeli podokuico dno 30 septembra t. 1. pod vodstvom prireditelja, orgl. učenca Janeza Sla-ček, kateri je imel govor v imenu vseh učencev, koji so mu hvaležni za vse lepe nauke in mu želijo še mnogo srečnih let doživeti!
c Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju ni več na Glavnem trgu, ampak v hotelu „Pri belem volu" (Ter-schek) v Graški ulici št. 9 v prvem nadstropju. Napisne table na zidu še zdaj ni, ker so prvo razbili nemški razgrajači v noči 20. septembra. Novi slovenski hotel pa vsak lahko najde, in v hotelu je dovolj napisov, ki kažejo vhod v posojilnico. Glej inserat na predzadnji strani.
c Hotel „Pri belem volu" je večkrat lepo poln gostov, da se obiskovalcu zdi, da je v dunajski rotovški kleti.
c Poskusen samomor v Celja. Trgovski pomočnik Roje pri Ferjenu se je 6. t. m. naroerasal ustreliti, pa ni dobro zadel. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vzrok poskuše-nega samomora, pravijo, je bolezen.
c Celje, žtupain dr. Jaborne'gg ji, vsled tega odložil župansko čast, ker je ob zadnjiih izgredih dne 20. septembra t. L, ko je vojaštvo razgrajjajočo in opustošujočo tolpo izpred Narodnega doma razgnar lo, bil sam župan Jabornegg od nemških iakiinov tepen, k;, so divje kričali: „Abzug Bürgermeister!" (Proč z županom!)
c Celje. Da so nemški pobalini za časa demonstracij v Caju tudi prisljne Nemce natekli, sta še dva slučaja. Gospod baron Lenkh se je s svoj m sinom, ki je doktor juris, pripeljal z vlakom ob tri četrt na ¡7. uri zvečer. Niti pojma ni imel, kaj da se pred kolodvorom godi, gre mirno, fniČ hudega sluteč, skozi množico, kar naenkrat ju začno podivjane i tako s palicami pretepati, da sta s|3 s krvavima glavama komaj rešila v hotel „Stadt Wien". Baronu so morali rano na glavi šivati, cela objekai je bila s krvjo polita; na roki je imel oteklino, velika kakor pest. Kakšen pojem je pač moral dobiti gospod baron Lenkh o nemški „kulturi"! Nek nemški železničar se je pripeljal v Celje k pogrebu nekega sorodnika i»i tudi njega so nabili, tafldo dia ga je moral železniški zdravnik obvezati. Skozi razgrajajočo druhal je nato mogel priti' le na ta način,' da je nesel ra-kev, ki jo je s seboj pripeljal.
c V Celju je bilo več demonstrantov, ki so dne 20, septembra napadali slovenske hiše, aretiranih.
c V Pečovniku pri CeJju je padel posjestnijc Makso Catar pri klatenju orehov raz drevo ter se ubil.
c Savinjska dolina. Naši1 liberalci so kakor 7, rudejčim dežnikom razdražen puran, kadar vidijo kaj liberalizmu nasprotne^. Posebno znaka Zveze s'Jovenskih m.'adeniöev ne morejo trpeti, ker pri pogledu na ta znak in osebo, ki ga nosi, baje lahko liberalcu kri zavre, ali j a žofč skipi v enaki nevarnosti büia sta dne 28, septembra diva tukajšna. trgovska pomočnika. Prišel je namreč v? trgovino kmečki mladenfč s slovenskim znakom ina prsih, kar je ta gospodeka silno razburilo, tako da skoraj nista vedela, prave cene za blago, in ko bli ne bila dala duška svoji jezi z navadnimi, po liberalnem recepti nabranimi psovkami in zbadljivimi besedami, <>i bilo to gotovo škodovalo njunemu pristnemu liberalnemu zdravju, Ko pišem te vrstice, prišlo mi je na misel vprašanje: zakaj se tako malo uvažuje geslo: Svoji k svojim. Po mojih mislih je temu veliko krivo t\ ker so po mnogih slovenskih trgovinah riastavf.jeni Mierialni pomočniki, ki izzivajo drugače misleče Slovence, ki prihajajo k njim v trgovino. Zato naj bi «Tovenski trgovci skrbeli, da imajo pridne slovenske pomočnike. Slovenstvu in krščanskemu mišljenju sovražne pa naj se posvari, in kateri se us'avljato. proč ž njimi! Sicer se bodemo ogibali trgovin, v "katerih se žali naše versko naziranje in politično mišljenje. Mi vzdržujemo trgovce in ne oni nas!
c Trgovci Savinjske in Šaleške doline imeli po v nedeljo 4. oktobra mnogoštevilni protestni shod zaradi ne-zaftlišnih, brutalnih napadov na Slovence v Ptuju, Mariboru. Celju itd., kjer so se žalilo naše narodne dame in sploh slov nski narodni čut. Storili so se velevažni sklepi, ki se obširno obelodanijo, da javnost izve, da pe narodno trgov-stvo in obrtništvo zaveda svoje narodne dolžnosti Poživljajo se vsi trgovci vseh pokrajin ostalega slovenskega štajer-ja k sličnim sestankom, da si tam izvolijo ožjo odbore, ki
potem po medsebojnem spcrazumljenju omogočijo skupni zbor vseh slovenskih štajerskih trgovcev.
c S*. Etna. Mlttdeitiški sestanek, ki se je vršil 4. t. m. pri Sv. Eini, se je kaj lepo izvršil. Predsednik mlade-niške zveze, Fra„c Ogrizek, prijazno pozdravi vse navzoče fantu Mlademške zveze. Nato povzame besedo vneti mladenič od Sv. Vida pri Sv. Emi Anderlič, ki opisuje dogodke v Ptuja. Ignac Š.inono od Sv. Eme deklamira krasno pesem o pepelaičm noč.. Nato razloži še jurist Ogrizes. pomen te lepe pesmi. Mtadouiö Strašek iz Podčetrtka govori o osnovi Mlademčke zveze in poziva navzoče, naj skrbijo, da bo ösajerc izginu iz »«.nteinske fare.
