K. k. Hofbibliothek Wien St. 7. V Gorici, 13. februarja 1885. „8o«a" izhaja vsnk potck in velja do pysti prejemana all v Gorici nil dom poSiljnna: Vse lot<».....f. 4.40 Pol Icta ,. . . ... ,. -'.20 Cfltrrt lota :,......l.io Pri oznanilih in tako tudi \ ri ..po- tiauieith" se placuje zn uavadim trisiop- no vrsti>: 8 kr. Le se tisk* 1 krat ? ,, » ., „ 2 ,. 55a vtfse drk«* po prosUn-H. SOCA Posa/nezne St'evilke se dofeiyajo po 8 kr; v tobakarnicah v goaposfe' ulici ldizu ,.treh iron", na stareni trgu in v ntuiski ulici ter t Trstu, via Ca-serhia, 3. Dopisi naj $e i igovoljno p'ojliiljajo uredniStyu ,,SqCe" v Gorici na Trayniku 16,1., naroqnina pa opravnihivu „So5e" Via della Oroce it; 4. II, Rokopist Re ne vrncajo; dopiai naj sc hlagovbljho franknjejo. — Delalceja in drngiui liepremoinim se nai'ofinint zniin, kko »e ogiiue pri opravnifttvu. Iz drzavnega zbora. Na Dunaji, doe 9. februarja. Doe 31. pret. m. imel je t mini odsek sopet sejo, in pri tofiki Bu«5itelj8ka izobrafceva-1 i S 5 a" je sopet govoril poslanee dr. Tonkli blifcu tako: „Govoriti moram o uc"iteljskem izobra2evalii§cl v Marlboro. Ta zavod ima naloL izobrazevati u6ite-lje za ljudske Sole na juBnem Stirskem, koder bivajo Slovene! in kjer bo toraj Sole slovenske. Po pamoti bi se moralo soditi, da je na tem zavodu u5ni jezik tisti, v katerem imajo pripravniki po dovrSeni pi*i-pravniei ucence podue*evati, toraj sloven ski. Ali pri nas ne velja logika, ker poduSujejo so na tem zavodu pripravniki v vseh predmetih le v nemSkem jeziku; le slovenski jezik se v slovenS&hi podticuje in Se to po uiitelji, kateri za sloveni&no bo izpraSan ni. Kako je mogece, da se pripravniki na tem zavodu slovenskega jezika toliko naumjo, da morejo po tem v ljudski Soli v slovenskem jeziku mladmo poducevati, t* mi ni umevno.* „Na uclteljskih izobra8evali85ih v Ljubljani, Gorici in Kopru podueujejo se vsaj nekateri predmeti v slovenskem jeziku, in nicer drugi predmeti v Gorici in drugi v fjjubljani, tako da se v vseh tell izo-brazevaliScih skupaj podueujejo vei predmeti v slovenskem jeziku razen pedagogike, ki se poducuje v nemSkem. Iz toga aledi, da ni oobeno zapreke — razen vladino volje — upeljati slovenski kot u6ni jezik vsaj za nekatere predraets tudi na uditelj-skem izobrazevaliSCi v Mariboru. Ker je nujna po-treba dokazana, da se tudi ta zavod preuravna in upelje vsaj za nekatere predmete slovenski ucni jezik, moram zahtevaiiv da se ta zavod po kopitu takih za-vodov v Ljubljani in na Primorskem prestroji, da bo tako mogoLe izgdjiti potrebnih slovenskili u&teljev za slovenske ljudske Sole na Stajerskem." Po tem je se nadalje dokazoval potrebo, da se v Gorici sezida novo iolsko poslopje za tamo§njo 2en-sko izobrazevalisce in z njo zdruzeno deklisko solo in sicer na WerdenberSkem vrtu. Odgovoril je na to vladni zastopnik sekcijski naSelaik Fidler, da so razmere na Stajarskem vse drugafine uego na Kianjskem in Primorskem, in da toraj se ne da zavod v Mariboru po tem kopitu pre-strojiti. Tudi, pravi, ne zahtevajo tega tamosnjo sol- LISTEK. Na Goricici pri Rebktt seSIo se je 29. januarja blizu 50 osob razli6nega sta-nu, velika ve6ina duhovnov in u&tepv med Lijakorn in Hubljem ia druzih odlicnjakov z namenom, da bi skazali mo^u, 6egar ime slovi dalec 6ez meje na§e domovine, svoje §tovanje, svojo ljubezen in udanost. Kavadno so narodi ^ialali in veleeenili veleume le tedaj, ko jib. ni bilo ved med njimi; novej§i ,ek spre-menil je mnogo inodstranil maraikako napako. Ve-seli nas, da se je tudi v Slovencih zafiel opusfiati in-diferentizem v tem oziru ter se vedno bolj ukore-njuje obidaj, da zenijalnim, duhovitim in zna6ajnim mo*em skazujemo ljubezen in {islanje, ko so semed iivimi. Odobrujemo torej misel in IzvrSitek nekaterih gOBpodov, da so — sicer brez hrupa, brez bobianja in pisanih vabil —povabili jednakomislefie in costilce nalega slavnega peanika S. Gregor&ca k sbodu z na-menom, da bi tudi jasoo in javno povedali, kako ga cenijo in spostujejo. Mnogi so obzalovali, da niso bili vabljeni in da niso o tem shodu poprej ni6 ve-deli; v tola2bo jim lenku povemo, da bodo imeli stal-uo Se priliko, da zamudo poravnajo. Shod pri Eebku, pri katerem je bil navzoiitudi itai pesnik, bil je priprosta a srdna ovauija slavljenou, yreden da bi ga aatanko popisah; a ozki okvirted- ske oblastnije in de^olni zbor, na katora je treba ozirati se, in da v Mariboru je zraven 82 slovenskih okolo 47 nemSkik pripravnikov; do sedaj ni se po-kazalo ^ri uditeljih neznanje slovenskega jezika, in da &q bi to pozneje na dan priSlo, bo vlada za to skrbela, da se bo bolje sloveni6ina podu^evala. • Glede novega poslopja za pripravnieo ? Gorici, pravi on, je vlada potrebne korake storila, da se to izvrSi na redenem mestu. Porogati vam ho^em Se to, kar se jo nadalje ? fiuanc'nein odaeku godilo, ker to kar se vrli v javnem zboru, itak lehko iz dasopisov posnamete. Pri poglavji — o obrtnilkih Solah — je pred-lagal poslanee vitez dr. Tonkli, naj bi ministerstvo podporo za pleteniSko Io 1 o v Foljanu (Foglia-no pri Zagraji) zviSalo od 400 na 600 gld. in naj bi jo prevzelo s casom vdrgavno oskrbniltvo, kerdruga-ce ta koristna Sola ne more obstati, in mora leto za letdra za denarne podpore moledovati pri vladi in pri defcelnem odbora. Naudni minister je obljubil pb-vilanje denarne podpore do 600 gld. za leto 1885. Gledo s u p 1 e n t o v na srodnjih Solah je spro-*S1 poslaneo dr; Matui upraiaujo za poboljSanjo plad" vsaj tistim suplentom, katori imajo izpite in sluzljo 2e fjo ve8 let ter nameamejo stalne uSitelje. Ta misel je naSla odmev od vseh Strauij in vsi so podpi-rali predlog, da bi se tem u&iteljein plaea zboljgala. Poslanee dr. KlaiS je ebialoval povilanje Sol nine za dijake na sreOijih Solah in poudarjal, da s torn sredstvom se ne zaprcSi preobilno obi-skovaiijo srednjili hoI, pac pa bi se ta namen dosegei s torn, da bi so u&io tirjatve intenzivno zviSale. Dr. Tonkli je tudi obzaloval poviianjo aolnino ali izrekcl so je odlo^no proti zviSanju u6nih tirjatev, ker ucenci na srednjih Solah so ze sedaj tako preob-lo2eni, da telesno in dusevno trpijo. Pristavil je, da na Primorskem gimnazije §e niso prevefi obiskovane, kar dokazuje to, da tarn je se vedno pomanjkanje juristov in duhovnov. Pri obravnavi — o Solskem nadzorstvu je vitez jdr. Tonkli grajal protipoatavno poatopanje vlade glede dezelnega lolskega sveta goriskega, ka-terega je vlada proti de2elni postavi prenesla v Trst; poudarjal je neprilike, ki iz tega nastajajo, da so vsi spisi v Trstu. do katerih ne morejo priti udje del. Solsk. sveta, v Gorici bivajoSi, in pa vecje stro-skc, katere vzro6ujejo potnine za 4 gospode, ki mo- nika nam to zabranjuje, radi tega le nekoliko glav-nih 6rtic. Po kratkem pozdravu na vrfcu Martinove go-stilne usedli smo se za mize ter zbrali po staroslo-vanski navadi stolaravnatelja. Ha predlog g. zupnika Kramarja iz Dornberga izbran je bil za to mesto pri-ljubljeni odkritosrfini 2upnik Kriiki g. Logar, ki je svoj posel v ob6no zadovoljnost opravljal. Navadno razve^e pri jednakih slu6ajih ie le rujno vince jezike ter zbuja navdusene govore. Tukaj ni bilo temu tako, navdusenost do pesnika je bila toKka, da je ta-koj srirolila napitnice ter tako dala odduSek naSi v-netosti. Prvi pri6el je g. Kldbovs iz Stanjela. »Wer den Besten seiner Zeit entsproehen, hat gelebt etc* bila je vodilna misel njegove duhovite napitaice, ki je veljala — kakor se samo ob sebi razume — na-Semu pesniku in je bila z veliko navdusenostfo spre-jeta. V krasnem, skoraj ttetrl; ure trajajoSem govoru v vezani besedi odgovoril je na to pesnik, zagovar-jajo5 svoje umotvore kot cvetke, ki ,so v bozjem vrtu rasle ltd., kateri goVor in zagovor bodo ditatciji stalno §e v originalu brali. Na to poprime besedo g. F6r-folja, kaplan v Kamnjah, ki peu.larja, da osoda pesnika je povsod jednaka, nevesela, tu2na, a slava nje-gova vedna, spominja na Sheakespeara, spodbuja pesnika, naj ostane vstrajen, ter povzdigne v tem smislu kozarec njemu na 6ast. Da je bila tuai ta napitnica z navduSenjem sprejeta, ni nam treba Se posebe o-meniti. Isto ve^ja 0 naslednji napitnici presviUemu cesarju in sv. odetu papelu, po g. predsedniku lepo in umno izpeljaui, kateri je sledila ceaarska himna( rajo k sejam pdbajati iz Trata v Gorico. §e posebna napaka pa da je to, da ne ume del S o 1 s k i n a d-z o r n i k za srodnjo Sole slovenskega jezika in da ne more toraj nadzorovati ufiitoljev, kateri sloveniLino poduiSujejo, katera napaka je tem vefija, ker tudi go-spoda ravnatelja srednjih Sol slovenskega jezika ne umeta, ter je konono zahteval, naj se poitavni stan v Gorici zopet nmesti. 0 dohodkih in stroikih o soli — je poroSal zopet poslanee dr. Tpnkli. Na upraSanje, kaj je vlada storila, da bi se zopet upeljala ftvinska sol po nizki coni, katera je za ?