Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Štev. 49. V Ljubljani, sreda 2. marca 1938. Leto III. Načrti narodnega socializma v Srednji Evropi: Hitlerjevska Nemčija, naslednica Habsburžanov Pariz, 2. marca. o. Pariško časopisje prinaša zanimiva poročila o namenih narodno-socialislične Nemčije v Srednji Evropi, kakor so se pokazali ob Hitlerjevem pritisku na Avstrijo in kakor jih nakazuje Hitlerjev govor. Iz tega govora in iz izjave, ki jo je dal nemški poslanik na Dunaju von Papen pred odhodom s svojega mesta, je razvidno, da namerava Nemčija najprej osvojiti Avstrijo in sicer mirilo, ne z vojaško zasedbo. Po priključitvi Avstrije pa bo Nemčija skušala razširiti svoj vpliv in svojo oblast nad vse države v Srednji Evropi, zlasti tiste, katerih ozemlje je svoje čase pripadalo avstroogrski monarhiji. Te države misli Nemčija bodisi zlepa ali zgrda, povezati najprej v gospodarsko, zatem pa v politično enoto, ki bi odgovar- jala nekako nekdanji veliki avstrijski državi, ki je bila, kakor so Nemci prepričani, popolna in ustrezajoča gospodarska celota. Iz tega je razvidno, da hoče voditelj današnje Nemčije zavzeti v Evropi mesto, ki so ga nekdaj imeli Habsburžani ter obnoviti nekdanji avstrijsko nemški imperij, vsaj v gospodarskem oziru. Hitlerjevska propaganda prikazuje obnovitev te gospodarske in jiolitične skupnosti kot edino rešitev za Srednjo Evrojx> in za ohranitev miru v njej. Prvi korak do uresničenja te zamisli pa je priključitev Avstrije k Nemčiji. Sporazum v Berchtesgadenu je bil po nemškem mišljenju šele začetek bodočega razmerja med Avstrijo in Nemčijo, čeprav so avstrijski krogi prepričani, da pomeni ta sjiorazum že končno rešitev vseh spornih vprašanj. Razgovori v Berchtesga- denu so prinesli avstrijskim hitlerjevcem svobodo. Ti se bodo zdaj organizirali ter prevzeli vodstvo avstrijske fiolitike, nakar bo moral kancler Schusch-nigg odstopiti in prepustiti oblast Hitlerjevemu človeku. S tem bosta Avstrija in Nemčija dejansko združeni, nakar bo Nemčija lahko prodirala naprej v Srednjo Evropo. Središče nove gospodarske in politične tvorbe pod vodstvom Nemčije pa ne bo več Dunaj, kakor je bil za Habsburžanov, marveč Berlin. Dunaj se bo spremenil v jjodeželsko mesto. Te nemške načrte lahko jx> francoskem mišljenju prepreči samo Italija, ki gotovo ve zanje in ki ji ustvaritev take politične tvorbe v Srednji Evropi, kjer si hoče tudi ona zagotoviti svoj vpliv, ne more biti vseeno. General Franco pred težko izbiro Naskok na Madrid ali prodiranje do moria Saragossa, 2. marca. o. Vrhovno jx»veljstvo nacionalistične vojske stoji po krvavi zmagi pri Te-ruelu pred težkim vprašanjem, kam naj delovanje svoje vojske usmeri zdaj, da bi to bilo nacionalistki 6tvari čim bolj koristno. Nacionalistični uspeh pri Teruelu je dokazal, da je vojaška premoč v Španiji trdno v rokah generala Franca in da rdeči ne morejo računati na kak trajen večji uspeh. Vendar pa so težave, ki čakajo nacionalistično vojsko pri bodočem osvajanju ozemlja, ki je pod rdečo oblastjo. Po zavzetju Teruela so se vojne operacije na vseh bojiščih ustavile, ker nacionalistično vodstvo čaka sklepov o prostovoljcih in o priznanju vojnih pravic, ki jih bodo prinesla jrogajanja med Italijo in Anglijo. Šele potem se bo general Franco odločil, kateri cilj si bo izbral za nadaljnje vojskovanje. Možnosti, ki prihajata pri tem vpoštev, sta dve: 1. Da nacionalistična vojska začne s prodiranjem od Teruela proti morju in s tem odreže Va-lencijo od Barcelone in Katalonije. Potem bi rdeča vlada imela oblast le še nad neznatnim delom ozemlja od Valencije do Madrida in nad obalo od Almerije do Valencije. Če bi nacionalisti enkrat Prodrli do obale, bi bila stvar potem lahka, ker ne Valendia, ne druga obalna mesta niso utrjena in pripravljena za daljše vojskovanje. Težava za Francovo vojsko pa je v tem, da je ozemlje med Term eloin in obalo zelo neprehodno in divje, tako da bi pred koncem zime bilo težko računati na uspeh. 2- Druga možnost pa je splošni naskok na Madrid, katerega 60 nacionalisti nameravali že v preteklem decembru, a so jih rdeči ustavili z na-skokom na Teruel. Za to smer vojnih oj>eracij govori dejstvo, da si francoski in angleški diplomatski krogi zelo prizadevajo rešiti špansko vprašanje tako, da bi Španijo razdelili na večji nacionalistični del in manjši republikanski. Republikanski bi obsegal samo Katalonijo in Aragon, čigar prestolnica je v novejših časih itak bila Barcelona. S tem bi bila 6me' l°rd Perth več razgovorov glede na bližajoča se pogajanja med Veliko Britanijo in Italijo. Ta pogajanja se začno v začetku prihodnjega tedna. Komunistične demonstracije so bile r Londonu pred italijanskim jx>slaništvoni in pred predsedstvom vlade. Češke oblasti so zaplenile vsa večja glasila stranke čeških Nemcev, ki. je po svoji smeri in vodstvu docela hitlerjevsko. Zimske vaje ameriške atlantske mornarice bodo okrog srednjeameriških otokov. V denarne težave je zašel pariški dnevnik >Echo de Pariš«, čigar članke velikokrat ponati-skujejo tudi slovenski listi. List bo prevzela skupina pariških denarnikov in ga misli spremeniti v vodilno glasilo francoske desničarske opozicije. Vesti 2. marca Češkoslovaška vojska bo po odredbi predsed-sednika republike praznovala sedmi marec kot svoj praznik v spomin na rojstvo ustanovitelja češkoslovaške države Masaryka. Zbližanje med Anglijo in Italijo zlasti pozdravljajo poljski listi, ki veliko pišejo v bodočih pogajanjih. Poročilo o sestanku Balkanske zveze v Ankari je naletelo po vsej Evropi na ugoden sprejem, ker priča, da se balkanske države zavedajo, kakšne so stvarne naloge fiolitike v današnji Evropi. Trgovska pogajanja med Romunijo in Francijo ugodno potekajo in bodo v kratkem sklenili novo jrogodbo. Hitler je včeraj izročil maršalsko palico Gb- ringu ob svečanostih, s katerimi so praznovali tretjo obletnico obnovitve nemškega vojaškega letalstva. Goring je pri tej priliki imel govor o pomenu letalstva. 