c Teharje. Naše slovensko katoliško politično društvo je zadnjo nedeljo priredilo v dvorami v kaplaniji zanimiv podučen shod, katerega se je ude-žilo lepo število Teharčanov in Teharč^nk. Potovalni učitelj GoriČan je poljudno razložil vse potrebno za pravilno ravna,uje z novim vinom, j|ii tudi z vin. Iko posodo u odgovoril na razna vprašanja zborovalcev. Povdarjal je, da so letos mnogi pre-rano začeli s trgai.vijo, ko krasno vreme tako iz-borno streže grozdju.. Župnik Gomilšek je govoril o velikem pomenu izobrazbe. Plemeniti Teharčani naj skrbimo, da bomo res plemeniti tudi v življenju, mišljenju in delovanju. Zvestcfba veri in narodu dela človeka plemenitega. Da bomo to zvestobo res ohranili in kazali, v dejanju, se moramo pridno izobraževati s čitanjem dobr li knjig in časnikov. Govornik pojasni s kaj, 'lepimi vzgledi, kako je izobrazba - potrebna možem in ženam, mladeničem in mladenkam. Ako bomo imeli vsi Slovenci potrebno izobrazbo, bomo v resnici ljubili svoj narod In svojo domovino, in branili neustrašno naše svetinje, in nemogoče bodo v bodoče znane surovosti v Ptuju, v Mjariboru in v Celju od slrani onih, ki jih živimo Slovenci. Nedolžna! mučeniška kri, ki je 20. septembra tekla v Ljubljani, mora biti maščevama po vsem Slovenskem,' s tem, da mi Slovenci niti vinarja ne damo več zaslužiti našim nehvaležnim Nemcem in nemškutarjem po mestih in trgih. Tako pa se bode slovensjlca zemlja v kratkem času očistila grdih odpadnikov. Slovenci k Slovencem! Svoji k svojim! Te g,.1, gesla se moramo odslej poprijeti Slovenci vseh strank z železno doslednostjo in naša gospodarja osamosvojitev se nam mora posrečiti. Govornika navdušene besede smo poslušali z največjo pozornostjo. Kar nam je priporočal, bomo tudi izvršili. Naše društvo pa še nam naj večkrat priredi tak Zares paiučen in zanimiv shod.
c Žalec. Delniški pivovarni se svetuje, da svoj nemški nadpis takoj mirnim1 potom odstraui, ki izvira še iz prejšnjih časov in je väled brezbrižnosti Žalčanov še vedno priča, da še ni, vse zlato, kar r sveti. Časi zaspanosti so minuli po umoru naših mu Senikov dne 20. septembra, ki naj bo zgddovinsko. vtelepomembni dan narodovega preporoda.
c V St. Pavlu pri Preboldu se tujki nemščini kaj dobro godi, na vseh koncih ti zveni nemška govorica v uho, posebno pa v trgovinah, kjer se ovija vse v Neue Freie Presse. Potem se ne čudi-m|o, da je tam, kjer je že od nekdaj torišče nar pTednjaštva, ubogi Slovenski Gospodar predmelt, zaničevanja in sramotenja, češ: Ta Gospodarček, to je naš nafljhujši nasprotnik! Kaj čemo, Saj vemo, da vejie glavna sapa iz Žalca. Zato še tudi vžigalice S. K. S. Z. v korist obmejnim Slovencem n;so našle potu k nam. Ce bo šilo tako naprej, bomo še daleč prišli!
p Sv. Lenart nad La&ldm., Naše ljudstvo je vso vneto za Marijo, sv, očeta in za presvitlega cesarja. Vdeležili' smo se v vlelikem številu jubilejne procesije laške dekanije v Petrovče v prekrasno Savinjsko dolino, kjer se nam je v ganljivem cerkvenem govoru razf.ožil trojni jubilej — Marije Lurške, sv. očeta in presvitlega cesarja. Pa to nam še ni bilo dovolj, hoteli smo še bolj pokazati,' kako kipijo naša srca za dobro stvar. Gosiood nadučitelj Planer je združil vse vojake šentlenairske fare in je tako sestavil velik veteranski regiment, kateremu je na-čeloval in zapovedoval. Videlo se je, kako ponosno je vsak kazal, dla je cesarja služil; spomin na vojaške dni je vzbudil tudi stare kosti, da so se star čki čutili mladeniče, ki so ravno opasali bridko s ib-ljieo in djali na ramo nabito puško. Imeli smo veliko vojaško parado, kateri je siedila prpdsteva: Sle-,pa ljubezen — v šoli. Neumorno delujoče mlade moči, gospod Kalrol Planer in njegov šaljivi brat Berti sta se potrudila, da izučita iz šolskih o'rok dobre g'edalifcike pnic^staivljateilje, ki so i zborno igrhli i-i zbudili mnogo smeha. Zraven pa je ijJtrala. v prostem času Laška godba vesele komade. Sklenil pa je g. učitelj Karol Haner dan z resnim in vznesenim govorom na trojni Jubilej; naj dajnašnja obilna udeležba in navdušena srca jasno kažejo naša čuvstva za tiste tri, ki so voditelji naše Ča^ne in večne sreče na, zemlji: Marija, sv. oče in presv. cesar.
c Rečica. Dne 18. t. m. se vrši ustanovni shod toli pogrebnega slovelnskegia katoliškega izobraževalnega društva, ki bo imelo svoje prostore v hiši gospoda Antona Turnšeka star. Sosedna bratska društva vabimo že naprej, naj nam dajo z obilnim odzivom obilo poguma in požrtvovalnosti.