-ivinorojo neobhodno potrebna, odgovoril jo financm minister, da niso So konfiano no-skuSnje se solijo, za to pripravljeno, ia da toraj ni bilo So mogoee take soli upeljati. Na to se sprejmeti sledett resoluoiji: „Pozivlja so vnovifi vl.vda, da utopi s kraljovo vlado ogersko v pogajanje za znizanjo oene za sol, in da poroia o izidu predno mogooe dri, zboru". „PozivljA se vlada, da m dogovori s kr. vlado ogersko za upoHanje ivinske soli!" Iz vseh teh porofiil bo bodo oastitl braloi pre-priouli, 4a poslanel v dri. zbora viestransko skrbiio za zboljSanje stanja svojih volilcev na dufievuem in gmotnempolji, in da se ne more njim v greh Stoti, ako ne morejo veegadosefii. Ljubljanskemu liBtidu na goropadna zmirjanja, ki so mu lastna, ker ve, da se mu vrednost coni po surovosti, katero airi y voj-vodini kranjski, ne odgovarjamo. Da nienio taki mi-krokefali (uicle), za kakerSne bi nas |listi5 rad razu-pil, spozna se iz tega, da se eelo visoka gospoda ljubljanska briga za 0SoLoa ter skrbno poizveduje, kdo so njeni prijatelji, da bi uje poljubila in po njih „So6o" zadela. To se ujema z onimi casi, katerim llrani narod slovenski najzalostnejSi spomin. Visoki gospodi bi svetovali, naj si prihrani sra-raoto, katere niti najljutejSi sovralniki narodovi si niso nakopali, da bisebili namre6 nad nedolini-mi maScevali, ko si drugade niso znali pomagati; 6e ne, pride tako gotovo prokletstvo in kazen na nje, kakor gotovo ftvi nekdo, ki Btudi krivico tudi tedaj, ko se skriva pod plaS6em zmernega na- katero so navzoS* stoje posluSali. Sledila je potem napitnioa napitnici, vmes razlegali so se pa lepi in ubrani glasovi PrvaSkih slavcev, da je bilo veselje. Zal, da cam ni mogoee vseh napitnic navesti, ker si nismo vaeh zapomnih, in radi 26 prej navedenega ^raz-loga. Omenimo naj ,'e fie, da je g. Z. prinesel pesniku sreen pozdrav od prijateljev in destiloev pesni-kovih iz Gorice ter mu v njih imenu napil. Sledila je na to napitnioa S. Gregordica „PrijateljemB v ver-zih, katere si zalibog nismo zabeleiiH. Dodamo Se, da so na to napivali pesniku Se drugi gospodj©^ du-hovskega in svetnega stanu. Skoraj vsem je odzdrav-ljal slavljenec in vsem v vezani besedi, duhovito in biatroumno, kakor zna le rojen pesnik, ki verze kar iz rokava sipljo. Slogi duhovnov in u&teljev: V druibi prijetni Ucitelji dvbjni smo zbraiii, Duhovni ino posvetni. U6itelji vi ste, u&telji mi! Gojitelji vi ate, gojitelji mi! Naloga pa nasa'je silno velika Iu ta je: ijudstva vsestraniB.ka omika. Naloga ta lepa zares jo in slavna, A trudapolna in silno tezavna. Posamno se prav ne zvrSi pad nikoli, Ne v cerkvi sam6 in ne samo v Soli; Ce cerkev in Sola pa slozno se zveie, NajlepSe vspehe doseie. Bog Livi tedaj vseh gojiteljev slogo, Da reSimo 6astno nam dano saloon! Gob nod Leban, iunan' Orniiki, nafil je n^nilSH rodnjaltva m prezvestega dozabniatva. Pravico zah-teva Bog od vas, in ne klavnih darov vasih prija-teljev, Hocete imeti mirP .Soda* vam ga nikoli ni kalfla. Vi ste jo izzivali posvojih ostudnih napa-dih. SrSene ate izpus&ali na naS rod, in zdaj ae srdi-te, ko vidite, da ta rod se proaka in upije.^ Namesto da bi popravili razporter jenjali narod deliti v stran-ke, iscete zrtev, ki bi potolazile va§ 3rd. Taka pot ne pelje do reSitve. Y Ljubljani zamaiite^ vir vecnemu Seuvanju, zasramovanja, izzivanju, zavijanju in mir se povrne med vse poStene ljudi Tam zacnite in ne tukaj. Premembe v Ijubljanskih mestnih Solah. Preblagorodni gospod baron Winkler, deielni predsednik n vojvodmo kranjsko, omenja ? stojein I. popravkn na ,Soco«, da se ni glede ucnega jezika v (jutyjaaskih mestnih Ijudakih Solan pod sedanjo vlado Se nic izprenienilu. To je res * onem soiislu, ki ga itna gospod predsednik pred ocmi; ali v drogem oziru tme se govoriti tudi o sprememboh. Leta 1882/83, torej pod sedanjo vlado, ucili so se ucenci 1. razrcda ˇ 2. poluletji nie nemSki jezik, drug* leto 1883/84 njih nasledniki se ga niso vec uCtli; letos 1884/35 se ga aopet ucijo, in k letu 1885/86 se ga spet ne bodo uCili; torej je vender prememba in sicer pod aedanjo vlado. V 2. razredu so se vCili ucenci leta 1882/83 racuustvo na podlagi nemSkega ufiuega jezika, leta 1883/84 na podlagi slovenskega (ako se je isvrSil ukaz dezelnega solskega sveta z dae 9. junija 1883), letos bi se morali uciti na podlagi nemSkega (ali jim je to wogoce, ker se lani kol prvorazredniki niso ucili nemSiine, ne vemo, pa kaj je ze), k leta se bodo utili zopet na podlagi slcvenskega; torej tadi tnkaj prememba. Se vecja prememba je pa v razpirih, ki so dolocevali ucni jezik na ljubljauskih meatnih solah. Leta 1882/83 je veljal ukaz, naj se poufuje v spodnjih razredih prevladno v slovenskem, v zgornjih razredih pa prevladno v nemSkein jeziku. Leta 1883/84 se je izdal ukaz, naj bo v vseh razredih (obatoje&h) mestnih sol ljubljanskih za defike in deklite slovenski jezik uCni jezik za vse predmetc in naj se za Nemce po potrebi uvedejo nemLke sole ali paralelke. Leta 1884/85 ve-Ija, kolikor more, predlanski ukaz, leta 1885/86 ob-velja pa zopet lanski. Ali ni to dovolj prememb v nkazih, ce tudi se dejansko zarad tega ne kazejo tako trdi, ker se v Solan ne more vse na mah na nos in skokoma premiojati ? Sicer pa priznavamo, da v onem smislu, ki ga ima gcspod dezelni predseduik pred ocmi, ni prememb ali vsaj ne zuatnih. Na muogo upitje kranjskega prebivalstva in Sa-sopisja je slednjic deielna vlada 14. dec. 1884, kakcr pravi omenjeni popravek, dovolila, naj bode v mestnih Ijudskih bolah ocni jezik za slovenske otroke slovenski, za nemSke pa nemSki. Veleslavna dezelna vlada pa naj bine bila tega dovolila, ampak uka-zala naj bi bila, da naj se izpolni Clan 19. drzav-nega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867. fit. 142 in zahleva zdrave pameti, da naj se otrok odgojuje na naravni podlagi materinega jezika in ne na political nesmisli tajSCine. Ce se pa komit preklicoje in ustavlja (sistira) naravna in postavna pravica zato, ker drugi je baje se nima, zato da jo potem oba b kratu dobita, zdi se nam, da to ni prav. Po naiem mnenji bi se morala prvemu pravica pustiti drugemu pa dati, ako mu pripada. Ta pot je naj-krajsa in najboljsa, ker je pravicna._________ v rimah; takoj mu je ta odzdravil koncajoe svojo na-pitnico blizu tako-le: Nadejal se nisem lakega talenta, Bog zrri naj gospoda konkurenta! Jako bistroumno aestavljena je napitnica „So6i" in onim, ki list duSevno podpiiajo, 2al da ne mo-remo v sedanjih kriti6nih casih cele napitnice po-natisniti: Da Soca una svoj vir v Triglavi, Mi vemo in zemljepisje nam pravi; 8 Triglava, vi|o8 se v oznozji planin, Pridere do nasih cvetocih ravnin. A mi ie drago poznano vsi Sodo, V Gorici prijazni svoj vir imajo^o. Ce prvo ljubiti in ceniti znamo, * To drugo, bi rekel, Se rajgi imamo. Obojna Sofo je krepka, je silna, A ona vodena, a ta nam vodflna. Med Lahe uide nam So6a reka, A ta med narod slovenski priteka, In narod nam drarai in krepko budf, In vodi lep6 ga u<5i in gojl. In kakor nam una s Sriglava prihaja, Pozno v nod poslovili smo se od kraja, kjer smo tako lepe, nepozabne ure preziveli. 29. dan ja-nuarja ostane WW & gotovo vsem udele^encem v ?edjwa spQinin^, " ft ' O stevilkah. Deielni predsednik za vojvodino kranjsko, baron Winkler, omenja v svojem popravka, ki ga je postal ,So5i° (gl. St. 4), da je v Ljubljani 5.658 Nomcev in 19.166 Slovencev. Te stevilke nahajajo se *? urad-nem pismu, ali one same niso uradne, kajti pri zad-njem oradnem stetji leta 1879 ni bilo nikake rubri-ke na uradnih stevnih obrazcili za narodnost ljudij, ampak le za oMevalni jezik. Znano pa je, da obce-valni jezik se posebno v meatih nraogokrat ne ujema z narodnostjo ^dotidnikovo. Dalje je znano, da ono leto, kojo bil popis prebivalcev Ijubljaoskega mesta, so bili na mestnem krmilu nemSkutarji, katerim je Surnelo kot prijetno petje r miesib, ako je kdo nem-ski govoril ali pa kazal ae Nemca. Vsled tega je pri§lo, da so uradni stetveni podatki iz onega leta glede obcevalnega jezika jako nepopolni, in da nika-kor ni mogode, sklicevati se na nje kot na zanesljive vire. Kako malo odgovarjajo oni podatki stvamim rasmeram, spoznati se more iz ,Slovea6eve* domaee veati, katero je ^SoSa* zadnjie ponatisnila, del da v Ljubljani je komaj 114 pravih Nemcev, vse drago da je nemSkntar, ki se stuli za Ncmca, da bi sveta pri-krili, da so enkrat kot kranjsM Janezi in Mice krave pasli. Otroci takih moiakov pristevajo se Nemcem in tako se je lahko zgodilo, da po uradnem izkazku c. k. mestnega aolskega sveta ljubljanskega, kakor omenja preblagorodni gospod baron Winkler, je bilo v zadnjih 5 letih poprek po 675 nemSkih otrok, ki so bili dolzoi v Solo hoditi. Tadi v Gorici se Stejejo, kakor je sploh znano, med Italijane in obisknjejo ita-lijansko meatno solo otroci, katerih matere se ne znajo v italijanskem jezika prekrizati. XJradno veljajo vsi taki otroci za nadepolno itabjansko deeo. Z utad-nim izkazkom ljubljanskim se jako slabo ujema to, da na peticiji za nemSko ljudsko Solo, katero so ljubljanski Nemci in nemSkutarji z raoSnim pritiskom vkup spravili, so podpisani ocetje samo za 243 (ako se ne motimo) otrok. Ako bi bilo vec" o^dtov, ki bi se Se dandanes priStevali Nemcem, te2ko da bi ne bili podpisali one peticije, v kateri je hotelo poka-zati nomatvo vse, kar ima. Pa tudi denimo, da imajo Nemci in neraskutarji v resniei 675 za Solo godnih otrok, ali jim ne zadostujeti razen privatne nemSke ljudsko solo c. k. deSka in dekliika vadnica, kl stt zdruleni s c. k. u&teljskim foobrazevali§6em P S torn pa no5emo reci, da nimajo postavne pravice do svoje sole; postava je taka, da pravico jim daje, ali p o-t r e b e postava ne more stvariti, kakor je mojstersko dokazal B81ovenec" proti ljubljanskema liaticu. Nova