0 političnem programu madžarske vlade in o njenih gospodarskih načrtih ho imel v soboto govor predsednik madžarske vlade Darany v mestu Gjoru. Tja ga bo spremljalo čez sto poslancev. Velike spremembe v vodstvu avstrijske vojske so bile izvedene včeraj. Upokojili so načelnika vrhovnega generalnega štaba maršala Janša, ki je ponemčen Slovenec. Razen njega je bilo upoko-jenih še več visokih častnikov. Osebje je začelo stavkati v šestih največjih hotelih v francoskem milijonarskem letovišču Nici. Ker je zdaj višek sezone, pomeni stavka veliko gospodarsko škodo. Naš prometni minister dr. Spaho si je včeraj ogledal razširjevalna dela v neapeljskem pristanišču. Japonski finančni minister je predložil poslanski zbornici dodatni proračun o stroških za vojno na Kitajskem. Če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj! Poljski zunanji minister Bcck se bo odpeljal v Rim 8. marca. Obiskal bo ob tej priliki tudi vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija. V Varšavi je umrl bivši ministrski predsednik in večkratni finančni minister Vladislav Grab-ski, največji poljski denarni strokovnjak. Grabski je mladi poljski državi uredil denarstvo in ustanovil narodno banko. Hitler se je še enkrat zahvalil generalom, ki jih je odstavil 4. februarja ter poslal vsakemu izmed njih svojo sliko s podpisom. Španska nacionalistična vlada je zaprla mejo proti Franciji, ker je dobila obvestilo, da se namerava iz Francije vtihotapiti več rdečih vohunov. Mednarodna zveza za varstvo patentov bo imela kongres v Pragi o binkoštih. Velike demonstracije katoličanov so bile v mehikanski zvezni državi Veracruz, ker je pokrajinski namestnik dal brez povoda zapreti znanega pridigarja, patra Jose Maria Floresa. Desettisoči vernikov so prišli v glavno mesto in zahtevali, da oblast izpusti pridigarja ter odpro vse cerkve. V Leningradu so zaprli danski in estonski konzulat. Ti državi nimata zdaj nobenega konzularnega zastopstva več v sovjetski Rusiji. Stalno letalsko zvezo so uvedli med Rimom in albansko prestolnico Tirano. Letala bodo vozila v vsako_ smer po trikrat na teden. Ameriški Nemci se ne bodo več smeli vpisovati v narodno socialistično stranko, tako na-redbo so dobili od svojega vodstva, ki je ta sklep izdalo zaradi tega, ker so Amerikanci tem Nemcem očitali, da se kot organizirani hitlerjevcl preveč mešajo v ameriško notranjo politiko. Pogajanja za ureditev položaja turške manjšine v pokrajini Aleksandretti se bodo spet začela v Ženevi. Za potrebe francoske državne obrambe bodo ustanovili posebno avtonomno blagajno, ki bo izplačevala plačila za obrambno ministrstvo. Za častnega doktorja inndroslovja je imenovalo bratislavsko vseučilišče predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodžo. Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«! Angleški visoki komisar za Palestino Wau- chope je odstopil in odpotoval v Anglijo. Njegov naslednik prispe te dni v Jeruzalem. Nemška vlada zanikuje vesti, da bi bil stari hitlerjanski spletkar von Papen obiskal pretekli teden Vatikan. Razmerje med Nemčijo in Sveto stolico se ni nič spremenilo, zato ni treba, da bi Nemčija pošiljala posebne diplomatske zastop-nike tja. Bivši predsednik Združenih držav Hoover je včeraj v Ženevi obiskal bivšega prvega predsednika poljske republike pianista Paderevskega. — Hoover je včeraj odpotoval iz Švice na Dunaj. Madžarski zunanji minister Kanya bo jutri obiskal Dunaj in bo imel več pogovorov z avstrijskimi državniki. Razgovor dr. Stojadinoviča v Bolgariji Belgrad, 2. marca. o. Danes ponoči je dospel iz Ankare v Belgrad predsednik vlade dr. Stojadino-vič. Na vožnji z Turčije v Bel grad ga je na bolgarskem ozemlju spremljal predsednik vlade Kjoseiva-nov, s katerim sta imela več važnih razgovorov. Med j>ostankom v Sofiji je sprejel dr. Stojadinovič bolgarske časnikarje in jim povedal tole: »Srečen sem, ker sem se mogel sestati s svojim prijateljem, predsednikom ministrsk. sveta, dr. Kjoseivanovim. Med potovanjem^ sva danes prav podrobno razmotrila mednarodni položaj. Hkratu sem prosil dr. Kjoseivanova, naj najinega sestanka ne smatra za obisk. Zanesljivo lahko rečem, da ga bom namreč v kratkem obiskaL Dan tega obiska ni- smo določili, ni pa nobene težkoče, da bi tega ne storili« Na koncu svoje izjave ee je dr. Stojadinovič zahvalil zastopnikom bolgarskega časopisja za sodelovanje, s katerim spremljajo zbliievalno delo med obema bratskima narodoma. Ob 14.32 je predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič s svojim spremstvom nadaljeval z orientnim ekspresom svojo pot v Belgrad, Navzoči so se zelo prisrčno poslovili od jugoslovanskega predsednika. Z istim vlakom je odpotoval tudi predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov, ki je spremil dr. Stojadinoviča do bolgarske obmejne postaje Dragoman. Jugoslovanski poslanik v Sofiji, Moročilo Jurišič, pa ga bo spremil do Sofije. Zadružna gospodarska banka izplačuje vloge do 10.000 din in obresti Ljubljana, 2. marca. Po ureditvi kmečkih dolgov je bil napravljen največji korak za obnovo poslovanja naših denarnih zavodov s krediti Narodne banke in Poštne hranilnice za kmečke terjatve. Posebej pa je še naša banovina za vpostavolikvidnosti naših kmečkih zadrug najela pri Poštni hranilnici posojilo v znesku 63 milijonov din, katerega je dala na razpolago Zadružni zvezi, ta pa je denar že delno porabila za izplačilo naložb, ki jih imajo pri njej njene članice. To posojilo služi torej izključno za izplačilo naložb posojilnici pri Zadružni zvezi. K tem ugodnim vestem pa lahko danes objavimo še novo, ugodno vest, da začne Zadružna gospodarska bauka izplačevati iz svojih lastnih likvidnih sredstev stare vloge. To je tem bolj pomembno zaradi tega, ker je bil pri Zadružni gospodarski banki naložen v največji meri denar zadružnih ustanov, predvsem Zadružne zveze. Ta- ko bodo kreditne zadruge tudi na ta način pričele dobivati likvidna sredstva, katera bodo lahko porabile za izplačilo svojim vlagateljem. Znano je, da je Zadružna zveza posojilo, ki ga je dobila od banovine v znesku 63 milijonov din, odstopila banovini za to svojo terjatev na specialnem rezervnem skladu pri Zadružni gospodarski banki. Sedaj bo Zadružna gospodarska banka izplačala svojim vlagateljem tudi že en obrok na račun specialnega