c Gornjigrad. Naši liberalci so res pomilovayi-ja vredni. Trpinči jih straßna srednjeveška inkvizicija, katero izvršuje grozoviti triumvirat, vsak 'dan pohrusta tega ali pa. onega. Sa| že Več misliti, ne morejo pametno. Zdaj trdijo, da je sodnik Grebene
pravi krvo.ok, v drugem stavku pa pravijo, da bo kmalu svetnik, ker ima najtesnejšo zvezo z dekanom m kaplanom. Potemtakem bi nek nadučitelj že zdav-uo moral L iti svetnik, ker je tako pridno hodil po sa-v.njskih farovžih in roma rajši v kapelo na Ojstrico, i ker mu je doma cerkev preblizu, da bi se je ob ne-j deljah poslužil. — Vas, vrli kmetje, ki ste na/oži i ; denar pri „Kmečki hranilnici in posojilnioi", zmerjajo gornje grajski liberalci za največje neumneže; do kler ste imeli pri liberalni posojilnioi denar, in sa se ■ ;bberalci mastiii od vaših žuljev, ste bili pametni. To j je liberalna hvaležnost!
j c Gornjigrad. Kdo si upa (trditi, da poobla-; šconec gornjegmjske libora'ne i.osojilniee vlaga j zemjijeknjižne prošnje in predloge ' brezplačno ? Kdo : pa v slučaju, da sodnija zavrne zemljeknjižno prošnjo, plača stroške, ali stranka, ali morda notar sam? Kdor pa hoče vedeti, koliko zasluži notar pri I posojilnici, in ali dela zastonj, naj si ogleda dotič-| ne uloge in pa notarjev ejespenzar.
c Gornjlgrad. Zopet se odlikuje Domovina, v številki 101 od dne 25. septembra 1908 po skrajnih l,ažeh, kar piše iz Gornjega,grada. Da se nesramnost ,dopisnika tega lista, kalterega naj bo neskončno sram, da take lažnjive dopise sprejema, spozna, naj bo le nekaj v odgovor. Piše: Gornjigrad je v znamenju odhodnic. Zaporedoma so nas morali zapustiti sodni pristav Zdolšek, sodni sluga Sivkja, davčni sluga Kosel iil orožniški straž|noj-ster Pernat. Piše nadalje, da so vsi ti navedeni žrtve gornjegrajske strahovlade, ki jo je sklenil dični triumvirat itd. Vsem GornjegrajčanOm je vendar znano, da sta pristav Zdolšek in sluga Sivka sama že opetovano prosUa za premeščanje in slednjič sta bila tudi uslišana. Le dopisnik Domovine tega ■ ne ve, ali pa vedoma laže. Ako vas pa za^ nima premeščenje Kosla in Pernata, le vprašajte jih, vam bosta že odgovorila. Bili i,te razi.&saiii službi davčnega kontrolorja in davčnega sluge na Vranskem, oba bi bila rada i;ja prišla, toda boječ se, da ne bi prišla zopet pri istem uradu skupaj, sta oba opustila kompeteneo. Kaj pa porečeta gg. pristav Zdolšek' in sluga Sivka na ta lažnjivi dopis? Kaj sta pa ta dva pregrešila, da sia morala iti iz Gornjegrada? Ali so ta dva gospoda ne bosta ganila? Kako se pa strinja vaša trditev, da gospoda Zdolšek in Kocbek nista imela pri snovanju pašne zadruge, katera je seveda razpadla, nobenega pol tičnega namena in da je bilo to društvo brtez političnega značaja, sedaj si pa dopisnik in tovariši sami dajo zaušnico, ko trd jo, „(da zapade vsak količkaj zavedni pristaš tej strahovladi." O joj, kje je vaša doslednost! Pojdite se polit s svojimi članki, vi sami sebi ne verjamete, in sami sebe smešite!, Preklicati' ste morali laž zoper kapilana Berka, 'Zakaj pa pišite take laži? Ali nimate boljšega posla, kakor pisati laži, pa jih zopet preklicati ? .
c Gornjlgrad. K. bralno in izobražetalno društvo priredi v nedeljo, dne 25. oktobra po večernicah veliko veselico v župnijskih prostorih. Igrala se bo ganljiva in prekrasna, igra: „Dve materi", pele ulične pesmi in sviral bo tamburaški zbor. Že zdaj vabimo vse sosede in domačine, da si gotovo ogledajo to lc-po predstavo.
Brežiški okraj.
b Protestni shod v Brežicah, Narodni Dom, ali pri kolodvoru v Brežicah se v vsakem slučaju in ob vsakem vremjenu vrši v nedeljo ,11. t. m. popoldne ob 3. uri.
b Gostilničar Gabritsch v Brežicah je par Hrvatom, ki so bili njegovi go.-tje, odrekel vsako postrežbo ter jim vrata pokazal. Prav je ime!!
b V omnibus hotola „Narodni Dem" se vsede neki Nemec; navzoči Slovenci rečejo, da se ne peljajo skupaj z Nemcem, na kar je Nemec stopil z voza ¡n peš šel.
b ,.Wiadi3che Trottel, windische Bauern" itd. se te dni vsak dau sliši b. u«t brežiških nemčurjev. Siveda, naš kmet jim bo še naprej novce no^il.
b Okrajni komisar Scliaffeiiratli je te dni,
kakor da bi bili glavo zgubil. Kot vodja glavarstva v odsalnosti okrajnega glavarja grofa Attemsa prepoveduje shod za shodom, kliče orožnike iz Zgor. Staje rja in dela kot se mu ljubi. No, s (em gospodom smo že obračunali; spomniti ga bo treba na gotove paragrafe.