nemSka ljudaka Sola na mestae stroSke bila hi le te-daj potrebna, ako M se vlada ozrla na dejanske raz-mere kranjske ter bi desko in dekliako vadnico v Ljubljani postavila na narodna tla; dokler pa uvide-va kot potrebno, da se radi par nemikih pripravaikov (ako jih je toliko) ohranijo atrakvistifino aciteljiace in 2 njim zdroieni atrakvisti6ni y adnici, med tern ko poslaje tudi privatna nemska sola, potreba za uerasko ljudsko solo ni dokazana, ce tudi se njena postavnost ne more zanikati. Dopisi. V Gorier, 10. febr. — Teselica, katero je pri-redilo „SIovensko bralno in podporno dmStvo v Gorici" 7. t. m. v spomin Talentina Todnika, izvrSila se je jako povoljno in dru§tvn v dast Dreherjeva dvorana ni bila nSe d.'lgo tako lepo okincana (na stenah podoba Nj. Yelieanstva in iidov cesarske bise) ko tisti vecer ia tako ukusno napravljenega odra men-da ni se imela, odkar stoji. Obi;a; prostori v dvorani in stranskih sobah, ki sicer samotno zalujejo, neobi-skovani ali obiskani v tako pi^lem Stevilu, da noben krfimar ne more izhajati, bili so tisti vefier prenapol-neni. Ako se jemlje na to ozir, da niso ostali vsi goetje slavnoatnega vecera ves 5as v restavraciji, ampak da so nekateri prihajali in drugi odliajali, smemo ra-duniti, da je bilo nad 609 oseb pricujofiih. Razen do-macih udov in goatov doSIi so bili udje in vabljenci tndi iz okolicevn. p. iz Bavnice, Dornberga, Staudre-za, Podgore, Sempetra, Solkaaa, Bilj, Sovodenj in dragih krajev. Odlikovali so se Doraberzaoi po nrao-gem Stevilu in po izurjenib pevcib, ki so po koncanem sporedu marsikatero prav lepo zapeli. Med doSbmi gosti bila sta tudi gg. zupana iz Dornberga in Pod-gore in nekateri gg. ncitelji. Goriski udje in gostje bili so jako raznovrstni, a vse je vezalo prepricanje skupnosti in bratske uzajemnosti. Gelo raarsikateri Italijan ali na pol Italijan pridruzil se je veseli druz-bi ter na laz postavil obrekovanje nekih goriskib ne-porednezev, ce5 da. Sloveuci in Itaiijani ne morejo v mestu mirno vkup ziveti. Prav dobro morejo zivei in lepo se znajo zabavati, kadar jih ne drazi ona gospoda, ki zivi o prepiru. Tsakemu po§teojaku moralo je src^ gorko biti, ko je videl toliko naroda zbranega v najlepaem redu, v mirnem veselji, v sladki zadovoljnosti. Ysakdo se je 5udil, kod nas je Bog dal toliko naiih ljudij, ko nekateri trdijo, da nas ni. Ob 8. uri za6el se je spo-red iayrgevati, Prya je naatopila, voj^a godba z 1 „Grani2arji*. Sledil jo mozki zbor v spomin Talentina Vodniku. Slavuostni govor z vsebino: Vodnik nas u5i delati in moliti, imel je nafielnik veselicnega odseka, ki je z jedmato in umljivo besedo polagal zlate nauke na srca pazoih posluSalcev. Mozki zbor aHrvaticam* moral se je ponoviti. Peli so dru§tveni pevci nekaj iz Gorice, nekaj iz Sempetra; petje je vodil g. Mervic iz Sempetra, Da so svojo nalogo dastno izvrsii, pac ni treba povdavjati. Sledila je de-klamacija Tomanove pesni na Vodnika, katero je de-klamovala gospodiLna Irma Fabijani, otroska vrtna-riea v Gorici. Dasi prvi krat na odru, govorila je r deklamovalka neprestraleno, gladko in <5isfco^ s po-------- I trebno premembo v naglaSanji in s primeraim kre-I tanjem. Hvalezuo ob5instvo ploskaio jej je prav iz srca ter kazalo, da je z njo zadovoljno. Med tern, ko so se diletantjo pripravljali za igro, nastopila sta gospoda Omujovoc, o6e ia sin, glasbena umetnika iz spodnjega Stajorja, ki se v Gorici naselita, ter sta eden na citre, drug na gosli tako prijetno godba, da sta morala vdrugid nastopiti, ker obcmstvo ni hotelo jonjati s ploskanjem Ta navrzek je vse navzoSe jako razveselil. Na to je priSla veseloigra wKateri bo P" na vr- sto, ki je prva igra, ki se je igrala v podpornem [ druBtvu in ki je ob^instvu jako ugajala. Gospoda na- delnika veselicnega odseka se imamo zabvaliti, da je igro popiavil, da je igralce vadil in da je izvrSeoje vsega programa tako rocno vodil. Jgralka in igraloi pokazali so, da imajo lepe zmoznosti in spretnosti in da bi drultvu lahko Se marsikedaj pripomogli do le- pega vecera. Gospodic'na Fran5iSka Gerne iz Tomaja, sedaj v Gorici, igrala je Marinko prav izvrstno; g. Prin5id je predstavljal starega Gabra, g. Jereti6 dok- torja Bistroglava, gospodje Bajfc, Dekleva, MozetiS, [ Savnik pa ostale osebe. Vsi so izvrSili svoje naloge I prav dobro, posebno g. Gaber in dr. Bistroglav, ki I sta imela najtezji ulogi. Podporno Iru&tvo sme biti I ponosno, da je s sodelovanjera svojih uJov pri- I redilo igro, ki je vzbudila veliko veselosti in je vsem | dopadala. Po koncani igri morali so diletantjo zopet na oder, ker ni bilo konca ploskanju. Sledilo je srefi- kanje 16 dobitkov in zavrSil se je prvi del sporeda s Straussovo cVetorko „Slovaakatt, katero je svirnla vojaska godba. Po kratkem prenehanji za^el je pies, ki je bil prav obilno"" obiskati in ki je trajal do ra- nega jutra, ne da bi se bil prigodil najmanjSi nered. S podobamt presvitlega cesarja in drugi udov cesarske druzine kincana dvorana bila je pritfa, da v Gorici prebiva drzavi zvsst rod. Slike slovenskih i zasluznih moz so kazale, da GoriLan se ne sramuje svoje narodnosti. Mirno in prijateljsko razveselovanje z italijanskimi gosti naj bo v nauk in posnemo ne- I katerim nemirnezem med nasimi nasprotniki. Na vsa- | ko stran bil je vecer 7. febr. tak, da sme biti pod- I porno druStvo ponosno nanj. Hvala odboru, ki je [ slavnost poskrbel; hvala odseku, ki jo je pripravil in vodil, posebno voditelju izvrSitve. Naj bi se podporno druStvo vegkrat oglasilo s takimi all eaakimi veBeli- I cami. Bog daj in sreca junaSka i Iz Brd, 27. januarja. — Prosim te, draga„ So-j Laft, blagovoli sprejeti odgovor na dopis iz Brd od | 29. januarja t. 1., v kterem se hudujejo nekateri ve-I leposestoiki zarad volivnih imenikov za nove obfiin-j ske volitve v Smartensko Kojldenski ob6ini. ! Ob kratkem hocem pojasniti, da volivni imeniki J se niso se le mesaca septembia napravljali, temud J bili so razpolozcni ie 30. avgusta, in sicer po staro-I davni navadi te zupanije v enem zvezku, v kterem I so se jasno videle vse tri volivne skup§5ine posebej. I Potem pa, ko je slavno c. k. okrajno glavarstvo uka-I zalo, naj bi se za vsako skupscmo poseben, zvezek | imel, se je to tudi naredilo in razglasilo; "6e tudi [ tretja volivna skuplcina ni bila se vsa prepisana, je I pa jasno kazal prejSnji imenik, in bi bili morali biti I hvalezni, da sem tako hitro razglasil, ker vem, da I tezko iakate; pa potrpite, ob svojem casu ze zvali I krava tele, se tudi se se ne ve, bode li zivo ali mrtvo. I Pritozujete se, da ni bilo pred cerkvami razgla- I seno, kar pa §. 17. obc. volivnika ne ukazujej ce I tadi je vse ozuanilo polz polizal, pa vender ate je I brali, da ate priSli voUvne imenike ogledat, in da ste I potem hitro valo pritozbo ulo^ili slavnemu c. k. okraj-| nema glavarstva, s katero jste nameravali dloveka na I duo pekla pogrezniti, kar pa se vam ni posredilo, [ ker vam jo je slavno isto z odlokom 26. t. m. at. I 1195 v s mislu §. §. 17. 18 in 20 obc\ volivnika kot I nepostavno zavrnilo z besedami: nach den gesetzii-| chen Bestimmuagen wiederstreitend, nicht stattzu-| geben. I Dalje ate se predrznili staro volitev omenjati, da I je zmagovalna att-anka v strastnem boji priboiila svoje [ mandate. Ali ni to gola neresaica? alije zmagovalna I stranka zananje voIUue vozila v Vederjan in plaSeva-I la, ali pa nasprotna? Prosim Yas, g. dopisnik, ali mislite, da se pri-| kupite s tem, da ste med Ijudstvoin raznesli po po -slancih, da pomanjkuje v obc. denarnici 2000 gl., da j so ti pojedeni? Niso ni skriii ni pojedeni, ampak I zmerom na razvidu za namen, za kateri bo bili prev-! d.irjeni namrec za novo cesto 6ez * radec, in se ne m ignjwjjo; sagotoviin Yas, da hodQ «* nainen^^o oasto zneje, ne razumete, moloite, pcdpihovalci, lazniki, -radikalci! Taka dvojna mera onega listifia, ki hoce veljati za najmodrejsega politika na svetu, nam ne dopada in prepriSani smo, da gospod deSelni predsednik takih skokov svojih proznih prijateljev gotovo ne odobruje. Zgore omonjena odloka in njih izvrSenje nista dfilala Nemcem nikake dejanske krivice, ce tudi bi se 'bila izvr§ila samo gled6 slovonskih otrok, kajti, omm otrokom, ki slove za nemSke, bi ostali tudi Se dalje taki odgojevalni in uSilni zavodi na razpolago, kakerSne so imeli do zdaj, ki so jim ustrezali. AH Nemcem, kakor receno, bilo je za to, da n a 6 e I o obvelja in da se jim izvrSi pravica, katero jim daje yostava, ce tudi ni bilo nikake potrebe za njeno izvrSitev. Oslov glas, pravi pregovor, ne seze v ne-besa, ali nemSki glaB segel je na Dunaj in bil je usliSan. Minister Conrad so je potegnil za zatirane Nemoe na Kranjskem oziroma v Ljubljani ter je za-povedal, naj se 6b istem casu, ko se otvorijo meet-ne ljudake sole s slovenskim ufaim jezikom, poskrbi tudi nemSkim otrokom za primeren poduk z nemSko Solo. Ministrov razpis je bil izdan 2. marca 1884 St. 238, a dezelni Solskisvet kranjski gaje naznanil meat-nemu Solskemu svetu ljubljanskemu z razpisom dne 16. junija 1884 St. 1106. ^Slovenski Naroda jo pripovedoval in njegova Teat do zdaj ni bila preklicana, da je dezelni feolski Bvet 8 tem razpisom zahteval potrebnih podatkov o Ste-vilu in narodnosti otrok, ki obiskujojo ljubljanske mestne Sole, iu da je zaznamoval kot zadnji obrok, do