NO. 195 . V y ■. t- mmimm ■*■<=/% m— home AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY Satvlug Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 5, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Iran bi rad kupil deset C-5 A ieta! NOVI GROBOVI Andrew Bozich Včeraj je nenadno umrl tekom ! lova na SNPJ farmi 77 let stari Arabski viri iz Bejruta govo-Andrew Bozich, rojen v Bukov-! rjj0 0 sporazumu Fo r d- Iranski šah bi rad imel vsaj ju v Sloveniji, od koder je prišel1 10 ameriških prevoznih le- v ZDA leta 1920, mož Mary, roj. tal C-5A, ki vsako stane O- Rolih, oče Maiy Carotta (Wyo.), koli 55 milijonov dolarjev. Franka (Kalif.) in Glorie Bali WASHINGTON, D.C. — A- 14’krat stan oce. V Ju- .v, i , , goslaviji je zapustil dva brata menska vojaška prevozna letala f •' J- , . ., . C-5A so se lani tekom izraelsko- " dve se,s‘n' P<*0J“k,Je, “ 34 , , . j,, o . , .let zaposlen pri New York Cen- arabske vojne odlično izkazala. 5 . " ( . . V Izrael so prenesla naglo ne le tral železnici v delavnicah v most C-5A se je odlično obnesel ^!fce i J,6 . , . - At ■ i - , Lodge Cleveland No. 126 SNPJ, m to je privedlo iranskega šaha ° . v,, j ■ , j- • , , Kluba slovenskih upokojencev v do zelje, da ©i tudi on imel ta- „ , r,/ , , , J ’ Euchdu, St. Clair Rifle Ciuha, e,.a , . pevskega društva Zarja, Dra- 1 rdijo, da to ni neutemeljena ,, , v , J ’ , , ,, , T matskega društva Anton Verov- muha, ampak potseba. Iran se , Tt j o, . rv • ... - . . , sek, United Slovenian Society čuti ogroženega na eni strani od . ’ . , , , , T, a ^ a • , ih Balmcarskega kluba v SDD Iraka, na drugi od Afganistana. TTr ^ , v? , Tv 1*1 • t,- ca Waterloo Roaa. Na mrtva- Vehka prevozna letala naj bi _ , , , , „ skem odru bo nocoj od 7. do 9. mu omogočila nagel prenos o-boroženih sil z vso njihovo o-premo z' ene meje na drugo, ko v Iranu manjka železnic in do- , . , , , , , brih cest, razdalje pa so velike. , . , A, , in jutri od 2. do 5. popoldne ter od 7. do 9. zvečer v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St., Iran ima denar in bi letala lahko kupil, pa niso na razpolago. ZDA so zgradile letala za no opravilo, ki mu bo sledil sežig trupla. Družina priporoča namesto cvetja v pokojnikov , , . , , spomin darove za Slovenski sta- svoje potrebe m nato tovarno . . , _ . , j. . rostm dom( ah pa za Prosveto, ustavile. Četudi je vsa oprema 1 na svojem mestu, bi stalo tovar- I Mary Jordanek no spraviti v obrat okoli 170 milijonov dolarjev. To bi ceno letala povečalo za okoli 17 mili- B r e ž n j e v za Srednji vzhod, predsednik izraelske vlade, pa v kaj takega ne verjame. TEL AVIV, Izr. — Predsednik vlade Yitzhak Rabin je dejal, da pomirjevanje 'med ZDA in Sovjetsko zvezo na sega na Srednji vzhod. Na tem področju si obe glavni sili sveta'še vedno stojita nasproti in zasleduje vsaka svoje cilje, ki se med seboj križajo. Rabinova izjava je v nasprotju z vestmi iz Bejruta v Libanonu, ki trdijo, da sta se predsednik ZDA Ford in vodnik Sovjetske zveze Brežnjev v Vladivostoku s p o r a z u mela tudi c Srednjem vzhodu. Sovjetski vodnik naj bi bil obljubil, da bo pripravil Palestinsko osvobodilno organizacijo do priznanja Izraela kot neodvisne države, predsednik ZDA pa bi nato pripravil Izrael do tega, da bi priznal Palestinsko osvobodilno organizacijo in se z njo pogajal. V državnem tajništvu v Wa- S koncem leta bomo v ZDA dobili pravico do lastovanja zlata in vlada ZDA se je odločila, da ga nekaj proda na dražbi in s tem prepreči nov porast njegove cene in s tem slabitev dolarja. WASHINGTON, D.C. — Od-kar je dobilo zlato pred nekaj leti dvojno ceno, eno za obračunavanje med državnimi bankami in drugo za prodajo na trgu, je zadnja cena naglo rastla in dosegla ter presegla §190 za un- njem ne bo tolikšno, kot so nekateri računali. Odločitev vlade ZDA, da proda del zlata na javni dražbi, je zmešala štrene prekupčevalcem z zlatom in po bo sodbi teh, ki so čo. kar je več kot četvoma u- pri tej odločitvi sodelovali, tudi radna cena. V zadnjih tednih so prekupčevalci z zlatom računali, da bo cena zlata še porastla, %: ARNOLD MILLER — predsednik Unije premogarjev, ki je vo- k0 se bodo na trgu pojavili kup-dil pogajanja za novo 'kolektiv-ZDA. Da bi to preprečila, no pogodbo v premogarski indu-1 Se je vlada ZDA odločila sama striji. O tej glasujejo ta teden prodati nekaj zlata na dražbi za rudarji. Če jo bodo potrdili, bo naj višjo možno ceno. ta teden končan štrajk premogarjev. moral v bolnišnico Ko je zakladni tajnik William E. Simon objavil, da bodo ZDA prodale 2 milijona unč svojega zlata, to je manj kot 1% celotnega zlatega zaklada ZDA, je cena na mednarodnih trgih takoj popustila in padla, prav tako so padle tudi delnice glavnih shingtonu so izjavili, da o ka- Nekdaj Ugledni načelnik Do- družb, ki lastujejo rudnike zla- pancic, Edwarda, rev. Josepha, Williama, Norberta in pok. An-thonyja. Bila je članica ADZ št. 10 in SŽZ št. 15, pred upokojit- jonov. Iran hi bil rad'to ceno znižal na ta način, da bi ZDA tudi same vzele za svoje oborožene sile nekaj dodatnih letal C-5A. Ko te niso za tako rešitev pokazale nobenega razpoloženja, se je Iran, ki je početveril svoje dohodke od prodaje olja, sporočil, da je pripravljen plačati vse potrebne stroške tudi za obnovo obrata v tovarni. Sedaj je le še treba, da vlada ZDA nakup teh letal Iranu dovoli. Doslej še ni 1 o.7 nTtonr Kalvarij o. dobila takega dovoljenja nobena tuja država in verjetno tudi ni nobena zanj prosila. V ponedeljek zvečer je umrla kem takem sporazumu med 62 let stara Mary Jordanek, roj. Fordom in Brežnjevim ne vedo Ozimek, na svojem, domu v Par- nič. mi, žena Johna, hči Mary Ozi- j Yitzak Rabin vidi v obisku mek, roj. Vidmar, sestra Jose-, Brežnjeva v Egiptu, ki je napo-phine Stepic, Frances Stepic, | vedan za 15. januar 1975, opo-Dorothy Budimlic, Bridget Zu- min Kaira ZDA, naj pobite s po- sredovanjem med Kairom in Jeruzalemom, dokler je čas. Vesti iz drugih arabskih središč trdijo, da so tam odločeni čakati vijo zaposlena pri American ; najdalj do februarja, ko bi naj Steel & Wire Co. Pogreb bo ju- j se v Ženevi v Švici obnovila tri, v petek, ob 9. iz Fortunovega konferenca o Srednjem vzhodu. pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Frančiška Šaleškega v Parmi ob Kongres preglasoval predsednikov velo WASHINGTON, D.C. Rose Racich Na svojem domu na Garfield Heights je 26. novembra umrla 68 let stara Rose Racich, roj. Te-kaucic, živeča 12 let v Tarpon Springs, Fla., vdova po Michae- Washington bi jo rad odložil čim dalj mogoče v upanju, da bo morda čas prinesel kako rešitev. movega odbora za pota in ta. sredstva utegne iti V po- Zlato bodo ZDA dale na draž-koj. bo 6. januarja 1975, torej šest WASHINGTON, D.C. — Kong. dni potem, ko bomo v ZDA do-Wilbur Mills, demokrat iz Ar- bili pravico do lastovanja zlata, kansasa, dolgoletni načelnik Do- Dražbe se lahko udeležijo doma-movega odbora za pota in sred- čini in tujci. Zlato bo naprodaj stva, j g moral pretekli torek ne- v palicah po 400 unč, katerih nadno v bolnišnico-“bolan in iz- vsaka je -pri sedanji ceni zlata črpan”. , vredna preko $73,000. Najmanj Demokratje v Predstavniškem bo treba kupiti celo tako palico, domu so na svojem sestanku, na zato je malo upanja, da bi zlato katerem so sklepali o organiza- v večji meri kupili privatniki. potisnila ceno zlata, ki je v zadnjih mesecih porastla preko mere, navzdol. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Premo-garji so odobrili novo triletno kolektivno delovno pogodbo in predsednik njihove unije A. Miller jo je podpisal. Delo v premogovnikih računajo, da bo v celoti obnovljeno prihodnji ponedeljek. Za sprejem je ® Iz Clevelanda in okolice Miklavžev večer— Nocoj pride na zemljo z nebeških višav dobrotni sv. Miklavž, ki bo po starem slovenskem običaju obdaroval vse pridne otroke in pokaral vse poredne. Včasih je imel tudi za odrasle vedno kaj v svoji vreči. Takrat obdarovanj za praznik Gospodovega rojstva še nismo poznali, pač pa je Miklavž prinašal darila. časi se spreminjajo, to je res, vendar naj Miklavž še vedno osrečuje naše otročiče in nas odrasle. Seja— Podružnica št. 25 SŽZ ima svojo letno sejo to nedeljo, 8. decembra, ob dveh popoldne v dvorani pod cerkvijo sv. Vida, vhod na 61. cesti. Ker so volitve novega odbora važne, so članice prošene, da se te seje zagotovo udeleže. Po seji božična zabava! Glavna letna seja— Podružnica št. 47 SŽZ vabi na svojo letno sejo, ki se bo vršila glasovalo okoli 57% premo-Jto ned0li°> 8. decembra, ob enih garjev, ki bodo v njegovem ok-' P0P°ldne v Slovenskem narod-viru dobili tekom prihodnjih1 nem domu na MaPle Heightsu. treh let okolil 50% povišanja I p0 se^ okrepčila in zabava! plač in vrsto robnih koristi Deseta obletnica— ter izboljšanj delovnih pogo-! ^ soboto, 7. decembra, ob 7.45 jev j zjutraj bo v cerkvi Marije Vne- AMSTERDAM, Niz. — Potniško bovzete sv- maša Za pokojnega letalo DC-8 družbe Martinah fosePha Peruska ob deseti obje na poti iz Surabaje v Indo- letmcl nj.eg0ve smrti-neziji v Meko v Savdski Ara-; PeTtaa, se^a biji z muslimanskimi romarji! ^ slovenskjh upokojencev treščilo na zemljo v Sri Lanka Zf WaterJ0° okr“je ima svojo (Cejlonu), pri čemer je bilo i f a™° le,tn0 Sejo Prihodnj° sre-mrtvih 191 ljudi. 182 potnikovi ' 11 C in 9 članov posadke. 1 b°' nt v do, 11. decembra ob enih po-spodnji dvorani Slo- ciji te zbornice, odvzeli odboru Kupile ga bodo banke in druge WASHINGTON DC — Pi-ed ^ venskega delavskega doma. Po ........... ■ • ’ ’ , . s®!1 bodo servirali večerjo. Vse sednikov glavni gospodarski č]anstvo vabljeno, svetovalec Alan Greenspan je L, ... . dejal včeraj, da pričakuje pri- Dru^vo^SfšZ 8 ADZ ima Bsggm&e v gfang togis vrašap ¥ U tajsko HONG KONG. — Sem priha-lu, sestra Angele Šušteršič, Jean ja.i° iz v let°> iz dneva v Kon- Godzich, Julie Šušteršič, Antona dan vedl10 novi begunci iz LR greš je preglasoval predsedni- Tekaucic, pok. Mary, pok. Tho- Kitajske. Vzroki njihovega pokov veto zakonskega predloga o masa in pok. Charlesa. Pogreb bega so različni, beg sam hudo stvu odbora, pa morda celo tu- znavalci položaja sodijo, da je povečanju podpor vietnamskim je bil pod vodstvom Fortunovega težaven in tvegan. Britanske o-; di svojemu kongresnemu sede- veteranom za šolanje. Predsed-i pogrebnega zavoda v Tarpin blast! v Hong Kongu skušajo v^u. za pota in sredstva dober del slične ustanove, ki ga bodo po-njegovih starih pravic. Prevla-, tem prodajale na drobno v ma-duje prepričanje, da W. Mills lih ploščicah tem, ki ga bodo že-prihodnje leto ne bo več izvo- j leli imeti. Ijen za načelnika tega odbora,! Zlato v naši deželi z izjemo v če se bo za to mesto sploh po-J okrasju, zobeh in v starih ko-tegoval. j vancih nismo. smeli lastovati Večina je menda za to, naj bo zadnjih 40 let. Nekateri napo-1 načelnik novega, od 25 na 37 vedujejo, da bo zato dosti Ame- j članov razširjenega odbora se- rikancev, ki bodo hoteli zlato danji Millsov namestnik kong. kupiti, da bi se tako zavarovali Ullman. Za W. Millsa sodijo, pred nadaljno izgubo svojega da se utegne odpovedati načel- premoženja potom inflacije. Po- božičnico jutri, v petek, ob sedmih zvečer v Slovenskem domu hodnjo jesen preko 7% brezposelnih. V preteklem oktobru je bilo brezposelnih 5 5 tt i milijonov, prihodnjo jesen jih / ^ V nedelj°’ 8‘ t r. . decembra ob emh popoldne pa bo po Greenspanovi napovedi ^ F . svojo letno sejo. Po seji prigrizek in zabava! nik Ford je dejal, da je zakon-1 Springs, Fla. Pokojna je bila zadnjih letih število beguncev skl predlog, ki povišuje podpo- članica Društva Bled št. 20 čim bobj omejiti, vendar jih na ro za 23%, škodljiv narodnemu gospodarstvu, ker pospešuje inflacijo. Ford je bil za 18% poviška. V Kongresu se za to niso menili, prevladalo je prepričanje, da je veteranom treba olajšati študiranje, pa četudi to stane zvezno blagajno na leto 814 milijonov več. V Predstavniškem domu so veto preglasovali v razmerju 394:10, v Senatu pa 90:1. Samski veteran bo dobil me- ADZ. splošno niso doslej vračale. Preteklo soboto so hongkon-ške oblasti prvič v zadnjih 7 le-| tih objavile, da so 5 beguncev ;iz LR Kitajske tej vrnile. Fefrodolarji kupili 14.6% Daimler-Benz ---------------------_____________________________________________________ BONN, ZRN. - Ena od izvoz- Področje Hong Konga je tako , ,r L m 777 Sovjetska zveza je poslala V Richard Daley bo spet županski kandidat v Chicagu CHICAGO, in. — Richard Daley je župan Chicaga od leta veliko Amerikancev kupilo zlato na skrivaj v tujini že preje in da zato povpraševanje po So¥jsiska kozHionavia na preskusnem poletu 6.5 milijonov WASHINGTON. D.C. — Kong, Carl Albert, govornik Doma, je dejal, da kong. W. Mills, ki je v Bethesda Naval bolnišnici, verjetno ne bo več dolgo načelnik Domovega odbora za pota in sredstva. On je “zelo bolan človek” LONDON, Vel. Brit — Gospodinje so včeraj vneto iskale kruh, ko so peki v glavnem Previdnost na mestu— Včeraj sta skušali dve temni ženski na Addison Road spraviti v svoj avto neko rojakinjo, ki pa jima je ušla, ko je zaslutila, da ni vse v redu. Te dni, ko upokojenci menjajo svoje pokojninske čeke, je obilo sumljivih “prijateljev” in povpraševal-cev, zato je previdnost prav posebno potrebna vsem, ki se ho- bolan v 'bolnišnici in nekateri so računali, da se bo umaknil iz političnega življenja, saj je star ponedeljek v vesolje So-juz 16 s kozmonavtoma polk. A. Filipčenkom in inž. N. Rukavišnikovim nic olja ob Perzijskem zalivu, prenapolnjeno, da ni sposobno zelo verjetno Iran, je kupila sprejemati nove begunce. Nji-znaten delež delnic Daimler- ho vo vračanje je kljub temu v A v . , Benz družbe, ki izdeluje znane nasprotju z mednarodnimi nače- . e ' °Z •*e ru6acnega. nine osebne avtomobile in tovomja- li in je zato treba najti novo re- n^.’. V^s 1 12 a^te§ove ° ° ice ke Mercedes-Benz. Nakup pred- šitev. Ko je. bil Zahodni Berlin tr ^0, a ,°j?3r1-, ° n jC 6 ° ^7<> stavi j a večjo vlogo sredstev, ki prepoln beguncev, so jih od tam ^Triiatehem^ irT sodelavcem MOSKVA, ZSSR. - V pone-jih Zahod plačuje za olje na vozili z letali v Zahodno Nem- | P ^ v., ^ v . . deljek ie Doletela s sovietskega P° Novem Srednjem vzhodu. ^ bljih Mo br^z dvo- ^ “ kozmodroma Bajkanor tedna. RIM. It. — Včerajšnjega generalnega štrajka, ki so ga oklicale unije v podporo zahtev po višjih plačah, se je udeležilo do tri četrtine vseh redno zaposlenih- kot pripravo na ameriško- Washington, d.c. _ včerai sovjetski polet julija 1975. mestu na štrajku že od začetka čejo izogniti cestnim in drugim roparjem. Župan v bolnišnici— Mestni župan Ralph J. Perk se je v torek počutil tako slabo, da je odšel v Cleveland Glinico. Bali so se srčnega napada, pa je pregled včeraj pokazal, da to ni bil vzrok hudega pritiska v terani imajo pravico prejemati ške avtomobilske ind Jrije, ki šanje je le - kam. demokratskih vele- ^ “f “a ^ "1 Vesoi te podpore 45 mesecev namesto je imelo lani skupno 5.7 bilijo- -e- ^UdemotSe v M* H bo prihodnje leto 36, kot je bilo določeno doslej Poleg tega imajo še možnost do- biti $6(W posebnega posojila za larjev dobička, šolanje, če bi tega ne mogli dobiti drugje. nov dolarjev prometa in napravilo pri tem 102.6 milijonov do- Vremenski prerok Nakup 14.5% delnic te družbe naj bi stal okoli 300 milijonov dolarjev. Družbo je priznala na- Tito položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno pri Krškem izročil. | Chicagu v svojih rokah in ne v juliju poletela v vesolje in se LJUBLJANA, SRS. - Predsednik Josip Broz Tito je po- ko- t j., k; • <-• i rv™,, *am Povezala z ameriškim ve- kaše se volje, da b, vajet, komu soljskjm vozl!om Apollo Sovjetska kozmonavta polk. Anatoli Filinčenko in letalski PARTLY CLOUDY Delno jasno in sončno z naj-višjo temperaturo okoli 35 F. Verjetnost padavin danes 0, jutri 10%. Letalski promet tudi j inženir Nikolaj Rukavišnikov doma močno padel I sta vesoljska veterana, ki sta WASHINGTON, D.C. — Do- določena za nadomestno posad- mače letalske družbe trdijo, da ko sovjetske vesoljske ladje, ki Sloveniji, prve v SFR Jugosla- je letalski promet v letošnjem se bi naj julija 1975 v vesolju viji. Elektrarno gradita skupaj novembru bil veliko manjši od povezala z ameriškim Apollom. Slovenija in Hrvaška. | lanskega v istem mesecu ter da Njuna naloga je v podrobno- kdo je to, odgovoril, da “ne ve”, j Zgrajena bo po načrtih in z je stvarno najmanjši v dolgi stih preskusiti delovanje vseh Neki drugi zastopnik vlade v opremo ameriške družbe We- vrsti let. naprav vesoljske ladje Sojuz, pa Bonnu je izjavil, da je to privat-, stinghouse in z obsežnim med- Letala v domačem letalskem tudi v podrobnostih preskusiti na zadeva, ki jo vlada “ne po- narodnim posojilom, predvsem prometu so povprečno zasedena naloge skupnega ameriško-sov- zdravlja in ne obžaluje . 