b Letaki „Svoji k svojim/!" so plačilo za trmo brežiških mestnih očetov, ki se ne morejo ločiti od glaiitovite brežiške policije. Namluiui prav! Svojo trmo bodo še večkrat obžalovali.
b 30.000 letakov, vsebujočih kratko zgodovino se/ptemberskili dogodkov ter poziv „Svoji k svojim"! se je dnjfii 3. in 4. t. m. raztrosilo po brežiškem okraju in sosednji Kranjski ter Hrvaški.
b Nad 30 orožnikov je v Brežicah; stražijo nemški dom.
b Protestni shod v Dobovi se je vršil v nedeljo 4. t. m. vkljubi prepovedi okrajnega glavarstva, ki si ni upiajlo shoda s silo zabrlaniti. Govorili so i drž. poslanec dr. Benkovič in nekateri Hrvatje.
b Zdole pri Brežicah., Poroča se nam, da je I bil tamošnji nadučitelj Majcen do lanskih državnem zborsk'h volitev v najboljšem razmerju s katoliškim slovenskim ljudstvom, ko so pa volitve minile, začel se je bratiti s tamošnjimi liberalci in nemčurji in postal ravno tako hud liberalec in pa posili-nemec.
Književnost.
Sveti Pavao, apostol s vije ta i učitelj naroda. „(Slovenec" prinaša vest, da je pod i tem naslovom izšla knjiga našega knezoškola v ¡hrvatskem prevodu.
§ Trgovski koledar za leto 1909 je izšel ter i,ma raznovrstno vsebino, mjed drugim: Slovensko trgovsko društvo Merkur in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje Pštin, spisov, računov itd., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere in uieži, obrestne in prera.Čunjevalne tabele, lovski red, trgovska korespondenca, nasvet trgovcem z jestvinami, pojasnila glede železnic, potni listi, kako se protokolira firmo, kaj je treba storiti ¡¡ osebam, ki postanejo samostojni trgovci,, olajšave glede do-našanja sposobnostnega dokaza, sbosobuostni dokaz za trgovinske obrfce in trgovske družbe, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, trigovsko-obrtni strokovni tolmač. Koledar obsega 131 tiskanih strani, uredila sta ga gospoda dr. Rudoli Mani in S. Skerbinec. Koledar je naročiti naravnost pri, slovenskem trgovskem društvu Merkur v Ljubljani. Cena koledarju je 1 K, po pošti <1,20 K. Cisti dobiček koledarja se steka zakladu za Trgovski dom.
Bosna in Hercegovina — naša.
Trideset let je upravljala naša država Bosno in Hercegovino, a po imeuu je bil ■ v h.dar teh dežel vendar 1» sultan. Toda sedaj, ko je Bulgarska proglasila svojo neodvisnost, je prišel trenotejk, da tudi Avstro-Ogrska proglasi Bosno in Hercegovino svojim deželam. To se je danjes dne 5. oktobra zgodilo. Naš vladar bo odslej tudi vladar Bosne in Hercegovine, ne samo njih upravitelj. 'Pozdravlja novi deželi v krogu avstro-ogrskih sester.. Naša država je s tem še bolj dobila slovanski značaj In za to zahtevamo, da se ta značaj tudi uiepovssdi upošteva! Slovani tvorimo večino ■ v Avstro-Ogrski in v slovanskem duhu se naj pri nas tudi vlada. Upamo, da nove izpremembe na Balkanu ne bodo povzročile nobenih krvavih zapletk.
Bulgarija — neodvisna.
Velik zgodovinski dqgodek smo doživeli. Bulgarija je — neodvisna. L. 1878 se je Bulgarija s pomočjo, Rusije oprostila turškega jarma ter dobila svojega. kneza. Toda kneževina Se je vendar morala priznavati turškega sultana kot svojega vrhovnega gospodarja in bulgarski knez je bil nekak namestnik sultajiov. Ker je v zadnjem času dala turška vlada zopet čutiti Bulgarski odvisnost pri več • prilikah, želel je ves bulgarski narod, da se proglasi Bulgarski:)) od Turške neodvisnim. Tlej želji je ustregel bulgarski knez Ferdinand dne 5. oktobra,' V Tirnovi, sltari prestolnici bulgarski, proglasil je svojo kneževino neodvisnim ter sprejel naslov cairja bulgarskega. Bulgarski narod je z nepopisnim navdušenjem pozdravil to kneževo odločbo in je voiljen do zadnjega moža braniti svojo neodvisnosti proti Turkom. Vprašanje je, ali bodo Turki ta korak Bulgarske prejeli samo z ugovorom v besedah ali pa v orožju. Srbska in angleška javnost hujska Turke v boj. Avstro-Ogrska pa je zadovoljna z novim položajem in bo uporabila tq priliko, da priklopi Bosno in Hercegovino tudi v dr-žavnopravnem smislu k sebi,.
t Najnovejše novice.
Ali ho vojska? < „Berliner Tagblatt" poroča iz Carigrada : Diplomatične zveze med Turčijo in Bul-garijo so prekinjene: Včeraj se je vršil turški minerski svet, ki je sklenil takoj odpoklicati iz.. Sofijo cesarskega turškega komisarja Deiinltivni na-daljni sklep i je odložen, da pridejo nova porcvčda, vjendar je veliki vezir po vojnem minisiru poslal na mejo že vsa potrebna navodila.); Mnogi silijo, naj se napove Bulgariji vojsko,' vendar o kakem splošnem navdušenju za vojsko ne more bi, i govora. Mladoturški odbor je sedaj proti vojski, ker se boji, da nastane reakcija, ako bi bili voditelji Mla-doturkov, ki i so večinoma častniki, poklicani pod orožje. Sedaj se hiiro sestavlja ljudsko brambo, ki naj bi v; slučaju vojske skrbela za red v deželi. Listi poročajo, <d(a je grški poslanik zagotovil turškemu velikemu vezirju, da bo vi slučaju vojske Grška dejanski z armado podpirala Turčijo, ne da bi (za to delo zahtevala kake vteritorialne odškodnine.