rezervnega sklada, t. j. tistega dela hranilnih vlog, ki je bil odpisan od vlog ob priliki sanacije in prenesen na poseben brezobrestni račun. Višino tega obroka bo določil občni zbor banke. Ker bo torej banka začela z izpla^ čevanjem specialnega rezervnega sklada, bo tudi banovina dobila že sedaj del svojih terjatev pri banki in se bo zaradi teli odplačil obveznost banovine za posojilo zadružništva pričela zmanjševati. Sijajna satira - film o tragikomediji človeka, ki je kot siromak živel srečno in zadovoljno, kot bogatašu pa mu je življenje postalo pekel (izgovori: Mister Dic) Miljonar - dobrotnik Proračun za finančno ministrstvo - sprejet Belgrad, 2. marca. m. Včeraj je bila v narodni Skupščini na dnevnem redu razprava o proračunu za finančno ministrstvo. Preden se je razprava pričela, je podal daljše poročilo finančni minister dr. Dušan Letica, ki je med drugim omenjal: Proračun za finančno mtnistrstvo je letos za 90,370.380 din večji od lanskoletnega. Vzrok temu je povišanje uradniških plač, povečanje osebnih izdatkov in nastavitev novih uradniških moči. Število uslužbencev, ki spadajo pod finančno ministrstvo, se je v zadnjem času precej povečalo, in sicer za celih 1469 oseb. V nadaljujem svojem poročilu se je minister Letica bavil z vprašanjem finančne uprave, pri čemer je omenjal, da je tu najmanj uslužbencev in da imajo ti uslužbenci v primeri z drugimi tudi najmanjše plače. Finančno ministrstvo pa se je letos z vso vnemo tudi zavzemalo za to, da samoupravne dajatve ne bi bile prevelike, poudaril pa je tudi, da se je naša davčna zakonodaja v zadnjih 10 letih v marsičem zboljšala. (Id slovenskih poslancev je pri razpravi, ki je tako nato sledila, govoril tudi Karl Dobovišek, ki v skupščini pripada Delovnemu klubu. Vlado je naprošal, naj povzroči, da bodo prebivalci obmejnih krajev, posebno pa še dravograjskega okr., dobili izplačano vojno odškodnino za škodo, ki so jo v teh okrajih leta 1919 naredile avstrijske čete. Takšno odškodnino so obmejni avstrijski odkar za to prosijo. Vseh oškodovancev je 400. Na popoldanski seji sta od Slovenčev govorila dr. Koce ter Miha Brenčič, ki oba pripada v skuj>-ščini klubu JRZ. Dr. Koce je govoril o davčni politiki, ki se je zadnja leta precej zboljšala, omenjal pa je tud* nekatere nepravilnosti, ki se še vedno dogajajo in za katere nosijo v veliki meri odgovornost davčni iu finančni uradniki. Danes so še vedno na nekaterih visokih mestih finančne uprave ljudje, ki sedanjemu režimu niso naklonjeni in ki celo svoj visoki položaj proti njemu izkoriščajo. V nadaljnjem svojem govoru se je poslanec dr. Koce bavil z vprašanjem našega tujskega prometa, ki ga je treba zaradi svojega velikega jionieua dvigniti še na višjo stopnjo kot je zdaj, dalje o zboljšanju jmložaja uslužbencev finančne kontrole ter o taksah za postavljanje občinskih uslužbencev na področju Slovenije. Ti uslužbenci so v primeri z onimi po drugih banovinah precej na slabšem. — Poslanec Brenčič pa se je v svojem govoru med drugim zavzemal tudi za to, da se uveljavijo pri plačevanju davka samo knjižice. Črtajo pa naj se vse obresti za zaostalo davke. Kmetje naj dalje tudi ne plačujejo davka od žaganja lesa za lastno uporabo, prav tako pa naj bodo kmetje tudi oproščeni na zakolj živino za lastno uporabo. Proračun finančnega ministrstva je bil sinoči sprejet, danes pa je na vrsti razprava o proračunu za notranje ministrstvo. K temu proračunu prebivalci od Avstrije že dobili, pri nas pa na to l je podal obširno poročilo notranji minister gosp.' še vedno čakajo, čeprav bo minilo kmalu 20 let, • dr. Anton Korošec. Slov. Konjice dobe nepopolno meščansko šolo Slov. Konjice, 1. marca. Z velikim veseljem smo prejeli vest, da nam je zagotovljena nepopolna meščanska šola, obsegajoča prvi in drugi razred. Na tukajšnjih ljudskih šolah se je že izvršil popis učencev, kateri imajo namen meseca septembra vstopiti v novo meščansko šolo. Računajo poleg tega, da bodo vsi oni učenci, ki se sedaj nahajajo v prvih razredih meščanskih šol drugod, vstopili v naš drugi razred. Ne smemo prezreti velikega gospodarskega in kulturnega pomena, ki ga ima za ves noš okraj meščanska šola. Naša mladina, izrazito po kmečka, bo odslej mogla v večjem številu obiskovati to šolo. Doslej tega ni zmogla predvsem radi gmotnih ovir, ker starši v večini ne zmorejo vzdrževanja. Zavod je torej v prvi vrati namenjen naši kmečki mladini. Velikega gospodarskega pomena pa bo to za naše prebivalstvo v trgu, ker si bo prihranilo mnogo denarja, ki so ga sicer izdali za dijake, ki so v meščansko šolo hodili v druge kraje. »Poročnik indijske brigade« je izšel! Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi v nedeljo 6. marca t. 1, v Celju spominsko proslavo s sledečim sporedom: 1. ob 8 sv. maša s cerkvenim govorom za v vojni padle bojevnike, 2. ob 9 predavanje s skiop-tičnimi slikami. Predava tajnik osrednjega društva gospod Lukež Rudolf: a) o bojevniški organizaciji, b) o spomenikih v vojni padlim žrtvam v raznih državah, c) o naših slovenskih spomenikih, d) o spomeniku vsem v vojni padlim Slovencem (grob neznanega slovenskega vojaka). Pred predavanjem bodo bojevniki zapeli »Oj ta soldaški boben« in »Oj Doberdob«. — Vstopnine ni in so vabljeni vsi moški, kakor tudi ženske ter odrastla mladina. Ta dan se bo po vsej Slove-niji zbiralo za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku. Nihče naj ne odreče prispevka. Društvo, ki goli starodavno obrtniško tradicijo Slovensko obrtno društvo v Mariboru je v svojem bistvu prav za prav nekakšna družabna organizacija mariborskih obrtniških krogov, zaradi inicijativnosti in podjetnosti svojega vodstva pa vrši velike in važne naloge. To je pokazal tudi snočnji občni zbor, ki se je vršil pod vodstvom agilnega predsednika kiparja Sojča v Narodnem domu. Udeležili so se ga tudi odlični gostje^ tako obrtni referent mestne občine dr. Senkovič, odposlanec ljubljanske zveze Iglič ter obrtnozadruž-ni inšpektor Založnik. Poročali pa so na zborovanju, ki je bilo odlično obiskano, predsednik Sojč, tajnik Kočar, blagajnik Ilich ter za nadzorstvo Forstnarič. Slovensko obrtno društvo se^ je v zadnjih Setih posebno trudilo, da zopet oživi nekdanje lepe obrtniške običaje. Tako je zopet spravilo v veljavo praznovanje staroslavnik obrtniških praznikov in zavetnikov, ki se sedaj vrši zopet z vsem sijajem. Poleg tega je energično zastopalo interese vsega obrtništva ter se je zlasti odločno borilo proti konkurenci kaznilniških delavnic, ki so najhujše zlo za mariborske obrtnike. Odlično je uspela tudi obrtniška razstava na Mariborskem lodnu, ki jo je društvo priredilo. — Občni zbor se je zaključil z volitvami ter je ostalo dosedanje vodstvo v funkciji. Poskusen vlom v mestno blagajno V noči od ponedeljka na torek je bil izvršen poskus vloma v tvesor mestne blagajne, ki pa ni uspel. Vlomilec je skušal vdreti v prostore mestne blagajne, a v zavarovane blagajniške prostore ni mogel prodreti. Napravil je le škodo na vratih in okovju tresora, ki znaša okrog 600 din in ki jo bo povrnila zavarovalnica, ker je zavarovana (ako blagajna sama, kakor tudi v blagajni se nahajajoča gotovina. Druge škode ni bilo. Gary Cooper in Jean Arthur Jutri v Kinu UNIONU Zanimiv „zdravnik" za ietiko Maribor, 2. marca. Zanimiv primer raziskujejo orožniki v Studencih. Lansko jesen se je pojavil v Studencih neki Karol V. ter se je oglasil pri Otiliji Senekovič, ki ima na jetiki bolno hčerko. Moški se je predstavil kot imeniten zdravnik. Dejal je, da je študiral zdravilstvo veliko let v Nemčiji ter se je specijaliziral zlasti za najtežje primere, pri katerih so že vsi drugi zdravniki obupali. Zlasti pa, da je imel doslej velike uspehe pri jetiki. Pripovedoval je tudi, da si je s svojo prakso že pridobil ogromno premoženje, katerega pa ima naloženega v Švici, ker je tam denar še najbolj varen. Mož sicer ni izgledal kot bogataš, s svojo gostobesednostjo pa je Senekovičevo premotil, da je naročila pri njem zdravila za svojo bolno hčerko. Mož je potem res dvakrat prinesel neke rože, za katere pa je kasiral kar 700 din. Seveda je bilo njegovo »zdravljenje« zaman. Končno je Senekovičeva uvidela, da je nasedla mazaču, ter ga prijavila. Občanski proračun Gornje Radgone Gornja Radgona, 2. marca. V soboto, 26. febr. je bila v Gornji Radgoni seja občinskega odbora občine Gornja Radgona. Celoten proračun znaša 2.480.2000 din, od tega odpade na občino 338.200 din, na občinska podjetja pa 2,142.000 din. Postavka za občinske ceste znaša 59.000 din, kar je zaradi lanskega stalnega deževja, ki je občinske ceste silno poškodovalo, nujno potrebno. Postavka za kmetijske potrebe je zvišana od 7000 na 15.000 din. Precej visoka postavka je tudi za obrtno šolo v znesku 15.000 din. Kot novost je omeniti, da bo za naprej občina pobirala tudi takse za ometanje dimnikov. V ubožni sklad za jrodpore prispeva občina 34.000 dinarjev. — Glavni vir dohodkov so trošarine, ki donašajo letno do 115.000 din. Primanjkljaj se bo kril z 32% občinsko doklado, ki se proti lanski zviša za 7%, od 25% na 32%. Proračun občinskih gospodarskih podjetij je od občinskega proračuna popolnoma ločen. Občinska podjetja obsegajo opekarno v Borečih, opekarno v Črešnjevcih, električno j>odjetje, tehtnico, kopališče, gramoznico in nad 80 oralov zemlje. Opekarna v Borečih je bila v preteklem letu v polnem obratu, v tekočem letu pa se namerava izvesti delna elektrifikacija. Isto tako se bo letos stavila v obrat opekarna v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Iz proračuna je razvidno, da izdajo podjetja letno samo za delavske plače nad 600.000 din. Primerno prispevajo tudi za olepšavo trga. V tekočem letu je predvidena naprava nove tržnice. Podjetja se morajo boriti z odplačevanjem velikega dolga v višini preko 2 milij. din, katerega je sedanji odbor podedoval od prejšnjega. Celjske novice Poštni nabiralnik in dostava na Hribu svetega Jožefa. Celje se je na levem bregu Voglajne razširilo po Hribu sv. Jožefa gor do cerkve. Večinoma same lepe vile. Občina je deloma že uredila, deloma pa še gradi nove ceste. Toda poštne razmere so danes še tu iste kakor v časih, ko je bil hrib poraščen z gozdom in je bila le ob vznožju hriba kaka hiša. Še vedno je en sam dostavljalec pošte tja do Pečovnika in en sam nabiralnik pri Skalni kleti. Poštar, ki dostavlja pošto tu zjutraj, pobere pošto iz nabiralnika in jo odda, ko se vrne k dostave, to je, zvečer. Tako, če po 10 (včasih že po 9) dopoldne oddaš v ta nabiralnik pismo, ga bo pobral drugi dan zjutraj ter ga odnesel na glavno jjošto šele drugi dan zvečer. Hrib sv. Jožefa je upravni del Celja, poštno pa kot kaka hribovska vas. Krivda ni na upravi pošte v Celju. Vsi poštarji so preobloženi z delom. Nobeden ne sme zboleti, kaj še, da bi mislil na dopust. Ni nadomestila — ali pa stranke ne prejmejo pošte. Tri ali štiri taka poštarska mesta eo pa nezasedena. Smučarska nesreča celjskega osmošolca. — v nedeljo se je ponesrečil na Celjski koči pri smučanju 19 letni osmošolec celjske gimnazije Gruden Maks. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si je zlomil roko v zapestju. število brezposelnih v Celju padlo. Zaradi novih del celjske mestne občine, ki je najela okrog 50 de.avcev, je število brezposelnih nekoliko padlo. 20. februarja je bilo 1545 brezposelnih, 1. marca pa 12%. Delo dobi: 11 hlapcev, 2 krojača, 2 raznašailca blaga, 5 dekel, 5 natakarice, 6 kuharic in 1 služkinja. Tri težke nesreče. V št. Petru v Savinjski dolini je pred dnevi padla na stopnicah 23 letna služkinja Gačnik Antonija in si zlomila desno roko. V Laven pri Celju je padla v gozdu Metli-čar Cecilija in si zlomila levo nogo. Na Kuneja Ivana, 33 letnega posestnika na Sedlarjevem pri Podčetrtku, je v ponedeljek padel pri delu na žagi hlod ter mu rzlomil desno nogo pod kolenom. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. K poročilu v sobotnem »Slov. domu« moramo pristaviti tole: Kenda Rudolf se ni udeležil vloma na Sp. Hudinji ter je Korošec J. prišel k njemu in mu ponudil ukradeni stroj. Kenda Rudolf je Kahteval potrdilo, preden je kupil stroj. Korošec mu je prinesel potrdilo s pečatom neke občine in je kupil Kenda šele potem stroj po primerni ceni. Da je stroj bil ukraden, je Kenda zvedel šele v kazenskem postopanju, nakar je takoj vrnil stroj lastniku in trpel na kupnini. Sodišče ga je obsodilo zaradi neprevidnega nakupa tega stroja na 300 din, nikakor pa ne zaradi soudeležbe pri vlomu. Tujski premet v Celju od leta do leta narašča. Če pogledamo statistiko, bomo videli, da prihaja v naše Celje vsako leto večje število tujcev. Meseca februarja je obiskalo Celje 1042 ljudi, izmed katerih je bilo 881 Jugoslovanov iu !6t inozemcev, januarja pa 1009. Lansko, leto jo obiskalo Celje 860 tujcev. Kako se tihotapi saharin Maribor, 2. marca. Na postaji Bistrica pri Mariboru je našel železniški uslužbenec Jožef Ajd nekaj sto metrov nad kolodvorom ob progi velik zavoj, ki je bil precej težak. Odnesel ga je v postajno pisarno, ker je mislil, da je pač padel kakemu potniku iz vlaka ter se bo dotičui že javil. Še istega jutra, ko je Ajd našel zavoj, se je previdno približal pOslaji ob progi grede nepoznan moški, ki je nekaj časa oprezoval okrog, potem pa je le vprašal Ajda, če ni morda našel ob progi nek zavoj. Ajd je odvrnil, da je zavoj res našel, da pa ga je zanesel v pisarno, kjer ga tujec lahko dobi, če se izkaže, da ga je on res izgubil. Tujec je po teh besedah postal nekam vznemirjen ter se je kar naenkrat izgubil s postaje. Zavoj je potem čakal še nekaj dni na lastnika, ker pa nikogar ni bilo, so ga nazadnje odprli. V veliko presenečenje pa so našli v zavoju precej veliko količino — skoraj 10 kg saharina. Ker je bil papirnat ovoj ves črn od premoga, je bilo očividno, da je napravil zavoj potovanje iz Avstrije v našo državo skrit pod premogom na tenderju. Da pa se pri padcu na tla ne bi razletel, ga je oseba, ki ga je na domenjenem mestu odložila, privezala na vrv ter ga na ta način previdno spustila pred postajo na tla. Oblasti sumijo, da so nepoznani tihotapci na omenjeni način že dolgo dobivali saharin iz Avstrije. Bil je zgolj slučaj, da je en- Uvod. Bilo je nekega dne v septembru teta 1894. S staro materjo sem bil na stekleni terasi zdravilišča Aix-les-Bainsa, da bi se udeležil predstave v lutkovnem gledališču. Otroci, ki so bili tedaj tam, se tiodo gotovo spominjali, da so tistikrat dvajset dni zapovrstjo igrali neko stvarco, ki se je imenovala »Hudiček iz Aix-les-Bainsa«. Dan, o katerem pripovedujem, je bil lep in topel. Med tem, ko je lutka, ki je igrala gosta — damo —, izgovarjala verze, ki jih ne bom ni-kadar pozabil, je stopila na teraso majhna deklica. Čepico sem bil položil na stol poleg sebe. Čeprav je bilo praznih še nekaj drugih stolov, je vendar prišlo dekletce naravnost k meni. »Ali je ta čepica vaša?« »Da«, sem zamrmral, zardel in jo potegnil k sebi. Stara mati se je nagnila naprej in s strogim začudenjem motrila deklico. Toda ta se ni nič zmenita zanjo. Gašperček in vrag, ki sta pravkar nastopila, sta pregnala z odra lutko, ki je igrala damo. Otroci so cvilili od veselja. Toda smeh moje male sosede je tako prijetno zvenel, da so se k njej obračali vsi odrasli gledalci. Bilo mi je nekako neprijetno, sedeti poleg nekoga, ki vzbuja toliko pozornosti. Po kakih petih minutak sem njen smeh pogrešil. Previdno sem jo po- Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bole« za svobodo gledal zeha. od strani in sem videl, da Kmalu nato me je potegnila za rokav. »Tukaj je dolgočasno. Pojdite, greva se igrat v park!« »Jaz sem tukaj s staro materjo,« sem zašepetal. »Pripeljala me je gledat lutke.« »Prav. Prosite jo torej za dovoljenje.« Nisem mogel spraviti iz sebe glasu. Mala se je nagnila k stari materi. »Ali bi dovolili, spoštovana gospa, svojemu vnuku, da se gre z menoj igrat v park?« čutil sem, da stari materi tako vedenje ne ugaja, in da mi ne bo dovolila. Na moje veliko začudenje pa je privolila: »Dovoljujem, a le, če ne bosta šla k vodi!« »Seveda ne bova šla,« je odgovoril škrat. »Sicer ni tako zelo globoka, toda dam vam besedo, da ne bova šla. Pojdite, greva!« mi je rekla in se obrnila k meni. Šel seui za njo. Bil je že zadnji čas; govorili smo preglasno in gledalci so začeli godrnjati. Čez dober četrt ure je moja nova spremljevalka zapustila igro in vrgla žoge in lopar na tla. »Trudna sem,« je dejala, »sedite k meni na klop! A saj poglejte me vendar!« Ostrmel sem. Tega ukaza nisem prav nič pričakoval, ker sem jo ze prej sam od sebe nekajkrat pogledal tako, da sem med igro katerikrat celo pozabil ujeti žogo. »Kakšna se Vam zdim?« »Zelo lepa«, sem zašepetal in povesil glavo. »Res?« »Prav zares.« »Tako, zakaj me pa potem ne pogledate? Poglejte me vendar! Tako!« Privzdignila mi je s palcem brado in z n jo obraz. Bila je velika, kakih štirinajstletna deklica, nekoliko nerodna, temne polti in črnih oči ter z lasmi, ki imajo oni tiste posebne vrste bakreni sij, ki mu pravijo Angleži »aubum«. Spomnil sem se, da sem jo vedno videl v zelo preprosti platneni obleki z velikim mornarskim ovratnikom in njena krila so bila vedno tako kratka, da je kazala kolena. Še vedno mi je držala glavo navzgor. Ko pa sta se najina pogleda srečala, jo je spustila. »Kako ti je ime?« T'ran<;ois Gerard.« >ln naprej?« »In naprej?« »Nič več...« »To je tvoje ime, kakšen pa je priimek?« »Gerard. Francis je moje ime, Gčrard pa priimek.« »Ah,« je rekla zamišljeno. »In kako je ime tebi?« sem jo vprašal plaho. Iz velikega žepa na bluzi je jx>-tegnila različne reči: denarnico, piščalko in nazadnje listnico, ki je napravila v rokah takega dekletca čuden vtis. Odprla je listnico, vzela iz nje vizitko in mi jo slovesno ponudila. Nedoločno sem čutil, da ji ta opravek nikakor ni neprijeten, čeprav ne morem reči, da bi prav samo radi tega nalašč izpraševala za moje ime. »Vzemi!« je rekla. Na vizitki, ki je bila okrašena z majhno krono, je stalo ime: »Antiope d’Antrim.« »Ti ugaja moje ime?« je vprašala. Bil sem malo začuden in sem skril začudenje za vprašanje, ki sem ji ga dal namesto odgovora: »Ali nisi Francozinja?« »Ne,« je odvrnila suho. Molčala sva in pomolil sem ji vizitko nazaj. »Obdrži jo, saj je za to, da jo tisti, ki jo je dobil, obdrži,« je -“Ma. Spravi jo v listnico!« »V katero listnico?