'iz ZDA ob jamstvu vlade ZDA. komaj na polovico. i jetskega programa. kup svojih delnic, ni pa mara- ložil pretekli ponedeljek tela objaviti, kdo je kupec. Za-1 meljni kamen za gradnjo jedr-stopnik gospodarskega ministr-' ske elektrarne pri Krškem v stva je dejal, da je kupec s Srednjega vzhoda, ena od držav izvoznic olja, pa na vprašanje. se je predsednik Ford razgo-; prsih. S preiskavami nadalju-varjal tu s predsednikom ka- jejo. nadske vlade P. E. Trudeau- jem. V glavnem sta razpravljala o gospodarskih odnosih med obema deželama. ZDA so posebno nejevoljne nad napovedjo o naglem omejevanju izvoza kanadskega olja v ZDA.—Danes je na poti na razgovore s predsednikom Fordom nemški kancler Hei-muth Schmidt. Ti se bodo predvidoma nadaljevali do konca tedna. PARIZ, Fr. — Sem je prišel na uradne razgovore s predsednikom republike Giscardom sovjetski vodnik L. I. Brežnjev. Sredi meseca bo predsednik povedal Francoske republike prišel na ------ otok Martinique na razgovore s predsednikom ZDA G. R. Fordom. BONN, ZRN. — Tu je bilo obja- Izraelske ladje bodo smele pluti skozi Suez JERUZALEM, Izr. — Zunanji minister Yigal Alton je v parlamentu dejal, da bo moglo blago za Izrael pluti skozi Sueški prekop, ko bo ta po Novem letu odprt, kasneje pa bodo plule lahko skozi prekop tudi izraelske ladje. Egipt je na to pristal tekom pogajanj o umiku izraelskih o-boroženih sil z obrežja prekopa, toda šele, ko -bodo izpolnjeni določeni pogoji. Kateri so to in kdaj bodo izpolnjeni, Alton ni vljeno, da je kupil Daimler-Benz delnice — skupno okoli 14% za nekako 400 milijonov dolarjev — Kuvajt ka Domovina 6117 St Clair Av«. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. kHimnBiiRtiHnniiimHmHiHnHHniiiiiuiniHHmimHiUMiiiiHUHiiiuuHHninWj £ 22 BESEDA IZ NARODA fMiiiiiiniiiiiiiHUiiuiuiimsiiiiiiiiiiiiuiiiiiUiuuiuiiiuiimiiumiimuiimniuitiiui Obfiapsia nedelja društva lajs¥> Imena pri Sv-. Vidu SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO } No. 195 Thursday, Dec. 5, 1974 O sedanjih slovenskih narodnih perspektivah Na slovenski radijski oddaji v Clevelandu na WXEN je njen voditelj dr. Milan Pavlovčič podal nedavno naslednjo razčlenitev stanja o sedanjih slovenskih narodnih perspektivah. Pred kratkim smo vam že nameravali govoriti o sedanjih slovenskih narodnih perspektivah, pa so nenadno prišle na dan novice o zastraševalnih posegih zoper uspešno delovanje cerkve na Slovenskem, ki se kaže predvsem,v razmahu obeh njenih listov: Družine in Ognjišča. Ker se oblastem popolnoma odkrit frontalen nastop proti cerkvi ni zdel politično oportun, so se lotile problema, ki jih žuli, po ovinku z vsemi starimi rekviziti komunistične taktike; pred ljudmi poskusiti diskreditirati obe u-redništvi in upravi, nalepiti etikete kriminala, nastopiti kot pravični sodniki in zaščitniki ljudskega blagra, vlivati strah z zapori, kar pa je glavno, naložiti ogromne denarne kazni — globe, s čemer je moči močno ohromiti delo cerkve, ki tudi svojega duhovnega poslanstva brez gmotnih sredstev ne more vršiti ter uvesti kolikor mogoče kontrolo nad denarnimi viri cerkve. Da bo to smer akcije proti cerkvi doma, to se pravi gmotno prizadeti cerkev, je bilo mogoče že dalj časa razbrati iz izjav in namigov partijskih zagnancev, ki jim gre strašno na živce darežljivost ljudi do cerkve. Oblasti so ta način uporabile že v primeru salezijancev in njihovih knjižic, ki so jih kaznovali z visoko globo. In to se bo sedaj po vsej verjetnosti zgodilo tudi v primeru Družine in Ognjišča. Te stvari so nas torej zadnjič odvrnile od obravnavanja slovenskega narodnega vprašanja v tem trenutku doma. Danes pa se bomo na'kratko pomudili pri tej temi. Odkar je diktator Tito izvedel svoj staro-partijski u-dar s svojim pismom, ki je postalo kot svoj čas Mao Tse-tungova knjižica fetiš, ki ga mora moliti vsa partijska in druga raja — pri tem so se mu seveda bili voljni udinjati tudi mlajši stremuhi, ki so vedno'pripravljeni za kariero zategovati narodu ideološki prisilni jopič do kraja — je kot bi ustrelil iz slovenskega časopisja doma ^popolnoma izginil izraz slovenski narod. Vse širokoustenje o slovenski državnosti, ki da ima svoje korenine v Kočevju, je obtičalo v goltu in slovenska samobitna državnost je čez noč najklaverneje degenerirala v navadno jugoslovansko socialistično skupnost. CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 8. t.m., je decembrska ali božična obhajilna nedelja za slovenske može in fante fare sv. Vida, ki so udje Društva naj svete jšega Imena Jezusovega. Pri obhajilni maši to nedeljo naj bi vsi udje DNU darovali svoje sv-, obhajilo za našega škofa Hickeyja. Zelo je potreben božje pomoči in tudi naših molitev. V tem mesecu ga še prav posebej priporočajmo ljubezni božjega deteta Jezusa, naj ga spremlja pri vsem njegovem delu! Po obhajilni sv. maši ibo pripravljen v dvorani pod cerkvijo za vse domač zajtrk; po njem pa bo ravnotam društveni sestanek. Tu bo tudi vsak lahko poravnal udnino za prihodnje leto, ki je $2. Za skupen odhod k' sv. maši se zberimo, kot navadno, ob tri-četrt na osmo uro v veži farne šolske dvorane. Svojemu duhovnemu voditelju očetu Prazniku kakor tudi bo to skromen izraz naše hvaležnosti in iskrenega priznanja za njegovo veliko delo. Na sestanku bo imel Jože Me-laher kratek nagovor, potem bo kazanje slik iz dr. Krekovega življenja kot ministra v domovini in pozneje kot enega izmed beguncev v zdomstvu. Priložnost bo tudi za vprašanja in razgovor. Vsi vabljeni! Jože Melaher pod staro cerkvijo zaradi obdaritve od pol 2h naprej. Matere' lepo prosimo za pecivo kot običajne. Dragi prijatelji naše šole, pridite ta dan na obisk in se z otroci veselite! Iskreno Vas vabi Odbor staršev Foilriižjiiea št 41 $11 valsi na lelno sep GARFIELD HEIGHTS, O. Peseta isžišgk m keneerln pevskega zbera SŽI LORAIN, O. — Ljubitelji slovenskih pesmi in melodij smo imeli poseben užitek, ko smo se udeležili koncerta pevske skupine “Dawn Choral Group” SZZ , pod spretnim vodstvom Franče-ka A. Gorenška v nedeljo, 24. novembra, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. Vsa čast in priznanje F. Go- Članice Podružnice št. 47 SŽZ penšku za njegovo trudapolno obveščam, da bo glavna seja V jdelo in požrtvovalnost za obrane deljo, 8. decembra, popoldne j nitev naše prelepe slovenske be- * sede in pesmi. Bog Vam daj ob enih v SND na Maple Hts 5050 Stanley Avenue. Vse članice ste prošene, da pridete nujno na to sejo, ker je treba rešiti več važnih zadev in izvoliti odbor za prihodnje leto. Po seji bodo na razpolago o-krepčila. Imele bomo tudi nekaj stvari na listke. Dobitki bodo lepi in vesela bo, ki ga bo odnesla domov. Namesto izmenjave božičnih -------------- _ j daril bomo prispevale po.