Vojaške priprave Avstrije. Zasebno se brzojavlja iz vojaških krogov, da vojna uprava mobilizuje 2. (Dnnaj), 3. (Gradec) in 13. (Zagreb) zbor. Slednji je pripravljen takoj v Bosno odkorakati. Mobiliznje se zaradi varnosti in za vsako slačajnost, ne veruje so pa še, da bodo čete res stopile v akcijo.
Srbija je silno nezadovoljna, ker ni dobila Bosne in Hercegovine v svojo oblast. Poroča se, da zahteva ljudstvo kar najodločnejše, da se napove Avstriji vojska. V enem dnevu se je oglasilo več tisoč prostovoljcev. Splošno je mnenje, da je vojska neizogibna, ako odkloni Avstrija udeležbo na nameravanem evropskem shodu. Čete so mobilizirane in ob Drini je pripravljenih več tisoč mož.
Neki nemški trgovec je rekel: „Slovenskim kmetom moramo dobio računati: saj se jih drngače ne moremo ubraniti!"
Družmlrje. Prostovoljna požarna bramba v Družmirju priredi dne 25. oktobra v dvorani Hotel Avstrija v Šoštanja veliko vinsko trgatev. Čisti dobiček je namenjen za nakup prepotrebnega gasilnega orodja. Natančneje naznanimo prihodnjič!
Listnica uredništva.
V uz eni ca: Došlo prepozno. — Lesce: Brez podpisa v koši — T. Slov. Bistrica: Še pride. — Vuhred: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič. — Auberg: Ako bi vse prinesli, kar pišete in kar mi odobravamo, bili bi zaplenjeni. — Ljubno, Šmarje pri Jelšah: Prihodnjič I
POSE8TT
blizu Maribora izvanredno dobičkanosno in ceno se takoj proda. Cena 36.500 K, od katerih se mora 30.000 K takoj izplačati. Posestvo ima lep pri cesti ležeč gozd, v katerem je sečnega lesa v vrednosti 7a 16.000 K. Poslopja so nova in vredna 16.000 K. Vse drugo je skoraj zsstonj in dokaže se lahko, da to nese na leto 7000— 8000 K. Toraj za primerno mal denar veliki dohodki. Kogar zanima, naj se prepriča, »o ne stane nič. Natančnejša pojasnila daje radovoljno prodajalec II. Drofenik, c. kr. davčni oficijal v Mariboru, Schillerstras-e 8.	860
j I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptnjn;
trsničarska zadruga pri Sv. Bolfankn pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu ; 865
Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
ovenci
s
Opaža se, da imate poslopja večinoma pri nemških zavarovalnicah zavarovana. Veste, kaj Vam je storiti? Proč s tujimi judovskimi zavarovalnicami ter zavarujte svoja poslopja edino le pri domači slovenski „Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani". Ponudbe sprejema in vsaka pojasnila ! radevolje daje g. Franc Pograjc, glavni zastopnik v j Mariboru, Fabriksgasse 21, II. nadstropje.
Svoji k: svojim!
848
Pozor I Čifajl
tftfUwrJL slabomd
4? Ä X
Pozor!
Slavonska
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — tei ee izvrstno in z najboljšim nspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje taborno, vspeh siguren. Cena je franke na vsako pofito za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 6e se pašijs denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
Fm Jurišica,
856	lekarnarja v Pakrtcu št. 201. (Slavonija.)
O
k
> ■»
i C
i *
«
3 »
Grobne spomenike
različnih oblik,
iz različnih trpežnih
marmorjev, granita in sijenita,
po
konknrenčnih cenah
nadalje
delavnico umetnih oerkvenih del
priporoča	g42
Vincenc Čamernik,
oblastv. preiskušrni in koneesijonirani kamnoseški mojster.
Pclio 70unHr,0 ob potu k romarski cerkvi Sv. OBIJC-£aVulH'd, Jožefa, pet minut ob postaje.
«i O
< O
Demetrij Glumac
Hm otl
Ptuj, >. oiituia ulica in MARKI»«	ÜOttitrngas»» 13
pripoioi» «fsSttrar.Jm ki»*t37ilara> Soli» h a»jbolji < knigaliUe«, yr5 kateri» araii a» dobre i» ir{r«4n'5 d<üo.,
v»»*»	I»» *itsr-r».
JUjmiJe* «t* l t>*irr, «H» 1» »f»i»r »O »«JkcIJl! ««ml.
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko xa 10 vinaijev.
Loterijske številke.
Dne 3. oktobra 1908.