katerega pricakoje omenjene podatke, dan IS. julija 1884. Zupan ljubljanski je pa uze 25. junija naznanil deSelnemu predsedniStvu, dr. mesto je pri-pravljeno zidati nemSko ljudsko Solo, ako so dokaSe nje zakonita p o t r e b a, zahtevanih dat pa ni podal. Predno je dotekel 18. julij, namrefi 12. julija jo dezelni Solski svet izdal drug odlok pod St. 1324, ki je iz zaeetka omenjoua odloka ovrgel in ustavil njih. izvrSevanje. Zakaj P De^eloi Solski svet je videl, da mestni zautop ne kaze posebne votje, da bi zidal nemSkim in uem-Skutarskim otrokom nemSko Solo, zato si je mislil: ti noieS tega, kar jaz Sera, in jaz no bom hotel, kar ti del; ti' noM nemSke Sole, katero zahtevam, in jaz necem slovenskega jezika, ki ga ti hoceg, tako imava skleujene raeune; g 1 ede u c n e g a jezi ka nia| ostaue pri star em, dokler ne iz-p o 1 u i 5 ra o j e g a u k a z a. Ker ui mesto podvi-zalo z zidanjem nemSkib Sol, podvizal je dezelni 5ol-ski svet s preklicera, naj se ne izvrSujeta ona odloka, ki sta priznala pravice slovenskim otrokom. Ta uovi odlok bi bil imel mestni zastop Ijubljanski siliti k izvrSenju naloge, katero je dobil od dezeluega Solske-ga sveta gledfi netnSk*»h otrok. Torej je gotovo, da zavo 1 jo nemSkih otrok, katcnm se ni da-la nemSka Sola, se je Blovenskim otrokom ustavilo JzvrSevanje pravice do poduka na podiagi materia-Seine, priznane z odlokom 9. junija 1883. St. 447 in deloma 10. januarja 1884. Tega ne odubru-jemo. Ako je nemSka Sola v Ljutojani potreb-na, naj se izsili drugace in ne tako. Ljubljauski !istiL trdi, da tak korak je bil zarad tega po-treben, ker drugafie bi bili ostali nemski otroci btez poduka, kadar bi se otvorile ljudake Sole z izkljuCljivo sloveuskim ufinim jezikom; ali ta trditev ni uteme-Ijena. Kje so bili nemSki otroci od leta 1870 do 1878, ko jebil ufioi jezikv Iju-bljanskih raestnih Solah sloveuski? kje so bili prvorazredniki vseh let, ko se v I. razredu ni rabil nemSki u6ni jezik? kje drugorazredniki od 1878 do 1883, ko se je v 2. raztedu samo racuustvo pod ucevatovnemSkem jeziku? kje tre-tjerazredniki, ki se niso poducevali v vseh predmetih v uemSkemjeziku? Tarn bi bili lahko Se pol leta ali S«3 eno leto, dokler bi se jim ne zidala Sola, ako je potiebna. Oni odlok, ki je slovenski deci zadrM za eno leto pravico do .pooka s pomocjo materinega jezika, izdan je od dezelnega Solskega sveta, dasi v seji se ni obravnaval, kakor je pisal o svojem casu nSlov. Narod", kateremu do zdaj se v tem ni oporekalo, to-rej je izdan po predsedniStvu imenovanega oblastva. — Izdan je bil razpis 12. julija, a razglaSen, t. j. vodstvom ljubljanskih mestnih Sol razposlan Se le o-kolo 20. septembra. Znano je, da med tem casom je bila volitev v dezelni zbor na Notranjskem, katera je dajala nekaterim gospodom rnnogo optavka. 6esar nismo pisali 6udno se nam je zdelo, da gospod dezelni pred-aednik za vojvodino kranjako nam jo poslai popravek tudi na to, cesar nismo pisali. — Kako in kaj ae pou(5uje na c. k. uelteljskem izobra^evaliSfii v Ljubljani in na cegavo prizadevanje, tega nismo omenili niti z besedico. Ljubljanski listifi proslavlja kot veliko zaslugo sedanje define vlade kranjskc, da se na izo-braSevaliSM ljubljanskem razen nemSkegarabi tudi slovenski kot uc*nx jezik. Mi pa ne uvidujemo poaeb-ne zaalugo v tem, ampak eudimo se in prasamo: ali H mo|ooe? da^je bj|o kedaj kako diugafio y yojvo* dini kranjski, v de2eli, ki ima pc uradnik podatkih 95 odstotkov prebivalcev se slovenskim obcevatoim jezikom ? ali je mogoce, da ljudski ufiitelji, ki imajo Siriti pouk med ljudstvom, sose pouSevali v drugem jeziku in ue v'tistem, v katerem govorijo z ljuistvom in. Solskimi otroci ? Ali je mogofie, da so se morali ufiteljski kandidati posMevati tujega, trdega, nea-kretnega, v ljudski Soli nepotrebnega jezika, namesto milo done5e, umljive, domade, pres^ne sloven§eme ? Nikoli bi ne bili verovali, da je nasprotje med poli-tifimmi in ,,pedagogi5nimi nafieli tako veliko, da se morajo poslednja prvim umakniti, ako bi nam tega ljubljanski listic" ne bil povedal. Na Primorskem bilo je v tem oziru uSe od nekdaj dmgage. Stara Sola delovala je po starem; ali odkar so se razglasila nova nafala, imel je materni jezik onili otrok, katere bi imel ucitelj podu^evati, vedno toliko veljave, da so se uciteljski kand'idatje, ako ne izklju51jivo, pa vender t u d i v tistem jeziku kot uonem joziku poa-^evali. Dezelni vladi kranjski ostali smo nekaj druge-ga, da je dala namied napraviti samo nemSke napise na drzavno hiSo v Ljubljani, kjer seodgojuj&jo ufii-tolji in uciteijice za ljudake Sole kranjake. Dezelni predsedaik je nemSke napise priznal in izgovarja so, da se jo zgodilo to bvez nje^ovega vedenja, Naj bi se pa z* njegovim vedenjem m na njegov ukaz stvar popravila tako, da bil bilo prav. Ljubljanski listi(5 hoco pa to zadevo tudi opravi^iti in piuvi, da so se napravili nemSki napisi, ker je uradiii jezik onega in drugih enakih zavodov nemSki. Torej ne samo z zidov, tudi iz uradov nam odrivajo doma&i jezik in velikomu politikarju je to kar uaravuo: eno mu slu^i kot podlaga in drugo kot naravni zukljufiek. Po tem takem, &o poSljojo davkarski uradi sloven-skemu rovtarju nemlko vabilo za pladanje davkov, do-lajo prav, ker njih notranji poslovni jezik je uem§ki? Kako dale5 zabrede 61ovek, ki hoce vse zagovarjati, karkoli nride od neke strani! Na Primorskem pa vender nismo Se priSli tako dalo<5, to tudi nam Fran-eek svetuje, naj doma pometamo. Na o. k. ncUolj-skem izobraLevaliS6i v Gorioi so napisi nad razrodi slovenskih kandidatim slovouski, nad razrodi italijau-skih pa italijatiski. V tem oziru pai lahko reSemo: ^P^ Iblan' so les uc"it!tt Y omenjenem poptavku roCono je mod drugim, da ni res, kakor piSe „8o6au, da bi dezelni predssd-nik kranjski preziral pohlevne Slovence, da bi pre-Sirne Nemoe pridobil. Menda pa tudi „So6att v do-ti^nem svojem sestavku ni tega tako brezpogojno in neomejeno trdila, kakor bi se videlo iz popravka. „So6aK je omenila napise na uditeljskem izobra^ova-liSLi v Ljubljani, ki so le nemSki, in je doatavila „ako pa to dela (dezelni predsedaik) iz svojega nagiba, naj se ne cudi, ce kdo poiece, da pohlevne Slovence prezira, da bi presirne Nemoe pridobil11. Z ozii-om na napis na imenovanem zavodu je fl Sofia" one bese-de pisala in pogojno, ako dezelni predsedaik delato iz svojega nagiba. Dezelni predsedaik se je izgovoril, da napisi so bili postavljeni brez njdgovega vedenja. S tem je do zdaj stvar doguana. Ker smo to zadevo omenili in ker je tadi 8Slcvenec" opetovalno o tem pisal in izrazal zelje in pravicae zaUieve slovenskega naroda, je pafi umevno, da gospod dezelni predsedaik ne bo hotel veljati kot tak, ki bi pohlevne Slovence in njih pouizne pcosoje preziral, teniae" da zapove kot nacelnik c. k. dezelnega Solskega sveta uradu, ki je njemu podiozen, naj skrbi, da se ne bo dajal brez potrebe povod nevolji med lojalnim slovenakim ljudstvom, katerega zelje usraSa njegovo oasniStvo. Dalje pravi omenjeni popravek, da ni res, da bi kranjska dezelua vlada rada veljala za narodno, kakor ni res, da je ta vlada nemSka ali uemskutar-ska. 9So6a" je 2e ob oni priliki, ko je prinesla se-stavek o kranjskih razmerah, povedala v opombi ured-nistva, da dezelna vlada kranjska ni slovenaka pi nemska, teniuc dezelna. Ako to ni zadosti, ali naj re6emo morda, da je taka, kakerSna je bila vlada Bachova, Auerspergova, Widmannova? Tega menda vender celo vlada ne bo zahtevala od nas. ,So6att rada priznava, kar je dobrega, in bila hi jako vese-la, ako bi mogla svojim citateljem samo vesele novice prinaSati o Slovencih na Kranjskem in drugod. Najhuje jej je pri srci, kadar tega ne more storiti. Par besedi imamo Se na naslov ljubljanskega liatica, ali te v naslednjem dlanku. Ljubljanski listid. Deielnemu predsedniku za vojvodino kraujsko, baronu Winklerju, zdelo se je potrebno, spomaiti se v prvem popravku, ki ga je poslai »So6i*, tudi gla-sila kranjske vlade, o katerem pravi, da ni res, da bi bilo kjer koli zmirjalo Slovence z rusofili ali pa sumnigilo in vznemirjalo narod slovenski. Najprej bi radi vedeli, kateri list velja gospodu predseduiku kot vladno glasilo: „Laibacher Zeitung", ali nje ve5erna priloga jjLjubyanaki List". Ako razumeva gospod dezelni predsedaik pod vladnim glasilom sarao „Laiba-herco", onde se ne pri6kamot kajti tega lista ne be-remo in ffSo(5aa ni o njem ni<5 pisala. Kot glasilo de-zelno vlade kranjske smatra in zaznamuje rSo6a" „Ljubljan8ki Ljst", ki je imel do uovegftleta kot u- rednika najvecjega politika na slovenski zemlji, ki je delai vsled svoje proinos^ti skbke pri Msvadbi in v v politiki. 0 tem listi^i velja, kar je BSo5a* pisala o vladnen glasiln, in dezelni predsednik kranjski se lahko se svojimi o&ni propria o resnWnosti „Sodi-nih" besed, ako je zadovoljen 2 njih pome-nominsene izpodtika nad izrazi. Ali ne v6 g. dezelni predsednik, kaj je pisal listiS o pro-tivnikih svoje politike ? Rekel je, da njih vidu se bo predstavljala Jugoslavia 5asi celo pod mogoSnim po-kroviteljstvom ruskega sorodnika. AH je g. deielni predsednik .presko5il te besede, ali pa se ni oziral na njih pomen? NajhujSa nemSkutarska vlada si ni u-pala cesarju vedno zvestim Slovencom kaj takega v obraz lufiati, kar jim je zabrusil jjjubljauaki Ustifi v svojem neuteSljivem gnjevu, da se je njegovemu u-rcdniku zdranilo na strmi stopnioi. rPa to se ni ofiitalo Slovencom, ampak nasprotaikom dezetae kranjske vlade, rrfidikaIoem", zavrne kak listidev tagovornik. Ali ttradikaIoitt niso Slovenei? ali se ne potegujejo za elovenstvo in avstrijstvo ob enem, morda Se boljo nogo ljubljauski listic, ki se vedno prepira z diiav-Ijani. Kdo jih je krstil za „mdikaloe«P Oni, ki jih zdaj zmirja s torn imonoin, ker ae mu je zdelo po* trebuo smeliti natprotnike, katerih ni mogel prepri-6ati z razlogi. NaBprotnik listioev, sedanje vlade na Kranjskem in radikalec je pro^nemu politiku V3e eno. Kdor se ne ujema z listiSem, njemu se bo sanjalo o zgore o-inenjenem pokroviteljstvu. Torej kdor ni z listifiem in z zaoaeno vlado, o njegovi zvestobi in udanoiti do oesarja in drzavo smo se dvomiti, ujomu sraolo se o-fiitati ruske sanjeP Tedaj so bili vsi Kranjoi pun-tarji, ki so z mnogirai dosedanjimi vladami niso ujo-inali, in ranjki Bleiwais, ki jo nasproti vladi zago-varjal pravico s'ovouskoga naroda, in drugi moSje % njim so bili prvi puntarji P Do toga vede modrovanje ljubljanskega listica. Kedaj so je sliSalo na slovenski zemlji tako strahovanje, da so so razuplvali kot nelojalni oni rooSjo, ki se borijo za narodove pravioo pod 2ezlom avstrijskoga orla? To ostane vcien ma-doS ljubljanakemu listieu, da si je liottd s6 strahova-njom soBtaviti stianko, katere drugace ni mogel. Da ae jo narod po takem pisanji vzaemirjal, je pad naravno, kajti nikdo no more trpoti, da je laljen v svojih nojsvetojiih 6utih, v zvostobi do svitlega vladsrja in avetrijske drSave. Narod ne more trpeti, da bo mu ooita, da v svoji sredt trpi moSe, Skdeco ($oz drzavno mejo. Listifi ni navajal posameznikov, ampak govoril je o nprotivnikiha njegove politike, torej o vsem narodu, ker lo malokje se dobi Slove-nee, ki bi se ujemal z noduvonim ropotanjem listiSo-vira, Kako hudo je bil narod Saljen z nesramnim ofiitaajeui, kjer je bilo znano, lahko se Bpozna iz tega, (da na GoriSkom so zahtevali nekateri rodoljubi, ki so sicer jako mime krvi, naj se skliSe tabor, da bi narod javno oporekal proti sumnicenju ljubljanskega listica. Kako listic narod vznemirja in bega, spozua se iz tega, da ob vsaki priliki trobi o neki stranki, k a t e r e n i. Kdo so mozje pripadajoSi tako ime-novani zraerni narodni stranki v Ljubljani? Ako od-StejeS par pisarjev, ki se borijo za vsakdauji kruh, in par moi, ki bi radi pdSli na vilje mesto z boljso plaSo, nimaS nikogar, da bi ga Stel. PoSten Sloveneo se sramuje, ako ga priStevaS izmiSljeni zmerni stranki listiSevi, ki razen par rok, ki se urijo v postreSoi-§trat ne §tejo glav. In vender hooe imeti 1 i-s tic* strauko po sili, on, ki bi-moral biti nad atraakami,, ki bi moral d r u i i t i Slovence, aepa cepiti jih Se bolj nego so bili kedaj razcepljoni. He-rostratovo je ono delo, s katerim se KstiS po kcivem baha, 5es da si je nstvaril stranko. Kdor med dtiav-ljaui dela zdraSbo in prepir, da bi jim gospo-doval, poatavi si jako zalosten spomin v zgodovini kranjski. Listic" naj bo nad strankami (ce so katere v dezeli) ,in naj zagovarja pravice narodove nasproti vsakeam. Do zdaj je pripravljal tla neki dunajski politiki, katera se ni razglasala v drSavnem zboru, ter je skuSal, kako bi si podprl stol navzdol, da bi mu no bilo treba dregniti navzgor. Navzdolovanja je do-volj, naj pokaSe listifi, kako zna navzgorovati, to je kako zna visja mesta dostojno opominjati na potrebe in pravice slovenskega naroda, Narod je dovotf po-oiieval, naj ga enkrat tudi povzdigne ter naj zagovarja njegove pravice. Slovenei ne zahtevamo dru-gega nego pravice, ki so nam v postavi zagotovljene. Liatifi naj ne dokazuje, da ni mogoce izvrsiti postav, ko gre za Slovence, ampak poka2e naj ua kranjske Nemoe in nemskutarje, kateri od debelega kosa, ki ga imajo v ustih, niti ziniti ne .raorejo, 0a bi imeli kranjski Slovenei razmerom toliko dejanskih pravie, kolikor Nemci in nemSkutarji na Kranjskem, vriskali bi od veselja ter hvalili Hsti6, ako bi imel„ pri tem kaj zaslug. Ta je bojno poljs listio; ta nridobi si vi-tezke ostroge, da bo§ podoben slavnim vitezem in ne onim, ki narod vodijo, da ne ve, kaj se i njim godi. Narodu pusti njegovo prepricanje in ne zahtevaj, da bi tebi na ljubo razglasil kot nespametea svoj dvaj-setletni trad. Priloga k 7. štev. "Soče" Popravefc H NemStvo. Butanje. Ko smo brali zadnji popravek dezelnega predsednika za vojvodino kranjsko, barona Winklerja, pri-jela nas je v resnici nevolja. ker smo vid«li, kako ta popravek raalenkosti preceja, namesto da bi navajal, kakor bi bilo pricakovati, tehtoih razlogov. Ce ana biti nekateri naSi izrazi na sebi so taki, da ¦e labko raatagajo na ve6 stranij, imajo vender po ae»tavi, v kateri se nahajajo, in po- medsebojni zvezi le eden pomen. Popravek je iatrgal posamezue stavke ter da) jim powen, katerega ˇ aestavi nimajo. Nave-del je tadi nekatere mtoge, baje vaeto » stvarnega polofcjs, Id se nam pa adijo jako Sibki. Naj to po-jatnimo in dokaiemo. Iz vaega, kar smo pisali o Ijubljanskih mestnih Solan, je wavidno, da smo grajali odlok dezelnega Solskega aveta kranjakega a due 12. julija 1884 it 1324, ki je dejal ob veljavo raapia imeno<-anega oblastva a due 9. junija 1883 St. 447, po katerem bi se imel uvesti v Ijubljanske mestne Sole zacenSi a Solskim letom 1883{84 slovenski kotucni jezik za vse predmet*, in ki je priznaval Nemcem pravico do nemSkih Sol ali paralnlk. Rekli arao, da odlok z dne 12. julija 1884, ki je oiivil prejSnjo naredbo iz leta j 1878, po kateri so se slovenski otroci poducevali v * nemikem jeziku, se je dal zato, da bi nemskim o-rrokom ne bilo treba u€iti se v slovenskem jeziku, ako bi oatal v veljavi odlok a dne 9. junija 1833, ki je dolodil za obstojeee Ijubljanske mestne Sole slovenski kot ucni jezik, ne da bi se ob enem ustano-vile nemSke Sole ali paralelke. Ali ni ta govor do-volj umeven? Ker se pa dajo nekateri stavki naSih dolgih clankov, ako se iztrgajo izmed drogih, tudi drugace razhgati, porabil je omenjeni popravek to priliko in je dal caiun besedam: „da nemSkim otrokom ni treba uciti se v slovenskem jeziku44 tak pomen, kakor da bi mi govorUi o naredbi glede ucnega jezika, ki je «daj (leta 1884[85) v ?eljavi, in ne o tisti z dne 9. junija 1883, in o njenib nasledkih, ako bi se izvrsila aamo za slovenske otroke in ne tudi za nemSke, to je: ako bi se sedanje mestno sole popolnoma poslo-venile, ne da bi se napravile ob enem nemSke Sole ali paralelke. V tern sludaji bi morali tisti nemSki otroci, ki obiskujejo sedanje mestne Sole, ako bi se ne preaelili v kako drugo Solo, uciti se vse predmete v slovenskem jeziku. Da bi se kaj takega ne zgodilo, pravimo, jo Solski svet izdal odlok z dne 12, julija 1884 St. 1324. To je umljivo; zato ne od-govarjamo na popravek barona Winklerja v tern delu ni<5, ampak samo reeemo, da popravek sloni na popolnoma krivi podlagi, ki se v „Soci* ne nabaja. Nekaj jako zanimivega pa ima popravek na o-menjenem mestu, ker pojasnuje nemStvo nemSkih otrok. Ako bi bila sSoca* kaj takega pisala, najbrze bi bila dobila popravek; zdaj pa je sam go3pod de-zelni predsednik potrdil crno na belem, kako je nemStvo onih nemskih otrok, ki obiskujejo Ijubljanske mestne Sole, in torej ni na tern cisto nic dvomiti. Gospod predsednik pravi, da v Ijubljanskih mestnih Solah „poucujejc se namrec' kolikor slovenski, toliko nemSki otroci skupej v obeh dezelnih jezi-kih, in sicer v spodajih razredih pretezao v slovenskem, v zgornjih pa pretezao v nemSkem jeziku". Y 13. seji dezelnega zborakranjskega, 17. oktobra 1884., je gospod predsednik to zadevo Se natanSneje razlo-iil, namrec tako, da v 1. razredu se poucnje vse v slovenskem jeziku, v 2. razredu vse razen racunstva, v 3. vse razen racunstva in nemScine, v 4. in 5. pa vse v nemskem jeziku. Torej nemSki otroci, ki obi-•kujejo Ijubljanske mestne sole, se ucijo v 1. razredu vse v slovenskem jeziku, v 2. vse razea racuostva, v 3. vse razen rac. in nemseine. Ali so to Nemci, ki morejo ieprvo Ieto uciti se vse vsloveoscini? To niso Nemci, to so otroci kranjskih Janezev, ki hocejo svojo slo-vensko koio ustrojiti, stem, da se dajo u pi sat kot Nemce. In za take Sfemce toliko Suma in hrupaP Ali so vredni, da se le enkratpomocipero zarad njih? To niso naSe izmiSljotine; to smo posneli iz javnih ievestij deielnega predsednika kranjskega, barona Winklerja. GoBpod deSelni predsednik o&ta «Socitt, kako pripoveduje, da si zarad nemSkih otrok butajo slovenski otroci nemS5ino v glavo, kako pa ni omenila, da si ravno tako zarad slovenskih otrok tudi nemski o-troci butajo slovenscino v glavo. — Yodgovor: „So-&" pravi, da vsled odloka z dne 12. juhja 1884. si slovenski otroci butajo nemScino v giavo zato, da nemSkim otrokom (denimo da so, ce tudi jih ni) no bi bilo treba aditi se v slovenskem jeziku, ako bi Se veljal odlok z dmv 9. junija 1883 (brez nemSkih Sol.). Kako se godi nemSMm otrokom pod sedaj ve-ljavnim odlokom z dne 12. julija 1884., ?Soca" zato ni5 ni omenila, ker sedanje njih stanje ni nid upliva-Io, da je nastal odlok z dne 12. julija 1»84, pae pa ono njih stanje, ki bi bilo nastcpilo, ako bi se bil izvrSil odlok z dne 9. junija 1883, ne dabi se uved-le nemlke Sole ali paralelke. ffSo6ia se torej po krivici o5ita^ da sedanjega bntanjanemSkih ufieo* cev ni omenila, ker to butanje je v dotictii razpravi brez pomena. Sicer pa smo jako neverai glede b u-tanja od strani nemSkih n 5 en cev, kajti de se, kakor smo pojasnili zgore na podlagi uradnih izjav, nemski otroci v 1. razredu v vseh predmetih poucnjejo s pomocjo slovenskega jeadka, se pac ne ucijo slovenskega jezik.i Se le v soli, ampak znajo gazez doma. Butanje slovenskega jezika od strani nemSkih ncencev je torej bolj idealno ko realno, to je bolj na papirji ko v dejanji. In ako bi bilo, kje je vecja Skoda: na strani 2018 oziroma 1462, ali pa na strani 140 oziroma 89 ncencev? Ali ste-vilke tukaj nic* ne izdajo? Brez dole, brez uka, st. 1324. „To ni prav", pravi g. dcielni predsednik dalje Hto mora poatati drugade; a ne a tern, da bi se ko-mu delala krivica, namrei ne a tem, da bi se iz se* danjih utrakvisticnih Sol, ki jih vzdr2ujejo Slovene! in Nemci, in v katerih so zdaj skupej slovenski in nemski otroci, izpahnili zadoji; ne s tem, da bi se ti na enkrat postavili na zrak, da bi ostali brez soli, in brez uka.* »SocV je vedno trdila, da to ni prav in da to mora drugado biti, pa nikoli ni zahte-vala, naj bo drugace s tem, da bi se komu delala krivica, ampak naravnost je pobijala nacelo, po katerem bi se Slovenoem delala krivica, da bi Nemci dobili pravico. Ali more g. dezelni predsednik tajiti, da cismo tega razlocno in odlocno poudarjali? BSo€a* ni nikoli zahtevaht, naj se nemSki otroci izuahnejo iz sedanjih mestnih sol, naj se na enkrat posfcavijo na zrak, naj ostanejo brez Sole in brez uka. Naj prebe-re g. dezelni predsednik vse Hate nSo«Sett, nikjer ne dobi te zahteve ni po besedab, ni po pomenu. „So-ca14 je zahtevala, naj bi bil ostal odlok z dne 9. junija 1883, ki je izrekel poslovenjenje obstoje&h mestnih Sol Ijubljanskih, v veljavi, pa nikoli ni rekla, naj bi se ne izvrsil, kolikor zadeva nemske otroke, ako je izvrSitev potrebna. Zahtevali smo, naj se ne ustavlja izvrSenje onega odloka, kolikor zadeva slovenske otroke. Zarad toga izvrSenja bi nemSki o-troci ni6 ne trpeli, kajti nemSki otroci (po izjavi g. dezelnega predsednika) so se ucili tudi do zdaj v 1. razredu vse v slovenskem jeziku. Ako znajo slovenski v 1. razredu, ali ne bodo zaali tudi v 2. in 3. ? Ali bodo dejani na zrak, ako bi se pouSevali v 2. razredu, v katerem je vse drugo slovensko, raSunstvo v slovenskem jeziku namesto v nemSkem? Ali bi ostali nemski otroci, ki obiskujejo mestne Sole, brez Sole in brez uka, ako bi v 3. razredu razen drngih predmetov tudi racunstvo in nemScino imeli v slovenskem jeziku ?,Yidi se, da tudi ti strahovi dezelnega predsednika, barona Winklerja, so bolj na pajnrji nego v resnici. Ako bi pa res v slucaji, da bi se izvrsil za slovenske otroke odlok z dne 9. junija 1883, zugala nemskim otrokom ona nevarnost, katero sluti g. dezelni predsednik, ali bi se ne dala ta nevarnost drugace odstraniti nego s preklicanjem navedeuega odloka? G. dezelni predsednik pravi: ne, mi pravimo: da. Ako se je zdeio dezelni vladi, da izvrsitev odloka z dne 9. junija 1883 glede slovenskih otrok bi bila v skodo nemskim otrokom, ukazala saj bi bila, da se izvrSi odlok ne samo glede na prvo, ampak tudi glede na drugo polovico, ki velja za ISemce akoje treba, kakor je storila slavna dezelna vla-da pozneje, 14. dec. 1884., ko je ukazala slovenske in nemSke Sole. G-. dezelni predsednik je pa drugega mnenja in misli, da, ako bi se bil uresnicii odlok z dne 9. junija 1883, kolikor zadeva slovenske otroke, bi bili nemski otroci pahneai iz sole, bi bill postav-ljeni na zrak, bi bili brez Sole in brez uka. ,In da bi se taka krivica ne zgodila, na to meri razpis dezelnega Solskega aveta z dne 12. julija 1884." Mi pa pravimo: zatako kriviconibilo nikake nevarnosti, zato tudi odlok z dne 12. julija ni mogel te nevarnosti odvrniti. G. dezelni predsedaik pravi, da ta odlok „ne veleva druzega nego to, da morajo iz navedenih u z r o k o v ostati na Ijubljanskih ljudskih Solah glede ugnega jezika v veljavnosti dolo^ila razpisa dezelnega Solskega sveta z dne 29. oktobra 1878 St. 2067*. Tega pa ni omenil dezelni predsednik, da 9. junija 1883 je bila priznana ljudskim soiain ljubljanskim pravica do slovenskega ucaega jezika in !Nemcem pravica do nemSkih Sol, in da odlok z dix& 12. julija 1884 je to pravico Siovencem in Nemcem ovrgel ali kasiral. Tega kasiranja mi ne opravifiu-jemo. 6e se odlok ni popolno izvrseval, zahteva-tisejeimela izvrsitev, ne pa da seje o2i-vil odlok z 29. oktobra 187S, kije nasproten mater-nemu kot izkljucljivo ucaemu jeziku v ljudskih solah. Gosp. dezelni predsedoik je z odlokom 12. julija 1884 St, 1324 dvojno dosegel; ozivil je odlok iz zalostne dobe z dne 29. okt. 1878 in pogrebel je odlok iz evoje dobe z dne 9. junija 1883. Tapogrebnas ige in pefie. Cudimo se temu, kar nam pripoveduje gospod dezelni predbednik, da namrefi odlok z d,ae 9. junija 1883, ki ukazuje, naj se s pocetkom Solskega leta 1833(84 uvede v Ijubljanske mestne Sole slovenski kot uSni jezik, se v imenovanem letu ni izvrlil. Kdo je tega kriv? „Soeatt gotovo ne. Iz tega sklepa g. de/.elui predsednik za vojvodino kranjsko, Bda tedaj dezelna vlada kranjska ni mogla slovenski pouk na Skodo komur si koli bodi ustaviti*. Ta sklep je kriv. Kar se ni izvrSilo leta 1883[84, moglo bi se bilo iz-vrsiti leta 1884i85. Iz tega, da Ijubljanske Sole se niso hotele (ali Bmele?) poslu2ifci pravice^ z odlokom-9. junija 1883 priznane, v letu 1883j84, ne sledi, da bi se je ne bile poslu&le leta 1884{85. Ustavi pa se, ne samo to, kar je ze za^eto in se ne sine na-daljevati, ampak tudi to, kar sicer ni Se zaoelo, kar pa je Le imelo pravico, da bi zacelo. IT. pr. Se go-spodar nakazo hlapcu 100 gld. in ee nakaz prekli6e, predno hlapec denar vzdigae, rede se, da mu je iz-pla^iilo ustavljeno (sistiraao). Po tem pojasnenji nam g. dezelni predsednik morda sam (pritrdi, da sloveniki pouk je bil v Ijubljanskih mestnih Solah res u s t a^v-Ijen. Toliko besedij iu toliko pisarjenja: zakaj ? 17am ni za b e a e d e, ampak za s t v a v. rrinesii smo po-pravka, prinesli pojasnila; ^itatelji naj sodijo. Morda bo ta rec vsaj zdaj koncana. St 1334. (Odgovor na popravek r St. 4.) Slovenskim otrokom ljubljanskega mesta, ki bi obiskovali mest/io Solo, priznala ae je vsled odloka c. k. dezelnega Solskega sveta za vojvodino kranjsko z dne 9. junija 1883 St. 447 pravica do pouka v slovenskem kot uctiem jeziku za vse predmete iu z odlokom istega oblastva z dne 10. januarja 1884 pravica, da v 1. in 2. razredu ne bi se aeli nadlego-yati s tujim jezikom. S prvim odlokom pmnala se je tudi nemSkim otrokom pravica, da naj se jim sezida poscbna Sola ali napravi paralelka, ako so jih oglasi zadostno Stevilo za obiakovanjo ljudske Sole z nemSkim u6nim jezikom. S Holskim letom 1883/84 bi se bila morala za-ceti izvrSevati ta odloka, kajti dezelni predsednik, baron Winkler, je v seji 17. oktobra 1884 degelnemu zboru odlocno naznanil, da Solsko oblastvo je z gore na prvem mestu omenjenim odlokom dovolilo, „da se po nasvetu mestnega zastopa na javnib Solah mesta ljubljanskega, zacenSi od Solskega leta 1883/84, vpelje slovenski jezik kot ucni jezik za vse predmete,1* drugi odlok glede podu6evanja v nemacin; kot ucnem predmetu (ki naj se zacne Se le v 3, razredu), je pa po izjavi g. dezelnega predsednika dolo6eval, »da zadobi za 1. razred koj (10. jan. 1884) svojo mod, za drage razrede pa zapore-doma, da bi se namrec' u2e pric'eti pouk v nemSkem jeziku ne pretrgal." Ako se dajejo na Krarjskem odloki zato, da se izvrSujejo in ne da ostanejo na papirji, bi bil moral biti V3led prvega odloka leta 1883/84 slovenski kot poueni jeuk za vse predmete vsaj v 1. in 2. razredu (tedaj v 2. tudi za racun8tvo,vl.biljeieprej), leta 1884/85 pa vsaj v 1. 2. in 3. razredu. Ysled drugega odloka bi bil leta 1883/84 1. razred brez nemSdtne, leta 1884/85 pa 1. in 2» razred. Kar je bilo dovoljeno s prvim odlokom nemSkim otrokom pod pogojem, ako se jib dovolj oglasi za nemsko Solo, se ni izvrSilo, del ker mestnemu stareSinstvu ni bila dokazana zakonita potreba one Sole. ffSiovenec* je neovrgljivo dokazal, da nemSka ljudska Sola na mestne stroike je popolnoma b r e z-potrebna, ^e tudi postavna, kajti Nemci imajo privatno nemSko Solo, katere ne nameravajo opustiti, in razen tega sti jim odprti c. k. deSka in c. k. de-kliSka vadnica, M sti zdru^eni a o. k. ufiiteljskim izobralevaliScem. Do leta 1883 so STemcem zado-stovali ti zavodl in mnogo otrok (lani 89, letos 140) je obiskovalompstne Solese slovenskimivred, kajti kar se v Ljubljani imenuje Uemca, ima vecinom kranjske Janeze za odete. Hemcem in njih privriencem ni toliko za Solo, ko za prineip ali nacelo. To vejo prav dobro, dabi izhajali brez zahtevane Sole, kakor so izhajali do zdaj, na da bi se bili potozevali, dokler niso provladali narod-nostni oziri pad Solskimi; ali postava jim daje pravico^ do nje in vlada hoce pokazati, da je natandna izvrsevalka narodne ravnopravnosti. V tem oziru hva-limo vlado, samo to bi Meli, da bi se enako strogo dr^ala § 19. temeljnega zakona, kadar se Slovenci nanj sklicujejo. Zalibog da v takem slu6aji ljubljan-ski Iisti6 z vso svojo ucenos^o dokazuje, da Siovenci segajo predaleS, da zahtevajo re6i, ki se jim ne morejo dad, da spravljajo naj bolj dobrohotno vlado v zadrege, da se delajo za vladanje nemogooe. Vsa 5ast gospodu dezelnemu predsedniku, ali politika li-sticeva je jako enostranska. Ko gre za Nemca, upije ; pravica,, postava naj velja, Se tudi so ima svet po-dretil Oe gre za Slovenca, pa: mirno, tiho, poSasi, zmirao, popustljivo, nevarno je, ni mogoce, previ-daosti trebaj so ae pQje, pooakajtQ! w za^riki. dq. zmirom pripravljani, ako jo hoSe cestni odbor letos poprfjeti. Qovek pa, ki za to cesto ne mara, naj si ne Steje tega v 6ast. Prosim, potrudito/e do znpanij-Bke pisarnice, ker prav sedaj bo das, od 1. februarja skoz 14 dni naprej bodo raduni v obdmski pisarnici razpolozeni po staiodavni navadi, to je da vsak iah-ko vidL dokodke iu sfcro&ke brez koncnega sklepa, ker tukaj je navada, da se se enkrat razpolozyo v pregledovanje skoz 14 dnij po podaaih ligovorik. Posebno pa je razpoMen racun o omenjeniii 2000 gl. za cesto cez. Gradec. Vsakenm. dam vad pojasuenje ob uradnih urah, ne kadar koli bi kdo pozelelj kur' nisem zmirom doma.—----------------------------;----- Ker se mi ne ljubi dalje pisati, posMim se izreka, ki pravi: der Geseheite gibt naeh, Zupan. S Tolmin8k3ga, 2, dne februarja. - Tuzna vest, da je blagi uftitelj Sekli urarl, morala je vsacega ganiti, da m je globoko zamislil, kot jaz, Ker Je ze poslednja Soea omenila, kako znaSajen in svojim ko-legoni priljublje.i je bil Sekli, hocem opisati le misli, Ki so se zbudile v meni o tej zalostni vesti. „EdiuostB pise, da je S. fietrti njegovih so§ol» cev, ki se je moral preraoo preseliti v vecnost. To gotovo ni le slucaj niti navadna umrljivost, da so v tako kratkeui easu umrli 4 ucitelji, kterih telesne moCi so iraele biti prav zdaj uajbolj razvite in vkrep-Ijene, marvee podlegli so svojemu preteSavrierau pos-lovanju, in podlegali bodo, kakor se kaLe, ufiitelji za-poredoraa, dokler se ujih sedanji pbloSaj tie zboljsa. Sosebno poloZaj toluiinskih uciteljev in uciteljie je v twin oziru zeto ozbiljen. Ze 6oz 4 leta, odkar so namred poducuje po sedanjih uenih nacrtih in so se ueiteljem poinnoiile vsakdstnje Solske ure Se z na-daljev fflu^vefi se mora tiajmanj se po 2 uri na dan doma za poucevunje pripravljnti in u-tt'iicem nalogc popravljati; 7 ur in pol na dan delati in pri tem ivoje duSue in telesne moci oapenjati kakor struJio na gosiih, je gotovo bolj utrudijivo, nego ktero si bodi drugo opravilo, pri ktereiu tt pi bolj le telcbun moC. Slaved zdravnik II. 11. pi§e v neniSki biblioteki, da Llovek z enim teskim odkasijejem vec trpi, nego s eelodnevnim te§kim delom; ker pri od-kaSljenji trpe uajobcutijivejSi in najnevarnejii deli 2i-Tota — pljuiJa. Kdor mora kdaj kaj Lasa zaporedoma govoriti, on si 2e lahko nekoliko misli, kako utrudijivo je govoriti. U&telj pa mora vsak dan v Sali ne-prenehoma govoriti z cnim ali drugim oddelkom 5'/2 ur, da se mu od preobilega gcvorjenja iu premiSlje-vauja usta peoijo in gtava tnatni. Tolik trud mora u^iteija tem prej ugonobiti, ker bo tiase Solske sobe spiob tako neprimerne in tesue, da mora v njih zdravje tolike iDuozice otrok iu uci-telja tudi o netrudljivem bivanji kiualu opesati. Ako ima ufiitelj v §oh §e par razvajenih iu uagajivih otrok neprevidnik stanSev, da mu dobro voljo kalijo, ka-kerSnih je v vsakem kraji nekoliko, potem pa kmalu obtuti, da pregrenak in pietezaveu je u&teljski stan, kakor je to blagi Sekli v preobtlni meri fiutil. Verhu vsega tega Se tiarod zahteva, naj ucitelj deluje zunaj Sole za izobrazevaeje ljudstva po drustvih ter naj v vecerih poucuje v aarodnem in cerkvenem petji. A kako prizuanje dobiva uCiklj?tvo za tolik trud? Kteremu staon se obilna placa tako zavida in cfiita, kot ufiitelju krvavi zaslu^ek? — Kteri javen sluzabnik z manjsimi Stndijami. mauj vainim in mnogo lozjim posiovanjem nima od svoje slu^be skoro dvakrat toliko dohodkov kot ucitelj ? Drzavna osnovna solska postava z dne 14. maja 1869 prnvi v § 55: Najnizja uditeljska plafa mora biti tako odmerjena, da lahko uditelj brez postran-skega zasluzka vse svoje moci za Solo uporabija in svoje druiino krajnim razmeram primerno vzdiiuje. Da udtelji vse svoje moci za Solo uporabljajo, «a to vestno skrbe Solske oblastnije. Kdo in kako pa skrbi, da morejo u&telji sebe in svojo dru^ino primerno vzdr^evati ? Zuano je, da je bila neka mero-dajna oblastnija pred ve6 leti, ko je bilo Se vse ce-neje in ufrttlji se niso bill tolikanj obio2eni nego zdaj, po najoi2ji ceui preradunila, da bi moral imeti uCite!„ za najskromncjse vzdr^evauje 4 oseb najmanj 630 gl. letne place. Pal Ako res in mogoLe dajati u-citeljem primer ne plafie, kakor postava veleva, uaj se odiueri pa njih poslovanje po placi in naj se jim do-voli in omogoci vsukerSni postranski zasluzek, kakor se j§ aQVoJjttvai |Q4 v^ujq Sokko medb^ da bodo udtelji mogli vsaj — plavati. Saj nobeno postransko opravilo bi ne moglo uCiteljn ob izvrSevanji njegove dol^nosti v Soli bolj glave beliti, n?go mu jo beli ob sedanji prepiffli plafii skrb za gmotuo p'uuanjkanje. Usled preslabe plafie pa ne trpi le uSiteljevo zdravje, njegov upljiv iu njegova dostojuost, marveC tudi Solska blagajnica in penzijski zalog, ker oslabeli ucitelji bodo morali opuSCati pouk in v penzijo ali pa celo v — vecnost ifi, ko bi bili pri boliseni pres-krbljenji lahko Se najboIjSi uCitelji. Poiiti6ni pregled. Pisali smo zadnjikrat, da hofiemo v danaS-njem listu poroaati, kak izid bode imel v drL zboru razgovor o zboljSanji duhovonske kongrue. No, z malo spremembo gled6 Dalmacije je spre-jel tudi zbor predlozoni postavni na6rt, kakor ga je bil izdelal za to voljcni odsek. Ali kaj pomaga vse to, ko je bil nafirfc sprejet proti od-loSni volji naufinega rainistra in cele vlade. Minister je dolgo mencal in se zvijal, ter ni hotel z barvo na dan, kaj za prav da hocV, tako se je obnaSal v odseku ves cas in s po&etka Se v javni zborovi seji. Be le ko je imelo priti do glasovanja, izjavil je v svojem in v imenu vlade, da take postave ne more predloLiti v najviSje potrjenje. Po odsekovem predlogu bi imela za-dobiti postava svojo veljavo z 1. januarjem 1. 1886, ali minister se je temu protivil in terjal, da naj bi se s po5etka le nekaterim duhovnom, kakor kaplanom in onemoglim duhovnom poma-galo, za druge duhovne naj bi se placa 8 daso-ma zboljscviilu, tako da bi Se le v teku treh let predlozoni naBti, ki bi 61a 7. drkvne trnovako coato lkos Rav-nieo in Krouborg v dorioo. Obfiiuo, katoro etvar za-deva, naj m potmdijo, da storijo, kar jim je mogofie. Porodilo o drug! uM rawtavi r Gorici leta 1884 izSlo je v Uilarijamki tiskarni ter so prodaja pri knjigarji Wokulatu. Kojiiica kale, kako so jo povzdignilo ljudsko iolstvo v iadnjem detetletji v nasi doioli. Zahvala. Castiti gospod vikarij Anton Jug, predsednik krajnega ^olskega eveta in krajni iolski nadzornik, priskrbuje vie veS let za knjiLnioo tu-kaj§nje ljudske Sole bukve druibe sv. Mohora, „Ove-tje z vertov sv. Fran6i6kau in nVrtectt, za kar mu izreka podpisani v svojem, Hn v imenu Solske mladi-ne najtoplejlo zahvalo. Vertojba, dne 10. februarja 1885. And. Dralcek nadu6itelj. 6astitemu gospodu Jo*efu Kuntiliu, u6i-telju v Vipol2ah. Podpisani roditelji in hiSni gospo-darji stejemo si v svoto dolinost, Vam po tej poti za dvanajstletno dosledno in vspeSno sluzbovanje v tej obcini javno izre&i: vso 6ast, spoStovanje in zahvalo. Ob enem pa ostro obsojamo nepremi§Ijeno rav-nanje samo dveh nepristojnih in nevednih oseb, ka-tero je dalo povod, da ste za drugo s!uLbo imenova-ni. Y zadogdenje tega raz^aljenja izroSimo Vam s tem zasluzeno zaupnieo, ker zaamo ceniti VaSe zasluge, ter uljudno prosimo, da bi pri nas ostali in se kakor do zdaj 2ertovali v koriat in blagor na§e ljube mla-dine. V Vipol2ah, dne 4. februarja 1885, Siedi 76 podpisov, krajni Solski svet in iupanstvo. Neka gospoda v Ljubljani gla je v svoji ne-volji proti nafiemu listu tako daieS, da nas po sveta 0 brekuj e, kakor bi mi zasramovali dezelno vlado kranjsko in njenega nacelnika, kakor bi mi stvari preobraSali in vedoma neresnico sirili. Protitakemu obrekovanju, izvkajodemuiz oaeb-ue nestrpne obdutljivosti, odloino oporekamo. De2el-na vlada kranjska ima svoj list, ki bi gotovo ne mol-cal, ako bi se vlada zanicevala in zasramova- 1 a; kajti listifi je svoji slu2bi tako natanSen, da hvali vlado tuui tedaj, ko se & njim ne vjemamo. Kako ieljno bi hlastnil po na§ih besedah, ako bi imele v sebi za8ramovanje bodisi vlade bodisi vladnega na-delnika ? Pa tudi vlada bi v takem slueaji ne molLa-la, ker skrb za njeno east bi jo silila, da bi j a v n o nastopila proti „So3i". Kar se tide nasih poroSil bodisi iz Ljubljana bodisi od drugod, imajo sioer to napako, da dregnejo th pa tarn, ali resniJinosti jim nikdo ne more odrekati. Posebno kar zadeva na-2a poroSili o Ijubljanskih razmerah, Bmemo ponaSati se, da se povsod odobrujejo in priznavajo, izv^emSi ljubljanski Hstic', ki ima predpisana pota. Ali niti on ne more ov^eci naLih besed, dasi bi to silno rad sto-vil. Prosimo torej dotiino gospodo, naj nekoliko po-misli, predno nadaljuje svojo pot. „So5itt bilo je vedno h[ za resnico m pravico, nikoli za ovenk ali kako mesto. Naj naa gospoda ne sodi po sebi, in naj nam bo praviSna, ce tudi jej nismomi / naSlist, smo bHi vedno pripravljeni, popraviti jo, in hvaleini smo bill Ysakemii, ki je pomagal re g-nici do zmage. Is nevolje brez povoda ocitati rodnemu bratu slabe lastuosti is naniena, da bi ma ocitanje Skodovalo, ni lepo. Ljubljanskim Nemcem in nemskutarjem je zagotovljena aemska Sola na mestne stroske, in kako so a njo hvaleini visoki vladi, ki jo je tirjala, in mestncmu stareSinstvu, ki jo je dovoli!o|? V oWnem tbow nem§kega solferajna rebel je dr. Sappan, da ta §oU pusti Nemce htadnc, nek: drogi govoruik ime-ooval je to Solo spako, kateri pojdejo nemski starSi 8 pota. K teran doatwEa .Slovenec*: „Ali mar to ni najbolj&i in najjssnejsi dokaa, da tnkajSnjiw Nemcem prav sa prat ni bilo nic" mar an nemsko solo, ki so jo a posebno peticijo tako silno zahtcvali od Tiaje Solske oblaati, anpak da so hoteli le sloven-ako vttfno ftwatoega odbora s tern oekako draiiti, da to aaiatt fckali prepira in prilike, se hudovati in pred •vetom pritoi>vati nad aarodaoatranko in njeno brez-osiraoatJQ m nemsko prebitalce? AH ni to dokai, da tokajsDji nem&ku'irji necejo v mini in porazum-Ijenft iiveti a svojimi slotenskM someSCani, ampak Be toitijo uekako nesrecoe in jiro je silno dolgLas, ako se ne morejo a njimi pravdati in prepirati? In da jim v ta namen pripravne prilike nikdar ne primat.j-kuje, *a to ukrbi se oemSki , Schulverein*, ki je v omenjenem oWoem zoom nemSkim starsem priporo-caj, da naj se ogibljejo mestne nemske aolr, ob enera jim pa obljabil, da jim bote on preskrbeti nemsko Solo". Imeli bomo toraj ˇ Idubljani od nemskega .Scnulvereioa* vstanovljeno, pa od kianjake feranilnice vzdrievano nemsko Solo I Igubljanski ofltijori. dobili so med se prvo-iolca, kateremu so dali nalogo, naj spiSe za posku-injo dopis o zalexovanji dezelnega predsednika kranj-skega po uekaterih tekmecib, Poskusnja je tako alabo izpadla, da JSdinost", kateri je bil apis poslan, je naravnoat izrekla, da se ji zdi marsikaj od tega neverjetno, kar dopis pripoveduje. Pa tudi kje je pa-met I Ni dolgo od tega, da je Ijnbljanski listiS ne* kega umrlega odiiSnjaka prisievaJ avojim pristaaem, a damn ga imenuje ljubljanaki modrijan zalezovalca dozelnega predsednika. Tudi nekemu slovenskemu liatu o6ita, da aaio ni prijazen deielnemu predaedni-ku kranjskeinu, ker bi rad ugladil pot nekemu dru-gemu gospodu ˇ Gorici na ljubljanaki predsedniStveni aedei. Podle duSe; diasega ne poznajo ko tekmova-nje sa boljSi kos mesa; in ce zinejo, ne gre jim dru-aega is nst ko trebub. Gospod prof, 3uklje priznava, kar smo pi-safe v st. 5. o ljubljanakem Hsti5i, namrec: da ga je tlada ustsnovila, da je vladno glasilo, da vlada skrbi sa njegov obstoj, da mu je Tlada urednika odbrala (ako se jej ni usiHl) in omogocila, da mu vlada ko-leke odpusca, da brez vladne roke bi mu ze jutre sape zmanjkalo. Vae to priznava gospod profesor, pa -vender se huduje kakor kak drear, ker smo rekii, da vlada list podpira, ter nas imenuje obrekovalce inlaznjivce. NavedHsmo notoricna fakta (obce zsane stvari), katerib niti bistoumni gosp. profeior ne more tajiti. Mi sodimo (in z namt ves avefe), da to je podpora; uLeni gospod profesor pravi, da to ni podpora, in nas zmirja, kakor smo navedli. Prosta pot gosp. profeaorju, da razlaga stvari po svoje ra, 5e boee, tudi za3ukuie, ali zmirjali nas n i m a pravi-ce; zato odlocno zavracamo njegovo sramo-eenje ter sahtevamo, naj prekliSe kot poStenjak svoje popolnoma prazne zaljive besede. Gospod profesor tirdr, da Ijubljanski Iistifi je zasebno podjetje zalo^ni-kovo na njegov riziko in da on ni imel kot listifiev urednik nikakega denarnega dobicka. Ali meni gospod profesor, da njegova trditev nasprotuje temu, kar je 9SocJaK pisala? Mi pravimo: ne; zato mu po-siljamo obrekovalea in lalnike neodpedatene nazaj, da jih odda na onem mestu, kjer znajo peska t odi metati. Prihrani si tudi na postnih. sfroSkih, kajtt oni koreajaki so mu blizji od nas. Poptavkom, katere smo prinesli v 4. in 6. U. lista dodali smo svoje opombe, ki slonijo na od-Ibkib c. k. deielnega solskega sveta kranjskega, na izjavi c. k. de^elnega predsednika za vojvodino kranj-sko z dne 17. oktobra 1884, na omenjenih. popray-k3t g. deL. predsednika in na poroLilib Ijubljan-skift listev, kolikor se jim ˇ Ljubljana tti' ugovarjalo, da bi mi vedeli, kakor ^Sqfit*. Meniino, da vteh sestavkibni nikakega sra-m 6 S e n j a dezelne vlade krahjske in da nam jih ne bo Stel' y zlo, kdor priznava, da smemo svoje stallage zagovarjati in poja&njevati. Ear je dovoljeno ljubljanskim listom, Be menda goriSkemu ne more zabranje-yati. Da bi svojim 2ifafeljem ne jemali v glavnem iistu preVefi prostora, dodali smoprilogo. Gg. ditatelji, katere stvar zanima, naj pazljivo berejopa naj sodijo. ZeKmo pa, naj bi se na§e besede razlagale v eeloti, v zvezi med seboj in z onimi 6Ianki, ki govore o istem predmeta. V tern slucaji nadejamo se, da smo pri • „S&r at51, zabavnozbadljiv in SaKiv list pricel je s 7. februarjem svoj tretji tecaj. Uredoval in izdajal ga bode gosp. SreLko Magolic, kateremu ga je dozdanji urednik preoblozen s preobilim poslom prepustil. — Obfika mu bode nekoliko izpre-menjena in olepsana ter bo stisneno tiskan. Izhajal bode vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prina-sal na stirih straneb izvorne bumoreske in druge daljse zabavne spise v verzih in prozi; dalje: ^ ko-m^6ne prizore, s katerimi bode gotovo slavnim cital-nicam in drughn naroduim draitvom ustrezal o sno-vanji zabavnih programov. Prinaial bode tudi lepe bumoristic'no zbadljive podobe ter wrorne pesrai, dov-tipo in drugo zabavno drobnjavo. Za mesec januar odSkoduje castite narofinikc s Stirimi prilogami. Izba-jal bode redno, in ako bi bila kaka stevilka konfia-kovana, izide prihodnja celo polo obseina, torej bodo naroemki brez isgube. Cena mu je za vse leto S gi, am pol lets 1 gl. 50 kr. in as jfetrt lets SO kr., ka-tera naj se posilja upravniStvu v ,Narodno Tiskarnaw ˇ Ljubljani, L i s t n i c » uredniitTi.- wNa& PraBcek,• pii-de. — Gospodi, katerim nismo mogti uaheci, oaj blagOTOljtto potrpijo. — G. dop. od tokaj: tudi mi nismo zvedeli, kdo jo nesrede krir. — Ug. dopisnikoma is Skrbine: naak o ne5i-mernem liSpa je za cerket, za giztlato dekliao pa materao avarilo ia o2etova modra beseda. Naradm Hstek smo morali opustiti; nadaljevali ga bomo t postu. Sa rreto pride g. to-maodante. Javna zalivala. Ysem onim, ki so premilega oceta STEPANA BEELOT-A, bivSega c, k. sodoijskega slugo, posestnika in veclet-nega obSinskega sovetmka, danes do tibega grobs Bpremili in tako mnogobrojno njegov spomin poSa.-stili, zahvaljuje se is. dna srea v imenu vseh sorod-nikov in v svojera njega zalujo5i sin V Kanalu, 12. februarja 1885. Avgust Berlot. St. 146. Eazpis uciteljske sluzbe . Y tern okraji je razpisana sluzba ucitelja — voditelja enorazrednics v Vipol^ah. Dohodki so poleg de^. s. postav 10. marca 1870. in 4. marca 1879. III. placilne vrste. Prosnja s postavnimi sprifcevali sposoboosti, kakor tadi sb spridevalom c. k. okrajnega zdra?-nika je aloziti do 22. marca 1885. po pred-stavljenih oblastnijah. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici, 31. Jan. 1885. Oznanilo. Y najem se daje stacuna za urarja z uso pripravo in potrebnim orodjem. Kataneneje o tem izve se v Seme-niskih ulicah h. st. 4, II. nadstropje v Gorici. 4004 POTNIKE IN BLAGO spravlja t Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reif, na Bum§i,L Kolworatringh. St. 9. (Najstarejaa firma te vrste.) Mednarodna linija. ilMOBK- Veliki parniki s prvim razredom te linije vozijo redno t New-York in aprejemajo blago in potnike po najniajih co-nab in s prat dobro postrozbo. V NEW-YORK-Odhod to Trstn. Parnik Tentonia. Odhod okolo 15. marca. Kajuta za potnike 200 gld. — Srednjt krov 60 gl. Zarad voznjo troba jo obrniti ao na J* T E R K U 1 LB» glavaega agenta za potnike, Via deU'Arsonale h. It. 18, Teatro Comunale, Trst. Bsdi blaga na Emiliano d'Aut. Poglayen, glavnegn agenta. St. 25lE. Oznanilo. Ravnatcl jstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 9. marca 1885. zafiela javna drazba(kant)nere§enih zastavIV. detrtletja 1883, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca oktobra, novembra in decembra 1883. Ravnatelj: Lovisoni. Oznanilo. »Zupanstvo v Kanalu naznanja, da velte-slavno c. k. namestnistvo v Trstu je z odiokont dne 5. januarja fc. 1. stev. 18955/884 blagovo-lilo dovolifci Kanalskemu trga novletnise-j e m ali trg za zivino in blago, kateri bo tsa- \ ko leto dne 28. februarja, pride ako ta dan na nedeljo, bo sejem na slednji ponedelek. \ ^UPANSTVO Y KANALU, dne 1. februarja 1885. i Razglas. Podpisani podzupan Dolenje CerovSke ob6ine, v sporazumu s cerkvenimi predstojniki, dajem na znacje pre5astiti dubovscini v pokoji, da ob^ir.a Dolenje Cerovo bi rada sprejela enega dubovnika v pokoji, kateri bi ne imel druzega opravka nego mase-vati ob nedeljah ?i zapoyedanih praznikih. Zato pa bi dobivai 100 gld. na leto in prosto stanovanje z vrtom. Doleuje Cerovo, dne 28. januarja 1885. Andrej PodverScik, podzupan. po dr. Malidi je odloeno n^boySo zdrarilo zoper protin ter ravmatizem, trganje po udih, bolefiine v kriii ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in ki* te itd.t malo casa ce se rabi, pa mine po polnera trganje, kar dokazujo obilno zahval. Zahteva naj Be samo „cvet zoper trganje po dr. MaliCi" s zraven stojefiim znamenje