« krat železniški uslužbenec še pred tihotapci pregledal progo ter je na ta način odkril prebrisano tihotapstvo. Ve se, da se je svoj čas na tak način tihotapil saharin na veliko iz Avstrije na progi Maribor—Št. lij, ki pa je zadnja leta močno zastražena s patruljami, tako da je tihotapstvo kar riskantno. Najbrž so se potem tihotapci preselili na progo Dravograd—Maribor, kjer je več primerne priložnosti, da se paketi neopaženo zmečejo iz vlaka. UNION Tel. 22.211 7-iehrerjeva zabavna opereta ..landstreirtier- Potepuhi Erika Druzovič, Paul Horbiser, L. Englisch, Rudolf Carl in Greti Theimer Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16,19.15 in 21-15 Veselo pustovanje v Ljubljani Ljubljana, 2. marca. O pust, ti čas presneti! je pel Prešeren in za njim mnogi, ki jim je prinesel v mošnjico sušo Sami slabi spomini, ki resnično ne morejo vsakogar navduševati za ta čas veselja, zabav, maškerad. po katerih navadno samo glava boli. Toda čeprav se na pepelnično jutro marsikdo kesa prečute noči, sc drugo leto spet začne znova. Letošnji predpust je bil v Ljubljani precej živahen, skoraj ni bilo sobote brez plesnih veselic in raznih zabav. Ljubljančani kakor da so spet oživeli iz svojega mrtvila! Brez dvoma pa so se njihovi mošnjički, ki so bili za časa krize precej skromni, spet zredili in pognali Ljubljančane v nov življenjski optimizem. Reporter, ki je vse to predpustno rajanje gledal s priprtimi očmi, je moral seveda ugotoviti, da se naše slavno občinstvo zaveda samega sebe. Kako je bilo_ z ženitvami, pa pri najboljši volji ni mogel dognati. Koliko pričakovanja je šlo po vodi. Koliko 6anj, koliko prečutih noči! Vendar pa ni verjet™- da bt danes še kaj veljala stara romantika. Lahko bi reporter napisal roman o predpustu, o strtih 6rcih, o razočaranjih, o predpustu v palačah in ° predpustu v revnih delavskih predmestnih barakah. Toda predpust je minil brez nepotrebnih dolgoveznih uvertur, prišel je dan in god vseh nor-ceV| k° so vsi pozabili na vse in je vsakdo mislil samo še na svojo masko. Da bi bila ta čim lepša in čom bolj učinkovita! »Danes pa gremo na maškerado!« je vabila taka maska. Proti večeru so po ulicah hodile številne maske. Naši bohemi so se izvrstno zabavali v kleteh hotela Miklič. Železničarji eo obhajali svoj pust na Taboru. Bolj skromni so ga praznovali doma in kar v domači gostilni ob cvičku. Srečno naključje je letos postavilo pust na prvega, ko 60 imeli še V6i precej polne denarnice in je brez dvoma temu pripisati, da je bil pust letos tako buren , . , Danes, na pepelnično sredo, bodo baje pusta prav skromno in na tihem pokopali v Mestnem logu. tu in tam 400 din dividende na vsako delnico bo letos izplačala Narodna banka. Občni zbor upravnega odbora banke bo v nedeljo. V preteklem letu je imela banka 136 milij. din kosmatega dobička, čistega pa 56 milij. din in pol. Na rezervni sklad odpade od tega dobička 17,5 milij. din. Tako se bo razdelilo med delničarje 39 milij. din, in sicer dobi država 14,700.000, ostalo pa dobe zasebni delničarji. Železarne t Zenici so preteklo leto delale s polno paro. Vsega skupaj so v teh tovarnah in livarnah izdelali za 3750 vagonov raznega železnega in jeklenega blaga. Delavcev je v vseh podjetjih 2586, ki so lani zaslužili na mezdah 25 milijonov 330 tisoč din. Podjetja so svojo bilanco zaključila s čistim dobičkom 3,667.000 din. Spremljevalca namesto slabouinnika so sprejeli v bolnišnico za slaboumne v Pakracu. Vaškemu svečeniku se je omračil um, pa ga je zdravnik poslal v bolnišnico. Na poti ga je spremljal cerkovnik. Ko sta prišla v bolnišnico, je po usodnem naključju ostal v bolnišnici cerkovnik namesto svečenika, ki je šel domov in razbil okna na stanovanju zdravnika, ki ga je bil poslal v umobolnico. Šele po 12 dneh so odkrili zamenjavo. Cerkovnik je ta čas moral uživati vse sladkosti zdravljenja umobolnih. Predsednik svetovne organizacije Rotary klubov, Maurice Duperey, bo danes prispel v Belgrad. Duperey je prvi predsednik Rotary klubov, ki ni Amerikanec ali pa Anglež. Duperey je Parižan, po poklicu industrijec, ki je zelo veliko potoval po vsem svetu. Zato zna govoriti tudi več jezikov, namreč francoščino, angleščino, španščino, italijanščino in nemščino. V naši državi bo obiskal vse pokrajinske centre Rotary klubov. Nevestino opremo za bodočo albansko kraljico grofico Geraldino Apponyjevo so včeraj v več zabojih spravili v Splitu na parnik »Belgrad« in jo odpremili v Drač. Zaboje spremljata dve bu-dimpeštanski šivilji, ki bosta iz Tirane odpotovali v Pariz in tam izbrali model za kraljičino poročno obleko. Apponyjeva je namreč želela, da se vse blago za njeno balo iu poročno obleko nabavi v Budimpešti in da tudi obleke izdelajo budim-peštanske šivilje. Le model bodo šli izbrat v la-riz, ki je za modo merodajen. Gradnja niednar. avtomobilske ceste Belgrad —Snbotica, ki je del velike ceste, ki bo vodila preko vsega evropskega kontinenta, zelo naglo napreduje. Le na nekaterih odsekih še ui gotova, ker se država ni mogla pogoditi z lastniki zemljišč glede odkupne cene. Povprečno mora država plačati za vsako jutro zemljišča po 16.000 dinarjev. Lov na sardele na našem morju se je že začel, čeprav se običajno lov začne konec marca. Posebno dober je bil lov okrog Kaštelov pri Splitu. Ribiči love ponoči pri močnih svetilkah. Sardele ee prodajajo po 6—8 din za kg. Ribiči pravijo, da je prve dni lov zares uspešen samo zato, ker se še niso pripodili morski roparji, in sicer v prvi vrsti dupini, ki ribe razpodijo in poškodujejo mreže. Okrajnemu glavarju je sodilo te dni sodišče v Osijeku. Ljubomir Cemovič je bil glavar v Vi-rovitici. Po rodu je Črnogorec. Mož je bil silno strog uradnik, ki je za vsak prestopek nalagal visoke kazni. Kljub svoji vestnosti pa je zašel na 6laba pota. Zlorabljajoč svoj uradni položaj je hotel izsiliti od tvrdke Drach 50.000 din, češ da je treba ta denar položiti, če hočejo imeti potrjeno dražbo velikega lova, ki ga je izdražil virovitiški bogataš Edo Keiser. Tvrdka — lastnik lova — ee je temu uprla in naznanila okr. glavarja nadreje- fb*as‘?m-s‘Yar,8e je končala pred sodiščem s tem, da je bivši glavar dobil 3 mesece strogega zapora brezpogojno. 8 b 100.000 din je v nekaj letih zmanjkalo iz blagajne učiteljskega društva v Novem Sadu. Nova uprava, ki je pred nekaj meseci nastopila, je pri pregledu blagajne ugotovila visok primanjkljaj in zadevo prijavila državnemu tožilstvu. Na zatožno klop bodo prišli vsi odborniki prejšnje društvene uprave, ker jih obtožnica sicer ne dolžni vsakega posamič, pač pa jih smatra odgovorne za slabo izvrševanje odborniške dolžnosti, »Vampirji« so se spet pojavili v Sremski Mitroviči. Že deset dni se javljajo ti skrivnostni duhovi v hiši Ane Keller. Pred trinajstimi leti je Kellerjevi umrl mož. Z dvema hčerkama je ostala sama. Ko je pa lani oddala še ti dve hčerki, je sprejela ponudbo soseda vdovca in se sklenil« poročiti. Od takrat pa so se v hiši začeli pojavljati zli »duhovi«. Ljudje govore, da se je začel oglašati duh pokojnega Kellerja in protestirati proti ponovni možitvi svoje žene. Vdova je sredi nou slišala letati golobe v svoji sobi, potem je cula, kako 6e voda vliva v umivalnik, nazadnje pa je čutila, kako ji nekdo izpod hrbta ponoči vleče blazine in trese posteljo. Ko pa je sosede poklicala na pomoč, da so vso noč culi pri njej, pa ee duhovi niso več javili. Strahu je bilo že toliko, da je vdova hudo zbolela in poklicala zdravnika. Uganka »strahov« pa še ni rešena. Igrale« v državni razredni loteriji ima pravico do dobtka, čeprav srečke še ni plačal prodajalcu. Tako je odločilo kasacijsko sodišče v Belgradu na tožbo nekega Belgrajčana, ki je na celo srečko zadel majhen dobitek Prodajalec mu je enostavno poslal za tisti denar novo srečko, katero je igralec tudi prevzel, ni pa^ vrnil srečke, ki je bila z majhnim dobitkom izžrebana. Nekaj dni kasneje je nova srečka zadela 2000 din, tod« prodajalec ni hotel izplačati dobitka, češ, da srečka ni bila plačana in torej dobitek odpade na prodajalca in ne na igralca. Sodišče se je pa postavilo na stališče, da je bila kupčija med prodajalcem srečk in igralcem sklenjena, čim je igralec srečko prevzel. Kako se pa izplačilo izvrši, to je sstvar prodajalca, ki more se vedno na zakonit način izterjati dolžni znesek od igralca. Po razsodbi najvišjega sodišča je moral prodajalec kupcu izplačati tudi drugi dobitek v znesku 2000 din, pač pa je mogel od dobitka odtrgati dolžni znesek za srečko. Uredbo o državni tiskarni, po kateri bi dobila državna tiskarna monopol nad izdajo šolskih knjig in zvezkov, je prosvetni minister sklenil umakniti. Če bi 6e uredba uveljavila, bi bile mnoge knjigarne v vsej državi brez zaslužka, odnosno bi morale propasti, ker bi državna tiskarna uživala privilegiran položaj. Zastopniki tiskarskih in knji-garskih podjetij so dokazali ministru prosvete, da bi imela država več zgube na davkih, če propadejo zasebna podjetja, kakor pa hi bilo čistih dohodkov od državne tiskarne. Uredba bo doživela sedaj ponovno nekaj sprememb, nakar bo šele Prihodnje leto predložena v odobritev. Najbrže bodo tudi takrat morala zasebna podjetja stati oudno na straži in preprečiti monopolizacijo soldih knjig in drugih učil v režiji državne tiskarne. Zanimivosti iz sodne statistike Ljubljana, 2. nmrca. V vseh podrobnostih so okrajna in okrožna sodišča sestavila statistične podatke o zanimivih, pestrih ,in živahnih sodnih poslih. Zbran je na okrožnih sodiščih obsežen material, ki bo poslan na apelacijsko sodišče in to odpošle to gradivo z vsemi mogočimi podatki splošnemu statističnemu uradu v Belgrad, ki nato gradivo kritično prouči, sortira in sestavlja tudi splošno državno statistiko. Izdaja posebno in zelo obsežno publikacijo, v kateri je tudi kriminaliteta obravnavana v vseh podrobnostih. Iz državne kriminalne statistike je očitno, kateri zločini se množe, v katerih krajih so gotove vrste zločinov najhuje razširjene itd. Pravde Lrubliančanov in okoličanov Prav zanimiv je pregled civilnih pravd na okrajnem sodišču ljubljanskem. Posneti je, da so se ljudje nekoliko pomirili in da so gotove vrste tožb nazadovale. Pred okrajnim sodiščem teko tožbe do zneska 12.000 din. Naši trgovci in obrtniki, da dosežejo v čim najkrajšem času plačilo ali vsaj naslov izvršljivosti, segajo kaj radi po sistemu opominjevalnih tožb, ki jih stari srbski pravdni postopnik ni poznal. Lani je bilo 4090 opominjevalnih tožb za celotno okoli 1,225.000 din, predlanskim je bilo takih tožb 4242. Pri opominjevalniJi tožbah mora dolžnik utoženi znesek plaačti v t5 dneh ali pa napraviti upor Prva leta po prevratu je bilo prav malo tako zvanih bagatelnih tožb, ko je šlo za bagatelne zneske po par kovačev. Takih tožb je bilo (405, predlanskim pa (444. Utoževali so se na ta način zneski do 250 din. Pri okrajnih sodiščih teko od leta 1955 tudi menične tožbe. Ljubljansko okrajno sodišče, ki je za te tožbe pristojno do zneska 12.000 din, je lani izdalo 254 menično-plačilnih nalogov, predlanskim 255. Meničnih pravd lani 26, predlanskim 18. Neka menična pravda teče že nad 2 leti. Velikih civilnih pravd od 200—12.000 din je bilo lani 5565, predlanskim 5955. Ljudie se tore neradi spuščajo v »tajbec, ker so zaradi velikih sodnik taks in drugih stroškov pravde drage. Nad 2 leti traja že 8 pravd. Pri vseh omenjenih pravdah je šlo približno za celotno vrednost okoli 10,500.000 din. Liubl?an ., , . Gornja Radgona, 1. marca. ied dnevi smo doznali, da je orožniška postaja v Gornji Radgoni dne 24. t. m. nenadoma odpovedala svoie dosedanje lokale lastniku hiše g. Martinu Ritonji ter najela nove lokale v hiši Zorzi ni ja v Podgradu. Niso nam znani razlogi, ki so voditi do te odločitve, rečemo pa lahko, da preselitev ljudstvu ne bo v korist, marveč v škodo. Novi sedež postaje je oddaljen od trga odnosno od drž. obmejnega mosta skoraj 2 km in je v popolnoma skritem samotnem kraju. Zaradi tega^ bi vsekakor trpela varnostna služba, jx>sebno pa še na državnem mostu. Zaradi bližine meje imajo tržani kakor okoličani stalno posla z orož-mštvoin. Vsi ti bodo sedaj morali napraviti precej dolgo pot v Podgrad, kar pomeni najprej veliko izgubo časa. Vse prebivalstvo v trgu želi, da ostane orožniška postaja tam, kjer je sedaj'. Včeraj so bile izžrebane v Ljubljani sledeče Srečke Državne razredne loterije: 80.000 din št. 95.413, 96.586; 60.000 din št *>173 52.222 ; 50.000 din št. 33991; 40.000 din št. 91369’ 30.000 din št. 9.248; 25.000 din št. 68.518; 20 000 din Št. 4.901, 36.454, 44.368; 15.000 din Št. 6145 50.655, 68.200, 86.614; 12.000 din št. 25.628 31 989’ 50.103, 88086; 10.0(K) din št. 5.695, 31.834, 33 78l’ 33.783, 30.962, 44.065, 58.141. 59.521, 66.021, 70 809’ 77.232, 88.230, 96.343 ; 8.000 din št. 600 939fi! 33.860, 39.860, 88.039 ; 6.000 šL 1.019, 3.361 8718 12.817, 14558, 41.464, 46.839, 50.065, 53.712, 61 565 78.229, 90.434; 5.000 din št. 19.925, 30.084, 34 09?’ 34.953, 40.880, 42.610, 41.179, 59.103, 64.636 75 439 76.240, 81.909, 82.783, 96.889 ; 3.000 din ŠL 9658’ 15.969, 20.962, 21.857, 21.866, 29.957, 48.571 63 445* 61.997, 73.347, 77.388, 80.555, 92.221, 95.772. ' ’ Poleg tega je bilo izžrebanih 1300 številk z lobitkom po 1000 dinarjev. Prihodnje žrebanje je daucs, 2. marca. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer ji sko *tanie I tempe- ratur* r C* .t c — — _3 |Ž a C 5 — C Veter smer. i q krtpt) Pada- vine 35? - O t* a: . « ~3 = a c E e vrsta | Ljubljana 66 S 52 26 83 10 NE, 0-5 dež Maribor 767-6 0-6 50 90 10 NW, 3-0 dež Zagreb /70' 1-0 00 5 10 NW, — Belgrad 770-f 11-0 1” 9 7 SSWs 04 dež Sarajevo 7741 5-0 -90 95 10 0 — — Sušak 7701 12‘o 5 iu 7 din. Na koncert opozarjamo že danes. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 3. marca ob 18 v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: »Nove poti sodobnega muzikalnega vzgojstvac Predaval bo g. Dragotin Cvetko, ki se je ravno zadnje čase podrobno bavil 6 študijem muzikalnega vzgoj-stva v Pragi. Vse, ki se zanimajo za glasbeno vzgojo, vljudno vabimo. Vstop prost. ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 ari Sreda, 2. marca; Zaprto. Četrtek, 8. marca: Beraška opora. Red B. Petek, 4. marca ob 15: Veronika Deseniška. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 5. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Opera. — Zadetek ob 20 uri. Sreda 2. marca: Evgenij Onjegin Red Sreda. t t, .v ’ n’arca: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek. Petek. 4. marca: Zaprto. Sobota, 5. marca: Grofica Mariza. Izven. Abonente reda B opozarjamo, da se igra v če-trtek o. t. m. zanje »Beraška opera«, eno najuspe-lejbih in najzanimivejših del iz svetovne literature. Dijaška predstava Župančičeve tragedije »Veronika Deseniška« % go. Milevo Boltarjevo v naslovni vlogi, bo v petek 4. t. m. ob 15 po globoko znižanih cenah. Dijaštvo opozarjamo naj si ogleda delo pesnika Župančiča ter ga spozna tudi kot dramatika, ki mu je mojstrska uporaba besede in stiha čudovito izrazno sredstvo. V sredo se poje za red Sreda Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin«, ki je doživela na našem odru odličen uspeh ter je v vsakem pogledu odlična predstava. Naslovno partijo poje g. KoJacio. Dirigent N. Štritof. Pregled motornih vozil Pregled avtomobilov in motociklov bo dne 4. in 5. t. ra. od 8 do 13 v Ljubljani na Bregu ‘H) dovoz iz Novega trga. Pregled avtomobilov, a v ten izvoščkov in avtobusov pa bo dne 9. t. m od 8 do 11 v Ljubljani na mestni pristavi v Povše-tovi ul. 8. Uprava policije in okrajno načelstvo v Ljubljani pozivata prizadete lastnike navedenih vozil iz Ljubljane m ljubljanske okolice, da pravočasno pripeljejo k pregledu svoja letos še‘nepregledana motorna vozila. K pregledu dne 9. t. m. na mestno pristavo morajo pripeljati svoje avtobuse tudi oni^ lastniki iz okolice, ki obratujejo z njimi iz dežele v Ljubljano ali skozi Ljubljano. Zamudniki ne bodo smeli obratovati z neodobrenimi motornimi vozili, WfT flLZ 130" - nov\ nemški zrakoplov s heliiem Nemčija je zgradila že 120 zrakoplovov, katere je polnila z nesrečnim vodikom, ki ji je uničil žo 32 zračnih ladij. Ko je nesrečno poginil njen najlepši in največji »Hindenburg«, je sklenila kljub mnogo večjim stroškom, polniti zrakoplove z dragocenim, toda nenadomestljivim helijem. Prav tedaj so gradili v Friedrichshafnu novega orjaka, pa eo bili zaradi manjše nosilnosti helija, katerega edinega eo hoteli v bodoče uporabljati, prisiljeni, načrte spremeniti, vse skupaj napraviti v manjšem obsegu in iz čim lažjih snovi. Do grama natančno so preračunali, koliko sme kaka stvar tehtati in pri izdelovanju se strogo drže preračunjenih tež. Novi zepelin bo 245 m dolg in 41 m visok. Za sklapljanje ogrodja, ki je iz aluminija, so porabili pet in pol milijonov vijakov. Imel bo 4 motorje po 4000 ks in bo dosegel povprečno hitrost 125 km na uro. Ovoj iz platna bi pokril površino 56.000 m5, helija pa bo zrakoplov potreboval 200.000 m3. Prostora bo imel manj kot »Hindenburg« — samo za 40 namesto 60 potnikov, v 20 razkošno opremljenih kabinah. Programi Radio Ljubljana Sreda, 2. marca: 12 Radijski Šramel — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Virtuozi (plošče) — 18 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (gr. dr. A. Dolinar) Zgodovina gorenjskih mest (g. dr. Jos. Zontar) —» 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — m.50 Šah —» Hoffmannstlial-Zupančič: Slehernik (člani Nar. glo* Sf 1? v Ljubljani) — 21.30 Polnočna revija (plošče) Jz Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radij, orkestra* Drugi programi Sreda, 2. marca? Belgrad: 20 Vok. koncert, 20.30 Zabavni program, 21.30 Nar. pesmi, 22.15 Plesna glasba. — * £TS?*Vk^ Ljubljana. — Dunaj: 19.45 Pester kon-cert, 22.30 Operna gl. — Budimpešta: 19.30 Opera, 22.25 Jaz, 23.101 Ciganski orkester. — Rim-Bari: 17.15 Ork. koncert, 21 Gledališki prenos, 21.35 Zbor, 22.20 Plesna glasba. Praga: 19 Opera «Braudenburgovei na Co* skem«. — Farsava: 19.20 Poljske narodne, 21 Chopinovo skladbe. 22 Ork. koncert. — Sofija: 20 Klavir, 20.45 Verdijeva opera Traviata«. — Berlin: 19.10 Zabavna glasba, 20 S inf on. koncert. — Konigsberg: 19.10 Veliki orkester. — Hamburg-Frank/urt: 19.30 Zabavni kon-cert. — Lip s ko: 19.10 Solistični koncert, 20 Vojaška godba, 20.50 Nordijske balade, anekdote in pravljični motivi. — Koln: 20 Komorni orkester. — Monakovo: 19.10 Vojaška godba, 20 Resna glasba, 21 Ork. koncert, — Strasbourg: 20.30 «oedem zadnjih Kristusovih b