Gradec 27 52 73 41 29 Dunaj 49 51 29 84 15
Lepe vinske sode proda po najnižji ceni E. Mayr, Tegetthoffova-ulica Msribor, zraven gostilne „Stadt Wien"	838
Pridnega hlafca, ki ima skrb za živino in razume poljsko delo, se takoj sprejme. A. Grušovnik, dekan v Hočah.	862
PrGda se lepa hiša s 5 stanovanji, malo trgovino, svinjski in živinski hlevi in lepa njiva. Izplačati je treba 6000 K. Novavas št. 44 pri Mariboru.	861
Kupi se : Surovo maslo, jajca, žmitek, smetana, perotnina, suhe gobe, orehi, strd, jabolke, mošt itd. Ponudbe na upravništvo lista pod „plačilo v gotovini 2Ul>0". 858
Lepo posestvo, večinoma gozd, s samim lepim, debelim drevjen^ smreke in hoje. Zidana hiša s 4. sobami itd. in gospodarsko poslopje, žaga ia mlin. Leži ob kor. žel. in je oddaljeno 15 minut od kolodvora. Naslov v uprav. 849
Prod« se jako lepa novozidana hiša s prostornimi sobami, podzemeljskimi kletmi, lepim vrtom in sadonosnikom v prav lepem kraju na Spcd. Štajerskem pod jako ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo lista.	854
Sprejme se hlapec, ki zna oskrbovati konja in opravlja domača dela. Letna plača 120 K. Ivan Zaff, Pobrežje pri Mariboru. 858
Dvoje malih posestev je na prodaj 1 uro od Maribora. Franc Stelcer, Dugoše, Lendorf pošta Maiibor.	855
Išče se vdova ali deklica, ki bi imela kako posestvo, gostilno ali trgovino in bi hotela vzeti za gospodarja 60 let starega vdovca, ki položi v gospodarstvo 8000 kron. Vse se bo zgodilo po njeni volji. Kdor poizve za kako osebo, dobi, kadar se bo sklenila pogodba, 50 kron. Naslov: M. P. poste restan-te, Koprivnica Spodnje Štajersko. 856
IT|?odna prodaja. Zavoljo visoke starosti, se pod ngodni-mi pogoji proda lepo zaokroženo posestvo v krasni, imoviti okolici, čisto blizo žel. postaje, oddaljeno samo pol nre od dveh inpnih cerkev. Posestvo obsega prilično sedem oralov zemlje s travniki, njivami in zrelim gozdom. Na posestvu se nahaja in ž njim proda stara dobroidoča gostilna s kegljiščem, prodaj« tobaka, pekarija, mlatilnica, sadni mlio, preša, slamoreznica, lastna elektrarna za razsvetljavo, mlin, žaga z okrožno žago, tič-na želez'ica za spravljanje lesa. Ker ima posestvo veliko vodno silo, |e "zavoljo svoje bližine pri železnici cosebno pripravno za večjo tovarno. Ponudbe Jatoba Rižniku, pri Sv. Lovrenca ob kor. železnici, ali pa dr. Radoslavn Pipuš. odvetnik v Mariboru.	857
Lepa prilika za podjetnega. V Ribnici na Pohorju se da v najem na pripravnem prostoru stoječa hiša, v kateri je štacuna in krčma. 6 sob, 2 za letovičarje prav primerni, 3 kleti, nekaj vrta in polja, tudi hlev se dobi ter je takoj za oddati. Cena po dogovoru. Več pove lastnik Henrik Puhr, tamkaj.
816
Antan Kolenc, trgovec v Celju naznanja, da kupuje želod večjo množino po 5 K 100 kg, pšenico 21 K, oves 17 K, fižol 21 K, ter strd (med), sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Mešane ženske lase po 8 K kg. Kdor kaj ima, naj se obrne do njega, ako je blago ltpo, plača še višje. 821
Viničar z več delavskimi močmi se išče za vstop dne 1. novembra. Ponndbe na naslov: Grajščina Neu-kloster, Sv. Peter v Sav. dol. 818
Ivan Cesar, podobar in pozlatar v Mozirju, sprejmem takoj učenca 15—17 let starega fant* kmetskih starišev.	824
Pozor I Hiša enonadstropna vili podobna na državni cesti 1 '/i uro od Maribora, primerna za trgovino z mešanim blagom, se proda. K hiši spada 5 oralov zemlje. Cena 5000 K. 1400 K je vknjiženega denarja. Več se izve pri Andreju Nekrepp, Melmski breg št. 24, p. Maribor.
772
Priden ia zvest pa tudi lepega značaja hlapec išče službe v kako župnišče, navajen vsakega poljskega dela ter navajen pri konjih. Naslov v upravništvu tega lista.
827
Enonadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu.	736
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od St. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
Dobičkanosno posestvo vsake velikosti v prijazni mariborski okolici, kdor želi kupiti, naj se zaupno pismeno ali osebno obrne na Josip-a Sernec, km. sin v Gra-diški, pošta Pesnica, kateri posreduje pri nakupu brezplačno. Za pismene odgovore se mora znamka priložiti.	779
, Učenec se sprejme pri Antonu Sokol, medar, voščarnik in slaščičar v Neumarktu (Gor. Štajer.).
837
Učenec za mizarstvo so takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri Micb. Gottlieb, mizarski mojster v Mariboru, Koroška cesta 128.
!	829
Krojaški nčenec se sprejme takoj pri g. Ornik Martin, Blumen-gasse 3. Maribor.	832
Prodaja hiše. V Kamnici se proda hiša število 100; ima zelo lepa stanovanja s tremi sobami, tri kuhinje, tri kleti, obokani hlevi, hiša za prešo z lepo vinsko prešo, vinska klet s prostorom za 300 čebrov vina. Nadalje 10 oralov zemlje, od tega '/« vinograd, tri orali gozda in pet oralov travnikov in polja s 300 najžlaht-nejšimi drevesi. Proda se za K 7400. Naprej se plača 1600 kron, : ostanek lahko ostane proti obrestnim vknj ižen. Rudolf Schiessel. 836
i —--
Lovske pse, mlade čistokrvne bernhardince in dveletno bern-hardinko ima na prodaj Ivan Kranj c v Št. Ilju pri Velenju. Štajersko.	846
Krojaški pomočnik se sprejme na malo delo pri Ignacu Dinebir, krojaški mojster, mlinska ulica št. 7.