$l v vsem drugim duhovnikom PrT. ro£no blagajno. Več o poslova-fari božični blagoslov in božjo nju Podružnici št. 47 bomo milost v novem letu 1975: Bna_' razpravljale na seji. ko vsem sobratom v organizaci- j y soboto, 28. decembra, bo v ji! Vse fante in može iz fare, ki; Slovenskem narodnem domu na še niso udje našega društva, gy Qajr Avenue Cotillion Ball pa prav lepo vabim, naj se nam skupnih ohijskih podružnic SŽZ. to nedeljo pridružijo pri obba- Zastopana bo tudi naša podruž-jilni sv. maši. Janez Sever ¥ spmm ek 1, dbletnid smrti dr« like Irska CLEVELAND, O. — V ponedeljek, 18. novembra 1974, je minilo 5 let, odkar je umil dr. Miha Krek, ki je bil nekaj časa predstavnik demokratičnih Slovencev v kraljevi jugoslovanski vladi v Londonu in po vojni do svoje smrti voditelj Slovencev v zdomstvu. Večkrat kdo izrazi važno pomanjkljivost za slovensko zgodovino medvojne dobe, da dr. Miha Krek. ni napisal svojih spominov. Kolikor sem dr. Kreka poznal, jih namerno ni napisal, ker se mu za svoje delo kot minister v vladi in pozneje kot niča, udeležile se bodo nove članice Janice Culkar, Debra Flak' in njuni mamici Helen Culkar in Irene H. Flak. Isti dan bo državna konvencija SŽZ. Vabljene so vse podružnice, da bi se lažje kaj koristnega sklenilo. Vsem želim vesele božične praznike in na svidenje na letni seji 8. decembra v SND na 5050 Stanley Avenue! Jennie Pugely, ta j. ’Milo na konoert ga dela. “Spomini” so povečini napisani z gledanjem iz perspektive nazaj v čas dogajanj. Vsebujejo sicer važne podatke, a malo ob- predsednik Narodnega odbora za Slovenijo za nobeno svoje de-Toda stvari gredo še dalje. Glavni urednik* Dela, Mit- janje ni bilo treba opravičevati ja Gorjup, v svojem komentarju z naslovom “Da bi se bo- j ne Pred sedanjo javnostjo, ne Ije razumeli” z dne 4. septembra pravi, ko govori o delav-jza poznejše presojanje njegove-cih, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih, južnih republik do-' "" besedno, “da ti delavci na najbolj naraven in spontan način ustvarjajo tisto, čemur bi rekli integrirana socialistična Jugoslavija, dežela dela in svobodnih ljudi na glede na narodnost, raso ali vero”. To se pravi kot pod Aleksandrovo diktaturo zdaj pod Titovo ustvarjanje in grajenje jugoslovanskega naroda, proslulo jugoslovenarstvo, zdaj za dimno zaveso socialistične ideologije. Nič čudnega torej, če nek bralec v pismu uredniku Dela ob predlogu za zmanjšanje rojstev v Sloveniji govori o slepi računici, ki bo slovenski narod lahko spremenila v problematično narodno manjšino. S stalnim odtekanjem slovenske krvi v tujino, z dotokom prisejencev iz južnih republik — saj se po objavljenih podatkih le 32% delavcev iz drugih republik namerava vrniti domov — in z izenače-valno politiko je sam obstoj slovenskega naroda čedalje bolj ogrožen in v nevarnosti, kot ni bil še nikdar doslej. Ko se je nekdo iz naše srede vrnil z obiska v Sloveniji, je pripovedoval, da mu je nek inteligent v Ljubljani dejal: “Kaj se greste vi tam v Clevelandu, še neko slovenstvo?” Težko mu je bilo verjeti. Zdaj so stvari jasne. Slovenstvo tu v Ameriki se lahko naslanja samo na lastne sile in na tisto, kar je še pristnega in iskrenega med slovenskim narodom, predvsem med slovenskimi manjšinami, jugoslovanska socialistična skupnost pomeni nam tu manj kot nič; le iz korenin slovenskega naroda 'črpa ameriška Slovenija svoje moči. Kako kiaveren pa je položaj slovenskega naroda, se nam v svetu čedalje bolj jasno očituje. Predstavniki malih afriških narodov šele na začetku kulturnega razvoja, ki so dobili neodvisnost, v zboru narodov s svojim glasom soodločajo o usodi sveta. Predstavniki slovenskega naroda, ki ima tisočletno kulturo, pa so pred svetom kot negodniki, odposlanci neke poddržavne podružnice. Toda ta burka s slovenskim narordm je žal stara že tisoč let. CLEVELAND, Cb — Krožek 77 SNPJ priredi v nedeljo, 8. decembra, ob 3.30 popoldne svoj jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 4583 W. 130 St. v West parku. Pripravili smo lep spored, ki obsega tudi opereto. Kot posebna gosta bosta nastopila Bob Lach in Chris Benda z vaško harmoniko. V zadnjem delu sporeda bodo zadonele slovenske in angleške božične pesmi. Pripomniti moramo, da so ti otroci tretje in četrte slovenske generacije, med njimi pa jih je tudi več, ki so zdravje in trdno voljo, da nadaljujete Vaše plemenito delo še mnogo let! Bogat in raznovrsten spored so izvajali zbori, solisti in dueti. Gostovali so fantje — Koro-tanov moški zbor — ki so nas o-čarali s svojimi lepimi glasovi. Carolyn Budan nas je presenetila, ko je vneto raztegnila j meh svoje harmonike. Harmonika je ljudski instrument in se prav lepo poda narodnim in našim melodijam. F. Gorenšek ni samo neumoren vodja obeh zborov, temveč tudi prvovrsten pevec. To sme opazili, ko je pel v duetu s Carolyn Budan “Srce vklenila si" iz operete “Melodije srca”. Enako smo uživali duet, ko je pel z Olgo Klancher “Kakor kita cvetja” iz operete “Hmelj sk J princesa”. Na klavirju so spremljali Robert C. Sterbank in ljubka Metka Gorenšek. V raznih točkah je spremljal Jeff Pecon, orkester. Instrumenti so živahno peli in navduševali občinstvo. V spremstvu mojega brata in njegove soproge, Michaela in Stephanie Polutnik, smo bili deležni prisrčne in pristne slovem ske gostoljubnosti. Dragi pevci in pevke, hvala vam in vašemu prizadevnemu pevovodju , Frančku A. Goren-šku za tako prijetno in zabavno popoldne in večer. Mary E. Poluirnik OlGCi V CiZ,-LJ.\_ orvv-, V* “ jektivnosti, ker pisci vnašajo po- drugih narodnosti, hrvaške, slo- znejšo presojo v čas dogajanj Dr. Krekovi spomini so doku-mentarično dokazani v njegovem delu, kakor ga je ob času svoje odgovornosti vršil kot voditelj slovenskega naroda. Brez njegovega lastnega pojasnjevanja in olepšavanja postavljajo dokumenti v angleških in ame-rikanskih arhivih, v vatikanskih zapiskih ali v njegovi osebni zapuščini dr. Miho Kreka med velike državnike v času druge svetovne vojne. Dr. Krek se nikoli ni dal zapeljati levičarski propagandi in je v tistih kritičnih časih bolj realistično presojal naš slovenski in svetovni položaj med in po vojski, kakor ga je predvideval marsikateri vodilni državnik odločujočih velesil. V soboto, 7. decembra, se bomo ob 7.30 zvečer zbrali v Baragovem domu na St. Clairju prijatelji, znanci in vsi, ki se s spoštovanjem ih hvaležnostjo spominjamo ogromnega/dela, ki ga je vršil dr. Miha Krek za vse Slovence v zdomstvu in za naše rojake v domovini. Ob 5. obletnici dr. Krekove smrti naj mu vaške, poljske, italijanske, madžarske, nemške in francoske. Kjub temu bodo v nedeljo nastopili na skupnem koncertu kot ponosni “mladi Slovenci”. Za ples po koncertu bo igral D. Slogarjev orkester. Vsi' prisrčno vabljeni, vsi dobrodošli! Marie Pivik iildawievanj© v Osflfwgtiis CLEVELAND, O. - Zopet smo v pričakovanju Miklavževega prihoda. Ti srečni čas, ko je bilo toliko pridnosti in skrbi zaradi porednosti. Otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu Drobtinice z Lemontskega hribčka V prihodnjem jubilejnem letu bomo obhajali 50-letnico prazni ka Kristusa, Kralja vesoljstva. Papež Pij XI. je 1. 1925 določil, naj se obhaja zadnjo nedeljo ok tobrai Po novem koledarju je premaknjen na nedeljo pred adventom. Prvič so ta praznik slovesno obhajali po vsem svetu leta J926. Pobudo zanj je dala “liga Kristusa Kralja” v Paray le Monial, kjer se je pred 300 leti razodelo presv. Srce Margareti Alakok. Nam slovenskim šolskim ' sestram mora biti ta praznik še posebno drag, ker smo bile prva redovna družba, ki si je smela dodati naslov Kristusa Kralja. Zakaj? Frančiškank je veliko na svetu. Da ni zmešnjave, da se ločimo druga od druge, imamo poleg imena sv. Frančiška še kako drugo. Me smo prosile za “Kristusa Kralja”. ' Naš uradni naslov sedaj je: Sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja — Sisters of St. Francis of Christ the King. Bog daj, da bi naša provinca, prečiščena v raznih križih seda- SVETI MIKLAVŽ Nocoj angeli božji odprli so vrata zlata in zacingljali, cin, cin. Spustil po lestvi srebrni na zemljo spečo se je Miklavž z vso svojo pisano čudežno srečo. • Pridnim nosi orehe, medene kolače, fige, rožiče in krasne pogače. Šibo pa, hu,’ hu, hu, razposajenim bo punčkam, fantičkom parkelj prinesel, pomigal z rožičkom bu, bu, bu bu! Mirko Kunčič že pripravljajo z malo igrico nje dobe, zopet zacvetela pod na ta otroški praznik in na sprejem sv. Miklavža. Prihodnjo nedeljo, 8. decembra, na praznik Brezmadežne, bodo v cerkvi ob 2h popoldne litanije in blagoslov, nato pa pridite v šolsko dvorano k igrici in sprejemu dobrega svetnika, kar varsthom sv. Frančiška in Kristusa Kralja. Naj Kristus kraljuje v nas in v srcih nam izročene mladine! Naj živi Kristus Kralj vesoljstva in naših src! * V svojem potopisu o Indiji o-meni g. Zaletel dogodek, o ka- 1 ',! ^ 7 . * -*• * ^ AV, A J -1. • A-I v < A V, O V, .L vZ ^ -Iv J V/ Iv CI, bo qb 3h. Starši se lahko oglase tereni mu je pripovedoval eden naših misijonarjev. Pozno zvečer so ga' poklicali k umirajočemu. Moral je skozi džunglo, v kateri so njegovi farani večkrat videli tigra. Duhovnik je nil brez orožja. Molil je k Gospodu, ki ga je nosil na prsih, da bi ne prišel prepozno k bolniku. Naenkrat se pojavi na poti pred njim tiger. Nekaj trenutkov se gledata duhovnik in zverina. Počasi dvigne gospod puščico z Najsvetejšim. “Moli tudi ti svojega Stvarnika,” rahlo zapove tigru. In glejte! Divja zver skloni glavo... in se potem umakne s poti, da je mogel duhovnik mimo. Nekaj časa je tiger sledil gospodu kot psiček in potem izginil v grmovju. Čudež? * Tisti veliki svetniki, ki so bili prej veliki grešniki, nam lahko povedo, kako potrpežljiv in u-smiljen je Jezus. Samo božje Srce more biti tako potrpežljivo, milo, dobro, velikodušno do tistih, ki prevzetno, prezirljivo zavračajo ljubezen, ki so jo deležni. Uboga zemska stvar beži od Boga, da bi ji ne bilo treba vračati ljubezni Njemu, ki je umrl za njo. Kake neumne, hudobne' misli si utrejo pot v glave trdovratnih grešnikov! Bojijo se vsega, kar bi jih moglo Posrečiti za vselej. Ljubiti Boga je sreča, raj že na zemlji. Nerazumljivo je torej, zakaj grešnik beži pred Bogom. Še veliko manj moremo razumeti, zakaj Bog hiti za grešnikom, da ga še hoče pravočasno ujeti, preden zdrkne v peklensko brezno. Take dobrote in usmiljenja, ni mogoče izmeriti, je brez meje. Bog zasleduje z ljubeznijo svojega sovražnika in ko ga ujame, ga obleži z dragocenimi kamni, vrže okrog njegovega vratu zlato verižico. Z vezmi svoje ljubezni povede ujetega sovražnika v Očetovo hišo; predstavi ga nebeščanom kot princa in ga o-sreči za vedno. Bog in grešnik! Kaka skrivnost! Koliko ljubezni in odpuščajoče potrpežljivo sti na eni strani in kaka hudobija na drugi! Ali je Bog manj potrpežljiv z nami? Ali smo mi. veliko boljši kot zgoraj opisani grešnik? Če malo pomislimo, koliko milosti smo že prejeli v svojem življenju in kako leno smo služili Bogu, ne bo napak, če priznamo, da je bil Kristus z nami bolj u-smiljen in potrpežljiv, kot pa je bil oče s sinom, ki je.zbežal od doma. Bogu služimo z nevoljo včasih, skopuško vračamo Njegovo zanimanje in skrb za nas. Pa še zraven mislimo, kako zvesti služabniki smo! Mi smo prejeli več od Boga kat kateri drugi kristjani in zato Bog zahteva več od nas. In si domišljamo, kako zelo smo božjemu Srcu všeč, ker nismo tako veliki grešniki, kot so roparji, morilci, nečistniki, goljufi. Tako samoobo-ževanje gotovo ni Bogu dopadljivo. Saj vemo, kaj je Kristus dejal o farizejstvu. Bog gleda na srce, na namen. Vse storjeno iz ljubezni do Njega Mu je všeč. Vse ’ drugo so pleve brez vrednosti v njegovih očeh., Postojmo nekoliko in pomislimo, kako potrpežljivo je bilo božje Srce z nami. Kako dolgu smo ga pustili čakati, ko je trkal na vrata naših src. Kako dolgo je moral stati zunaj, preden smo Mu odprli in Mu izkazali vsaj malo gostoljubja. Kako dolgov dolgo je moral prositi, naj vržemo s prestola malike v našem srcu: sebe, posebne prijatelje, ali kako malovredno stvar. Kolikokrat smo Mu pri spovedi tako bolj napol obljubili,- da ne bomo ranili src bližnjega, ker s tem zasadimo puščico v Njegovo Srce... in preden je preteklo pol urej smo že pozabili na svojo obljubo . .. Ali bi moglo biti kako človeško bitje tako dobro in potrpežljivo z nami kar naprej? Ne, samo Srce Boga je neskončno usmiljeno in potrpežljivo. Skušajmo tudi mi biti dobri in usmiljeni s svojimi sovražniki — zato, ker je z nami Bog usmiljen. Če ne odpustimo bližnjemu iz srca, tudi nam ne bo Oče odpustil. Ker mora nam odpustiti tisočkrat na dan, ne štej mo, kolikokrat nas razžali bližnji. Odpuščajmo vedno .. . Srce Jezusovo, neskočno F0' trpežljivo in usmiljeno, usmili se nas! s. M. Lavoslava Pesnik France Prešeren Prvi in naj večji slovenski peS' nik France Prešeren se j e . rodil pred 174 leti, dne 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem; umrl pa 8. februarja 1849 v Kranju, kjer je tudi njegov grob-Številni spomeniki po Sloveniji spominjajo nanj, posvečeni so mu zgodovinski muzeji, ohranjena njegova rojstna hiša v Vrbi, ki je narodni spomenik. Tudi naša organizacija im3 društvo, ki. si je nadelo njegovo ime. A.Ž.: SPOMINI l OBISKA DOMOVINE III. poznajo poleg čistih, plač še prve Prvo nedeljo smo šli k maši in druge brutto plače. V drugi ob šestih. Mislim, da je prišlo manj vernikov kot včasih. K obhajilu je pristopilo precej otrok in žensk, pa samo en moški. Cerkvi se pozna zunaj in znotraj, da nima dohodkov. Po zajtrku nas je peljal svak s svojim “fickom” na Žirovski vrh. Na vse hribe so speljane ceste, ki jih navidez šibka vozila kar dobro zdelujejo. Skoro na vsakem hribu je tudi planinska koča z restavracijo. Ob lepem vremenu se vidi z Žirovskega vrha Ljubljana, toda ta dan je bila megla. Pot navzdol nam je prekrižala lepa srna. Ta divjad se je po vojni tako razmnožila, da dela po poljih veliko škodo. Novo ravnotežje v naravi hočejo doseči z gojenjem mesojedih zveri: lisic, volkov, risov, divjih mačk. Fazani, ki jih prej v teh krajih ni bilo, pa so jih zanesli od drugod, so kmalu izginili. Popoldne je bila na sporedu TV proslava 80-lethice našega organista g. Jobsta. V ponedeljek, 24. VI., sem šel na banko menjat dolarje. Do konca vojne so bile v Žireh tri hranilnice in posojilnice, sedaj je samo ena bančna podružnica. Dolarje so plačali po 15.12 din in zaračunali poldrugi odstotek za delo. Na črni borzi je tečaj isti, zanimanja za dolarje pa malo. Videl sem, da plačajo na dinarske vloge 6-odstotne obresti, na devize pa TVz do 10 odstotkov in sicer nekaj v dinarjih, nekaj pa v devizah. V torek nas je prijazni direktor tovarne “Alpina” povabil na oglecM,ovarne čevlj ev. Tovarna je bila zgrajena po vojni in zaposluje 1,600 delavcev, večinoma ženske. Ima tudi podružnice v Gorenji vasi in na Colu pri Vipavi. Izdela 1,200,000 parov čevljev na leto, ki jih proda deloma v svojih 60 prodajalnah po državi, deloma pa tudi v Sovjetsko zvezo, Kanado in Ameriko. Izdelovanje je popolnoma prešlo iz ročnega na strojno; noben čevelj ni več zbit z lesenimi klinci ali sešit z dreto, vse je lepljeno. Najbolj nas je zanimala izdelava smučarskih čevljev. Dvakratno šivanje na roko je bilo včasih najtežje čevljarsko delo. Sedaj vlije stroj nekako škatlo iz poliuretana, ki jo oblečejo z gornjimi deli in vlijejo hanjo podplate. Edino notranja Podloga, ki mora biti mehka, je iz naravne kože, vse drugo je umeten nadomestek. Čevlji so popolnoma negibljivi. Še bi radi gledali po dvoranah in tu pa tam spregovorili z delavci, ki so naju z ženo poznali, saj. smo včasih delali skupaj, pa se je direktorju mudilo v Švico in naš je priganjal., Tovarna podpira kakih 50 študentov in vse športne in gospodarske delavnosti v kraju. Povprečna mesečna plača jugoslovanskega delavca je znašala v prvem trimesečju tega leta 228,000 starih dinarjev, žirovski delavci so pa zaslužili samo po 209,000. Pri tem moram pripomniti, da me. j e preračunavanje starih in novih dinarjev neprijetno motilo. Vsi bankovci se glase'na nove dinarje, ljudje pa se vedno govore v stari valuti, ki je bila zamenjana v razmerju 100:1. Vsaka stvar stane stoti-soče ali milijone, daš pa zanjo stotake ali tisočake. Še nekaj nroram omeniti: vsak ameriški delavec ve, koliko zasluži na nro in to kosmatega, brez odbitkov. Jugoslovanski delavec pa ve samo, koliko dobi čistega na hiesec. Nobeden tudi ne ve, koliko mu odbijejo. Nekateri pra-vijo, da 40, drugi 50.ali celo 60 odstotkov (za davke in zavaro-vanje). Od čistih prejemkov pa brutto spadajo vsi prispevki, ki jih plača podjetje namesto delavca, npr. del zavarovanja, plačani dopusti, izobrazba kr drugo- Preračunano v dolarje so cene obleki, obutvi in hrani v Sloveniji približno take kot v Ame- širimo slovenska dela v svetovnih jezikih! WILLOUGHBY HILLS, O. -Med razsodnimi rodoljubi ni več osamljeno mnenje, da je slovenska knjiga v svetovnih jezikih ena naj večjih nalog in potreb slovenskega poslanstva v svetu. Kako naj kulturni svet ve za bisere slovenske književnosti, če ne oskrbimo dovolj prevodov v tuje jezike? Kako naj kdor koli ve, da nismo zgolj narod pastir- riki; razlika je pa v zaslužkih, j jev, če sveta ne seznanimo s Povprečni zaslužek jugoslovan- svojo zgodovino in predvsem še skega delavca znaša nekako eno s svojim izredno bogatim dopri- četrtirio ameriškega; torej je tam vse približno štirikrat dražje kot tu. So pa mnoge izjeme: kruh npr. je cenejši, bencin pa — po zaslužku — osemkrat dražji kot tu. Slabo kolo znamke “Rog” stane 90,000 starih dinarjev ali 60 dolarjev. To se ne nem delu. Niti eden od vseh teh garačev ni za svoje delo plačan in vsak ve, da je med Slovenci navadno več očitkov in polen kakor hvaležnosti. Valvasor je pri izdajanju knjig o Slovencih obubožal. Vrsta slovenskih kulturnih garačev je radi stradanja umrla na jetiki. Dr. Kolednik je z bolno nogo prenašal kovčke od šole do šole in od knjigarne do knjigarne, da bi spravil v denar tistih tisoč ali več izvodov vsake knjige, ki jih je moral od tujih založnikov najprej odku- hvaliti našim tukajšnjim preva- centov. Pošel pa je nemški pre- ceanografsko raziskovalno sre« nosom svetovni kulturi in civilizaciji? Kako naj pričakujemo1 piti, predno so bili voljni spre-od sveta razumevanje, pomoč in jeti slovenska dela v tisk. Sam spoštovanje, če nas slednji sploh sem za raziskovanja o sloven-ne pozna ali pa misli skupaj z skih podvigih v svetu v več kot Duncanom in podobnimi, da smo j dvajsetih letih plačal iz svojega narod brez književnega jezika,1 žepa precej več kot 20,000 dolar-brez književnosti in kulture — jev, za kar mi nikdar ni bilo žal, zdi veliko, toda pomeni skoraj ■ narod nepismenih Balkancev? toda stojimo pred računi, ki jih pol mesečne plače. Največ za-j Najdejo se celo “rojaki”, ki se z tudi pri najboljši volji sami ne služijo W Jugoslaviji projektan- močnimi komolci in brez znanja zmoremo več. Cene za tisk poti, arhitekti in podobni poklici, pririnejo na televizijo in druga stajajo astronomske, ko se celo Ti računajo procente od prora-1 mesta, kjer trdijo, da smo Slo-, velika časopisna in založniška čuna, zato poskrbe, da so javne venci “humble laborers only”, | podjetja borijo za svoj obstoj. zgradbe čim dražje. Tako pride- j namesto biserov naše kulture, jo na 300,000, pa tudi na milijon ; vrhunskih slovenskih dosežkov in več starih dinarjev na mesec, j v tehnologiji ali javnem življe-Popoldne smo šli v Mrzli vrh. nju pa razlagajo, kako se tujci Malo pod vrhom smo srečali ^ čudijo našim želodcem, ker lah-kmeta, ki je peljal s traktorjem ko pojemo toliko čebule! voz sena, zadaj pa imel pripeto motorno kosilnico. Skoraj vsi imajo stroje, tudi obračalnike in nakladalnike. Če jih vprašaš, kako zmorejo vse to, ki stane milijone, se nasmehnejo. Kdo Nekateri so ponovno zapisali, da je treba začeti z delom. Mi bi radi pribili, da smo ponosni Pri majhnih nakladah so sorazmerni stroški toliko višji. Večino tujejezičnih knjig o Slovencih skoraj vedno pokupijo tujci. Prav pa bi bilo, da bi vsaj po preostalih knjigah navdušeno segli tudi Slovenci in nam tako vsaj delno pomagali premostiti jalcem Jožetu Želetu, Antonu Klančarju, Ivanu Jontezu in profesorjem Jožetu Paternostu, Tonetu Janku in Jožetu Lazarju in našim korektorjem, profesorjem Bernardu Jermanu, Rose Marie Prosenovi, Florence Une-tichevi in Johnu Modicu, ki so pripravili in opilili že lep del prevodov v,angleščino. V FRANCOŠČINI so na razpolago sledeči dr. Kolednikovi prevodi: Jurčič-Kolednik, George Koziak, $3.50 (ta prevod je dobil odlikovanje Francoske a-kademije, to je eno naj višjih priznanj v književnosti); Jurčič-Kolednik, Le Fils du Voisin (Sosedov sin), $3.50; Bazilij Valen-tin-Kolednik, Le Petit Tonček du Potok, $3.50 (Tonček s Poto-ga, opis slovenskega vaškega ži vij en j a); F 1 n ž g ar-Kolednik, Sept Tableaux Pour le Careme, 50 centov. Pošla pa nam je francoska knjiga Terčelj-Kolednik, Les Charetters (Vozniki, ki je pred leti dobila francosko literarno nagrado Langlois, lep nov dokaz, kako naša književnost pridobiva na ugledu v svetu). V Parizu je bil pravkar dotiskan dr. Kolednikov prevod Le Fils du Defunct, to je Mauserjeva knjiga Sin mrtvega. S tem je pisatelj Karel Mauser preveden ne le v nemščno in španščino, ampak prvič tudi v francoščino, medtem ko je njegova črtica “John Kovach” že v tisku tudi v vod Jurčičevega Desetega brata. Poleg zgoraj naštetih izdaj imamo še Jurčičevega Jurija Kozjaka v italijanščini ^$3.50) portugalščini ($3.50), dišče Woods Hole, Mass., in mU pokazali novi akvarij v Bosto* nu. Pričakujejo, da bo japonski moderni i cesar v Washingtonu v času, ko grščini ($3.50) in latinščini ($2). Kot so poročali nekateri listi, je po dr. Kolednikovi zaslugi izšla ta lepa slovenska povest že v 50 jezikih. Vse zgornje knjige lahko naročite na naslovu: Slovenian Research Center of America 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092. Edi Gobec ■bodo v polnem cvetju češnjevi nasadi, ki jih je našemu glavnemu mestu poklonila japonska prestolnica Tokio leta 1912. finančne težave, ki nas spričo a-na Ij udi, ki so z velikim pogu-! stronomskih cen za tisk vedno mom in požrtvovalnostjo že'bolj dušijo, knjigam pa odprli v, , _ _ . . zdavnaj začeli z delom in ga z pot tudi do slovenske mladine, i ^ U'i x ^a' proda kako smreko na črno ali j ljubeznijo, vztrajnostjo in ve- študentov,, ameriških knjižnic, kak meter drv in bogve kaj še, j likimi osebnimi žrtvami nada- j ki jih še morda nimajo, in do pa se nabere. Najprej sem videl ljujejo skozi desetletja. Poglej-1 svojih ameriških prijateljev, tri mopede v prizidku, prav na | mo npr. dr. Kolednika, po čigar j pri Slovenskem institutu vrhu pa avto pred hišo. Na bliž- J zaslugi je izšlo že nad 70 prevo- j imamo trenutno na zalogi sledenji njivi sta pleli krompir dve dov slovenskih del v nad 50 je-j£e knjige: ženski; moped, s katerim sta se pripeljali na njivo, je ležal v senci. Tudi poslopja so skoraj povsod popravljena ali čisto nova. Več kot prodajo pridelkov na črno, pripomorejo k temu člani družin, ki hodijo vsak dan v dolino v tovarno. Peš se ne bi ljubilo hoditi vsak dan dobro uro v hrib, z mopedom pa pride v četrt ure domov spočit in še lahko dela. Pri tem je razumljivo, da posestva, kjer ni mladih ljudi, propadajo. Poleg “Alpine” sta v Žireh še dve tovarni, ki zaposlujeta po kakih 100 ljudi. * V sredo, 26. VL, smo se peljali z avtobusom na 10 km oddaljene Hotavlje, kjer lomijo marmor. Kamnolom je v dolini pod Čabračami. Videli smo, kako odžagajo velikansko skalo iz hriba, jo razbijejo z dinamitom na manjše kose in te razžagajo v plošče za oblaganje hiš, okenske police, stopnice itd. En sam stroj razžaga skalo v dveh dneh na 50 plošč. Treba je samo jeklene žice, nekega peska in vode. Nazaj grede smo si ogledali staro cerkev na Hotavljah, ki ima lepe štukature na stropu in stenah. Popoldne je bilo slabo vreme, zato smo obiskovali bližnje sorodnike in znance. zikih! Dr. Kolednik je predsednik Slovenske kulturne ustanove EURAM in soravnatelj Slovenskega instituta — Slovenian Research Centra v Ameriki in je od vseh izseljencev največ dosegel na polju prevodne književnosti. Poglejmo prof. Janeza Arneža in kongresnega knjižničarja Erika Kovačiča, čigar Studia Slovenica je doslej izdala 9 zelo pomembnih knjig v angleščini! Poglejmo Slovenski institut’— Slovenian Research Center of America, ki je poleg izdajanja in širjenja svojih lastnih in EURAM knjig s pomočjo nad 50 rednih sodelavcev in stotin priložnostnih pomočnikov doslej zbral najbogatejšo zbirko o slovenskem izseljenstvu v Ameriki in najbogatejše arhive kjerkoli na svetu o sodobnem slovenskem doprinosu domala vsem deželam sveta, da ne omenjamo biserov slovenskega genija iz preteklosti, kjer tudi za najbolj poučene ne bo manjkalo veselih presenečenj! Naša dolžnost je, da pomagamo svojim obstoječim ustanovam pri njih trdem in nehvalež- je prišlo šest do osem žensk iz doline in so šle v posebno sobo. Točaj jim je nesel Štefan vina. ^en<^a 80 PraznovaIe god ene Čeprav ni-(izmed n^ih’ Tudi znak blagosta-^ f nja’ smo bili nikjer napovedani, sol J ' nam povsod postregli z napoli-j tankami in vinom ter raznimi j sadnimi sokovi; znak, da imajo j to vedno v zalogi. Tudi turško j kavo povsod ponujajo. Ljudje so V ANGLEŠČINI. _ Hočevar, Slov eni a’s Role in Yugoslav Economy, $1.50; Gobec, From Carniola to Carnegie Hall (življenjepis Antona šublja, opis številnih pevskih zborov, krasne celostranske umetnostne slike v barvah), samo $5; Jurčič-Kolednik, George Koziak, a Slovenian Janizary (krasna zgodovinska miča in delno Kristana je tako postal Mauser naš najčešče pre-vajan slovenski ameriški pisatelj. Vsak čas pričakujemo prva dva izvoda nove francoske knjige po zračni pošti in ko bodo z ladjo prispele še ostale knjige, bo to takoj objavljeno v časopisih. V NEMŠČINI imamo še nekaj izvodov bibliofilsko izdane knjige Finžgar-Kolednik, Iztok. še vedno samo $5 (nemški prevod krasnega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem); F i n ž g a r-K61ednik, Die Magd Anka, $3.50 (Dekla Ančka); Jur- povest iz časa turških napadov! čič - Kolednik, George Koziak. na Slovenijo), samo $2.50; Finž- $3-50; in Finžgar Kolednik, Sie gar-Kolednik, Seven Tableaux ^en Wilder (Sedem podob), 50 for Lent (Finžgarjeve postne!------------—-------------------- meditacije), 50 centov. Že zdav-i naj so pošle knjige This is Slo-J venia in Love moves Mountains, j V tisku imamo tri nadaljna dela v angleščini, zelo obsežno knji- go o clevelandskih Slovencih, podobno veliko knjigo čtiva o Ameriških Slovencih in krajšo knjigo o Sloveniji, kjer pa se še borimo s hudimi problemi zaradi močno povišanih cen, pomanjkanja financ (mnogi so plačilo ali pomoč obliubili, pa na oboje potem pozabili) in pomanjkanja papirja, ki ga je spet treba plačati vnaprej. V kolikor bomo te probleme srečno rešili, | bomo lahko dali v tisk tudi uč-1 OZRAČJE SE JE UMIRILO -benik slovenskega jezika, ki ga j Kong. Wilbur Mills je bi v ležaje napisala in v ponovno z uspehom preizkusila (Dalje sledi) poklicna učiteljica jezikov Milena Gobec, in antologijo (zbirko) slovenske ameriške književnosti, za katero se moramo za- razmnoženini | vah v zadnjem volivnem zaradi “večernega izleta”, ki Uspeh in strah Avtor romana “Catch 22” je izdal knjigo, v kateri opisuje mit o pomembnosti stalnega tekmovanja v ZDA. Ameriški romanopisec Joseph Hellers, ki je na začetku šestdesetih let po vsem svetu zaslovel z odlično napisanim romanom “Catch 22”, je objavil svojo drugo, že dolgo pričakovano knjigo. Ta njegov novi roman z naslovom “Nekaj se je zgodilo” obravnava ameriški mit o pomembnosti tekmovanja in individualnega uspeha. Roman se je pojavil v izložbah švedskih knjigarn v švedskem prevodu nekaj tednov, predno naj bi izšel v ZDA. Glavni junak Hellerjevega novega romana je Bob Slocum, enainštiridesetletni direktor reklamne agencije, ki na Zunaj dosega vse potrebne uspehe na profesionalnem in družbenem področju, vendar pa je, globoko v sebi obupan, poln strahu in sumničenj, in ne zaupa v vrednost svojega življenja. Kot v svojem slavnem vojnem romanu prikazuje Heller tudi ta svet kot vrtiljak. “Že dolgo nisem čital knjige, ki bi ’ me tako pretresla,” piše neki švedki literarni kritik. “Ko’ sem jo odložil sem bil popolnoma izčrpan in obupan.” Na 500 straneh romana se ne dogaja mnogo, česti so dolgi monologi in tudi odstavki, polni humorja, piše kritik. Moč Hellerjevega novega romana pa je v tem, ko brez trohice moraliziranja prikazuje odsotnost svobode v tako imenovanem svobodnem individualističnem sistemu. V tem sistemu vsak kot bi bil programiran, misli, postopa in dela na čisto enak način kot vsi ostali. Kljub temu pa drug z drugim tekmujejo v brezumni dirki brez cilja. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Kd. 481-223? MALI OGLASI V najem tri opremljene sobe, spodaj, v bližini sv. Vida. Kličite 481-6073 __________*____________(197) APARTMENT V NAJEM pet sob in kopalnica in garaža na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. Nič živali. Kličite 431-6733. -(197). je končal nekam nerodno, ko je policija ustavila v Washingtonu njegov avto. Mills (na sliki)’ je kljub -temu zmagal. se navadili nanjo kot na tobak. Tudi četrtek je bil deževen, vendar smo šli po avtomobilski cesti v Gor opeke. Nad vasjo je planinska koča, malo više pa gradi Tonček Kržišnik, bivši komandant m^sta Zagreba, svoj weekend, ki je pa bolj podoben trdnjavi. Še nekaj metrov dalje bo imel svoje letovišče Janko Smole, finančni strokovnjak Jugoslavije pri Združenih narodih. Cesta vodi dalje vse do vrha Svetih treh kraljev, pa mi smo se obrnili že v Opalah, ker je od Nanosa sem prihajal naliv. Do-movgrede smo se ustavili v koči za malico. Če vas strežajka prijazno vpraša: “Bi želeli malo o- rnora delavec ‘prostovoljno’ pri- perativčka?”, ji ne smete zame-sPevati 'še za šole,, ceste, šport, riti. Ljudje slišijo dan za dnem pomoč pri naravnih katastri)- poročila o operativah, pa ne lo-iah prizadetim itd. Knjigovodje čijo besede od aperitiva. V tem Arabski oljni bogataši bodo podprli tretji svet BEIRUT, Lib. — Od oljnih dohodkov obogatele arabske države so na tihem pristale na to, da bodo podprle revne države “tretjega sveta” delno s posojili delno pa naravnost s pokloni. 50ju ‘ Baje so pripravljene porabiti v se te namene 12 bilijonov dolarjev. Podpore in posojila bodo dobile le one nerazvite in revne države, ki so že prekinile diplomatske stike z Izraelom ali pa jih bodo. To je pogoj za “arabsko” pomoč. FOR SALE four-family on E. 73 St. north of St. Clair Ave. Move in and collect rent. Make offer. 431-6798. j (5,6,12,13,19,20 dec) Furnished apts. St. Clair - 16502, 3 rooms, furnished. Adults $25 a week or $100 a month. 486-5353 or 391-4838. (199) FOR SALE brick 5 suite apartment building on E. 61 St. Asking $24,000. Call 942-0620 evenings. (199). Hiša naprodaj . Enodružinska, 3 spalnice, kuhinja, jedilnica, sprejemna soba, na E. 73 St. Kličite 881-2786. ' -(199) OPEN HOUSE 1 to 5 40 E. 209 St., off Lake Shore Blvd in Euclid. 3 bedroom brick bungalow. Large house. 17612 Brazil Rd., off Neff Rd. 5 and 5, all large rooms, under* $30,000. George Knaus Realtor 481-9300 (196). LASTNIK PRODAJA Hiša naprodaj ali se da v najem z tremi spalnicami z vso opremo, blizu cerkve sv. Vida. Vse v dobrem stanju. Odzadaj so še dve sobe pripravno zapečlarje. Dober dohodek. Kličite 382-2B40. —(291, 5,12 dec) DOG LOST Male German shepherd, 8 mos. old, black & white lost on Addison Rd. Tuesday morning about 8 am. He answers to name of “Baby”. Reward. Please call 881-4189 on 1055 Addison Rd. -(198) TESNA POT — Vneti kolesarkj v Ceutral-. P arku v New Yorku sta si izbrali■ nekaj ozko pot za.svojo, vožnjo. . , Redka izjema v draginji WASHINGTON, D .C. - V obrambnem tajništvu se pritožujejo nad naglo rastočimi cenami vseh potrebščin in vse o-preme. Zadnjič so se vendar pohvalili, da so povprečno letos izdali za purane, s katerimi so postregli moštvu za Zahvalni dan in mu bodo za Božič, 7% manj kot lani. Obed za Zahvalni dan je stal z vsemi dodatki vlado za vsakega pripadnika oboroženih sil letos $1.51, lani pa $1.63. •----o------ Hirohito pride spomladi WASHINGTON, D.C. — čeprav je do obiska japonskega ce-sarja Hirohita v ZDA. Š6 precej * daleč, vendar pripravljajo že) podrobnosti zanj. Ker je cesar! vnet biolog, ga bodo peljali v Oji For rent 5 rooms on E. 76 St., near Donald Ave. Call 521-7762 or 226-1024 _____ -(197) Help wanted Made or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted HOUSEKEEPER. Three to five days per week. Live in or out. Call Mrs. Davis. 795-0564. -(195) BARTENDI2R WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian W’orking-man’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378 Porter Lighfc Duties Age no factor, dependable and conscientious. ^Vleals and uniform furnished. No week ends or Holidays. Apply 8:30 a.m. to 11 a.m. COLONNADE CAFETERIA 1801 E ast 9th Street Lower Level Investment Plaza Bldg. , Ask for ! Mr. Marcinick j (196* VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ topom. Noe pa je našel milost pri Bogu, zakaj bil je pravičen. Še na eni podobi je naslikana srebrna kača, podobna oni: blesteča in okrašena s pisanimi stekelci, ki sijejo kakor drago kamenje. Pa ta kača se ne pne na jablano, temveč se plazi s trebuhom po zemlji, a glavo ji lomi Žena, sveta Devica iz cerkve Hagije Sofije, ki z razprostrtimi rokami in dlanmi, odprtimi k nebu, kaže v višave. Mile je neštetokrat motril te slike in s /sklenjenimi rokami I Pri slikanju je bil zaposlen slavlja vse,, da bi raslo, se mno-tudi vrtnar Mile. Pripravljal je žilo in napolnilo zemljo. beljak ali belil vosek; vanj je Mile pregleduje vsako jutro te , , . ,, stresal prašek barv, ki jih je ča- sirke in s to jutrnjo molitvijo ' nmi.00 njlh budl 1 n0V1. sklepl za krivične goni v peklenski ogenj, dale oči svetnikov in oči Boga.” kjer je večni jok in škripanje z j “A v kri kolikerih je pomočen zobmi: o ko bi Metod vse to na- 'škrlat carigrajskih cesarjev v slikal, bi se bolgarski vladar' teh zadnjih sto letih?” zbal za svoje rešenje, prosil bi ! “Prvi borec proti svetim sli-za krst in vzljubil mir in pravi- j kam, vojskovodja Leon, se je usedel na cesarski prestol, ko so častniki umorili zakonitega cesarja Filipika in vrgli cesarja Anastazija. Njegov sin Kopro-nim, gnojar, si je zagotovil prestol s tem, da je izkopal oči vsem tekmecem, tudi lastni krvi. (Dalje prihodnjič) S takimi mislimi stopi Mile v drevored pred meniha Epifanija ter ga vpraša: “Zakaj, častiti oče, mrzijo nekateri mračneži naše svete podobe?”- j “Zato, ker ne vedo, kaj je le- j po!” odvrne menih. “Cesar Ko- premišljal o njih: pa vselej so se pronim; najrazboritejši borec vrt, stjti Epifanij v droonih zavitkih slavi Stvarnika, nosil iz žepa. Mile se je veselil j Ena slika pa kaže lep tega dela. Na nizkem ognjišču v vrtnarski kolibi je grel vodo in]ka£a_ Kača je srebrna in okra- proti svetim podobam, je zme-življenje in nove misli. rom nosii ,s seboj škatlico gnoja v! “Metod riše tako lepo!” po- in ga njuhal. To je bilo všeč j njem jablano. Nanjo se je vzpela 1 m^sb Mil6- Metod bi mogel s poganskemu gnojarju! Sirovi kača Kača ie srebrna in nkra-i s^®iimi rokami PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE ustvariti čudež, vojaki sovražijo naše svete slike. kelci, ki bleste kakor drago kamenje. Ta kača je hudobni duh; ta kača je zarnamen, svetal greh, toda lažniv in strupen. Mile je čestokrat mislil sneti to kačo z zidu in jo odnesti iz sobe, pa 'vnovič se je premislil, da ne bi morda, kdaj pozabil, kakšen je greh. — A strašna je Gospodova kazen za greh! In še slika Sodome. Vsa gori v rdečem ognju in ognjen dež iz oblakov jo žge in strele in gromi udarjajo z neba. Strašna je kazen Gospodova za greh, toda pravične ima Gospod rad. Na vodi vesoljnega potopa plove mirno ladja pravičnega Noeta. Bog je iztrebil pokvarjeni naraščaj in ga končal s po- topil v njej vosek; tolike krati'gena s številnimi pisanimi ga je pretapljal, dokler se ni iz ' temnožolte trde kepe napravila mehka, belo prozorna tvar.. Sobica pa je pri vsem zadišala po medici in spomnila Mileta na rano detinstvo, ko je še živel sredi številnih panjev na svojem slovenskem domu. Vse izgotovljene slike je prejemal dobri Mile. Saj se jih je pa tako veselil, ko je krasil z njimi svojo sobico. V odličnih roditeljskih Sobanah ni bilo prostora za te otroške izdelke. Samo nekatere boljše slike so smeli mali slikarji ponesti v sobe gospe matere pa so za to prejeli poljub. Blagorodnemu očetu so kazaii samo dovršene izdelke. Mile pa je videl vsa dela; tudi najslabša so mu bila draga, zakaj z lastnimi očmi je doživljal, kako so se drobne ročice mučile, da bi jib ustvarile. V Miletovi sobi visi na steni, ki je najlepše osvetljena, niz slik, katere je Metod preslikal iz neke velike , knjige. Konstantin pa jih lepo uvrstil in razložil Miletu. Rekel je, da je to “Biblija za revčke”, ker te slike kažejo dogodke iz svetega pisma tudi onim, ki ne znajo brati. In res! V prvih šestih slikah je naslikano, kako Bog ustvarja neba in zemljo. Nad puščobno in temno vodo visi Duh božji v podobi belega goloba in z njega padajo svetli žarki prvega dne. Na drugi je nebeški svod z zarjo jutra, belo lučjo poldneva, temno'modrino večera in črnino noči. Nato je naslikana zemlja z zeleno travo in sadnim dreve-sjem vseh vrst. Na četrti sliki zlato sonce, srebrni mesec in milijoni zlatih zvezdic. Še naprej so naslikane raznovrstne ribe in živali, ki gomazijo in letajo nad zemljo.. Na šesti sliki so živali in živina vseh vrst, a sredi njih vladar vsega: človek, mož in žena. Tiha Gospodova roka blago- ste- Poganski Bolgari napadajo naše Sirovi vojaki in silniki, ki so si cesarstvo; pa ko bi Metod stopil oškropili roke s krvjo, da bi se 1 pred njihovega vladarja in mu popeli na cesarski prestol; oni naslikal sodni dan, v oblakih pa mrzijo, snemajo in uničujejo , Sina človekovega, kako sodi in svete ikone, ker ne prenesejo, da izbira pravične sebi na desno, a bi jih s kipov in svetih slik gle- V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA JOSEPH TEKAVEC ki je odšel v večno življenje dne 5. decembra 1965. Žalujoči: sin JOSEPH hčerka ROSE MIKLAVŽ in OSTALO SORODSTVO ! Cleveland. 0- 5. dec. 1974. V BLAG SPOMIN OB TRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA. STARA MAMA JENNIE TEKAVEC Izdihnila je svojo plemenito dušo . dne 25. februarja 1962. Žalujoči: sin JOSEPH hči ROSE MIKLAVŽ in OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 5. dec. 1974. F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBE ŽENE AGNES BOŽIČ (roj. Turk) ki je preminula 3. decembra 1973 Eno leto je že minilo, odkar si mene zapustila. Kje je moja ljuba žena, kje je tvoji mili obraz, in kje je tvoja skrbna roka, ki je skrbela za nas. Žalujoči ostali: Frank Božič, soprog, Edward, brat, Mary Bortnick, Jean Turk, sestre Nečaki in, nečakinje Ostalo sorodstvo Cleveland, O. 5. decembra 1974. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER __549 East 185 Street, Euclid 531-8187 . - "j-.,. iP V BLAG SPOMIN OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN STRIC MILAN ZRIM Svojo plemenito dušo je izdihnil 5. dec. 1969 Preteklo pet let je že, ko hladna zemlja krije Te. Zelo vsi smo Te ljubili, in. prezgodaj izgubili. Oh grenko je spoznanje to, da Te med nami več ne bo; čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših še živiš. Žalujoči: MARIJA - mati ERNEST - oče sestri: ANICA por. AVSENIK v Kanadi; ERNESTINA brat: MARJAN 2 nečaka in e-na nečakinja V starem kraju žalujejo za njim številni sorodniki. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mo boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s , tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-)) nih vesti in novic. SE MOŽNO! — Andrew E. Gibson je prosil predsednika Forda, naj umakne njegovo imenovanje za vodnika Zvezne energetske uprave, ko je imenovanje naletelo na odpor v Kongresu. Ford je imenovanje umaknil, pa trdijo, da še vedno misli na sprejem Gibsona v zvezno upravo. VERA ŠE NI IZGINILA — Boljševiki se v Rusiji prizadevajo že nad pol stoletja, da bi uničili vero, pa le delno uspevajo. Slika na levi kaže pogreb pred rusko pravoslavno cerkvijo v vasi Pračing na Ukrajini, slika na desni kaže stolpe pravoslavnih cerkva v Kijevu, stari prestolnici Ukrajine. PO KOREJSKO — Nekam grozljivo gledata stražarja pred “ljudsko vasjo” v Suwonu v Južni Koreji, koder je vhod v 170 okrov obsegajoči zabavni prostor, sličen Disney Worldu, pa prirejen po korejsko. Save money antf time tfiis Ohrfstmas! Call 361-4088 NOW! Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 13. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch. Ad will include words: Merry Christmas and Happy New Year” plus your name and address. |P Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and «P Saturdays 9 a.m. to' 12 noon for quick service-® OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., $ H American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. j BOŽIČNI IN NOVOLETNA VOŠČILA 1 2 * * ; ji DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE! | Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart. voščite božič | jj m novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Demo- f ji vmi. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in I stroške. Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno. |j | Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte- f vilka bo izšla 13. decembra. 1 ’ Se priporočamo in hvala v naprej! | AMERIŠKA DOMOVINA &.T