847
Lepo posestvo na slovensko-nem-ški meji ob okrajni cesti, ki ob-' sega 38 oralov, med temi 18 oralov najlepšega gozda, se proda po : ceni. Pojasnila daje dr. Radoslav | Pipuš, odvetnik v Mariboru. 846
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljs-(luskin) na glavi, to je
Kapilor št. L
Cena je (franko na vsako pošti.): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka. 6 K. Prosim, da so naroči same od mene. Naslov je: P. Jurišič,, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Protin,
revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje". Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kem. Pharm. laboratorij Kari Remmel, Landshut 113 Bavarsko.	861
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga, z neomejeno zavezo
T lastni hiši: „Hotel pri belem voln" (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
HOTEL
f9Prl belem vol«44
priporoča
svojo veliko restavracijo
30 sob za tujce po jako nizkih cenah fijakerijo v hiši z dobro in točno postrežbo.
obrestuje
hranilne vloge po »47,%« brezvsakega odbitka, Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tndi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K.
posojuje
na zemljišča po 5 °/0 do 5 Vi%» na zastavo vrednostnih papirjev ter na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi gotovih malenkostnih stroškov. Prošnje za vkniž-bo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
Za vplačila, po pošti se dajejo zastonj pošt. hranilnične položnice.
Uradni dan: vsak torek in petek dopoldne«
sas Vprašanja in prošnje se sprejemajo mil dan, izyzemši praznite dopoldne od 8—12. ter od 3—6. ure popoldne.
Iplk
a f*%JftSS
V Gornji Polskavi pri Pragarskem
ima tvrdka K. & R. JEŽEK
veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporezmce, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plngi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc KampnŠ
v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434
Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča
Kosile
w Ceiju, 175 (i)
Dva učenca
nadaijena z dobrimi šolskimi spričevali in iz poštene hiše sprejmeta se takoj v trgovino mešanega blaga And. Golob a vdova, Koprivnica Štajersko.	781
Ker odidem v trgovino gospoda Peter Majdič Mercur v Celje, se tem potoni vsem cenj. odjemalcem gospoda Julijus Žigan trg. na Polzeli iz srca zahvaljujem za vso prijaznost in zaupanje pet let svojega službovanja v njegovi trgovini. Ker mi ni bilo mogoče, se od vsakega posameznega posloviti, se tem potom iskreno od vseh znancev in prijateljev poslavljam ter kličem vsem z Bogom in krepki Nazdar. ~	850 A*S t OH NTagllČ.
iilan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo
vodo, galico, žveplo in rafije. -a-») *»> iso
Jamčim za dobro in solidno postrežbo.
Walter Koni^,
cerkveni in sobni siikar,
v iHarIboriiy Thesen štev. 7
se priporoča
za slikanje cerkev, sob, za prenovljenje in pobeljenje hiš od priproste do najfinejše izpeljave. Izdeluje tudi napise na stenah in deskah. Priporoča se nadalje tudi za slikanje svetih podob (bi. Dev. Marije in drugih svetnikov po kapelicah, cerkvah in hišah).	840
Služba distriktnega zdravnika v trga Sevnica na Štajerskem se za nadomestenje razpiše. Stalna letna plača znese 1000 K. Zaželjena pojasnila zastran druzih dohodkov podaja radovoljno župan v Sevnici. Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje opremljene z dokazom zahtevkov po § 15, postave od 23. junija 1892 deželni zakonik za Štajersko št. 35. vložiti do 10. novembra t. 1. pri sanit. ¿¡striktnem odboru [.'županstvu:] v Sevnici. Distriktni odbor v Sevnici, dne 29. septembra 1908. 852	Načelnik: M. Starki.
|J Vsakomur, ki namerava kupiti
1 " nadrobni *
kamen,
			
••	iiifipí		
Pri administraciji bivše cesarice Evgenije Beni Bona-parte v Vili Vicentina, žel. postaja Vila Vicentina se proda okoli 300 hI vinskega mošta iz najboljšega belega grozdja, kakor tudi bordo-šiler za 20 K hI. Sodi se posodijo proti jamčevini 40 K za komad. Začetek trgatve je bil v pon-deljek, dne 28. septembra 1908.
Beni Bnuaparte,
834	Villa Vicentina.
Če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, opekarno, zdravilišče itd. na kr»jn ali v okolici hitro in diskretno kopiti ali prodati, če iščete hipotekarrfo posojilo ali udeletbo, obrnite se * zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltung" Db-naj VIII, Albertgasse 80. Strogo re elno, kalantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, d« ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo.	880
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo SchMerstrasse 25.
izdeluje sltarje, pittnlee, podob« in m droga stav-binska dela m kaaia, irfi, ipeaeiike tUL
Zalega Iggetavgenlh nagrobnih spo-
456	BR@Hlk©V.
Val marmornati oltarji ▼ buiiikl ▼ Maribora se noj« dela.
:: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! :: 80%
jesihova esenca,
bela in rudeča. 1 liter velja 2 K. Od 10 lit rev naprej pošljem franko vsake železniške postaje.
Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80°/„ jesihove esence g 30 ali 24 ali i4 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 140 in 1-60.
Zaloga pri: R. BraČko,
544	trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši.
fl* Jožef Pfeifr
v H očali pri Mariboru
tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo.
Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od V4 do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron.
Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni.
Slovenci, zahajajte t domačo tovarno po stroje!
Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi recalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice itd. iti. po mgniiji ceni.
Drozgalnice zasadje, najboljša sistema.
Ceniki
# m ptšljej« breiplikČBo. §
$at
n
priporočam, da si ogleda pred nakupom tudi mojo zalogo. Imam letos prav posebno veliko izbero res lepih nagrobnih kamnov (med temi mnogo zelo črnih granitnih piramid), katere ponujam, kakor znano, po zelo nizki ceni.
J. F. PETER,
kamnoseški mojster, Hilariusstrasse 7, Maribor. 789
Ako potrebujete
slamoreznice, kotle za žganje, grozdne mline
in stiskalnice,
gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnik.-, pralae stroje, nagrobne krite in drugo v železninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi ne-premočljive vozne in ko-matne plahte ter z a j a m č e n a umetna enojima, kupujte le ri domači t\
pri hi
tvrdki

„MERKUR" P. Majdič Celje,
ki daje pojasnila in pošilja oenike in navodila z obratno pošto zastonj.	776
M a
Naznanilo.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem «c preselil s svojo odvetniško pisarno v Sodnijsko ulico (Ge-richtshofgasse) Stev. 14, I. nadstropje.
ribor, dne 16. avgusta 1908.
Dr. Hanrik Haas.

Sedaj je priložnost,
če Losete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo ve'liro zalogo, belo pisano in uruj?o platno, mtr 32, 36, 40, 48 in 56 v. Druki in cajgizs ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Oepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K l-20 in 140. Svilneni robci najnovejši po K 1-80, 2-—, 2-40, 3'20, 4 itd. Perkalnati robci po 4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1-20, 140 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2-40, 2-80, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1-20,1'40,1-60, 2'—, 2-40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajani vse po nizki bruzkonkorenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z veleapoštovaaien» SS. ¡2. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
POZOR:
Edin» narodna trgovina z muaeíafetü?, la SpeeenjsMm blagom

priporača eca|> ab Slasti svoje veliko, bo*o sr.iosc. Cese nisk«, stotstreS. ioieui
Kdor ho& do'cro kupiti, etsrrn * naiodEo fcjovfcr. ¿■»SS.
Za šolo!
Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, p^resuike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodui trgovini VILKO WEI2EIi, Maribor, Gospjska ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru.
t 78lik! zalogi, kakor tudi matrace, divaci. otročje postelje ter ogledala po najoiiji ceni.
Frane PSeteršek, Maribor
Korolka cesta št. 10.
Biro j i le siroji m S
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, ečalar in zlatar
feptmss sssia 22,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno ln :: hitro izvršijo. ::
Preselitev trgovine!
Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tnkaj za cenjeni in
mnooobrojni nb's'x. Z velaspoštuvanjem
FELISCS ItOP,
trgovina z manniakiaruim blagom, Xar!bor, Postna ulica št. 8.
kupujemo pri
JOŽEFU ÜLÁGA t MARIBOR!
fegethoiova cesta štev. §1.
ker se tam dobi najboljše blago po fi&j&l£|! eaoi in sicer za jesen velika izbir za moška in ženske oblek* najlepše 'svilnate robce, predpasnike, ieopko in msifce perilo, vsakovrstna preproge, najbolj^» mM -4
CROATiA"
gčtea fcrvašfca KKTamalnlcc,
oag^v^až »a obAi» svobod-„VRV/111
* časa te kr. aiat- taista Zagreba
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejem» v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in oiskik csnah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CROATIA' v Trstu, Corno it. I.
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi
na vse strani franko in zastonj.
R. Strmecki, Celje
Trgovska hiša z manufaktnmim blagom na debelo in drobno.
iarodna gostilna
= Pri posti s
jfHsrifeor, Tegathafm cesta 48
priporoča «adao sveže pivo, is vrstna domača vina ter mrzle in tople Jedi.
Mar. Meden,
Tovarna za gfesks Iidei
s.......—h i ¥ Ria£fy =====
izdelnje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat prssal«« gline priznane najboljši izdelke, kakor: pateaiotMio zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, op«,»o sa «id, za oboka, dimnike, rekontrs, - opeke, piožče s* tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi v Maribor«, Cesarska sest«, ¡pri kaaea4.i1 a A, aiaaeH«,
F. PrulI s mestna lekarna pri o. kr.
Maribor, Glavni trg štev. 15. p=iieg mestne hiše.
Kapljice za svinje StoSi™
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše.
! 1 Glavna zaloga BARTHELNOVEGA tpna xa poklajo ! 1 Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semen« w ■»> *►>	os-	priporoči
Marfboi1 I
Sofi¡ji» trg m
i svoji h stoiki
imv, Narodni dom.
Sa|isSji ifi! Itisjü K;sp«f. «a- — lutosas, jiiísíís »s sstiii-
?>» JKtíSM'« i
imíín ttjtt-
»Mik •titöt*
j>'I a 11 nfak tu xu& t:«*|g o vin a
RUDOLF JlfcVELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega vo nenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po prijucerno
nizkih cenah. — P«sfre{ba točna in strogo eoiidna!
Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni.
Z velespoštovanjem
Jakefh Veziak,
krojaški mojster Maribor, Šolska ulica.

^■■■■niibhhwjrm
Franc Div!
i
POZOR!
POZOR!
Franjo Horvat
fíikar In pleskar v ffiarihoru,
župnijska ulica št. 7. se priporoča 6. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prost^jše^a slikarstva in pleskarstva po zadovoljni esni.	365
má
op
j se priporoča narodni brivec se priporoča
Maribor, Koroška cesta 7, zraven Cirilove tiskarna. ^ ZA DIJAKE ZNIŽANE CENE. ~
♦♦♦♦♦♦ «h»»»	v* ♦♦o-e«
kve?»i in sobni slikar, Mapibop, Kasinogastie štev. S
naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se vele«', duhovščini in p. n. občnima priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih siik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od pri roste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov.	404
registroma, a zadruga z neomejeno zavezo
Grajski irg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem oriu (Schwarzen
Hranilne vio^e
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/s. Obresti se pripisujejo k kapitalu 1. jannarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila $£ dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/4%j na vknjižbo sploh po 5°/0) na vknjižbo in posestvo po 51/1% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke.
Uradne ure
so vsako srodo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemSi praznike — V uradnih urah se sprejema ia i«-piačoje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik, od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne.