Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 25. avgusta. Prispevke bomo zbirali do 12. avgusta.
NAS ČASOPIS
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XLI, 417. številka
7. julij 2014
Več tovornjakov skozi Verd Novo reševalno vozilo Končali so se Argonavtski dnevi Rotarijci pomagali osnovnošolcem
Posadili so kulturno jablano Golobji balkon
Pevke Tonje ponovno navdušile Zadnja prestolonaslednikova pot
stran od 2 do 21
stran o d 22 do 24
Župan sprejel odličnjake Svetovno prvenstvo v Podolnici Mlade manekenke v starih oblačilih
Pošta v pogodbeno pošto stran od 25 do 30
Praznovala je občina Odprli nov most v Stranski vasi Vseslovenski čebelarski roj Postavili kip kardinalu Ambrožiču
Idejni projekt za loški vrtec Gradili bodo cesto Bevke-Log Šest priznanj ob prazniku občine Balinarji zopet v prvi ligi
stran od 31 do 44
stran od 45 do 53
Čeprav se je poletje začelo muhavo, naj bi po mnenju nemških znanstvenikov letošnje poletje podrlo vse temperaturne rekorde. Kako so se imeli malčki iz vrhniškega župnijskega vrtca, lahko vidite na zgornji fotografiji: vzdušje je bilo vrhunsko. V uredništvu Našega časopisa želimo tudi vam čim prijetnejše počitnice v krogu družine ali prijateljev, sprostite se in pozabite na skrbi vsakdana. Uživajte v danih trenutkih, kajti saj veste: kot bi mignil bo jesen tukaj.
Ne številčnost pač pa kakovost
Tokrat smo zaradi volitev malce obsežnejši, kar ste verjetno že opazili. Oktobra bomo priča še enim volitvam, lokalnim, ki bodo zavzele še več prostora. Zato bomo za oktobrsko številko načrtovali posebno volilno izdajo, ki bo izšla konec septembra. To bodo tretje letošnje volitve, in če upoštevamo še referendum, potem že četrte. Očitno imamo res veliko denarja, da ga lahko drobimo vsaka dva meseca. Mogoče se bomo do konca leta še petič odpravili pred volilne skrinjice, kdo ve. Ne glede na vse skupaj imamo tokrat bogato bero strank (petnajst list), ki bi se rade prebile v Državni zbor, res pa se jih v časopisu ne predstavlja toliko. Ali tolikšna številčnost zagotavlja tudi upanje za nujno potrebne strukturne spremembe? Potencial vsekakor, a pred številčnostjo ima vedno prednost kakovost. Če ste jo razbrali v že obstoječih strankah, dobro. Če jo pričakujete v novih, tudi dobro. Nikakor pa ne zamahnite z roko in se ne predajte malodušju, češ, saj je vse skupaj »brez veze« in boste ostali doma. Potem naslednja štiri leta ne »jamrajte«, saj bo diktirala manjšina - tista, ki se je odlepila od udobnega kavča in vendarle odšla na volišče.
Gašper Tominc
Vrhniška izpostava JSKD je v vseslovenskem tednu kulture med drugim organizirala sajenje dreves. Posadili so jih župani občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer - seveda vsak v svoji občini, da ne bo prepira, ko bodo obrodila.
Ir /1 jp л Г В jU Л I vUlItr ЛИ "L ^ i i !■ a Ii*IM■ iBUhl IIB Il LbVtA\	1	
_	Лн .Л-Л1"^ ■ Л, . . .. -г Г"- =■. ■	
, "A. . .	П 1ч i , ■■, ■ ■ i i11 v. h; i	
2 NAŠ ČASOPIS	Občina f3J Vrhnika	7. juli 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
25. seja občinskega sveta
Vrhnika, 19. junij - Občinski svet se je tokrat mudil med kar 16 točkami dnevnega reda. Strinjal se je s prerazporeditvijo sredstev (326 tisoč evrov) v proračunu za namen zunanje ureditve Kulturnega centra, denar pa je bil vzet iz postavke »Doživljajsko središče Ljubljanice«. Soglasno je potrdil nov podrobni prostorski načrt za širitev CRO Vrhnika, ki omenjenemu centru nalaga, da mora najprej sanirati obstoječo kompostarno, šele nato pa lahko gre v gradnjo novih objektov. Brez razprave so sprejeli podrobni prostorski načrt za ureditev površin na dvorišču komunale ter rahlo spremenili še dva prostorska akta. Strinjali so se z odlokom, da bo mogoče na označevalnih tablah, ki stojijo v mestu, označiti tudi pomembnejše gospodarske subjekte, ter se seznanili z letnim poročilom Komunalnega podjetja Vrhnika in medobčinskega inšpektorata. Med drugim so še sprejeli sklep, da za izračun komunalnega prispevka za obstoječe objekte, ki se priklapljajo na kanalizacijsko omrežje, znaša maksimalna površina zemljišča, ki je podlaga za izračun, 1000 m2. Prav tako so soglašali s sklepom, da se do konca septembra v omejenem obsegu omogoči določenim tovornjakom vožnjo skozi Verd do kamnoloma in nazaj, in sicer tudi izven do sedaj predvidenih terminov. Na dnevnem redu je bil še osnutek odloka o elektromagnetnem sevanju, vendar je okoljsko ministrstvo sporočilo, da to ni v pristojnosti občin, pod zadnjo točko pa so potrdili pristop občine k mednarodni strategiji »zero waste«.
Gašper Tominc, foto: GT
CRO Vrhnika mora pred širitvijo sanirati kompostarno
Vrhnika, 19. junij - Občinski svet je na seji sprejel podrobni prostorski načrt, ki družbi CRO Vrhnika nalaga, da mora pred načrtovano širitvijo najprej sanirati kompostarno. Prva faza, so zapisali v dokumentu, obsega sanacijo obstoječe kompostarne, in sicer vsa dela na obstoječih in novih objektih, ki so nujno potrebna za izvedbo sanacije obstoječe kompostarne ter gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture. Šele ko bodo uspešno zaključena dela prve faze, se lahko nadaljuje v drugo fazo, ki obsega gradnjo novih objektov in ureditev površin. (gt)
Obvestilne table po novem tudi za zasebnike
Občina je lani in letos ob državni cesti postavila obvestilne table, na katerih so označeni javni subjekti. Ker pa je zavladal interes, da bi signalizacijo dopolnili še z lamelami z imeni zasebnih subjektov, je občinski svet sprejel spremembo odloka, ki ureja to področje. Taksa, ki jo bodo morali zainteresirani plačati, bo znašala 10 centov/m2/dan.(gt)
Medobčinski inšpektorat lani zabeležil 55 postopkov
Na območju Občine Vrhnika je medobčinski inšpektorat lani izvedel 55 inšpekcijskih postopkov, od katerih jih je bila večina s področja prepovedanega odlaganja odpadkov. Medobčinsko redarstvo pa je izvedlo 3586 ukrepov, od tega slabo polovico zoper napačno parkirana vozila, preostalo polovico pa zoper prekoračitev hitrosti. Kršitelji so v 2575 primerih plačali globo prostovoljno, ostale so morali izterjati. (gt)
Tovornjaki skozi Verd po novem še pogosteje
Občinski svet je na seji z 16 glasovi za in 6 proti sprejel predlagani sklep župana, ki omogoča določenim tovornjakom prevoze iz Kamnoloma Verd tudi izven sedaj določenega časa. Med trgovino v Verdu in podvozom pod avtocesto je namreč hitrost vožnje tovornih vozil omejena na 30 km/h ter hkrati prepovedana vožnja za tovornjake z več kot 7,5 tonami skupne dovoljene mase ob sobotah, nedeljah in praznikih ter od ponedeljka do petka v času med 18:15 - 6:45, ter 13:30 - 14:30. Ker pa DARS na Logu gradi protihrupno ograjo za katero material vozio iz Kamnoloma Verd in ker se mudi z gradnjo, je kamnolom zaprosil za ohlapnejši urnik prepovedi. Svetniki so imeli nekaj pomislekov nad tem, zanimivo se jim je zdelo tudi razmišljanje tamkajšnje krajevne skupnosti, ki podpira tovrstno spremembo. Na koncu so sprejeli predlagani sklep, da se med delavniki podaljša urnik za poldrugo uro in se po novem omogoči tudi vožnjo ob sobotah, to je med 6. zjutraj in tretjo popoldne. Nov urnik prometnega režima bo veljal do 30. septembra letos, dovoljen pa je samo točno določenim 33 tovornjakom. (gt)
Novo reševalno vozilo za nujno medicinsko pomoč
Vrhnika, 5. junij - Zdravstveni dom Vrhnika počasi končuje vzpostavitev projekta nujne medicinske pomoči (NMP), ki je leta 2012 nadomestila klasično dežuranje zdravnikov. V praksi je to pomenilo, da so dežuranje prevzeli dvočlanski timi zdravnika in medicinske sestre oziroma tehnika za nujno medicinsko pomoč, ki so bili na voljo 24 ur na dan. Ko bo jeseni ekipa dobila še četrti tim, bo projekt končan. Gotovo jim bo v veliko tehnično pomoč novo vozilo škoda yeti, ki bo nadomestilo dosedanjega terenca.
Zgodba niti nima dolge brade. Projekt nujne medicinske pomoči je začel zoreti leta 2012, je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Tomaž Glažar. Tedaj so dežurstvo opravljali zdravniki med svojim rednim delom. Dogajalo se je, da so morali sredi dela zaradi nujnega klica zapustiti ambulanto in odhiteti na teren. »To ni bilo dobro tako za zaposlene kot za paciente, zato je bilo na tem področju nujno potrebno narediti
majo nekatere druge občine. »Vesel sem, da je opazen napredek, nenazadnje pa o tem pričajo tudi pohvale pacientov,« pravi Jakin. Pri nabavi novega vozila sta pomagala - vsak po svojih močeh in na lasten način - tudi Avtocenter Špan z Brezovice in IVL z Iga pri Ljubljani. Dosedanjo vozilo freelander bo, po Glažarjevih besedah, v rezervi.
Gašper Tominc, foto: GT
Novo vozilo škoda yeti
premike.« Odločili so se za pilotni projekt, ki postaja zgled stroki: ustanovili so time nujne medicinske pomoči, ki so v ambulanti 24 ur na dan in so vešči urgentne medicine. »Na ta način smo povečali strokovni pristop do pacientov, razbremenili smo obstoječe zdravnike in medicinske sestre ter zmanjšali stroške njihovih nadur,« meni Glažar. Timi nujne medicinske pomoči v »prostem času«, torej v času, ko niso na terenu, v ambulanti ne počivajo, pač pa sprejemajo nenaročene paciente. V zadnjih petih mesecih je bilo takšnih obravnav okoli tri tisoč. Novo vozilo so financirale občine Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer, ki jih zajema zdravstveni dom. Glažar je hvaležen županom, predvsem pa občinskim svetom, ki so sprevideli koristnost tega projekta in dali zeleno luč občinskim proračunom z omenjenim projektom. Vrhniški župan Stojan Jakin je dejal, da je Vrhnika še enkrat dokazala, da zmore orati ledino v državi - tokrat s projektom nujne medicinske pomoči, ki ga že posne-
Trenutno v okviru nujne medicinske pomoči delujejo trije timi, jeseni naj bi se šesterici pridružil še četrti. Tako bo projekt vzpostavitve NMP končan.
Slavnostni trak so prerezali župani občin in vodja NMP.
O energetski učinkovitosti z Italijani in Grki
Vrhnika je bila kot primer energetsko učinkovite občine s strani Evropske komisije izbrana za gostiteljico dveh dvostranskih mednarodnih srečanj lokalnih skupnosti, ki sta bili organizirani v času 22. Argonavtskih dni.
vom Promoting multi-level governance in support of Europe 2020, ki spodbuja mednarodno izmenjavo izkušenj na področju učinkovitega sodelovanja vseh ravni upravljanja v državi. Za koordinacijo srečanja je skrbel Inštitut za politike prostora iz Ljubljane s pomočjo predstavnika Metrexa, nevladne povezave evropskih urbanih območij. Vse stroške srečanja je poravnal Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji. Predstavniki tujih občin so se udeležili tudi dogodkov v okviru Argonavtskih dni in izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju.
Občinska uprava Občine Vrhnika
Tako je 11. junija Vrhniko obiskal župan Vidma (Udine) prof. Furio Honsell in se skupaj s sodelavci udeležil enodnevnega srečanja z županom Vrhnike, Sto-janom Jakinom. Dan kasneje, 12. junija, pa je potekalo še srečanje Občine Vrhnika s predstavnikoma grške občine Nea Propontida. Udeleženci obeh srečanj so predstavili svoje dosežke in aktualne izzive na področju energetske učinkovitosti lokalnih skupnosti ter nato prek medsebojne izmenjave izkušenj iskali možnosti za prenos predstavljenih dobrih praks. Predstavniki Vidma in Nee Propontide
so se med drugim navdušili nad uspešnim prenosom znanja oziroma energetsko ozaveščenostjo učencev v vrhniških osnovnih šolah in uspešnim ločevanjem odpadkov, predstavniki Vrhnike pa so prisluhnili izkušnjam Vidma na področju trajnostne mobilnosti in regijskega povezovanja občin v Grčiji. Gostje so si v okviru srečanja z zanimanjem ogledali primer obnovljene kulturno zaščitene stavbe vrtca Komarček, ki zaradi varovanja kulturne dediščine velja za še posebno trd oreh pri energetskih obnovah. Srečanji sta bili del projekta EU z naslo-
Na Vrhniki 14,66 %
udeležba
referenduma
Vrhnika, 9. juni - Referenduma o spremembah in dopolnitvah zakona o arhivskem gradivu (8. juni) se je v vrhniški volilni enoti udeležilo 2845 volivcev, ki so oddali 48 neveljavnih glasovnic. Udeležba je bila tako 14,66%. 741 volivcev (26,49%) je glasovalo proti spremembam, 2056 (73,51%) pa jih je bilo za. Rezultati so neuradni. (GT)
■v
Zupan prejel priznanje
Zbornice komunalnega gospodarstva
Celje, 4. junij - Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenje vsako leto podeljuje nagrado in priznanja za podjetniške in osebne dosežke na področju komunalne dejavnosti. Nagrada se podeli, če so dosežki vplivali na trajne rezultate poslovanja in splošen ugled gospodarske družbe v širšem družbenem okolju.
Tokrat je Nagrado prejel tudi župan Stojan Jakin, dolgoletni direktor vrhniške komunale. Kot so zapisali v obrazložitvi, »... je vodil KPV več kot polovico njegovega obstoja in ga spremenil v sodobno, uspešno in prepoznavno družbo, še posebej na področju ravnanja z odpadki, kjer je podjetje tudi danes med vodilnimi v Sloveniji. Se več; z rezultati ločenega zbiranja podjetje sodi v sam evropski vrh.« V času njegovega mandata sta bili zgrajeni kompostarna z računalniško vodenim vpiho-vanjem zraka, ki je bila prva te vrste v Slovenji, in tudi prva prebiralnica odpadkov na ob-
močju naše države. Zaslužen je tudi za ločeno zbiranje odpadkov, s katerimi je tedanja vrhniška občina orala ledino v slovenskem prostoru in se bo
Kino Vrhnika bo digitaliziran
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pridobil 20.000 € na razpisu za digitalizacijo
Letos aprila se je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika prijavil na razpis za sofinanciranje digitalizacije slovenske kinematografije, ki ga je objavil Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenje. Kajti trend obiskovanja kino predstav v zadnjih letih na Vrhniki strmo raste. Tako smo imeli v letu 2011 2.784 obiskovalcev, leta 2012 2.860 obiskovalcev, leta 2013 pa kar 3.083 obiskovalcev. S tem sledimo zastavljeni vizji, da Kino Vrhnika postane središče prikazovanja kakovostnega filma v notranjski regij. Kino Vrhnika ima potencial, da postane središče in stičišče kulturnega filmskega programa, ki bi poleg že uveljavljenega gledališčnega dogajanja v kulturnem domu, dopolnil dogajanje v našem kraju in v širši okolici, ter s tem zajel okoli 70.000 prebivalcev iz okolice. Poudariti velja, da je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika eden izmed ustanovnih članov združenja Art kino mreže Slovenje, zato se trudimo število kakovostnih art filmov vse pogosteje umeščati v naš program. Cilj pa je, da se zastopanost tovrstnih filmov pojavlja v enakem razmerju, kot v primeru visokoprora-čunskih komercialnih filmov. Preko digitalne prenove našega kina nam lahko to uspe, saj lahko zaradi multipleksnosti sistema omogočimo tudi razne ob filmske dogodke. Prav tako bi nam digitalizacija omogočala skupne akcije preko Art kino mreže Slovenje z ostalimi člani, ki so se izkazale za izjemno uspešne pri ostalih kinematografih. S tem bi dodatno
poskrbeli za povečanje zastopanosti kakovostnega programa v notranjski regiji. Ker se klasični 35 mm film poslavlja - na žalost številnih ljubiteljev kakovostnega predvajanja filmov - smo bili na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika primorani iskati rešitve za nadaljevanje kino produkcije. Tu nam je najprej prisluhnila občina, ki je v proračunu omogočila sredstva v primeru, da bomo uspeli pridobiti še dodatna sredstva na razpisu. Kot uvodoma omenjeno, smo na razpisu uspeli ter pridobili 20.000 €. S temi sredstvi in s prispevkom lokalne skupnosti nam bo tako v letošnjem letu uspelo digitalizirati kino. Kar pomeni, da filmska umetnost na Vrhniki in širše ne bo zamrla. Celo več - z digitalizacijo filmov ne bomo več čakali par mesecev od premiere v Ljubljani, temveč jih bomo predvajali praktično istočasno. Zato se na tem mestu zahvaljujem Občini Vrhnika z županom Stojanom Jakinom, ki je verjel v projekt digitalizacije ter Slovenskemu filmskemu centru, ki je v naši vlogi prepoznal potencial nadaljnjega razvoja filmske umetnosti na Vrhniki in širši okolici. In ne nazadnje vsem občanom in občankam ter obiskovalcem kino predstav, ki ste v zadnjih letih s svojim obiskovanjem kina pokazali, da si želite, da tovrstna umetnost ostane v naši občini. Mi pa vam obljubljamo, da bomo še naprej skrbeli za kakovosten in pester filmski program.
Boštjan Koprivec, direktor ZIC Vrhnika
Ob tednu kulture posadili drevo
Vrhnika, 16. junij - Od 15. do 22. junija 2014 poteka prvi vseslovenski teden ljubiteljske kulture, ki ga na vrhniškem koncu obeležuje tudi lokalna izpostava JSKD. Kot je dejala njena predstavnica Nataša Bregant Možina, je simbol tedna ljubiteljske kulture rodovitno drevo, ki ponazarja
VuCju X 4 Jth loLogrdfli A4, A3, A2 V E ni uri,
Сепд od naprej.
LiE№ D Pi Щ Ы.СЛ
г? -HU»
www.foio-tìmPconn foto_ Amasio I net □1/750 4ЪЬ£ 031/474-005
TIM
VRHNIKA
nCMsruhK M VrbnJlHlj Rebovat. 6, Vrhnkka
IRJANJE OKVIRJANJE OKV!
G
jeseni kot prva občina v Slovenji pridružila evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do Zero Waste.
Gašper Tominc
široko dostopnost in raznolikost naše kulture, ohranjanje kulturne dediščine in tudi skrb za bi-otsko raznovrstnost Slovenje ter simbolno obnovo po žledolomu. V ta namen se je JSKD povezal z OŠ Ivana Cankarja, ki ima pri Ljubljanici ekovrt, kjer so se družno lotili posaditve stare sorte jabolk - beličnik. Ker je to zgodnja sadna vrsta, bo po besedah učiteljice Sonje Rihar mogoče čez nekaj let prva jabolka odtrgati že pred koncem šolskega leta. Drevo je v sadnem vrtu (poleg njega je še zelenjavni vrt, na katerem od letos stoji tudi čebelnjak in tako imenovani »hotel za žuželke«) posadil župan Stojan Jakin, ki je prisotne učence spomnil na pomen domorod-nih sadnih vrst. Pomagal je še Simon Hlebec iz Vrtnarstva Hlebec, učenci pa so pripravili krajši kulturni program. Podobno drevo je v okviru iste akcije ob Šolski cesti posadil tudi ložansko-dragomerski župan Mladen Sumina.
Gašper Tominc, foto GT
Rotary club Ljubljana 25 podelil pomoč tudi učencem Cankarjeve šole
Vrhnika, 10. junij - Rotary Club Ljubljana 25 je v Cankarjevi osnovni šoli zaključil vseslovensko dobrodelno akcijo podelitve šolskih potrebščin 11 333 šolarjem iz socialno ogroženih družin. Poleg tega, da je omenjena šola prejela potrebščine, je bila deležna še bona za nakup delovnih zvezkov za socialno ogrožene otroke, ki ga je podelila založba Rokus Klett.
Šola naj bi bila brezplačna, a že dolgo ni tako, je ugotavljal predsednik kluba Andrej Šolinc, zato so se odločili, da bodo pomagali otrokom iz socialno šibkejših družin. Letos so zbrali kar 178.143 evrov, kar je enkrat več sredstev kot lani. Večino sredstev so zbrali preko RTV Slovenija, pri določitvi prejemnikov pomoči pa so pomagali lokalni centri za socialno pomoč. Omeniti velja tudi ambasadorje projekta, ki so pomagali po svojih močeh; to so bili Boštjan Gorenc Pižama, Alenka Godec in Rašo Neste-rović. Slednji se je udeležil tudi zaključne slovesnosti na Vrhniki.
V okviru akcije Stopimo skupaj za naše šolarje - še drugič bo 1042 prvošolčkov prejelo torbo, peresnico in štiri zvezke v vrednosti dobrih 42 evrov. Preostali razredi (10.291 otrok) bodo dobili vrečke za copate, v kateri bo šest zvezkov in nekaj tehničnih pripomočkov (geo-trikotnik, pisala, radirka). A to ni edina pomoč. Založba Rokus Klett bo osmim osnovnim šolam (tudi OŠ Ivana Cankarja) podarila darilni bon za nakup delovnih zvezkov, namenjenih otrokom iz materialno ogroženih družin. Ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Pol-
Predsednik Rotary Cluba Ljubljana 25 Andrej Šolinc je z izročitvijo torbe ravnateljici šole Polonci Šurca Gerdina simbolično naznanil podelitev šolskih potrebščin slovenskim šolam.
onca Šurca Gerdina je dejala, da tudi pri njih beležijo večanje socialnih stisk učencev in da jim pomagajo na različne načine, med drugim tudi s šolskim skladom, a stiske lahko samo blažjo, ne morejo jih pa odpraviti. »Zato je ta pomoč še toliko bolj razveseljiva. Hvala vsem donatorjem in organizatorjem akcije v imenu družin oziroma otrok, ki bodo prejeli pomoč.«
Gašper Tominc, foto: GT
FORTRADE
Podjetje Fortrade d.o.o., Pod Hruševco 50, 1360 Vrhnika
Išče
voznika tovornjaka- skladiščnika.
Zahteva se izpit C kategor je.
Prijave sprejemamo do 15.7.2014 na gornji naslov oziroma hilda@fortrade.si
TMS za gasilce
V znamenju zahvale za požrtvovalno in učinkovito pomoč slovenskih gasilcev vsem prizadetim v letošnji ujmi, ki je zajela velik del države, so se v Tehniškem muzeju Slovenje odločili, da članom Gasilske zveza Slovenje v času poletnih šolskih počitnic, med 25. junijem in 31. avgustom 2014, ponudijo možnost brezplačnega ogleda njihovih zbirk. »Vsak član bo na blagajni Tehniškega muzeja Slovenje v Bistri pri Vrhniki in Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu ob predložitvi gasilske izkaznice ali izkaznice pionirja ali mladinca v prostovoljnih gasilskih društvih prejel dve brezplačni vstopnici,« je pojasnila Urša Vodopivec iz Tehniškega muzeja Slovenje. (gt)
Proslava ob dnevu državnosti
Vrhnika, 25. junij - Častna gostja letošnje občinske proslave ob dnevu državnosti je bila evroposlanka Tanja Fajon, ki je poudarila, da ne gre vedno iskati krivce za nastalo stanje drugje, pač pa jih poiščimo najprej pri same-
Dogajanje je potekalo v Parku samostojni sredi Vrhnike, kjer so pred triindvajsetimi leti zasadili lipo - danes imenovano »lipa samostojnosti«. Po uvodnih taktih vrhniške pihalne godbe, simboličnem dejanju veteranov vojne za Slovenijo, je za mikrofon stopil župan Stoj an Jakin, ki je poudaril pomen udeležbe volitev. »Nekateri jamrajo, da se jih nima smisla udeležiti, a sam pravim, da temu ni tako, kajti na ta način manjšina diktira večini.« V nadaljevanju je spomnil na Slomškov zapis iz druge polovice 19. stoletja, in preko njega ljudi pozval, da naj se volitev udeležijo ter modro volijo. Slavnostna govornica je bila Tanja Fajon, evroposlanka, ki je med drugim dejala, da Slovenci vse prevečkrat iščemo krivce za nastalo stanje v drugih. »Ne iščimo krivde pri drugih, iščimo pri sebi rešitve.« Dejala je še, da pogreša pohvalo, tudi tistega, ki je druge politične barve in pozvala k večjemu nacionalnemu ponosu. Dekan Blaž Gregorc je opravil molitev za domovino, kulturni program pa so v nadaljevanju oblikovali Mešani pevski zbor Mavrica, Pihalni orkester Vrhnika in učenci Glasbene šole Vrhnika. Program je vodila Katarina Lenarčič. Po koncu uradnega dela je Slavnostna govornica Tanja Fajon sledilo še druženje ob izbrani kapljici, (gt, foto: gt)
V ospredju so bili veterani. Mimogrede, nekaj dni pred dnevom državnosti so vrhniški vojni in i veterani v Rožni dolini položili venec v spomin na tam sestreljenega pilota helikopterja Tonija ] z Vrhnike.
Strah pred smradom
Vrhnika - V prvi polovici junija, ko je živo srebro termometrov švignilo proti tridesetim stopinjam, je na vrhniškem koncu ponovno zelo smrdelo iz kompostarn. Pozanimali smo se pri obeh kompostarnah, kjer sta nam obe zatrdili, da ne vršijo nič kaj drugega kot običajno. »Obratovanje naše kompostarne je konstantno brez posebnosti in v zadnjih dveh dneh prav nič drugače, kot ves pretekli mesec, ko nismo prejeli nobene pritožbe glede zaznavanja smradu. Kaj je vzrok smradnim emisijam, ki so jih občani zaznavali dva večera zapored, zatorej ne moremo pojasniti,« nam je povedal direktor CRO Vrhnika Marko Kocjančič ter dodal, glede na to, da so se pritožbe nanašale
Iz Kompostarne Rosa so sporočili, da so v drugi polovici maja začeli s postavljanje konstrukcije s katero bodo pokrili in zaprli manipulativno ploščad, kjer se bo izvajalo iztros odpadkov, vizualni pregledi, sestava mešanice za kompostne kupe in prevozi v in iz hal za intenzivno zorenje komposta.
na večerne termine, da so pri njih vsi objekti po 15. uri zaprti in kot taki podvrženi venti-
laciji oziroma podtlaku. Tudi v kompostarni Rosa so nam zatrdili, da smrad na Zlatici ne more prihajati od njih. »Kot smo že večkrat obrazložili se ne strinjamo, da se za smrad , ki ga večinoma zaznavajo stanovalci Vrtnarije in Zlatice obtožuje obe kompostarni, ne da bi upoštevali bistveno razliko - oddaljenosti kompostarn od bivanjskih objektov. Kompo-starna Rosa namreč v celoti izpolnjuje 4. člen Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, ki zahteva, da morajo biti kompostarne odprtega tipa oddaljene od objektov, ki so stanovanjski ali se uporabljajo za druge namene (trgovine, šole, zdravstvo itd), najmanj 500 m. Naši kompostarni najbližji stanovanjski objekti, pa še vedno oddaljeni 500 m, so v Krajevni skupnosti Stara Vrhnika, do ostalih pa se ta razdalja še povečuje in pri Zlatici in Vrtnarji doseže čez 1300 m. Zakonodajalec prav gotovo
ne bi v Uredbo vstavil zahteve po oddaljenosti, če ne bi bilo evidentno, da se eventuelni smradni izpusti, ki bi lahko nastali zaradi nepravilnega delovanja kompostarn, na tej razdalji že tako razredčijo, da manj vplivajo na počutje ljudi. Zato vpliv Kompostarne Rosa na smradne emisije v okolici Zlatice in Vrtnarje ni primerljiv z vplivom kompostarne, locirane na lokaciji CRO Vrhnika d.o.o.,« nam je sporočil Matjaž Rus iz kompostarne Rosa. Civilna iniciativa, ki se bori proti smradu, se namreč boji, da bo letošnje leto podobno lanskemu, ko se je visokim temperaturam pridružil še neznosen smrad, zato njeni člani dosledno pišejo pritožbe v pritožbeno knjigo kompostarn. Iz pogovora sodeč nimajo veliko upanja, da se bo stanje zavoljo omenjenih knjig spremenilo, obljubljajo pa, da bodo v primeru ponovitve lanskoletnega smradu »odločno ukrepali«. (gt)
Ali ste vedeli?
Petdeset let od postavitve heliografa na Lavrovcu
Lavrovec, z nadmorsko višino 884 m, je stičišče Rovtarskega, Polhograjskega in Škofleloškega hribovja. Do tja vodi več poti, ki se združijo na vrhu zaobljene košenine med dvema kmetijama. Domačini tod z veliko vztrajnostjo in ljubeznijo do domačega kraja že dolga desetletja skrbno obdelujejo vsako ped zemlje. Od tod se razprostira prelep pogled na gorato pogorje Kamniških in Julijskih Alp, v smeri juga na dolenjsko in notranjsko hribovje^s Snežnikom v ozadju, proti zahodu pa se kot temna senca vije Trnovski gozd. Čisto blizu, da bi se ga lahko dotaknil z roko, je Vrh Sv. Treh kraljev, ki ima enako nadmorsko višino.
Kraj ima izrazito sončno lego in zato je Urad za Meteorologijo ARS na najvišji točki, tik ob meji med občinama Logatec in Vrhniko, že pred petdesetimi leti postavil heliograf. To je instrument za nepretrgano registriranje trajanja sončnega obsevanja. Iz njegovega zapisa se določa trajanje sončnega obsevanja v urah in desetinkah ure.
Po podatkih ARSO je v Slovenji nameščenih dvaindvajset heliografov. V uporabi so tisti s stekleno kroglo, t.i. Campbell-Stokesov helio-graf, in sicer dva tipa, navadni in univerzalni.
Osnovni del pri obeh tipih je steklena krogla, ki zbira sončne žarke v gorišče in vrisujejo žgano sled na papirni trak, ki je vstavljen v žleb školjke pod stekleno kroglo. Zaradi gibanja Sonca na papirnem traku ostane prežgana sled. Heliograf na Lavrovcu je bil postavljen 20. aprila 1964 in kasneje 6. maja 1998 prestavljen na 6 m višjo lego. Instrument že več desetleti upravlja domačin Ciril Kržič, pred njim še njegov oče in še prej sosed Lavr. Trakove menja dnevno, po navadi ob večerih, ko sonce že zaide za trnovsko hribovje in jih nato enkrat na
mesec pošilja na Meteorološko postajo MOP Agencijo RS za okolje (ARSO). Vstavlja tri vrste trakov, glede na letni čas, zimski od 15. 10. do 28. 2., pomladno-jesenski od 1. 3. do 12. 4. in od 1. 9. do 14. 10. ter poletni od 1. 4. do 31. 8. Heliografski trakovi so iz kakovostne lepenke, debele 0,2 mm. Na eni strani so modro ali črno obarvani, da bolje vpijajo toploto. Po sredini traku je vzdolžno vrisana bela črta, pravokotno nanjo pa so daljše in krajše črte, ki označujejo čas. To so cele ure in polovične ure, označene z rimskimi ali arabskimi številkami. Poprečno letno trajanje sončnega obsevanja na Lavrovcu znaša skoraj 2000 ur, kar je običajna vrednost za Slovenijo. V manj sončnih letih, npr. leta 2004 in leta 2010, je bilo manj kot 1800
sončnih ur, v najbolj sončnih letih pa tudi več kot 2200 ur, npr. leta 2011 jih je bilo 2355 . Sezonski hod je zelo izrazit; december z okoli 70 urami je najmanj osončen, julij z okoli 280 urami pa najbolj. Posamezni meseci lahko zelo odstopajo od povprečja. Tako je npr. novembra leta 2011 na Lavrovcu sjalo sonce 154 ur, medtem, ko je bila v nižinah dolgotrajna megla, prav tako novembra leto prej pa je bilo komaj 28 ur sonca.
V projektu Podnebna spremenljivost Slovenje so bili preverjeni in homogenizirani podatki s postaje Lavrovec. V obdobju od leta 1961 do leta 2011 je opaziti naraščajoč trend, približno 36 ur več letnega sončnega obsevanja na desetletje. To je posledica bolj sončnih pomladi in poleti v zadnjem obdobju, medtem ko se zime niso bistveno spremenile. Toliko po podatkih ARSO o heliografu in sončnemu vremenu na Lavrovcu skozi čas. Morda le še nasvet za vse tiste, ki radi pešačite po samotnih gozdnih poteh. Čez ta hrib, prav mimo opazovalne postaje, je speljana markirana pot, ki si jo delijo Evropska pešpot št. 7, Loška planinska pot, Šentjoška krožna pot, Pot ob Rup-nikovi liniji ... . Torej, če vas pot zanese tod mimo, si le vzemite čas tudi za ogled opisanega heliografa.
Sonja Malovrh
Pravljice, otroške predstave & delavnice
1/8, 8/8, 15/8 Park samostojnosti 23/8 Nočni tek
29/8 Kavarna Park ^ Щ Od 18h dalje... *
Nočni tek Vrhnika
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Jport !n turizem Vrhnika
7. juli 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina p3l| Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 5
		
Uspešna humanitarna akcija pod okriljem GZ Vrhnika
Ob nedavni naravni katastrofi, ki se je zgodila na območju Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške je svojo humanitarnost pokazala vsa Slovenja. Zgodba je nastala tudi na Vrhniki. Pobudnik akcije je bil gasilec PGD Verd— tovariš Edo Bradač. Ob koordinaciji Gasilske zveze Vrhnika, katero je vodil tovariš Benjamin Svenšek, smo izpeljali akcijo zbiranja humanitarne pomoči. Zbiranje materiala, hrane, vode in oblačil, za pomoč ljudem na poplavljenih območjih, je preraslo v veliko humanitarno akcijo. Gasilski domovi na področju GZ Vrhnika v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer so postali zbirni centri, kjer so lahko občani in organizacije prinesli darovani material za pomoč ljudem v stiski. Na pobudo gasilcev sta se v akcijo vključili tudi obe vrhniški osnovni šoli, Rdeči križ in Karitas. V dveh osrednjih zbirnih centrih, PGD Verd in PGD Vrhnika, je ob pomoči pridnih rok članic, članov in krajanov stekla akcija pripravljanja omenjenega materiala za odvoz. Društva so v zbirna centra, z lastnimi vozili, pripeljala zbrana sredstva. Pomoč pri večjih količinah pa so ponudili tudi: Jernej Žnidaršič in Tomaž Kern z Verda, Metod Osredkar s Stare Vrhnike ter pri natovarjanju z viličarjem v Borovnici M-Izbira Borovnica. Delo je potekalo usklajeno in dobro koordinirano. Materialna sredstva smo razvrščali, pakirali in označili. Vse blago je bilo zloženo v kar-tonasto embalažo. Darovalo jo je podjetje Duropack iz Logatca. Vse škatle smo zložili na palete, te nam je v veliki meri podaril Suhadolc trans s.p. iz Brezovice pri Borovnici in ostali posamezniki. Vse ovito v folijo je bilo tako pripravljeno za pot na prizadeta področja. V dnevih akcije smo zbrali 48 ton humanitarne pomoči. Nalaganje tovora je bil poseben izziv. Zanj je poskrbel tovariš Zoran Bulajić s svojim viličarjem. Tako pripravljen tovor je bil v sredo, 28. maja 2014, pripravljen za premik. Prvi del humanitarnega tovora je krenil na pot proti Bosni in Hercegovini v Doboj . Naložen je bil na dveh vlačilcih. Eno je last podjetja Trans Felix d.o.o. z Lesnega Brda pri Vrhniki, ki je poleg prevoza daroval tudi 16 palet ustekleničene vode in paleto hrane. Drugi
vlačilec je bil v lasti podjetja Dacar d.o.o iz Mavčič. Tretji vlačilec M-Trans d.o.o iz Škofljice je bil zagotovljen v sodelovanju s Slovensko vojsko in bil namenjen v Slavonijo, v Vukovarsko Sremsko županjo— v Občino Nijemci. Celoten tovor za Nijemce je bil naložen v vrhniškem gasilskem domu. Za nalaganje je poskrbel voznik viličarja Kmetijske zadruge Cerknica z Vrhnike, gospod Mladen Blagojević. Konvoj z dvema spremljevalnima voziloma GZ Vrhnika in PGD Borovnica, pod vodstvom tovariša Benjamina Svenška in s šestimi spremljevalci prostovoljnih gasilskih društev je v popoldanskem času krenil z Verda. Združeni v konvoju, so točno ob 17-ti uri krenili iz vrhniškega centra. Za prepoznavnost konvoja je poskrbel Matic Senjur iz Studia Fabrka z Verda. Obsežna spremljevalna dokumentacija, ki jo je pripravil Benjamin Svenšek, je bila urejena pri špediciji Transglob in je omogočala nemoten prehod meja. Zahvala velja gospe špediterki , Saši Stražišar. Menim, da ob takih dogodkih meje in medsebojni odnosi ne bi smeli predstavljati ovir. Pri Slavonskem Brodu so se vozila ločila. V smeri Nijemcev na Hrvaško je konvoj pospremil tovariš Edo Bradač, proti Doboju v BIH pa tovariš Benjamin Svenšek. Po naporni poti se je pri-legel nočni počitek v prenočišču Gajić pred Dobojem. Organiziralo ga je mizarstvo Amek s.p. z Vrhnike. V jutranjih urah je konvoj nadaljeval pot proti Doboju, na srečanje s koordinatorko Rdečega križa, ki je prevzela humanitarno pomoč . Ogled uničenega mestnega središča, ki ga je poplavila reka Bosna bo ostal globoko vtisnjen v spomin naših gasilcev. Popolno je uničen tudi objekt in oprema poklicnih gasilcev. Kljub prestani ujmi je bila naša delegacija toplo sprejeta. Gostoljubnost drugi ekipi je bila ponujena v Nijemcih pri gospe Elviri Farkaš. Po počitku se je humanitarna pomoč odpeljala v krizni štab, ki so ga vodili člani prostovoljnega gasilskega društva- DVD Nijemci, Karitas in KUD-Lijeskovac -Novo selo-Vinkovci. V popoldanskih urah, ob ponovnem snidenju obeh ekip, je sledil ogled uničenih Vin-kovcev in vasi Gunja. Slikovno gradivo, ki je bilo napravljeno
li ih "III
prikazuje kaj vse lahko ob takih trenutkih doleti človeka. V zahvalo za vse dobro opravljeno s strani gasilcev in dobrih ljudi iz območja Vrhnike je KUD Lijeskovac pripravilo sprejem za delegaciji. Po slovesu v jutranjih urah, 30. maja 2014, so krenili v Slovenijo, kjer smo jih pričakali v domačih gasilskih domovih. Spremstvo gasilcev je zagotavljalo, da je vsa nujno potrebna pomoč prišla v prave roke.
Hvala vsem vam, dobrim ljudem, ki ste priskočili na pomoč in bili pripravljeni pomagati. Žal vaših imen ne poznamo, ste pa del zgodbe te humanitarne akcije.
Ob tej priliki velja zahvala za vloženi trud vsem organizatorjem, prostovoljcem in gasilcem v Gasilski zvezi Vrhnika, ki ste v svojih gasilskih domovih marljivo sprejemali, pripravljali in pakirali humanitarno pomoč. Povezanost gasilcev smo pokazali že ob nedavni ujmi v Slovenji. Nič drugače ni bilo sedaj. Zahvala izrekamo tudi s strani udeležencev konvoja in je namenjena KUD -u Lijeskovac, gospodu predsedniku Draganu Šarčeviću in gospe podpredsednici Elviri Farkaš, za njihovo gostoljubnost in sprejem. Zahvaljujemo se tudi voznikom tovornjakov za strpnost in sodelovanje. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč«!
Franjo Čretnik, PGD Verd
OOZ Vrhnika ima novo vodstvo
Na volitvah v organe OOZ Vrhnika za mandatno obdobje 2010 - 2014, ki so se odvijale 21. in 28. maja 2014, so člani OOZ Vrhnika izvolili novo skupščino za naslednja štiri leta. Skupščina ima 21 poslancev, izvoljeni so bili naslednji člani (navedeni po abecedi priimka):
Caserman Peter (Hitri servis Caserman, Peter Caserman s.p.) Čepon Stanislav (Avtovleka čepon, Stanislav Čepon s.p.) Gutnik Klemen ( Gutnik, gradbene storitve d.o.o.) Gutnik Peter (Gut & Pet d.o.o.)
Habat Franc (Soboslikarstvo in fasaderstvo Franc Habat s.p.) Hlebec Simon (Vrtnarstvo Hlebec, Simon Hlebec s.p.) Jereb Matjaž (Gradbeništvo Jereb, Matjaž Jereb s.p.) Jesenko Roman (Asfaltiranje in tlakovanje Jesenko, Roman Jesenko s.p.) Jesenšek Roman (G.T. d.o.o.) Jezeršek Marko (Marmor Jezeršek, Marko Jezeršek s.p.) Jurca Janez (Gostilna Jurca, Janez Jurca s.p.) Kogovšek Janez (Splošno mizarstvo Kogovšek, Janez Kogovšek s.p.) Koprivec Marko (Kovina trade d.o.o.) Kralj Danijel (Steklarstvo, Danijel Kralj s.p.) Kržič Janez (Avtoprevozništvo, janez Kržič s.p.) Medič Marko (Elektro Medič d.o.o.) Molek Peter (Molek servis, Peter Molek s.p.) Nolimal Tomaž (Nolimal, mehansko varovanje d.o.o.) Popit Marko (Strojno ključavničarstvo, ing. Marko Popit s.p.) Tomažič Franci (Gostilna pri Kranjcu, Franci Tomažič s.p.) Železnik Zdravko (Avtotapetništvo Železnik, Zdravko Železnik s.p.) Skupščina se je že sestala na svoji prvi seji in sicer 11. junija 2014 in za predsednika izvolila Simona Hlebca, za podpredsednika Matjaža Jereba in za poslanca v skupščino OZS Marka Popita. V tričlanski nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janez Jamnik, Klavdija Penko Gregorka in Peter Škof.	AC
Iskali odgovore na izzive krize
Vrhnika, 6. junij - Borovniško društvo HUD Karel Barjanski, Gibanje Ubuntu, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Gibanje Kričač so v osrednji vrhniški kulturni hram povabili več kot deset različnih sogovornikov - predstavnikov različnih organizacij in skupin, ki poskušajo vsak na svoj način kljubovati krizi, ki je zajela državo. Ugotavljali so, da je mogoče marsikaj spremeniti, a vedno se začnejo premiki najprej pri nas samih.
Bojan Čebela iz HUD Karel Barjanski je menil, da država sicer izvaja protikrizne ukrepe, vendar ni zaznati posledic. Zato je po njegovem treba začeti spreminjati, vse pa se začne najprej na lokalni ravni. Brezposelnih naj bi bilo kar dobrih 119 tisoč ljudi, številni ne vedo, kaj so njihove pravice. Zato so se v Gibanju za dostojno delo in socialno delo odločili, da bodo pomagali prav tem. Kot je dejala Sabina Carli, jih oza-veščajo o njihovih pravicah ter tako preprečujejo, da bi se vdali v usodo izkoriščanja. Takšne usode si zagotovo ne želio na Jesenicah, kjer je skupina Ah-meda Pašića (Človekoljubno dobrodelno društvo Up Jesenice) vzela stvari v svoje roke. Propadajoče železarsko mesto so začeli prenavljati s prostovoljnim delom in donacijami. Kot je dejal Pašić, se je začelo najprej s prenovo košarkarskega koša, nato so nadaljevali s prenovo železniške postaje, sedaj obnavljajo most. Nekaj podobnega načrtujejo v Zasav-
ju, je pojasnil Primož P. Ram Siter (Organizacija Sila Zasavje), vendar so šele na začetku. Stvari želio prevzeti v svoje roke, najbolj pa jih bremeni apatija tako lokalnega prebivalstva kot občinskih predstavnikov. Martin Butina je predstavil Gibanje Ubuntu, ki med drugim na osrednje mesto postavlja skrb za pridelavo zdrave hrane. Meni, da le če je telo zdravo, lahko tudi ustvarja »zdrave misli«. Predstavil je tudi pojem lokalnih valut, ki so
se ponekod po svetu že uveljavile, in naj bi bile zaradi neob-davčitve dobra alternativa siceršnji valuti. Simona Knavs iz skupine Duh časa je predstavila delo društva, ki med drugim pomaga socialno ogroženim družinam in posameznikom do brezplačnega računalnika. Kot je dejala, zbirajo »stare škatle«, jih popravio in naložio vse potrebne programe, ki jih je mogoče dobiti brezplačno na svetovnem medmrežju. Maja Horvat je govorila o ekocidu,
za katerega si prizadevajo, da bi ga svet priznal kot zločin nad človeštvom. Ana Petrovčič pa je predstavila prevajalsko zadrugo, v katero so se povezali prevajalci, da bi bili za pošteno delo tudi pošteno plačani. Podobne misli je delil tudi Bogdan Lipovšek, dolgoletni direktor Grand hotela Union. Zelo je obsodil tajkunski prevzem hotela in izčrpavanje le-tega ter sočasno kritiziral pisce zakonodaje, ki to omogoča. Zadnji je imel besedo Jernej Fefer iz Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je predstavil primer dobre prakse njihovega Depoja, v okviru katerega skrbio za ponovno uporabo že zavrženih predmetov. Prisotni so se po triurni razpravi, ki jo je vodila dramska igralka Nina Valič, strinjali, da je skupni imenovalec vsem omenjenim težavam neizmeren človeški napuh, ki krati človekove pravice. Hrbtenica le-teh se mora po njihovem vedno pogosteje udinjati toku kapitala in politiki, zato naj bi bil skrajni čas, da ljudje vzamejo stvari v svoje roke. Kot so še dejali, je stvari mogoče obrniti na bolje, a najprej je treba začeti pri sebi. Prireditev so pripravili HUD Karel Barjanski, Gibanje Ubun-tu, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in Gibanje Kričač.
Gašper Tominc, foto: GT
Arjüflkvtjltt dfifT> j itoc n■ Vfhnlki ленч
il. -L nt i i vir i-i Ù ; : ы
Argonavtski dnevi imajo velikanski potencial
Argonavtski dnevi resnično postajajo festival z brado. Z vedno bolj lepo in urejeno brado. A taka ne bi bila brez sodelovanja številnih društev, organizacij, prostovoljcev in sponzorjev. Že odprtje v režiji g. Matija Milčinskega je nakazalo, da bodo letošnji Argonavtski dnevi poznani po svoji odličnosti. Vrhunski kulturni, športni in turistični dogodki so letos privabili ogromno število obiskovalcev, ki so vsi po vrsti izrazili navdušenje nad organiziranimi prireditvami. Vsa navedena področja, ki jih pokriva Zavod Ivana Cankarja Vrhnika so pokazala svojo bogato vsebino in dokazala, kako fascinanten pedigre imamo na Vrhniki. Argonavtski dnevi imajo resnično potencial, da se razvijejo v enega izmed odmevnejših festivalov v tem delu regije. Iskreno se zahvaljujem vsem pokroviteljem, še posebej generalnemu pokrovitelju podjetju Fortrade z istoimensko blagovno znamko in blagovno znamko Prosports.si. Hvala občini Vrhnika na čelu z g. županom Stojanom Jakinom. Hvala Evropski uniji, ki je podprla program Srečanje Slovenja - Hrvaška - Italija. Hvala številnim društvom, organizacijam, prostovoljcem, ki ste s svojim sodelovanjem obogatili Argonavtske dneve. In ne nazadnje hvala vsem sodelavka in sodelavcem, ki ste v teh dneh žrtvovali svoj čas ter se razdajali za uspeh letošnjega festivala in s tem za zadovoljstvo vseh občank in občanov. Ponosen sem na vas, kot smo lahko vsi skupaj ponosni na medsebojno sodelovanje sodelujočih na Vrhniki. S temi dogodki stopamo v korak z olepševanjem zunanje podobe Vrhnike in vsem obiskovalkam in obiskovalcem kažemo, da je lepa tudi duša naše Vrhnike.
Boštjan Koprivec,
direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika
Odprtje
22. Argonavtskih dni 2014
Prezimovanje Argonavtov v Močilniku so tokrat prikazali:
igralci Iztok Jereb, Juš Milčinski in Goran Završnik,
animator senčnih lutk Matjaž Loboda, dramska sekcija
Mešanega pevskega zbora Mavrica, plesna skupina Karamela.
Nastopili so še: Ansambel Gemaj, Folklorna skupina Ligojna, Folklorna skupina KUD Uljanik, Pihalni orkester Vrhnika,
Vmesna besedila: Juš Milčinski, Homer in Apolonij Rodoški,
koreografija: Mateja Jerebic, oblikovanje in izdelava senčnih lutk: Blaž Tomšič, prevod iz grščine:
Janez Tomšič in Anton Sovre,
dirigent: Milan Matičič,
aranžer zaključne skladbe: Marko Fabiani,
tonski mojster: Martin Jelovšek,
šivilja: Alenka Gorišek,
bakle in grški ognji: Anže Stržinar,
scenarij in režija: Matija Milčinski.
Vsem ustvarjalcem in sodelujočim iskrene čestitke in hvala za sodelovanje!
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Slovesno odprtje Argonavtskih dni
Vrhnika, 11. junij - Začetek festivala 22. Argonavtski dnevi se je letos zaradi spleta okoliščin in finančnih razlogov začel v Cankarjevem domu in ne kot v prejšnjih letih na prostem v športnem parku ali na Sodnijskem trgu. Kljub skrbi organizatorja, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, da bo zaradi spremenjenega termina (med tednom) in nove lokacije prireditev slabše obiskana, se je na koncu izkazalo, da so bile skrbi zaman. Slovesno odprtje se je tematsko naslanjalo na mit o argo-navtih, režiser Matija Milčinski pa mu je dodal še kanček humorja, vključujoč lokalne znamenitosti vrhniškega konca.
Milčinski je letos nadaljeval z lani začeto humorno noto programa.
Glavna nosilca sta bila Jazon (Goran Završnik) in ladijski glasbenik Orfej (Juš Milčinski), ki sta v humornem dialogu ponazorila dogajanje prispetja ladje Argo do Močilnika. In, ne boste verjeli, po enem letu tuhtanja na Vrhniki, kaj storiti, je Orfej popolnoma spontano - potem ko je Jazona prosil za odobritev obiska kmetijske zadruge, da bi na ženino željo kupil prekle - navdahnil glavnega junaka argonavtov, da bi lahko ladjo dali na kole in jo prenesli do morja. In mit se je lahko nadaljeval ...
Režiser je del dogajanja prenesel na platno, kjer je vlogo povezovalca prevzel Iztok Jereb, pri preostalem dogajanju pa je dogajanje povezoval zbor recitatorjev (recitatorska skupina pevskega zbora Mavrica). Za plesni program so poskrbeli folkloristi iz Ligojne in Pule (po mitu iz 3. stol. p. n. št. naj bi po tistem, ko so argonavti prenesli ladjo do Jadranskega morja, del odplul domov, del pa ostal in ustanovil Pulo) ter plesna skupina Karamela 2, za glasbeno pa Pihalni orkester Vrhnika in Ansambel Gemaj, ki se je z repertoarjem sprehodil po poti argonavtov. Večer se je končal s prižiganjem ognja pred Cankarjevim domom, ki so ga prižgali grški veleposlanik v Slovenji Athanasios Kallidopoulos, žu-
pan Gonarsa Marino del Frate in vrhniški župan Stojan Jakin. Večer se je nadaljeval v soju polnega meseca ob izbrani kapljici in kulinaričnem razvajanju. (gt, foto:gt)
Sejem dela prvič na Vrhniki
Vrhnika, 12. junija - Kaj vsebuje dober CV, predstavitev dobrih praks socialnega podjetništva, inovativni načini iskanja zaposlitve ... to so bile teme prvega sejma dela na Vrhniki, ki ga je v športnem parku organiziral ZIC Vrhnika v okviru festivala Argonavtskih dni.
V dopoldnevu se je zvrstila vrsta svetovalnih predavanj, obenem so se predstavljale zaposlitvene agencije in podjetja, ki iščejo nove kadre. Obiskovalcev se je trlo, kaj so odnesli od dogodka, pa je odvisno od posameznika. Kdo je lahko našel tudi zaposlitev, če je seveda ustrezal profilu. Lokalno podjetje Siliko je bilo eno tistih podjetij, ki je sodelovalo na dogodku in imelo odprtih več delovnih mest. Kot so nam pojasnili, stalno iščejo strojne inženirje, velik plus pa ima pri njih tudi aktivno znanje nemščine. A kombinacija teh je, kot pravijo, redka. Mogoče so obiskovalci našli tudi kakšno idejo za samozaposlitev. Komunalno podjetje Vrhnika, ki je letos zaposlilo dober ducat novih delavcev zavoljo izvajanja projekta Čista Ljubljanica, je predstavilo projekt, ki pri njih že poteka, ponovne uporabe zavrženih predmetov. V praksi to pomeni, da odslužene predmete spremenijo v nekaj drugega - uporabnega. Kot so dejali na njihovi stojnici, je to možnost za nekatere nezaposlene, da mogoče v sebi odkrijejo ustvarjalni talent in na tak način zaslužio kakšen evro. Pri iskanju zaposlitve se ponavadi vse začne pri pisanju življenjepisa. Za nekatere je to še vedno težava, je ugotavljal Gregor Mesarič iz zaposlitvenega portala mojazaposlitev.si. Po njegovem kandidati velikokrat pišejo podatke, ki za zaposlitev sploh niso pomembni. Včasih tudi beležijo apatijo, da bi kandidati uporabili svetovno medmrežje in tam
že pripravljene obrazce (tudi na njihovi spletni strani) za življenjepis in druge prošnje.
Kdo so bili najbolj iskani poklici v minulem letu? Zidarji, vozniki in prodajalci ter vzgojitelji predšolskih otrok, doktorji medicine ter medicinsko osebje. V občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer je po evidenci iz maja registriranih 1434 brezposelnih, kar je za 4,3 % več kot lani. Vendar pa se je po evidenci Zavoda za zaposlovanje Slovenje v prvih petih mesecih zaposlilo oziroma samozaposlilo kar 17,2 % več ljudi kot v enakem obdobju lani. Kot je pojasnila Aleksandra Tea Vesnaver iz omenjenega zavoda, je večina brezposelnih tistih, ki imajo osnovno šolo ali manj (30,4 %), slabo tretjino je tistih z do četrto stopnjo izobrazbe, 27,2 % s peto stopnjo in 13,3 % s šesto ali višjo stopnjo.
Gašper Tominc, foto: GT
Palačinke in balkanski žur
Vrhnika, 13. junij - Čeravno je bil petek, trinajstega, to ni zmotilo zabave željnih, da ne bi obiskali Kavarne Mikavna ali Gostilne Mostiček, ki sta v okviru Argonavtskih dni pripravili posebno ponudbo. V prvi so poskrbeli za razvedrilo najmlajših, saj so zanje pripravili popoldanski maraton animiranih filmov, v okviru tako imenovanega »palačinka party« pa so se otroci lahko še posladkali z njimi. Starejši so se medtem zadrževali na vrtu
kavarne in uživali v njeni ponudbi osvežilnih piv in sadnih sokov. Tisti, ki pa prisegajo na leskovačke dobrote in balkanski melos, so se zvečer lahko podali v nekdanjo Gostilno Simon, zdaj Mostiček. Tisti večer so kraljevali čevapčiči in pleskavice ter mrzlo pivo, za dobro vzdušje pa je poskrbela še živa glasba - Duo Sinji galeb. Foto: Kavarna Mikavna je za najmlajše pripravila »palačinka party«.(gt, foto: gt)
L*-1
с -
L
i hM
«r Argartbvtjkì dnevi ■ M« ni Vfhniki 201*4
IJ Uf |пЦ	I-i i, ■ ■ U
Zbrane barmane iz sedmih evropskih držav je v imenu ZIC pozdravila Marija Zakrajšek.
Aleš Ogrin predstavlja štirinajst mladih barmanov in 4. razred OŠ IC Vrhnika.
Šestnajsti Pokal Argonavtskih dni
Barmani iz sedmih držav
Na terasi Hotela Mantova se je v četrtek, 12. junija, zopet »mešalo« v barmanskih kozarcih. Potekal je že šestnajsti Pokal Argonavtskih dni, kar pomeni, da je bila tradicionalna prireditev v sklopu največje vrhniške turistične prireditve. Čeprav vreme letos ni bilo najbolj naklonjeno, pa se je dogodek oziroma tekmovanje končalo brez večjih težav.
Celotna prireditev je bila v organizaciji Društva barmanov Slovenje, z neutrudnim sedanjim predsednikom društva in večletnim državnim ter svetovnim prvakom Alešem Ogrinom. Dogodek so prvi začeli učenci 4. razredov Osnovne šole Ivana Cankarja, ki so v pomladnem terminu obiskovali krožek Fruc-talova šola mešanja pijač, ki jo je vodil mentor Aleš Ogrin. Tako je štirinajst mladih barmanov pokazalo, kaj so se naučili v šoli. Vsak si je izbral svoj brezalkoholni napitek ali sladoledni in sadni frape, ga po svoje imenoval in predstavil zbranim gostom in
udeležencem tekmovanja. Vsi so zbrane navdušili in si za prikazane nastope zaslužili velik aplavz. Na koncu so bili vsi zmagovalci ter prejeli zlate medalje in tudi diplome za opravljeno šolo mešanja pijač.
Nato so nastopili pravi profesionalni barmani iz sedmih evropskih držav: Finske, Luksemburga, Avstrije, Češke, Madžarske, Srbije in Slovenje. Tako so predstavili pravo mednarodno tekmovanje. Pomerili so se v pripravi fantazjske pjače, pri kateri so morali obvezno vključiti Slovenia vodko in eno brezalkoholno pijačo podjetja Fructal, d. d., iz Ajdovščine. Delo barmanov sta ocenjevali strokovna komisija in žirija iz občinstva. Prav ta je tekmovalce opazovala, kako spretno pripravljajo fancy drink. Strokovno ocenjevalna komisija pa je bila očem skrita, tako da tekmovalca, ki je pripravljal koktajl, ni videla. Obe komisiji sta ocenjevali videz, aromo in okus koktajl. Žirija občinstva je za najboljšo kreacijo ocenila koktajl, ki ga je pripravila barmanka Ana Železnik, Grand hotel Union Ljubljana, drugo mesto je osvojil Rok Dobnikar, Gostilna Dobnikar, Sv. Katarina nad Ljubljano, tretje mesto pa je osvojil Rok Logar,
Vrhničanka Draga Kepeš je bila skupna zmagovalka šestnajstega pokala Argonavtskih dni.
Grand hotel Union Ljubljana.
Po oceni strokovne ocenjevalne komisije je prvo mesto osvojil Miloš Janošević, BAS-Srbja, drzgo mesto je osvojila Vrhničanka Draga Kepeš, Slaščičarna Lolita, Kaval Group, Ljubljana, in tretje mesto pa Rok Logar, Grand hotel Union, Ljubljana. Nagrado za strokovno delo je prejel Dominik Wolf, Ö.B.U. - Avstrija.
Skupna zmagovalka šestnajstega pokala Argonavtskih dni Slovenia vodka trophy je postala Draga Kepeš, Slaščičarna Lolita, Kaval Group, Ljubljana.
Dogodek je imel tudi humanitarno noto. S prodajo koktajlov in kotizacijo nastopajočih barmanov so se zbrala sredstva v višini 300,00 evrov, ki jih bo prejela Hiša Hospic. Ob koncu pa velja še zahvala pokroviteljem in organizatorjem šestnajstega mednarodnega tekmovanja barmanov, ki so bili: ZIC Vrhnika, Občina Vrhnika, Društvo barmanov Slovenje, Fructal, d. d., Ajdovščina, Radenska, d. d., Hotel Mantova, Gostilna Pri Kranj cu, Cvetličarna Jana, VIP Prevozi - Blaž Drašler, s. p., in Aleš Ogrin kot vodja prireditve.	Simon Seljak, foto: SS in JŽ
Ekotržnica - tudi vrtec in osnovna šola so delili dobro prakso.
Prižiganje ognja z antično metodo še zdaleč ni preprosto opravilo.
Sobotno dopoldne v znamenju narave in športa
Vrhnika, 14. juni - Prvo sobotno dopoldne Argonavtskih dni se je začelo z ekotržnico na Sodnjskem trgu, hkrati pa so v gasilskem domu potekala predavanja na temo ekološkega vrtnarjenja in delitev dobrih praks. Prav tako je v zgodnjih dopoldanskih urah na košarkarski asfaltni ploščadi v športnem parku poteka-
lo košarkarsko tekmovanje Argonavtkoš, na katerem so se merile ekipe U-10 z Vrhnike, Domžal in Logatca, na drugem koncu Vrhnike - v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška - pa se je uradno začel mednarodni turnir v rokometu Harpaston Cup, čeprav so se tekmovanja začela že dan pred tem. Komur šport ni
Na asfaltni ploščadi je potekalo tekmovanje treh košarkarskih klubov.
ustrezal, se je lahko sprehodil okoli bajerjev, nekdanjih glinoko-pov v Verdu, kjer so potekale arheološke izkustvene delavnice na temo koliščarjev. Obiskovalci so lahko spoznali nekdanjo obdelavo lesa in kamna, prižiganje ognja, tkanje in se preizkusili v obdelavi gline.	Gašper Tominc, foto: GT
Kljub dežju večtisočglava množica
Vrhnika, 14. junij - Začelo se je s pogledi v nebo, ki so takoj po prvih glasbenih ritmih Roberta Fickerja že iskali dežnike. Tako klavrno se je začela letošnja Noč na Vrhniki, a v senci pregovora "slab začetek, dober konec", je na prizorišču v športnem parku že čez nekaj ur večtisočglava množica obiskovalcev poskakovala v ritmih glasbe in soju polne lune. Na dež so spominjale samo še posamezne luže.
Tako kot prejšnja leta je organizator (Prireditvena agencija Interplan in ZIC Vrhnika) z lutkovno predstavo Maček Muri najprej poskrbel za najmlajše, za tem pa se je začel koncertni večer. Kot rečeno, ga je začel Ficker, a dež se je zavlekel še v nastop naslednje skupine Muff, ki ji je letos za las ušel
evrovizjski nastop. Očitno je vreme nekaj hotelo povedati ali pa je nekdo uslišal molitve deklet, ki so hitele pred oder, ko je nanj stopil domačin in ljubljenec vrhniškega občinstva - Challe Salle, kajti dež se je v hipu poslovil. Nastopil je v duetu z obetavnim raperski upom Adamom Velićem. Ljubitelji rap glasbe so tokrat prišli na svoj račun, kajti za njima je na oder stopil še raper Zlatko in eno uro ogreval množico, preden je le-ta zaslišala prvi kitarski zvok Rock'n'banda. Rock Ferengja se je pred polnočjo poslovil, nebo je razsvetlil Hamexov ognjemet, takoj zatem pa so prizorišče zatresli hitri ritmi srbskega glasbenega dueta In vivo, ki jih javnost najbolj pozna po mega hitu Moje leto. Koncertni večer je zaključil hrvaški pevec, ki bo prvega novembra upihnil 60. svečko, Jasmin Stavros. Stari znanec Vrhnike je s seboj pripeljal zapeljive gostje, Učiteljice, s katerimi je skupaj posnel svojo zadnjo skladbo Nema natrag. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika se opravičuje vsem prizadetim zaradi svetlobnih in zvočnih efektov ob ognjemetu.	Gašper Tominc, foto: GT
Dež ni pregnal obiskovalcev
Vrhnika, 20. junij - Petek, ko naj bi potekala festival okusov, glasbe in plesa, je minil v znamenju pogledov proti nebu. A ko se je prireditev popoldne začela, tudi to ni več pomagalo, saj se je ulilo. A začuda to obiskovalcev ni odgnalo.
Zaradi slabega vremena se je prireditev »Pesmi in plesi prijateljskih mest« iz Stare ceste selila v Cankarjev dom, na odru katerega se je predstavilo 12 glasbenih, plesnih in pevskih skupin iz domačih krajev, okoliških občin in celo iz Pule ter Gonarsa. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili župan Gonarsa, grški veleposlanik, vrhniški župan in predstavniki puljske občine, ki so izrazili upanje, da jih bo prijateljstvo v plesu in pesmi povezovalo tudi v prihodnje. Kljub dežju pa je Stara cesta »oživela« s stojničarji, ki so bodisi ponujali izdelke domače umetnostne obrti bodisi so v okviru »Festivala hrane« poprijeli za kuhalnico in razvajali obiskovalce. Okusiti
je bilo mogoče marsikaj: melisino potico, šmorn, palačinke, golaž, pečene hrenovke, ajdovo kašo, štruklje. Novost letošnjega festivala okusov je bila ta, da so obiskovalci za okušanje hrane morali kupiti kupon v vrednosti enega evra. "Hvala vsem, ki ste s kuponi zbrali skoraj 600 € za žrtve poplav na Hrvaškem, BiH in Srbiji. Hvala tudi Rdečemu križu Vrhnika, ki bo poskrbel, da bodo zbrana sredstva prišla do najbolj pomoči potrebnih," je dejal direktor ZIC Vrhnika Boštjan Kopri-vec. Za malčke so poskrbeli z ustvarjalnimi delavnicami, presenečenje pa sta bila ulična umetnika iz Teatra Cizamo, ki sta se šalila z mimoidočimi. Sicer je bila predvidena še njuna gledališka predstava, a je zaradi dežja odpadla. Čeprav je slednji močil ulico do osme ure zvečer, obiskovalcev začuda ni manjkalo. Večer je bil sklenjen s tako imenovano Dionizovo noč, to je z živo glasbo pred tamkajšnjimi bifeji in gostilnami. Naj omenimo še, da »se je dogajalo« tudi v Mantovi, in v Gostilni Mostiček, kjer so ravno tako pripravili živo glasbo in priljubljeno leskovačko kuhinjo.
Gašper Tominc, foto: Blaž Uršič in GT
Prikaz tekmovanja koscev
Otroci so lahko uživali v različnih delavnicah.
Hostel soba Gostilne Bistra
Jazonov dan v Bistri
Bistra, 21. junij - Letos je v okviru Argonavtskih dni prvič pri Gostilni Bistra potekal tako imenovani »Jazonov dan«, kjer sta v organizacijskem smislu združila moči Turistična agencija Argonavt (Avtotrade) in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Družinsko obarvano popoldne je zbrane najprej »nagovorilo« s prikazom tekmovanja koscev in grabljic, temu opravilu ob bok pa so razstavili še razstavo starega kmečkega orodja. Tudi nadaljevanje programa se ni ognilo kmečkim opravilom, kajti prisotni vseh starosti so se lahko pomerili v kmečkih igrah, (pripravili so jih člani DPM Bobri), kjer ni manjkalo smeha in tekmovalnega duha. Otroci so lahko čas preživljali na trati gostilne, kjer so animatorji zanje pripravili ustvarjalne delavnice, nekatere že skorajda pozabljene stare igre in druge aktivnosti. Pozno popoldne so zanje uprizorili še otroško predstavo Grimmovo kolo sreče, obiskovalci pa so se lahko podali še na voden turistični ogled okolice. Ves dan je imela odprte svoje prostore tudi Gostilna Bistra, ki je v zgornjih nadstropjih uredila hostel in hotelske sobe. Večer so sklenili stand-up komiki Tin Vodopivec, Ranko Babič, Lucija Čirović, Stefan Šumanac -Šumi in Uroš Kuzman. (gt, foto: gt, Leon Novak in Blaž Uršič)
Ponovno srečanje električnih vozil
Vrhnika, 21. junij - Lani dobro obiskana prireditev predstavitve električnih vozil v okviru Argonavtskih dni se je letos vrnila. V športnem parku so si tako lahko obiskovalci ogledali več deset vozil in motornih koles, ki so jih bodisi entuzijasti sami predelali bodisi je šlo za »eksote« večjih avtomobilskih hiš.
daj italijansko-slovenski ponos zmore 120 km na eno polnjenje, pa še to ga ne stane nič, saj črpa energijo iz sončnih celic na strehi doma. »Trenutno je to naš drugi avto, a razmišljam, da bi postal kar prvi, še posebej ker imam v načrtu povečanje njegove moči in s tem dosega.« Z dosegom pa verjetno nima težav smartov roadster, ki ga je v električni verziji predstavljalo znano podjetje Letrika z Lesc. Kot so dejali, lahko dosežejo z enim polnjenjem celo 700 km. Sicer pa v podjetju, kjer se ukvarjajo z razvojem električnih vozil, pravijo, da vsako leto opravijo več predelav klasičnih vozil v električne. To je vsekakor dobra vest, a številke predelave so še vedno vrtoglave za večino ljudi, saj se prvi zneski začnejo od dobrih deset tisoč dalje. V senci tega se predelave večina ljudi loti sama. Srečanje električnih vozil na Vrhniki postaja med lastniki le-teh vedno bolj prepoznavno. Kot je dejal Lampič, je tudi obisk ljudi vedno večji, z njim pa tudi vedno več vprašanj o predelavi. Kdo ve, mogoče pa se lahko iz nezavidljive gospodarske klime in visokih stroškov goriva porodi tudi kaj dobrega.
Gašper Tominc, foto: GT
»Ne, znanega električnega vozila tesla nismo privabili,« je odgovoril Mitja Lampič, ki sta bila skupaj s Petrom Piklom (preko Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika) glavna organizatorja srečanja. Kdo ve, se je slišalo med zbranimi na prizorišču, mogoče pa srečanje ni v njenem rangu, saj gre za serijsko vozilo, na Vrhniki pa se srečujejo večinoma doma narejene alternative. Eden takih je bil na primer fiatov punto, ki ga je Marjan Kobal iz Ajdovščine skupaj s sinom Jankom, lani predelal v električno vozilo. »Ni bilo enostavno, v veliko pomoč nam je bil Peter Pikl. Sem pa s tem uresničil eno mojih mladostnih želja,« je dejal Marjan. Njegov se-
«г ДгзййЬч1*кТdnevi : M« па VfhniKP jei^
IJ Uf |пЦ	M i, ■ ■ U
Meta Vrhunc imela več predavanj o ekološki pridelavi hrane
Vrhnika, 17., 18. in 19. junij - V okviru letošnjih Argonavtskih dni so potekala tudi različna predavanja o prehrani in pridelavi le te. Veliko zanimanja je požela Meta Vrhunc iz Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda, ki je predavala o
vplivu kmetijstva na okolje ter člloveka in sonaravnem pridelovanju hrane. Obiskovalci, ki se udeležili njenih predavanj (potekala so v gasilskem domu sredi Vrhnike), so si bili enotni, da bi Cankarjevo mesto moralo tovrstna izobraževalna predavanja gostiti pogosteje. (gt, foto Janja Furjan)
Spoznajte nas, pravijo Vrhničani
Vrhnika, 22. junij - Turistično društvo Blagajana je v Starem malnu pripravilo družabno prireditev Tu smo doma, na katerega so še posebej vabljeni priseljeni Vrhničani - da spoznajo kraj in njihove ljudi.
Tako kot pretekla leta so v Blagajani povabili k sodelovanju številna vrhniška društva, lokalna podjetja in posameznike, ki so bolj ali manj značilni za Cankarjevo mesto, da se predstavijo na sebi lasten način. Najbolj obiskane predstavitve so bile tiste, ki so vključevale tudi gurmanske užitke, prav gotovo pa se je nekaj zanimivega našlo za vsakega. Društvo je obenem pripravilo še bolšji sejem, povabilo v goste Ansambel Presenečenje, pravljičarko Tamaro, zmaja Lintverna, svetovno znanega Franca Groma, ki izdeluje umetnine v jajčnih lupinah ... Vse to je bilo dovolj, da so bili izrazi na obrazih obiskovalcev
veseli, ob brezplačnih palačinkah pa še sladki. Tisti, ki jim sladkorji delajo težave, pa so lahko ugriznili v kuhano klobaso. Dan so popestrili še z licitacijo starejšega kolesa, le te pa ni bilo potrebno za iskanje junakov, ki bi odprli kopalno sezono, kajti nekaj nadebudnih fantov je to opravilo kar samo od sebe. (gt, foto: gt)
Dan varne vožnje na Vrhniki
Rdeča, rumena, zelena; pelji! Vendar ne prehitro in po predpisih, ki niso napisana za polnjenje proračunske blagajne, temveč za večjo varnost na cestah. Ta pripomore k ohranitvi marsikaterega človeškega življenja in preprečitvi poškodb, ki mnogo voznikov vsako leto priklenejo na invalidske vozičke. Varnost je v prometu na prvem mestu in tega se dobro zavedajo tudi v Moto klubu Nauportus z Vrhnike, katerega člani so letos že šestič pripravili vzgojno-varnostno prireditev, ki je v športni park privabila številne obiskovalce - peš ali na jeklenem konjičku, med drugim tudi vrhniškega župana. »Jaz grem tjale na simulator,« se je zadrl nadebudnež, čez nekaj sekund pa že pridno sukal krmilo motorja, ki ga je popeljal kar po virtualni cesti. Pri sosednji mizi sta se starejši in mlajši mož preizkušala v cestnopro-metnih predpisih, ki jih je pripravila Avtošola Bajc. Na stojnici omenjenega moto kluba so prodajali majice, ki jih je sponzoriralo podjetje Prigo z Brezovice. Tudi vrhniški policisti niso bili od muh, saj so tokrat poleg posredovanja nasvetov prikazali tudi delovanje naprave »stinger«, s katero ustavljajo nepridiprave za volanom. Svojo stojnico so pripravili tudi člani Motoristov za motoriste, ki so bili tudi glavni sponzorji prireditve, in vrhniška upravna enota. Pri sponzorstvu sta pomagala še Zavarovalnica Triglav in BS center. Med obiskovalci je kmalu zavladalo pozitivno vzdušje, saj so videli, da so možje postave pravzaprav njihovi
prijatelji in ne sovražniki, kakor jih vidijo mnoge oči voznikov, kadar jih zaradi neprilagojene hitrosti ustavijo in jim na zaslonu radarja pokažejo njihovo prekoračeno hitrost. Gre namreč le za varnost! Vhod na poligon, kjer sta nasvete delila prometna policista z Ljubljanske prometne postaje policije, je bil neprestano poln, nič kaj drugačna zgodba ni bila pred stojnico s čevapčiči in golažem. »Ura je enajst! Prikaz nesreče bo zdej,« je bilo zaslišati med gasilci. Kmalu so zavile sirene; motorist se je zaletel v kombi! Člani prostovoljnega društva Stara Vrhnika so poskakali iz vozila in začeli z intervencijo. Nazoren prikaz je okrepil še glas iz zvočnika. Gledalcev je bilo veliko. Avto je na ploščad pripeljala Avtovleka Cepon, ki je poskrbela za pravo zanimivost, saj
je bil tokrat namesto avtomobila udeležen kar kombi. Le streljaj od glavnega prizorišča so svoje vozniške sposobnosti preizkušali malčki na njim primernem poligonu, ki je namesto motorja terjal le »nožno« kondicijo. Vse pa je z viška spremljala vrhniška lepotica Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika, ki je v svojo košaro in v višave povzdignila številne junake ter jim poleg tresočih nog pokazala tudi panoramo Cankarjevega rojstnega kraja. Člani Moto kluba Nauportus so dobro speljali še en dogodek in upihnili deseto svečko svojega delovanja, za katerega lahko le upamo, da se bo še nadaljevalo in krepilo ozaveščanje voznikov. Stooooooppppp! Rdeča, ustavi!
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
Argonavtski maraton
Tokrat že čez petsto kolesarjev
Vrhnika, 22. junij - Četrti maraton je postregel z rekordnim številom udeležencev, ki jo je organizator - ŠD Agonija - štel v stoticah. Kolesarji so lahko izbirali med tremi trasami, na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši.
V nedeljo dopoldne je v središču Vrhnike kar mrgolelo kolesarjev. Kot je dejal Leon Malovrh iz ŠD Agonija, so letos zabeležili rekord, kajti četrtega maratona po vrsti se je udeležilo čez pesto kolesarjev in kolesark. Po njegovem maraton, ki je sicer rekreativnega in netekmovalnega značaja, že leze v podzavest kolesarjev, saj ti že mesece pred maratonom povprašujejo po njem. Poleg njega sta kolesarje pozdravila še župan Stojan Jakin in direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec. Kolesarji so lahko izbirali med tremi trasami. Najbolje pripravljeni so prevozili 80 km dolgo traso, ki jih je z Vrhnike vodila preko Borovnice na Dobrovo, v Polhov Gradec in čez Šentjošt v Podlipo ter nazaj v Cankarjevo mesto. 17 km manj je imela trasa malega maratona, ki je ravno tako potekala preko Borovnice do Dobrove, le da se je na Šentjošt povzpela po horjulski dolini. Družinski maraton je imel 33 km, kolesarji pa so naredili krog čez Borovnico, Podpeč in
preko Loga nazaj na Vrhniko. Za najmlajše je organizator pripravil kolesarski maraton po tekaški stezi stadiona, po kateri so se zapodili v treh različnih starostnih skupinah. Ker gre za netekmovalni maraton, so vsi sodelujoči prejeli medalje. Te so imele še poseben simboličen pomen, kajti motiv za njihovo osnovo je bilo antično kolo z barja, ki velja za eno najstarejših na svetu. Novost letošnjega maratona je bila tudi brezplačna mobilna aplikacija za androidne sisteme, s katero so lahko kolesarji že v tednih pred maratonom spremljali svoj športni napredek na omenjenih trasah.
Gašper Tominc, foto: GT in Leon Novak
Skupna fotografija vseh udeležencev Mala matura 1964 pred takratno OŠ Janeza Mraka.
Mali maturantje 1964
Spomini petdeset let nazaj
Nekako je tradicija, da pripravljamo razna srečanja ob življenjskih prelomnicah, kot so tudi valete in mature. Posebno zanimiva so srečanja, ki se spominjamo dneva, ko smo kot osnovnošolci zadnjič prestopili šolski prag. Tudi na Vrhniki so srečanja različnih generaci zelo pogosta. Velja prelepa misel: »Lahko se postaraš, upogneš, zrediš, postaneš okoren, nosiš očala ali protezo, toda za svoje sošolce boš ostal takšen, kakršen si bil ob zaključku osnovne šole.« Prav to je bilo vodilo pripravljalnega
odbora, da pripravi srečanje ob 50-letnici zaključka osnovnošolcev iz takratnih dveh vrhniških osnovnih šol: Janeza Mraka in Ivana Cankarja. Prireditev oziroma srečanje se je poimenovalo Mali maturantje 1964 in se je uvrstilo v sklop vrhniških Cankarjevih dni. Mali maturantje, letniki 1949 in 1950, ki smo končali dva razreda na Osnovni šoli Janeza Mraka in dva razreda na Osnovni šoli Ivana Cankarja, smo se zbrali v soboto, 24. maja 2014. Najprej smo si ogledali obe osnovni šoli, ki nam ju je
razkazal pomočnik ravnateljice Vinko Bizjak. Od približno sto takratnih malih maturantov se nas je zbralo točno 59 in tudi precej takratnih razrednikov in učiteljev. Prvo srečanje je bilo resnično pravo doživetje, saj se nekateri nismo videli petdeset let. Stiski rok, pogledi, vprašanja, ali si res ti, je bilo nešteto. Tudi pogovori z učitelji so bili prisrčni in vse težave izpred petdeset let pozabljene. To je bilo treba le doživeti. Celotna prireditev se je nato nadaljevala v veliki dvorani Cankarjevega doma. Prelep
kulturni program s spominom na šolske klopi izpred petdeset let so pripravili učenci OS Ivan Cankar in vrhniške glasbene šole. Program sta povezovala Mirjam Suhadolnik in Matjaž Žirovnik. Polno dvorano je nagovoril tudi župan Stojan Jakin z res izbranimi besedami: »Non sholae sed vitae dis-cimus Ne za šolo, ampak za življenje se človek uči. Otrok v nižji gimnaziji težko doume globino izrečene misli. Šele v času zorenja se počasi kaže, kaj vse je otrok priobčil v teku izobraževanja. Eden izmed temeljev vaše šole se je napajal na starem latinskem reku, ki pravi: Servo ordinem et ordo servabit te. Ohrani red in ta bo ohranil tebe.
Živimo v času, ko imamo občutek, da je vse vrženo iz tirnic in da stare vrednote in stari red ne velja več. Težko je danes govoriti o resnici, pravičnosti, iskrenosti, zaupanju in nenazadnje ljubezni. Kljub temu pa je ravno vaša generacija dokaz, da je edini človeku prijazen svet tisti svet, ki temelji na poštenju, na spoštovanju naravnega reda in predvsem ljubezni do sebe in sočloveka. Iz tega mesta vas kot župan, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja, iskreno prosim samo eno stvar.
Pripravljavci srečanja in prireditve Mali maturantje 1964
Župan in voditelja prireditve
Mali maturantje, letniki 1964, z Vrhnike Pozdrav sošolkam in sošolcem
Pozdrav prisrčen vsem, ki tu smo zbrani, naj velja!
Saj danes je pomemben praznik in - obletnica.
Je petdeset let mature naše,
zato v spomin si obudimo tiste čase.
Enajsta šola tam pod mostom in
razmišljajoči naš največji pisec Cankar
obdajala sta tempelj učenosti naš tedanji,
mogočno stavbo z Argo jadri, Jelovška šolo in malo stran še
šolo Cankar.
Res, šolska leta so najlepši del mladosti, brezskrbna, razigrana, polna sonca in radosti. Edina skrb bila je nam učenje in skrb o znanju našem - učiteljev je mnenje.
Ne bom našteval učitelje vse naše
in njih vrline in veščine,
ki so v glave vlivali nam znanje;
hvaležnost izkažimo s počastitvijo spomina nanje.
Sošolkam in sošolcem vsem,
ki jim ugasnila je luč sveta v času tem,
blag spomin in lepa misel bodi ta:
res srečen je, kdor še po smrti tu prijatelje ima.
Obrazi naši so se spremenili
in tud' lase srebrne smo dobili,
v srcih naših pa je polno optimizma in vedrine,
naj le tako ostane in - nikdar ne mine.
Vsa leta naša živ so računalniški zapis spominov,
ki dražji so od vseh cekinov.
Zato tradicijo tovarištva spoštujmo in gojimo,
na naša skupna leta pa nikdar ne pozabimo.
Pri tem obljubimo enoglasno si nocoj:
vezi prijateljstva krepili bomo med seboj .
Saj več kot pol stoletja mi se že poznamo,
zato bo prav, da srečanj takih še imamo.
Zanamcem, ki naslednje leto petdeset bodo tu slavili,
recept ideje bomo jim pustili,
da kot štafeto, s programom recitala, glasbe vnukov naših prenašajo naprej, naj nikdar se ne ustavi.
Naj harmonika svoj meh raztegne v taktu naših šolskih dni, nam pričara spominov zgodbo zlatih časov, ki so nam odšli.
Jesen življenja bodi vsem nam lepa, srečna, zdrava, naj mirno, brez viharjev naša barka dalje plava. Naj krasi življenje nam na današnji dan en lep spomin z željo, to zaključim zdaj, sošolec Vid.
Spesnil: Vid Drašček
Po stoletju se je vrnila šolska klop
Vrhnika - Letos mineva 110 let od izgradnje stare šole na Vrhniki, konec maja pa je minilo 50 let od takrat, ko je šolanje končala šolska generacija, letnik 1964. Fantje in dekleta, sedaj že priletni gospodje in gospe, so se odločili, da bodo dogodek obeležili v Cankarjevem domu s prireditvijo, o kateri pišemo v posebnem članku, poseben pečat pa ji je dala prava šolska klop iz leta 1904.
Organizacijskemu odboru z Vidom Draščkom na čelu je prek ZIC Vrhnika uspelo začasno dobiti na Vrhniko pravo šolsko klop iz stare vrhniške šole, hrani pa jo Šolski muzej v Ljubljani. Črvivo, popackano od črnila, razrezano in od spodaj oblepljeno z »malesnicami« so si jo naprej ogledali vrhniški otroci, nato pa je romala v delavnico Mizarstva Rožmanec, ki slovi kot najstarejša tovrstna delavnica na Vrhniki. Naključje je hotelo, da je mojster Pavel Rožmanec v letih od 1943 do 1953 celo sedel v teh klopeh. Veliko spominov se mu je utrnilo medtem, ko je delal nove (replike originalne) klopi, ki mu jih je naročil organizacijski odbor. Tudi tisti spomin, kako je vsak imel v žepu »pipec«, s katerim je skrivoma rezljal umetnine v mehak smrekov les. Mogoče je tudi zaradi osebnega odnosa do predmeta iz nekdanje preteklosti nastalo šest vernih posnetkov nekdanjih šolskih klopi, ki so jih ZIC Vrhnika in mizar Rožmanec darovali knjižnici, šoli in verjetno še komu.
Mali abrahamovi maturantje
Zaključni šolski letnik 1964 je pod isto streho preživel samo dve leti, in sicer med 1956 in 1958, nato pa sta se dva razreda preselila v novo Cankarjevo šolo na Loš-ci, dva pa sta ostala na stari šoli. Ker se je zaključek šolanja imenoval »mala matura«, so se tokratni abrahamovi jubilanti poimenovali »mali maturantje«. Želja je, da bi podobno prireditev organizirala
vsaka generacija ob 50. obletnici zaključka šolanja, omenjena šolska klop (replika) pa bi lahko postala nekakšen štafetni simbol.
Klopi po vzoru Dunaja?
Iz Slovenskega šolskega muzeja so nam sporočili, da ni znano, kdaj natančno so izdelali klopi za staro šolo - po vsej verjetnosti pa prav za novo šolo, ki so jo zgradili leta 1904. »Morda so nastale po vzoru opreme dunajskih šolskih učilnic, saj je šel župan Gabrijel Jelovšek pred izdelavo načrtov za gradnjo šole na strokov-no-študijsko potovanje. Obiskal je Dunaj in si ogledal tamkajšnje sodobno opremljene šole,« je zapisala mag. Marjetka Balkovec Debevec iz omenjenega muzeja.
Mizarski mojster Pavel Rožmanec (levo) med izdelavo replike nekdanje šolske klopi
Vse za zdravje učencev
Na številnih slovenskih šolah so imeli do druge polovice 19. stoletja pa vse do začetka 60. let 20. stoletja podoben tip lesenih šolskih klopi, ki so imele medsebojno povezano klop in sedalo. Bilo je več različic, dolgih od 45 do 60 cm. Kot je bilo zapisano v Popotniku iz leta 1882, je »... med vsakima dvema učencema nepremakljiv tintnik, zraven pa zdolbena mizina plošča za peresa in druge pisalne priprave. Mize in klopi, kakor deržala obeh, naj bi se iz 3 cm debelih jel-kinih desk naredile, znožje pa iz 7 cm debelega terdega lesu«. V pedagoškem časopisju so opozarjali, da mora klop ustrezati vsem zdravstvenim in sodobnim higienskim predpisom ter da dolgotrajno sedenje ne bo vplivalo na otrokovo zdravje.
Najsodobnejša šola tistega časa
Na Vrhniki se je šolstvo začelo že leta 1776 s poučevanjem v mežnariji, leta 1824 pa zasledimo dvorazrednico v Jelovškovi hiši (zdajšnja Gostilna Turšič). Ker se je število učencev neprestano večalo, so obnovili mežnarijo in vanjo naselili učence. A ta je kar pokala po šivih. Šoloobveznih otrok je bilo 689, v šolo pa jih je hodilo le 287. Tudi dvoizmenski pouk ni več pomagal. Zato so se že leta 1876 odločili za gradnjo nove šole, a očitno ni nihče imel toliko poguma ali vizije, kot jo je imel župan Gabrijel Jelovšek, ki je leta 1899 predlagal nakup zemljišča ob zdajšnji Tržaški cesti. V Ljubljani, pa tudi v lokalnem okolju so imeli veliko pomislekov glede načrta nove šole, kajti s prezračevanjem in centralno kurjavo je sledil sodobnim trendom. Objekt so začeli graditi leta 1903, za kar je občina vzela posojilo za 35 let po 4,5 % obrestni meri. Ker vsi niso bili vešči tovrstnih obrtnih del, so prišli mojstri iz celotne Avstrije - centralno napeljavo so na primer gradili Dunajčani. Pred očmi občanov je dobro leto rasel največji objekt na tedaj
Takole so v originalno šolsko klop iz leta 1904 sedli člani organizacijskega odbora in nekateri drugi, ki so sodelovali pri projektu.
skromni Vrhniki: imel je deset razredov, telovadnico, kabinete in druge pomožne prostore. Menda je šel po deželi glas, da nobena občina nima tako sodobne šole, kot jo ima Vrhnika. Kdo ve, mogoče jo je Jelovšek gradil po dunajskem navdihu, kamor je pred začetkom projekta gradnje šole odpotoval na strokovno ekskurzijo. Čeprav je bila stavba zgrajena že leta 1904, so se vanjo po sili razmer vselili šele konec januarja (30. 1.) naslednje leto, ko jih je v stari šoli (mežnariji) nevzdržno zeblo. Objekt je deset let služil svojemu namenu, nato pa se je v začetku prve svetovne vojne vanj vselila vojska in ostala v njem do leta 1917.
Gašper Tominc, foto: GT
Vsi nastopajoči
Pogovarjajte se prosim z mlajšimi generacijami in prenesite jim vrednote, v katerih ste živeli. Zdrava družba temelji na zdravih vrednotah, ki ste jih vi tudi v času vašega izobraževanja še kako dobro spoznali. Pa ne obupajte, saj še vedno drži misel, ki pravi:
Pogled v veliko dvorano Cankarjevega doma
Na obisku v uspešnem podjetju je bila v delegaciji tudi kandidatka za poslanko Polona Kovačič.
V ponedeljek, 12. 5. 2014, so kandidati skupne liste NSi+SLS za volitve v EP obiskali Notranjsko. Delegacija, v kateri so bili g. Peterle, ga. Novak in g. Presečnik, si je na Vrhniki ogledala uspešno podjetje Siliko, ki proizvaja številne gumijaste in gumi-plastične izdelke. G. Janez Koprivec, direktor podjetja, je na kratko predstavil podjetje in hkrati opozoril na izzive oziroma težave, s katerimi se spopadajo na trgu. Ob obisku podjetja se je državnim in lokalnim politikom pridružil tudi vrhniški župnik g. Gregorc, ki je prostore podjetja pred dobrim letom tudi blagoslovil.
V aprilu, maju in juniju 2014 so okrogle obletnice praznovali članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika:
Juljana Celarc (1919), Lesno Brdo Antonija Novak (1920), Zaplana Slavko Kogoj (1922), Vrhnika Jožefa Buh (1923), Vrhnika Nikola Komljenović (1923), Dragomer Tilka Milek (1923), Verd Antonija Sečnik (1923), Log Anton Gostiša (1924), Vrhnika Anica Černec (1929), Vrhnika Ana Drašler (1929), Vrhnika Marija Janša (1929), Log Milka Mirtić (1929), Dragomer Iva Pečar (1929), Vrhnika Olga Matič (1939), Vrhnika
Vsem jubilantkam in jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej in želimo veliko zdravja in dobrega počutja. Čestitke veljajo tudi vsem članicam in članom, ki so v tem času praznovali rojstni dan.
Uradne ure pisarne združenja so vsako sredo popoldne od 16. do 18. ure. V času uradnih ur nas dobite na na tel. št. 75520-01, lahko pa nam pišete tudi na e-naslov: zbnob.vrhnika-@gmail.com. Ob izrednih primerih zunaj uradnih ur smo dosegljivi tudi na mobilni št. 030 696-818, kjer se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika.
stavljene tri novo izdelane klopi, ki so bile kopja takratnih izpred petdeset let. Kot sponzorji prireditve so klopi dobili: Cankarjeva knjižnica, Glasbena šola Vrhnika in OŠ Ivana Cankarja. Ob koncu prireditve je zapel dve pesmi še baritonist Klemen Ši-berl, ki ga je na klavirju spremljala Dominika Naveršnik. Srečanje z zakusko se je nadaljevalo v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer so se obujali spomini na leta izpred petdesetih let. Takrat smo veseli in nadobudni zakorakali v novo življenjsko obdobje, in to v resničnostni svet takratnega časa. Ob koncu moram pohvaliti še idejnega vodjo tega projekta, Vida Draščka, ki je ob sebi zbral predstavnike vseh štirih takratnih razredov. Opravili so veliko delo, zato si zaslužio besedo hvala, in to z veliko začetnico.
Namen je tudi, da se tradicija male mature nadaljuje v okviru Cankarjevih dnevov. Zato je že naslednja generacija, ki je končala osnovno šolo leta 1965, prejela »štafeto« z navodili, zapisniki in načrtom letošnjega uspešnega projekta Mali maturantje 1964.
Simon Seljak
Nastop učencev in zborčka OŠ Ivana Cankarja
Per aspera ad astra - Po trnjevi poti do zvezd.« Kot sem že omenil, so nastopili učenci glasbene šole: saksofonist-ka Urša Župec, Neja Štirn na kljunasti flavti, harmonikar Aljaž Nagode in flavtistka Teja Nagode. Otroci iz Osnovne šole Ivana Cankarja so pripravili recital iz minulih šolskih dni, saj so sedeli ravno na takih klopeh kot mali maturantje. Na odru so bile po-
Velkavrh po treh dirkah na drugem mestu
Po uvodni zmagi, ki sta jo dosegla Andrej in Nina, ju je sredi maja čakal drugi reli za državno prvenstvo RS, reli Saturnus.
Tokrat Andrej ni imel sreče, saj se mu je že na prvi hitrostni preizkušnji zlomila polosovina. Do servisne cone je tako moral odpeljati še dolgih 40
km in tako izgubil dvanajst minut. V servisni coni so mehaniki avto popravili, vendar je bil zaostanek prevelik. Andrej je zasedel štirinajsto mesto in izgubil veliko točk, ki še kako pridejo prav v točkovanju za končno zmago sezone. Sredi junija sta se z Nino odpravila v Velenje. Na dopoldanskih hitrostnih preizkušnjah je bil avto zelo nemiren na zelo pope-skanem cestišču. Mehaniki so poskušali nastaviti amortizerje, da bi bil oprijem boljši, vendar je bil zaostanek že velik. Popoldne je sledila hitrostna preizkušnja, ki je bila Andreju pisana na kožo. Z Nino sta zmanjševala zaostanek, vendar sta se na koncu morala zadovoljiti s tretjim mestom. "Z osvojenim tretjim mestom sva zadovoljna. Avto bomo poizkušali kar najbolje nastaviti, da ne bomo imeli enakih problemov tudi na naslednjem reliju v Mariboru, ki nas čaka že prvi teden v juliju. Hvala sponzorjem: olja Divinol, Salkon, Termotom, Geodetske storitve A-Gea, Krili - izdelki iz pleksi stekla, VR-Elektro-nika, avtodeli BMC, Gostilna Pri Kranjcu Vrhnika, Karoserija Novak, MSM Stražišar, Trgovina z gradbenim materialom Štirn in Avtomehanika Mivšek ter mehanikom Bojanu Velka-vrhu, Marjanu Hrenu, Andrju Velkavrhu st., Boštjanu Turšiču in Ladu Žnidaršiču. Foto: Lado Žnidaršič
Drage bralke in
bralci!
Lahko, da je to moja zadnja kolumna, ki jo pišem za Naš časopis kot poslanka DZ RS. Verjetno bi bilo prav, da bi strnila vtise, kako sem sama doživljala dve leti v poslanskih klopeh. Na kratko lahko rečem, da je bilo v večji meri zelo turbolent-no, za širši in bolj natančen pogled pa bi bil potreben večji prostor, kot mi je namenjen v časopisu. Ali pa meni ljubši način: o tem bi raje kaj povedala » v živo«, kot pa pisala. Ker pa smo ravno v času predčasnih parlamentarnih volitev, bi se v tem trenutku raje obrnila v prihodnost. Zadnje čase namreč zelo veliko poslušam o takšnih in drugačnih obljubah. Vsi so jih polni. Tako eni, ki so imeli več kot tri mandate časa, da bi kaj naredili, pa tega niso storili - govorim o levih in desnih, ki sedijo na eni in drugi strani od mene v parlamentu -, kot tisti drugi, ki se kažejo kot novi obrazi na političnem parketu..
Kaj pa je ključno v tem trenutku za Slovenijo? Kaj jo lahko reši? Ustvari nova delovna mesta? Zagon gospodarstva! In tega si seveda nisem izmislila jaz, o tem govorio vsi uspešni podjetniki, gospodarstveniki, obrtniki ... Dobesedno zahtevajo gospodarske ukrepe, saj s tem ne bomo povečali samo potrošnje, temveč tudi optimizem. Vendar! Po mojem mnenju rešitelji ne morejo biti razni teoretiki, niti tisti, ki so pravzaprav Slovenijo pripeljali do sem, kjer smo zdaj. Kdo je torej tisti, ki ima odločnost, operativnost in vizijo, da kadar dobi priložnost, to izkoristi in upraviči izkazano zaupanje? Kdo je dovolj sposoben, da s svojim znanjem in izkušnjami na gospodarskem področju in z dobro in zaupanja vredno ekipo tudi nekaj stori? Edina, ki jo jaz vidim, je Pozitivna Slovenja na čelu s svojim predsednikom Zoranom Jankovi-ćem, ki je svoj koncept uspešnega vodenja dokazal že dvakrat: najprej v Mercatorju, nato pa v Ljubljani. Naše glavno mesto je pod njegovo taktirko zaživelo in pobira priznanja širom Evrope in sveta. To mu je uspelo s poštenim programom in ekipo poštenih, izkušenih ljudi. Takšen program in ekipo imamo tudi zdaj, ko si želimo povrniti ugled vsej Slovenji. Drugi so imeli svojo priložnost in je niso znali ali niso hoteli izkoristiti. So pokazali, do kam sežejo. Mi v Pozitivni Slovenji te priložnosti nismo imeli, niti v vladi Alenke Bratušek, pa čeprav je bila naša članica in predsedujoča. Njen pogled je bil bolj usmerjen v reševanje bank in javnih financ kot pa v zagon gospodarstva. Zato smo se tudi razšli, kajti nastala so prevelika vsebinska razhajanj v izvrševanju programa stranke Pozitivna Slovenja. Zato menim, da je čas, da Slovenijo popeljemo v družbo držav, v katerih imajo vsi možnost osebnega razvoja in socialne varnosti. Inkaj lahko storite vi,drage bralke in bralciNašega časopisa? Pojdite 13. julija na volitve. In glasujte tako, kot VI menite, da je prav. Kot pravi naš predsednik Janković: »Volivci imajo vedno prav!« Hvala vam, da ste mi omogočili, da sem v Državnem zboru lahko predstavljala vaš glas, ki ga ob vaši podpori lahko zastopam tudi še naprej.	Alenka Bikar
Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo
Zastaranjevalec
Ja, prav ste prebrali. Beseda je izpeljanka iz besede zastaranje. Je nov slovenski poklic. Poklic zastarjanjevalec se je ustoličil z absolutnim zastaranjem kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z orožjem po osamosvojitvi. Zato je nujen in potreben. Doslej je bil to sistemski poklic, ker je deloval v sistemu, tako kot korupcija. Nekateri so se upirali, da bi to veščino uporabili in se jim je krepko maščevalo (SCT, Primorje). Verjetno so bili preveč ponosni in zaverovani vase. »Pa kdo mi kaj more,« so dejali, »mi smo stari
mački.« Ali pa so bili v zidarstvu malo zadaj in so se raje »guncali« s funcionarkami, kotr da bi brisali sledi svojega nečednega početja ... Pravna fakulteta se je resno zamislila ob rojstvu nujno potrebnega zastaranjevalca. Razmišljajo celo o protipravnem oddelku za izobraževanje tega poklica oziroma celo o protipravni katedri. Zastaranjevalec je zelo konkurenčen odvetniškem poklicu in tu je razumeti, da bi imeli celo zastaranjevalno zbornico. V zelo kratkem času bo jasno, ali je bil na področju bančništva uporabljen zastaranjevalec ali ne. Osebno dvomim, saj gospodje, ki so vo-
dili te bančne nečednosti, so vidno ostareli in že malo dementni in je vprašanje razumevanja nujnosti uporabe zastaranjevalne veščine. Seveda pa se ob tem fakulteta sprašuje, kje bodo dobili kader za izobraževanje. Najverjetneje je, da bodo mobilizirali izkušen kader s prakso in dokazili, da so bili doslej uspešni. To pa so lahko doslej samo sistemski zastaranjevalci. Ko bomo videli prihajati na fakulteto upokojene tožilce, nosilce funkci varnostnega sistema, upokojene brigadirje, takrat bomo vedeli, da je prvi diplomirani zastaranjevalec zaplojen. Seveda se je na koncu treba še vprašati, kdaj za-
staranjevalec opravi svoje delo. To je tisti trenutek, ko naročnik zaradi absolutnega zastaranja kaznivega dejanja, ki ga je storil, lahko v miru uživa v na novo pridobljeni pravici zapravljanja denarja, ki ga je bodisi ukradel, poneveril. Na koncu se bo tajkun morda celo vprašal, ali se mu je vse skupaj splačalo, saj je odvisno, koliko ga je storitev zastaranjevalca stala. Za-staranjevalec je postal ekonomska kategorija in je to morda edini način, kako del nagrabljenega in ukradenega denarja vrniti nazaj v obtok brez pralnega stroja.
Vid Drašček, Vrhnika
12 NAŠ ČASOPIS
Občina jiS! Vrhnika
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Delavnice ponovne uporabe na Komunalnem podjetju na Vrhniki
Vrhnika, 29. maj 2014 - Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., je v okviru praznovanja 50-letnice delovanja organiziralo delavnice za otroke na temo ReUse - ponovne uporabe. Z ustvarjalnimi delavnicami so želeli, da bi mlajša generacija spoznala, kako super in kakovostni so lahko izdelki iz odpadnih materialov. To je tudi glavni cilj trgovine ponovne uporabe Depo, ki deluje znotraj Komunalnega podjetja Vrhnika, ki stare, že odrabljene predmete vrača v življenje. Otroci iz šol iz občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika so bili nad malo drugačnimi delavnicami nadvse navdušeni.
Osrednji del ustvarjalnega dne je bilo šest delavnic ReUse, na katerih so osnovnošolski otroci od četrtega do devetega razreda ustvarjali z odpadnimi materiali, kot so gumbi, blago, revije, časopisni papir, plastenke itn. S paleto različnih preoblikovanih izdelkov so na Komunalnem podjetju Vrhnika želeli, da tudi mlajša generacija spoznala, kako super in kakovostni so lahko uhani in zapestnice iz odpadkih kosov blaga ter čudovite perli-
ce, narejene iz odpadnih revi in časopisnega papirja, vrtiček iz plastenke in doma narejena darilna vrečka. Pri delavnicah je s svojimi idejami, znanjem in izkušnjami aktivno sodelovalo Društvo ustvarjalcev Poligilda.
Osnovnošolci so si v okviru delavnic ogledali praktičen prikaz delovanja stroja za predelavo tetrapaka ter multimedijsko vozilo e-transformer, v katerem so se seznanili z delovanjem oziroma prikazom reciklaže odpadne električne in elektronske opreme. Z delavnicami ponovne uporabe so na Komunalnem podjetju Vrhnika skupaj z osnovnošolci zaokrožili akcijo zbiranja plastenk in pločevink, ki poteka v osnovnih šolah v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika od začetka marca in se bo nadaljevala do 20. junja 2014. Z akcijo so želeli spodbuditi ločeno zbiranje odpadne embalaže, ozavestiti šolarje o koristnosti takega zbiranja in hkrati razbremeniti ekološke otoke, ki se hitro napolnijo z zbrano embalažo. (MT)
Podlipski gasilci odlični v Ormožu
Vse skupaj se je začelo že lansko jesen, ko smo vse 3 ekipe iz PGD Podlipa-Smrečje odlično opravili svoje delo na občinskem in kasneje tudi na regijskem tekmovanju. Vse tri ekipe smo osvojile prvo mesto, vsaka v svoji kategoriji (članice B, člani B in člani A) in si s tem seveda zagotovili tudi nastop na državnem tekmovanju.
Čez zimo smo pridno trenirali in tekmovali tudi v »pokalnem« tekmovanju pod okriljem GZ Vrhnika. Člani A pa so tudi suvereni prevzeli največji pokal. Državno tekmovanje se je hitro bližalo, člani PGD Podlipa-Smrečje pa smo se odločili, da tudi samo organiziramo tekmo, ki nam bo služila kot zadnja priprava za državno tekmovanje. Odpravili smo še zadnje napake in
Celotna odprava PGD Podlipa-Smrečje
že nestrpno pričakovali dan D. 24.maja je v Ormožu potekalo Državno tekmovanje v taktični mokri vaji za memorial Matevža Haceta. Podlipske ekipe smo se odpravile tja polne pričakovanj, z dobrimi občutki in dobro pripravljeni. Prvi smo bili na vrsti
člani B, ki smo bili tudi malo pod pritiskom, saj smo branili naslov državnih prvakov izpred štirih let. Vaja nam je zelo dobro uspela, manjkalo je malo športne sreče, zato smo se tokrat veselili 2. mesta. Tako je: postali smo državni podprvaki!!! Seveda ne gre pozabiti tudi zelo dobre uvrstitve članic B, ki so sodelovale na državnem tekmovanju prvič in zasedle 14.mesto. Tudi njim ni veliko manjkalo do pokala, saj so bile ekipe zelo izenačene. Vajo so naredile tako hitro kot zmagovalke. Člani A pa so v zelo hudi konkurenci dosegli 11. mesto, kar je tudi lepo zaokrožilo uspeh celega društva. Po tekmi smo uspeh tudi primerno proslavili. Seveda zahvala vsem tekmovalcem, mentorjem z Zvonetom na čelu in ostalim članom društva, ki ste nam in nam še boste pomagali. Zahvala gre tudi PGD Bevke, ki so nam prijazno odstopili kombi za prevoz opreme in moštva na samo tekmovanje.
Hkrati pa vas vse tudi vabimo, da pridete v Podlipo na veselico, ki bo 2. avgusta. Igral nam bo ansambel Petra Finka. Saj veste, v Podlipi je vedno lepo.
Tudi letos sta Darja in Andrej Gutnik pripravila salamijado
Priprave za ocenjevanje so se začele že dopoldan, ko sta Jože Podboj in Tone Mihevc začela pripravljati meso za golaž, ki postaja že tradicionalni spremljevalec srečanja izdelovalcev salam. Ob golažu je bila tudi priloga iz Smukovih šampinjonov, pripravljena na način »ala Tone Mihevc«. Ker je bilo vreme v soboto, 17. 5., malce muhasto, so gasilci domačega PGD posodili šotor, pod katerim se je zbrala vsa druščina. Na letošnjo salamijado se je prijavilo osemnajst salam. Vsaka je po svoje izstopala, a samo ena je
zasedla prvo mesto.
Ocenjevalna komisija v sestavi Janez Podboj (predsednik), Franc Vrhovec in Bojan Smuk ni imela lahkega dela. Dejan je z zvoki iz svoje harmonike pospešil čakanje za razglasitev najboljših treh. Najpogumnejši pari so prikazovali svoje plesne sposobnosti in tako naredili srečanje še zanimivejše.
Po vnosu v računalnik so na dan prišli rezultati, ki jih je razglasil predsednik ocenjevalne komisije Janez Podboj.
1.	Primož Mihevc
2.	Andrej Gutnik
3.	Miloš Gaberšek
Kot se spodobi, so vsi dobili priznanja o uvrstitvi, ki jih je naredil Marko Jelovšek. Praktične nagrade v obliki »gajbice presenečenja« so prispevali dobri darovalci.
Ob dobri hrani in pijači je kot lani druženje potekalo pozno v noč.
Andrej Gutnik

Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo
Ob bok stečaju IUV
IUV je bilo nekdaj najuspešnejše podjetje za predelavo svinjskih kož na svetu. Tovarna je bila izrazita izvoznica, tveganja za boniteto svojega poslovanja je preverjala na trgih, in to v okolju, ki je prineslo azijsko, rusko finančno krizo, devalvacijo lire in dolga obdobja precenjenosti tolarja glede na domačo inflacijo. Vse to je znatno poslabševalo konkurenčnost IUV, družba je te težave obvladala, ni pa uspela preživeti nerazumljivih napak, ki jih je pri uvajanju t.i. rešilnega programa za IUV povzročal angleški svetovalec Greg Sturmer, ki ga je za preurejanje poslovnih procesov v družbi zaposlila uprava IUV s soglasjem sklada Sod in direktorjem Markom Pogačnikom.
Za izhodišče prispevka sem izbral obdobje, ko je bila IUV uspešno finančno prestrukturirana konec leta 2005, kar je pomenilo, da družba ni imela nobenih posojil, bila je dokapitalizirana, solventna, likvidna, generirala je pozitivni denarni tok in trendi poslovne uspešnosti so bili pozitivni. Sod se je kljub zapisanim značilnostim poslovanja IUV pod vodstvom Anite Ličen odločil, da aktualni upravi ne podaljša delovnih pogodb in je na mesta predsednikov uprav imenoval A. Lundra in kasneje Vita Debeljaka ter za svetovalca, presenetljivo, G.Sturmerja, majhnega trgovčiča z usnjem. Greg Sturmer je upravi IUV in Sod-u ponujal izdelke organik, ki naj bi bili nekaj, kar svet še ni videl, toda kasneje obljubljenega ni uresničil. Sod je sanjsko ponudbo sprejel, pri čemer njegovi predstavniki
niso imeli niti vedenja in sposobnosti ter znanja, da bi bili sposobni oceniti, kaj Sturmer ponuja in kaj oni »kupujejo«, bi pa realnost ponudbe morala znati oceniti uprava družbe.
Sturmerja, bil je majhen trgovec z usnjem, takih je na svetu več sto, so v IUV angažirali, ne da bi ugo-tavili njegove reference. Kasneje se je izkazalo, da nima nikakršnega tehnološkega znanja, da v IUV-ju eksperimentira v prazno, da povzroča škodo z nabavo surovin slabe kakovosti in cenovno precenjenih, da v proizvodnji uporablja procesno nekonsistentno tehnologijo, kar je povzročalo materialno škodo, ki bi jo članica uprave za razvoj morala preprečiti. Napake so pri uvajanju novosti mogoče, vendar jih je treba odpravljati. Zakaj so poškodovano usnje skrivoma zakopavali na deponiji? Sturmer je sam presojal »svojo uspešnost doseganja ciljev« in prek medijev zavajal javnost tudi še v času, ko je bilo že jasno, da mu organik izdelkov, sprejemljivih za kupce, ne bo uspelo razviti; o tem, kako se cilji projekta uspešno dosegajo. Nadzorni svet takih informaci ni nikoli demantiral. Sam se je oklical za izvršnega direktorja IUV.
Sod ni ocenil ali dal oceniti realnosti izvedbe projekta, ni ga markiral kot projekt z visokimi tveganji, ni zagotovil nadzorovanja doseganja napovedanih ciljev, ni zahteval projekci denarnega toka, ki bi potrjevale, da je IUV še optimalno delujoče podjetje, ni zahteval pojasnil, kje so vendar obljubljeni izdelki, in kateri so vzroki, da obseg prodaje pada iz meseca v mesec, kolikšna so vlaganja in donos projekta, skratka od uprave in NS ni zahteval ustrezne
spremljave doseganja obljubljenih ciljev. Sturmer je za organik usnje napovedoval do desetkrat višje cene, kot jih je dosegala IUV. Nihče ni preveril, ali Sturmer pretirava, toda izkazi uspeha IUV in številke so samozvanega organik inovatorja postavile na laž. Neverjeten kolaps je izražen skozi poslovni neuspeh IUV za leto 2008, ko je družba izkazala čisti prihodek iz prodaje - 12.234.313 evrov - in izgubo -10.382.084 evrov. Rezultat ni nastal čez noč. Zanimivo bi bilo videti zapise NS in Sod-a, kako so posredovali med letom, da bi se izognili izgubam, če sploh obstojajo? Direktorja Sod-a sem v januarju 2006 pisno opozoril, da pristop, ki ga bo Sturmer uporabil za prenavljanje podjetja, lahko ogrozi obstoj IUV. Pismo s prilogami, skupaj sedem strani, je podrobno predstavilo poglavitne pomanjkljivosti Stur-merjevega pristopa že pri razvoju samih organik izdelkov in naprej pri vrsti neopredeljenih aktivnosti, t.j. kje so izdelki in kakšni so, kdo so kupci, cene, prodajne poti, ocene kupcev, količine, ki se bodo tržile, potrebni vložki v trg, design, cene surovin, pričakovani dobiček in prihodek. Citiram zadnji odstavek pisma:
»Vse zgornje sem zapisal, da projektni tim in lastnika IUV opozorim,da je opuščanje temeljnih marke-tinških..korakov v procesu uvajanja novih izdelkov na nova tržišča za zelo omejeno število kupcev nedopustno in lahko tudi za družbo usodno.«. Konec pisma.
Če bi prejemnika pisma A. Lunder in M. Pogačnik ovrednotila resnost opozorila v pismu in v primeru
nejasnosti zahtevala dodatne argumente ter zatem ustrezno ukrepala, bi IUV obstajala in delovala še dandanes. Preobrazba človeka in napredovanje v njegovem znanju in hotenju pa je očitno mogoča, kar dokazuje nekdanji direktor Sod Pogačnik, sedaj kot poslanec v DZ.
Poslanec Marko Pogačnik vodi odbor Državnega zbora v zaslišanjih bankirjev, ki jih v TV-nadalje-vanki prenaša tudi televizija. Nad preobrazbo te osebe sem začuden, kajti če bi gospod Pogačnik vsaj 20 % od količine vprašanj, ki jih je v TV-nadaljevan-ki postavil pri zaslišanjih osebam iz bank, postavil v letih 2006-07-08 upravi IUV, angleškemu svetovalcu in NS družbe in ovrednotil njihove odgovore ter svoje zaključke primerjal z dejanskim stanjem in ukrepal, bi IUV obstajala, ponavljam, kot delujoče podjetje še dan danes.
Epilog IUV in rezultati poslovanja za obdobje 200607 in kot neverjeten dosežek leto 2008 so znani. Sod se je izkazal kot zelo slab večinski lastnik družbe, kjer se je osebno okoriščal angleški svetovalec kot upravi pred sodiščem skuša dokazati tožilec. Direktor Sod-a Marko Pogačnik Nadzornemu svetu družbe očitno ni postavljal prav veliko vprašanj o ciljih, ki jih je Sturmer obljubljal, vendar nikoli uresničil. IUV je bila pripeljana v stečaj, na cesti je ostalo več kot 600 oseb, ki so zelo težko zaposljive. Poslanec Pogačnik pa v DZ eks katedra predava o nujnosti ukrepov, ki bi zmanjšali število nezaposlenih v Sloveniji.V primeru IUV se na področju ohranjevanja delovnih mest ni izkazal.
Matjaž Vouk, Ljubljana
Ekskurzija v Rim
V sredo, 26. 3. 2014, je okoli enajste ure zvečer odpeljal avtobus z enajstimi učenci naše šole OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika in učenci OŠ Preser-je pri Radomljah. Namenjen je bil proti Rimu, kamor je v zgodnjih jutranjih urah tudi prispel. Prvi postanek smo namenili ogledu Vatikana. Imeli smo možnost ogleda cerkve sv. Petra in norega razgleda z vrha kupole nad cerkvijo. V istem dnevu smo si ogledali tudi Angelski grad, Fontano di Trevi (v katero smo vrgli kovanec in si tako zagotovili, da se v Rim ponovno vrnemo), Španske stopnice in Panteon. Po napornem dnevu se je bilo prav prijetno (pre)najesti z odlično večerjo in uleči na posteljo v hotelu zunaj Rima. Naslednji dan nas je čakal ogled mogočnega vulkana Vezuv, mesta Neapelj in prečudovitih Pompejev. Za zadnji dan smo si prihranili največjo
znamenitost Rima, in sicer Kolosej. Poleg njega smo se sprehodili še v katakombah in Forumu Romanu. Popoldan smo Rim zapustili s težkim srcem, a vendar smo se veseli vračali proti domu. (Tanja Vojska, vodja z OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika)
Mateja Ban
Medobčinsko tekmovanje
Kaj veš o prometu
V četrtek, 22. 5. 2014, je na OŠ Ivana Cankarja potekalo medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. To je tekmovanje, na katerem se učenci od 6. do 9. razreda preizkusijo v vožnji s kolesom na spre-tnostnem in prometnem poligonu. Vožnjo vsakega posameznika so ocenjevali člani Zveze šoferjev in avtomehanikov z Vrhnike, v veliko pomoč pa jim je bila brhka policistka, ki se je pripeljala s službenim kolesom. Kasneje so učenci pisali
še test iz cestnoprometnih predpisov. Vsi so v vseh delih tekmovanja pokazali veliko znanja, spretnosti, najpomembnejša pa je izkušnja, ki jim bo v vsakdanjem življenju na cesti prišla zelo prav. Lahko rečemo, da so vsi udeleženci zmagovalci, vseeno pa je bil učenec z OŠ Log - Dragomer za odtenek boljši od preostalih in se je tako uvrstil na državno tekmovanje. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, nihče ni bil lačen ali žejen, domov pa je vsak odšel s zeleno spominsko majico. Z naše šole so se tekmovanja udeležili Jan Špernjak (6. a), Vid Pivk (6. a), Miha Novak (6. b) in Jurij Kacjan (6. b). Glede na to, da so bili naši učenci prvič na takem tekmovanju, da se niso posebej pripravljali, so dosegli dobre rezultate, ki jih bodo v prihodnjih letih lahko nadgradili. Fantje, čestitke!
Matjaž Bajec,
učitelj športa na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
T/	• V - v	• V
Kar sej es, to zanj es
V našem vrtcu, v enoti Barjanček, smo se odločili za projekt Kar seješ, to žanješ. Otrokom smo prek različnih dejavnosti približali pot od semena do rastline. Že jeseni smo zbirali različna semena, pozimi smo jih posejali v lončke v naših igralnicah ter budno opazovali rast. Napočol je čas, ko smo skupaj z otroki napenjali naše možgančke, kam bomo vse skupaj posadili in kasneje sejali. Zamislili smo si lične vrtove zadaj za vrtcem, potrebovali pa smo še izvajalce. Kmalu se je v vsaki skupini našel kateri od staršev, ki je izdelal lesene okvirje. Vsem se lepo zahvaljujemo - hvala! Deske smo okrasili, naš hišnik Željko pa nam je okvirje dokončno postavil - hvala! Prav tako se zahvaljujemo gospe Breitenberger, da nam je v zelo kratkem času priskrbela zemljo, ki smo jo z Željkovo pomočjo nanosili v vrtičke. Zdaj v našem vrtcu na naših vrtičkih raste marsikaj: pšenica, kumare, krompir, drobnjak, rožice, paradižnik, paprika, čebula, materina dušica, bučke so nam pojedli polži - kar je tudi del učenja ob vrtu, rastejo tudi solata, korenje, robidnice in še kar nekaj zanimivih rastlin. Z otroki smo vrtove že »opleli« in pridno zalivali. Vsak dan opazujemo rast naših rastlin, cvetove, žuželke ...
Vsi strokovni delavci smo skupaj z otroki vložili veliko dela v ta projekt, delo pa je bilo zabavno in prijetno. Vse skupaj je bilo zelo poučno za otroke in tudi za nas odrasle. Skupaj bomo še
naprej skrbeli in se učili ob naših vrtičkih, jeseni oziroma že poleti pa upamo na čim boljši pridelek. Lep vrtičkarski pozdrav iz Barjančka Za B-vhod zapisala Maja Hosta.
Z raketo v vesolje
V vrtcu pri Medvedkih se s svetlobno hitrostjo približujemo počitnicam, z raketo pa se bomo odpeljali kar v vesolje. Da je to tema, ki v otrocih spodbudi radovednost, razmišljanje, pripovedovanje, ustvarjalnost, sva opazili že takoj, ko pa sva omenili še izdelavo rakete, je bilo vse skupaj na višku. Risali smo načrte, se pogovarjali o delih, otroci so kar iz rokava stresali ideje za izdelavo. Nabrali smo veliko odpadnega materiala in začeli z delom. Otroci so se med seboj dogovarjali, se dopolnjevali, si pomagali, pomagali nama in se neskončno zabavali ob delu. Kmalu je bila raketa nared za v vesolje. Otroci so jo preizkusili in nekateri hitro pripovedovali o svojih doživetjih na drugih planetih - domišljija otrok vsekakor ne pozna meja. Neskončno sva uživali ob pripovedovanju otrok, vsaka zgodba pa se je srečno končala s pristankom na Zemlji. Raketa je na voljo za ogled - pri Medvedkih!
Naša raketa bo kmalu izšteta; 3,2,1, že je izstreljena. (M. Vo-glar)
Vesoljski pozdrav iz Barjančka, Pika in Maj
V	v
Zogice iz Zelvice
Iz enote Želvica odhaja še ena skupina otrok na novo življenjsko pot - v šolo. Vsak izmed njih je enkraten in neponovljiv. Z Marijo se zahvaljujeva otrokom in staršem skupine Žogic za triletno iskreno sodelovanje.
Brigita Zerjav
Maj v Župnijskem vrtcu Vrhnika
V maju je bilo v našem vrtcu zelo prijetno. Prav vsak dan smo se spomnili Marije, Božje matere, ji prepevali in krasili njen oltarček. Otroci imajo čudovite ideje za ustvarjanje, zato je delo z njimi pravi užitek. Lepo je bilo opazovati, kako hitro so razumeli pojem vrednote. Radi se božajo, si podarjajo igrače in izrekajo prijazne besede, kot so hvala, prosim in oprosti. So pravi mali čudeži.
Starejše skupine pa so za pet dni odšle na letovanje na Debeli rtič in se prepuščale vodnim užitkom. Ob vrnitvi smo na njihovih obrazih opazili nepopisno veselje in seveda, utrujenost.
Ker pa se bližamo koncu šolskega leta, smo se tudi letos z nastopom v Cankarjevem domu zahvalili staršem naših otrok, saj se vse leto pridno udeležujejo naših aktivnosti in s svojo prijaznostjo in idejami vsak dan vnašajo v naš vrtec veliko dobre volje in iskrenega sodelovanja. Za vse to, dragi starši, iskrena hvala!
Mojca Mivšek
Starši
Pravi starši, kar čudno se sliši,
ne rastejo za vsakim voglom ne v vsaki hiši.
Pravi starši so strašno redki primerki, podarjeni pravemu sinu ali pa hčerki. Pravi starši niso nikoli stari za trumbarumba ali larifari, za kozaklamf ali za bibaleze in za take trubarumbarske zveze. Pravi starši so iznajdljivi in zanesljivi in ubogljivi, pa nas vodio, ko sonce dan jaše v igrarijo in trumbaruri.
Pravi starši so z nami ob vsaki uri in so kdaj majhni kot droben škrat, da jih pobožamo in damo spat. (Tone Pavček)
v
Šestdeset let skupnega
V • t •	•
življenja -
Jernej in Terezija Verbič
Bila je sobota, 5. junij 1954. Vsak iz svojega konca Stare Vrhnike sta se dopoldne s »kalesom« odpravila do občine. Pa še oba brata sta šla zraven, za priči. Ata hudomušno pripoveduje, da mama sploh ni hotela prstana, da mu ga je kar nazaj dala, pravi. Mama se zasmeje in nadaljuje, da zato, ker so se potem okoli petih še enkrat zbrali, na »ta pravi« poroki pri sv. Pavlu. Nekaj najožje družine je prišlo v cerkev, večina preostalih svatov pa kasneje, na ohcet. V »hiš« na Španovi domačiji so imeli slavnostno večerjo in plesali do jutra. V nedeljo ob desetih zjutraj so se premaknili kar naravnost iz ohceti čez cesto na starovrhniško žegnanjsko mašo. »Hehe, ti bi kmau stoje zaspau, sem te mogla prou v hrbet sunt,« se mama smeji atu Jerneju. »Potem opoldne sva šla mal ležat, popoldne futrat, pa je blo konc in to je bilo to,« zaključi ata. Mine šestdeset let zakona. Četrtek, 5. junij 2014. Kot vsak
dan se počasi pripravita in se premakneta v kuhinjo, kjer za mizo preživita večino vročega sončnega dne. Preštudirata vse časopise in reklame tistega dne, v kotu nad mizo pa je prižgana televizija. Sama si pripravita kosilo, mama si privošči še pol deci rdečega. Če imata dober dan, se zapleteta v kak zanimiv pogovor, drugače pa se malo pokregata. Ata pravi, da »tist, ki se ne krega, se nima rad«. Popoldne pijeta obvezno kavico ob pol petih in opazujeta podčelske lepote na leseni verandi. Mama si je kakšen teden prej privoščila obisk frizerke, ki ji je naredila lepo trajno, ata pa je že dalj časa tuhtal, kako bi jo razveselil na ta dan - al' ji bo tortico kupil, al' rajši sladoled. Zmagala je čokoladna tortica. Ob diamantni obletnici poroke pomislita na štiri hčere, devet vnukov in ponosno naštevata imena kar dvanajstih pravnukov. Ata in mama, čestitke, super sta!!!
Vajina vnukinja
14 NAŠ ČASOPIS	Občina Vrhnika	elektronski nastov:nascasopis@zavodÄS
Učno izobraževanje članov Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika
Osem članov društva DZA Vrhnika se je v soboto, 12. 4. 2014, udeležilo učne delavnice v Lovrencu v Dolenji vasi, ki jo je vodila priznana terapevtka Katarina Lavš Mejač. Tema delavnice je bila Zamere in odpuščanja. Cilj učne delavnice je bilo ozaveščanje, predelava in izmenjava osebnih izkušenj o najpogostejših zamerah, o odnosih s tistimi, ki jim najpogosteje zamerimo in zamerijo nam, prizadetost in ranljivost, ki jo zamere povzročajo, in učinki odpuščanja na naše počutje in medsebojne odnose. Delo je potekalo v manjših skupinah. Vsaka je izbrala člana, ki je usmerjal delo skupine in beležil glavne poudarke razprave. Skupina skupaj oblikuje zaključke in jih predstavi pred drugimi skupinami. Pri prvi vaji smo obravnavali temo Komu največkrat in najbolj zamerimo oziroma ste zamerili. Na voljo je bilo devet odgovorov: možu, ženi, svojim otrokom, nadrejenim, sorodnikom, sodelavcem, terapevtu, prijatelju, članom skupine ali sosedu. Očitno se pri opredelitvi mogočih odgovorov odraža vpliv trenutne ekonomske situacije v družbi, saj se je največ odgovorov nanašalo na moža, ženo, nadrejenega, sodelavca, prijatelja itn. Zanimivo je bilo poslušati osebne izpovedi udeležencev o vzrokih za take odločitve. Pri drugi vaji obravnavamo vzroke zamer. Danih je bilo več možnosti: obrekovanje, sumničavost (ljubosumje), ponižanje, podcenjevanje, izogibanje dogovoru, nepripravljenost pomagati, ko sem v stiski, polresnice in laži, očitki, neupoštevanje mojih pričakovanj in želja. Odgovori pokažejo podobne opredelitve kot pri prvi vaji, čeprav se vzroki med seboj prepletajo ali celo
prekrivajo. Največ zamer je zaradi podcenjevanja, ponižanja, izigravanja dogovorov in raztresanja polresnic in laži. Izpovedi nekaterih so naravnost neverjetne, nekateri se zaradi takih dejanj psihično zlomijo, so razočarani nad ljudmi in svetom. Pri tretji vaji se opredeljujemo o treh mnenjih o zamerah in odpuščanju. Kdo je bolj zamerljiv - moški ali ženske? Večina se odloči. da so bolj zamerljive ženske, ki tudi težje pozabljajo in odpuščajo. Na zamere, ki nas prizadenejo in ranijo, je bolje pozabiti kot odpustiti. DA ali NE. Večinski odgovor je DA. Zamera, ki jo gojimo do
druge osebe, je za nas obtežilni kamen, ki nas vedno bolj vleče k dnu, novim zameram naproti. S procesom očiščevanja se tega bremena znebimo, čeprav včasih niti ne vemo, zakaj nas zamera tako boli. Potrebna sta obzirnost in takt, da se rešimo bremena. Zamera je v veliki meri posledica majhne samozavesti in samo-podobe. Z izboljšanjem le teh se lažje prebijemo čez vzroke zamer. Že odkrit pogovor, soočenje s samim sabo, svojimi napakami in dobrimi lastnostmi deluje. Stopimo pred ogledalo in se pogovorimo sami s seboj. Čeprav moški lažje odpuščajo kot ženske, je teža zamere za oba spola težka. Skratka, gradimo svojo samopodobo, izogibajmo se konfliktnih situacij, več časa namenimo za svojo osebno rast in najdimo zadovoljstvo v svojih aktivnostih, hobijih, predvsem pa v pozitivnih odnosih do okoličanov in narave.
DZA Vrhnika Skamp
Podjetje Fortrade d.o.o., Pod Hruševco 50, 1360 Vrhnika
Išče
voznika tovornjaka- skladiščnika.
Zahteva se izpit C kategorije.
Prijave sprejemamo do 15.7.2014 na gornji naslov oziroma hil-da@fortrade.si
Društvo invalidov Vrhnika
Šli smo na izlet v neznano
Prvi izlet, ki ga društvo vsako leto organizira za svoje člane, se imenuje Izlet v neznano. Zanj je vsakič veliko zanimanja. Tudi letos smo prejeli prijav za poln avtobus, a so razne bolezenske tegobe povzročile, da nas je v soboto, 24. maja, na pot odšlo le 45. Izlet smo tokrat organizirali v režiji Agencije Palma. Kot po navadi so izletniki napeto čakali, v katero smer bo krenil avtobus. Vodnik Dejan se je moral kar precej potruditi, da ni prezgodaj izdal cilja. Šele nekaj kilometrov pred mejnim prehodom Dobova je lahko povedal, da smo namenjeni na Hrvaško, kjer si bomo ogledali Zagreb, nato pa se odpeljali na kosilo v Moslavino. Glavno mesto naše sosede nas je sprejelo obsijano s poletnim soncem. Ogledali smo si ga s pomočjo vodnice Marjete, Slo-
venke, ki jo je ljubezen pred tridesetimi leti zanesla v Zagreb. Na krožni poti z avtobusom smo si ogledali najprej spodnji del mesta, ki nas je navdušil z lepo urejenimi parki, nato pa smo se podali še na "pešpot" od znamenitosti do znamenitosti. Žal Marjeta ni preveč upoštevala dejstva, da ima opravka z invalidi, zato so ji poslušalci postopoma odpadali in raje sedli h kavici. A tudi tisti, ki niso zmogli hoje, niso bili prikrajšani za zanimivosti. Na Trgu bana Jelačića je namreč potekalo živahno dogajanje, vključno s parado častne straže v slikovitih uniformah. Na poti proti avtobusu pa smo bili priča pravemu koncertu znanih hrvaških popevk in narodnih pesmi, ki jih je izvajala skupina mladih pevcev. Z avtobusom smo se odpeljali kakih 40 km naprej
proti vzhodu. V osrčju Moslavine, blizu Ivanić grada, v vasi Šumećani, smo imeli na kmečkem turizmu Kezele naročeno kosilo. Čakale so nas pogrnjene mize na prostem in bogata izbira domače hrane, pripravljene po tradicionalnih družinskih in krajevnih receptih, od perutnine do divjega prašiča, različne priloge in solate. Vse smo si postregli sami, kar nam je povzročalo precej težav, saj so bile oči večje kot želodec. Ko smo že mislili, da smo s kosilom končali, smo dobili
na mize še krožnike z raznovrstnimi sladicami. Vmes smo prisluhnili godcem, ki so igrali in prepevali narodne pesmi. Dan se je že prevešal v večer, ko smo se začeli odpravljati proti Slovenji. Vodnik Dejan si je zelo prizadeval, da bi iz nas spravil kako pesem, a bili smo vse presiti, da bi se trudili še s petjem. Skoraj vsi pa smo menili, da je izlet zopet uspel.
Pevski zbor
se vneto pripravlja na 45. Tabor slovenskih pevskih zbo-
rov v Šentvidu pri Stični, ki bo 22. junija. A pri tem pevci niso zanemarili svojih nastopov na Vrhniki in v okolici. Prijateljski Pevski zbor Ivana Cankarja jih je povabil, naj sodelujejo na njihovi 25-letnici, ki je bila 10. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki.
V soboto, 17. maja, so prepevali na 16. Reviji invalidskih pevskih zborov ZDIS v Žalcu. Občinstvo in preostale pevce so navdušili z lastno kompozicijo Tista ozka pot življenja. Pevka zbora Lučka Štebal je prispevala besedilo, uglasbil pa ga je dirigent Jože Jesenovec. Odzvali so se tudi na ponovno vabilo, naj zapojejo v Centru starejših v Notranjih Goricah, kjer so vsem oskrbovancem, ki so ta mesec praznovali rojstni dan, pa tudi preostalim, 17. maja polepšali dan.
Šport
Člani balinarske sekcije so sodelovali na dveh meddruštve-nih prijateljskih turnirjih, in sicer 31. maja v Izoli, 14. junija
pa v Ilirski Bistrici. Popravek: Svoje redne treninge imajo na balinišču Športnega društva Sinja Gorica in ne pri Društvu upokojencev, kot napačno zapisali smo v prejšni številki.
Naša strelka Mojca Rus, ki je tekmovala na državnem prvenstvu, se je uvrstila na drugo mesto v streljanju v obeh kategorijah: s standardno in serijsko zračno puško. Čestitamo!
OBVESTILO
Vse člane vabimo, naj se prijavio na srečanje invalidov na Nanosu, ki bo v soboto, 5. julia, pri Abramu. Cena 15 evrov. Srečanje pobratenih društev v organizaciji MDI Gornja Radgona bo v soboto, 12. julija, v Zgornjem Ko-njišču. Cena 25 evrov. Prijavite se lahko v času uradnih ur v društveni pisarni.
Društvo invalidov Vrhnika
Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček
Prav lep poletni pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci!
Kar nekaj pomembnih dejavnosti je za nami. Najbolj smo se oddahnili, ko smo podpisali pogodbo o najemu naših prostorov za bife. Mnogi hodite mimo in opazujete, da se prostori prenavljajo. Povedati moram, da jih ne obnavlja društvo iz članarin, ampak najemnik sam. Mi bi morali vložiti celotno triletno članarino, pa še ne bi bilo dovolj! Se pa veselimo lepih, novih prostorov, ki bodo obogatili ponudbo pred baliniščem. Na družabnem srečanju smo se imeli lepo, pa tudi na izletu, čeprav je bilo malo vroče. Okopali smo se v morski vodi in se dogovorili, da bomo kopanje v Strunjanu ponovili v septembru. Končali smo z vsemi delavnicami, razen vzdržljivih balinark in balinarjev, ki bodo balinali vse poletje. Pridružite se jim! Pa še to. V juniju bomo razposlali obvestila in vas vljudno poprosili, če plačate članarino. Našima neutrudnima Nežki in Marjanci boste veliko pomagali, če boste članarino plačali čim prej. Hvala.
Kaj napovedujemo?
V	juliju vas vabimo na vrt Pri Kranjcu na družabno srečanje, ki bo 3. julia ob 16.00. Za živo glasbo in dobro hrano bo poskrbljeno.
Konec avgusta (28) socialna komisija vabi na srečanje starejših od 75 let h Kranjcu na druženje ob 15.00.
V	septembru se bo kar veliko dogajalo.
Zaradi izleta v Beograd in Novi Sad bo kopalni izlet v Strunjan
8. septembra, v septembru balinarke pripravljajo Mamin memorial, tridnevni izlet v Beograd bo 16. 17. in 18. septembra. Oglejte si ponudbo na naših oglasnih deskah.
V septembru praznuje pohodniška skupina Zimzeleni že deset let!
Vsem članicam in članom ter tistim, ki prebirate naš kotiček, želim v imenu upravnega odbora prijetno poletje in dobro počutje ter nasvide-nje v jeseni. Za UO: Elica Brelih
Vrhniški upokojenci v Rovinj in okolico
Vroč in soparen dan se nam je obetal za naš izlet proti Rovinju. Zapeljali smo se v Limski zaliv, pričakovali kavico ali pijačo in se kmalu odpeljali naprej proti Rovinju, ker ni bilo odprto še
nobeno gostišče. Limski ^ord je 9 km dolg potopljeni del Lim-ske doline, od tam naprej pa ostaja suha dolina, ki se zajeda globoko v Istro. V Rovinju nas je čakal lokalni vodnik, ki nas je popeljal po mestu in na vzpetino k cerkvi sv. Eufemije, od koder je lep razgled na mesto in otoke. Rovinj velja za eno najlepših istrskih mest. Zanimivo je staro mestno jedro, kjer je veliko je zgodovinskih znamenitosti iz ilirskih, rimskih in beneških časov, pa lepi parki in obilo raznih ponudb in ogledov privablja turiste. Domačini se že krepko pripravljajo na turistično sezono; ravno tisti dan so z navdušenjem čakali nogometno tekmo z Brazilijo. Tovarna cigaret še vedno prinaša mestu kar veliko denarja. Čas je bil še za osvežilno pijačo ali sladoled, ker je bilo zares vroče. Na poti proti notranjosti Istre so se začeli kopičiti oblaki in med močnim nalivom smo iz avtobusa opazovali mestece Motovun,
Junija 2014 so praznovali naši člani okrogle jubileje:
Anton Gostiša, Opekarska cesta, Vrhnika (1924) Ančka Drašler, Kotnikova cesta, Vrhnika (1929) Anica Černec, Dom starejših Vrhnika (1929) Antonija Dobrovoljc, Verd, Vrhnika (1934) Zdenka Pirnat, Brigadirska cesta, Vrhnika (1934) Janez Gabrovšek, Pot v Močilnik, Vrhnika (1934)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan.
Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček
ki je zgodovinska in izletniška točka, znana tudi po filmskem festivalu. V Istrskih toplicah smo si napolnili želodce, zadihali v svežini in prisluhnili predstavitvi njihovega hotela in vseh dejavnosti, ki jih ponujajo gostom. Kot pravijo, željo ponuditi gostom vse, kar je naravnega, zdravilni izvir naravne mineralne vode pa je bogat z žveplom in pomaga pri zdravljenju revme. Odločili smo se še za postanek v Buzetu in nekateri so se povzpeli na ogled starega dela mesta s cerkvijo in lepim razgledom po okolici. Tam stoji ohranjen eden najlepših istrskih vodnjakov. Ob sproščenem klepetu, zahvalah in pohvalah vodniku Bojanu in vozniku smo bili dokaj kmalu na Vrhniki. Ivanka Sluga, foto: Janez Cerk
Člani DU Vrhnika na kopanju v Strunjanu
Tretji ponedeljek v mesecu je pri DU Vrhnika rezerviran za kopanje v termah. Po navadi se kopamo v Šmarjeških Toplicah, junija in septembra pa se podajamo na morje. V juniju se lahko kopamo tudi v morju, če temperature dopuščajo, in enako je tudi v septembru; večina članov se kopa v notranjem in zunanjem bazenu Hotela Svoboda Strunjan. Odhod z avtobusom je bil v ponedeljek, 16. junija, ob 8.30. Kar 38 navdušenih kopalcev se je zbralo. Zaželeli smo si toplo morsko vodo in po dobri uri vožnje smo prispeli v hotel. Hitro smo se oblekli v kopalke, sledilo je obvezno tuširanje in že smo poskakali v bazen. Veseli smo bili, ker je v bazenu ravno potekalo razgibavanje pod strokovnim vodstvom. Dobro smo si razgibali naše že malo otrdele sklepe. Poleg bazena je tudi bife, kjer smo si privoščili dopoldansko kavico. Ob 12.00 je spet sledila telovadba v vodi in spet smo razgibavanje vzeli kar resno. Kopanje naj bi trajalo približno tri ure in nato je sledil še sprehod ob morski obali s prijatelji. Sonce je tisti dan bolj slabo sjalo, navduševalo pa nas je morsko podnebje. Po sprehodu je sledilo dobro kosilo v hotelu. Imeli smo še nekaj časa do odhoda avtobusa in nekateri so ga izkoristili za sprehod po lepih stezicah do morja. Plaža je zelo lepo urejena in že čaka na novo sezono, ki je pred vrati. Veliko je
Jalovec, Mojstrovka). Najvidnejše mesto nad dolino Planica s Tamarjem ima zagotovo slovenska gora Jalovec (2645 m). Njegova panorama je upodobljena tudi v znaku Planinske zveze Slovenije. Tam so prekrasni pogledi na ostre vrhove, ki jih osvajajo le izurjeni planinci. Pot smo nadaljevali v veselem razpoloženju in ob različnih pogovorih. Ko je Elica zagledala rumeno rožico, je vprašala, kako se imenuje. Globoko smo brskali po spominu, saj je letos še nismo videli. Iz ozadja pa: »Pogačica, vendar!« Takrat se vsi spomnimo. Enak test je bil kar večkrat; za dobro razpoloženje, seveda. Ko smo prišli iz gozda, se nam je prikazala kapelica Marije Pomagaj na komaj ozelenelem travniku. Zgrajena je bila let al936. Takoj za njo stoji Planinski dom Tamar, kjer smo se odžejali, okrepčali in tudi sončili. Nekateri smo se odpravili še do čudovitega slapa Nadiže. Voda kmalu ponikne in se pokaže spet v Zelencih, kjer izvira Sava Dolinka. Tam je še veliko snega, zato ni bilo mogoče priti do vrha. Kljub temu je bil sprehod po travniku, nato po snegu in pogled na slap čudovit. Nazaj grede smo si ogledali še Zelence, ki so talni izvir Save Dolinke in so bili leta 1992 razglašeni za naravni rezervat. Posebnost jezerca je, da pozimi ne zamrzne, saj temperatura vode vse leto niha od 5 do 8 oC. Od tam še pogled na vršace in zahvala našim Milanu, Frenku in Elici za prekrasen pohod in doživetje v objemu gora.
Neži Vihtelič, foto: Joža Miklavčič
Vandrovke na Mrzlici
Torek, 3. junja 2014, je bil poseben torek, saj smo se Vandrovke odpravile na Mrzlico v Posavsko hribovje. Ustavile smo se pri lovski koči na prelazu Podmeja na višini 724 m. Z mnogo dobre volje in polne pričakovanj smo krenile po poti proti našemu cilju. Pot je bila kar strma; malo smo hodile po gozdu in malo po cesti. Vdihavale smo ostrejši hribovski svež zrak in klepetale. Mrzlica je na nadmorski višini 1122 m in je se v osrednjem severnem delu Posavskega hribovja med Čemšeniško planino in dolino Savinje ter Celjsko kotlino in Zasavjem. Malo pod vrhom je planinski dom. Prvo kočo so postavili leta 1899, sedanja je bila zgrajena leta 1963. Leta 1996 so območje 140 ha razglasili za krajinski park Mrzlica. V zadnjih letih je Mrzlica postala izredno priljubljena izletniška točka, posebno za obiskovalce iz Savinjske doline in Zasavja.
Planinski dom je velik in lepo urejen, prijazna oskrbnica nam je skuhala bograč, za moč smo popili kozarček krepkega. Po eno-urnem počitku smo se odpravili v dolino, ampak vreme nas je presenetilo: naenkrat se je pooblačilo, stemnilo in nastala je nevihta. Dež, toča in sodra so nas zelo presenetili. Ker smo bili nekateri pohodniki slabo pripravljeni za dež, nas je dodobra
cvetočih vrtnic, oleandri in druge cvetoče grmovnice se bohotijo v parku. Razne okrasne trave krasijo parke. Naša druščina se je imela lepo, zadovoljni smo bili z vsem, kar smo doživeli. Druženje in kopanje sta nas spet napolnila z novo energijo. Sedaj bo dva meseca počitka, jeseni v septembru pa se bomo spet podali na isti kraj. Ob koncu želim veseli kopalni druščini lepe poletne počitnice in srečno!! Zapisala in fotografirala: Fani Surca
Po dolini Planica do Doma v Tamarju
Na zbirnem mestu nas je naša pohodnica Jana, ki praznuje okroglo obletnico, založila z malico in okrepčala s kavico. Jana, še na mnoga leta in hvala! Zapeljali smo se do Planice pod Ponca-mi, ki je najbolj znana po smučarskih skokih. Skakalnice lepo prenavljajo, nekatere so že nared za poletne treninge. Izbrali smo dokaj senčno gozdno pot. Med hojo smo občudovali različno cvetje: eno zamuja, drugo prehiteva. Ob poti so postavljeni možici, sestavljeni iz večjih in manjših kamnov. Naša vodnika Milan in Frenk sta nam razložila, da je iz doline veliko možnosti za odhode na bližnje vrhove (Vršič, Slemenovo špico, Ponco,
Zimzeleni na Sveti Ani nad Ribnico
firanju pred kočo smo se zaradi pretečih oblakov hitro pobrali z vrha in izpustili ogled Aninih sten, od koder bi pokukali v dobrepoljsko deželo.
Ozračje je bilo soparno, vlažno, pot pa kar spolzka med skalami in vrtačami, a dosegli smo vrh, se razmigali in razgledali ter zadovoljni ugotavljali, da je to tisti del Slovenje, ki ga bolj malo poznamo. Vračali smo se preko Žlebiča, ob soteski Kadice, preko Nove vasi in Cerknice proti domu, da smo se naužili neokrnjene narave in cvetočih travnikov. Cvetka in Jože Štirn
v
Pot po robu Trnovskega gozda - Čaven in Mala gora
Zapeljali smo se čez Col mimo vasic Kovk in Otlica do Pred-meje, kjer smo zapustili avtobus. Od Predmeje smo se po senčni gozdni poti povzpeli na Čaven do Bavčerjeve koče (1242 m), kjer nas je pričakala prijazna oskrbnica. Po kratkem postanku smo se spustili približno 200 m nižje na planoto Mala gora, ki je »simbol trdega dela in lepih spominov.« Tod so namreč kmetje iz okoliških vasi do leta 1964 kosili travo in seno na vejah pre-peljevali v dolino. V spomin na tiste čase sta ostala zatočišče iz sena in bivak ter vsakoletni velikonočni pohod. Planinci in prijatelji iz Kamenj so leta 2000 na temeljih starega bivaka postavili novo prijazno kočo, ki vabi ob nedeljah. Od tam je tudi lep pogled na skalne prepade Kuclja, globoko navzdol pa po Vipavski dolini. Po krožni poti smo se vrnili h koči Antona Bavčerja. Med prjetnim sprehodom ob skrivenčenih, od silne burje prepiha-nih drevesih smo opazovali značilne rastline: narcise, šmarnice, avrikelj, Jacquinov ranjak, alpski srobot itn. Samo tam domuje tudi rebrinčevolistna hladnikija. Na robu Male gore so nas presenečali mogočni podrti kamniti sestavi - kamen, kamen in še enkrat kamen med bornimi travami. Zelo se nam je mudilo na obljubljeni bograč in kavo. Po kosilu in prijetnem klepetu smo se zadovoljni vrnili proti Predmeji, kjer je čakal šofer Boris in nas polne lepih vtisov odpeljal na Vrhniko. Marjana Kolenko
Po dolini Planica do doma v Tamarju
namočilo. Tako smo doživeli eno novo preizkušnjo in se naučili, kaj je treba vedno imeti v nahrbtniku. Ampak na koncu je dobra volja zmagala in sonce je spet posvetilo. Spomin na pre-močenost in nevihto s sodro pa bo ostal. Na koncu našega pohoda smo bili vsi zadovoljni, bogatejši še za en čudovit dan, za katerega se zahvaljujemo Elici, Milanu in Jožetu. Fani Surca
Zimzeleni na Sveti Ani nad Ribnico
Tokrat smo se odpeljali preko Škofljice in mimo Turjaka v Ribniško dolino. Sredi kraškega polja je naselje Ribnica z daleč opazno cerkvijo z dvema zvonikoma, ki sta na vrhu v obliki krone (delo Jožeta Plečnika). V bližini stoji grad, kjer je zdaj muzej. Po krajšem postanku ob dobri kavici se nam je pridružila planinka z Ribnice, Marjana, naša vodnica. Pot smo začeli pri tovarni Riko in po makadamski poti zavili na Ribniško naravoslovno pot, ki nas je najprej pripeljala do Jamarskega doma, ob katerem je Francetova jama. Nato se pot dviga bolj strmo mimo kmetije Seljan in ob ostankih oglarske kope proti vrhu Male gore. Malo pod vrhom Svete Ane stoji stara, večkrat predelana cerkev sv. Ane, ki je v preteklosti doživela več udarov strele in požigov. Izpred cerkvice, kjer je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče, je lep pogled na okoliške kraje in celotno Ribniško dolino, dolgo kar 12 km. Nad Ribniško dolino se dvigata Velika in Travna gora ter hribi Stojne. Malo pod cerkvijo stoji planinska koča na temeljih samotne kmetije iz 19. stoletja. Po obveznem gasilskem fotogra-
Z Male gore po krožni poti nazaj na Čaven
Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček
Sončki na Snežniku
Sviščaki, 20. 5. 2014 - Maja je Snežnik po navadi še prekrit s snegom, tokrat pa smo že lahko posedali po toplih skalah na njegovem vrhu in občudovali okolico. Ledeni možje so opravili svoje delo, Sončki pa smo se odpeljali v Ilirsko Bistrico, v križišču za Sviščake krenili levo in se po vijugasti cesti v čistem jutru dvignili nad meglice reke Reke.
Pri planinskem domu na Sviščakih (1242 m) smo izstopili, prečkali travnik z regratom in se mimo vikendov napotili v jutranjo tišino gozda. Premagovali smo gruščnato pot navzgor med stasite sveže zelene bukve, ki pa so na višini 1460 m pod Lomom šele začele brsteti. Na sedlu smo na smernih tablah prebrali, da je do vrha še uro hoda.
Kmalu je z leve privjugala steza iz Grde drage, ki je med ruševjem videti kakor bela sled, ki se združi s potjo s Sviščakov. Mudilo se nam ni, zato smo opazovali doline in gozdove pod nami in proti jugu do Risnjaka in Učke nad Kvarnerjem. Na robu prepadne stene z zaplato snega smo strmeli v mrazišče na dnu skrivnostne globeli, ki je delovala kot otok temnega rastja (smrek) sredi obširnih bukovih gozdov. Na 1796 m visokem vrhu nad bivakom in planinsko kočo smo se razkropili, se spustili do brezna pod nami, vmes pa dihali sonce in svet gozdov, dolin in bližnjih ter daljnih vrhov. To so pogledi, ki bi se jih razveselili tudi angeli, sem pomislila. Snežnik ima nešteto obrazov. Četudi bi ostala gori ves dan, bi se mi zdelo, da se prehitro vračam. Še enkrat sem se obrnila in ga pogledala, nato pa po isti poti čez skale lovila kolono. Kmalu nas je zakril gozd in zdelo se je, kot da smo se prehitro vrnili, četudi sta nas čakala enolončnica in udobje avtobusa. Marija Dolinar
Sončki v dolini Tolminke
Na ne preveč topel dan 3. rožnika smo se člani skupine Sončki odpeljali proti severni Primorski. Naš cilj sta bila izvir Tolminke in cerkvica sv. Duha na Javorci v čudoviti alpski dolini reke Tolminke. Iz Zatolmina smo se po vijugasti in ozki cesti odpeljali do Planine Srednjica pod Javorco, nato pa se mimo pašnikov na Planini Polog peš odpravili do odcepa, ki vodi k strugi Tolminke. Tam smo s pomočjo znamenite žičnice "kuru-
kule" prečili strugo Tolminke, res lepe gorske reke. Steza nas je pripeljala na Planino Prode, nato pa čez zaraščena melišča in preko čelne morene nekdanjega ledenika do obširnih prodišč ledeniške krnice, kjer leži Planina pod Osojnico. Tam pod pobočji izvira reka Tolminka in se razliva po bližnjem pašniku. Pot smo nadaljevali pod pobočji Osojnice, kjer smo videli ogromne skalne gmote, posledice velikonočnega potresa leta 1998. Nad gorami so se začeli zbirati oblaki in čez nekaj minut je že rahlo deževalo, zato smo pohiteli na izhodišče naše poti. Tam smo odložili nahrbtnike in se povzpeli do cerkvice sv. Duha na Javorci, ki so jo zgradili avstro-ogrski vojaki leta 1916. V notranjosti cerkve so na lesenih ploščah vžgana imena vojakov, ki so padli na okoliških gorah med prvo svetovno vojno. Polni lepih vtisov smo se vrnili k minibusoma in se odpeljali v Zatolmin na kosilo - tolminsko kašo in kobariške štruklje. Prijetno utrujeni smo se odpeljali mimo smaragdno zelene Soče proti Vrhniki. Zapisala: Slavka Mattias Fotografija: Tatjana Rodošek
Barjani na Mrzlici
Peti četrtek v maju smo Barjani načrtovali pohod na Soriško planino. Ker pa nam vreme ni bilo naklonjeno, sta se Elica in Milan tik pred odhodom odločila, da nas popeljeta na Mrzlico v Posavskem hribovju. Med vožnjo po avtocesti proti Trojanam nam je Elica pripovedovala o rokovnjačih, vojaških dezerterjih v 18. in 19. stoletju. Skrivali so se v gozdovih, največ na Gorenjskem
Travnolistna perunika z vrha Mrzlice
planinskem domu smo si privoščili malico iz nahrbtnika, nekateri pa so si v planinski koči naročili joto ali ješprenj. Ker sta Majda in Tone praznovala rojstni dan, sta nas posladkala. Pred odhodom v dolino nam je Milan predstavil še predlog logotipa naše pohodne skupine, nato pa smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo. Do avtobusa smo se polni novih spo-
Sončki pri prečkanje Tolminke s pomočjo žičnice, imenovane ku-rukula.
in v Črnem grabnu, za preživetje pa so jim s hrano in pijačo pomagali vaščani. Za tajno sporazumevanje so si izmislili svoj jezik, ki so ga poimenovali »rokovnjaščina«. Preval Podmeja leži na nadmorski višini 724 metrov, Mrzlica pa na nadmorski višini 1122 metrov, kar pomeni, da smo naredili vzpon kar 394 metrov. Pot nas je vodila po gozdu in travnikih strmo do cilja. Kljub oblačnemu vremenu smo imeli daleč na okoli lep razgled: videli smo Podreško planino, Partizanski vrh ali Sveto planino, Pirešico, Paški Kozjak, Pohorje, Čemšeniško planino, Goro Oljko, Golte, Kamniško-Savinjske Alpe, Raduho in Peco, izza meglic pa se nam je kasneje prikazal še Kum. Malo pred vrhom Mrzlice smo se razdelili v dve skupini. Skupina, ki sta jo vodila Frenk in Milan, je odšla po ozki strmi poti na vrh Mrzlice, nato pa se je spustila do planinskega doma, kjer nas je že čakala druga skupina, ki jo je vodila Elica. Pri
znanj vračali po isti poti. Na Trojanah smo se ponovno ustavili in se nato veseli vrnili na Vrhniko.
Nada Kostanjevec
Foto: Andreja Mole, Nada Kostanjevec, Stane Kržmanc
Barjani na Vodiški planini
Obetal se je najbolj vroč dan letos, temperatura naj bi segla prek 30 oC. Na Brezovici smo zavili proti Gorenjski, kjer smo se po pobočjih Jelovice začeli vzpenjati po strmi in ovinkasti cesti. Pri vasici Jamnik se je odprl čudovit pogled na pokošene travnike, obdelane njive in na pašnike z ovcami in zvedavimi konji. Sprehodili smo se po travnatem slemenu do cerkvice sv. Primoža in Felicjana, zavetnikov za zdravje in srečo. Pogled smo usmerili h goram in naštevali imena Karavank od Golice do Košute, bolj desno so se vrstili Storžič, Kočna in Grintavec. Sledili so nižji Sv. Jošt nad Kranjem in vrhovi Ško^eloškega hribovja. Po ogledu bližnje in daljne okolice smo malo prigriznili, se posladkali z Metkinim pecivom in pozdravili novega Barjana Alojza. Nas pa je čakal vzpon na rob Jelovice. Vrnili smo se na cesto, kjer pa se je pot začela strmo vzpenjati in že po pol ure smo potrebovali kratek postanek in vodo. Kmalu nam je vodnica Sonja pokazala lepo drevo negnoj, ki ga je najbolje le občudovati. Ima živo rumene cvetove v visečih socvetjih, ki pa so, kot vsi deli rastline, strupeni. Kmalu smo prišli na »balkon«, na rob Kroparske gore. Pod nami smo uzrli Kropo in prelep razgled na Gorenjsko. Med počitkom nam je vodnica razlagala o Kropi, kjer so od 13. do 19. stoletja v plavžih talili železovo rudo bobovec in iz železa kovali žeblje. Sonja nam je na tistem kraju prebrala lepo pesem Otona Župančiča Žebljarska. Tudi na Jelovici je bilo nekaj podrtega drevja, vendar so poti dobro očiščene. Po več kot 500 metrih vzpona smo se izpod Črnega vrha (1307m) začeli spuščati proti Partizanskemu domu na Vodiški planini. Zelo se nam je prilegel počitek v prijetni senci, kjer nismo čutili vročine. Na vrsti je bil le še spust v Kropo in z vsakim korakom navzdol smo čutili, kako se dviga temperatura. Avtobus nas je pričakal pri Slovenski peči pod izvirom Kroparice in tokrat je bilo klimatsko hlajenje na avtobusu res zelo dobrodošlo. Na koncu smo se zahvalili šoferju in naši vodnici, ki sta nas srečno pripeljala nazaj na Vrhniko. Majda Rihar
Številka: 3520-4/2014 Datum: 16.6.2014
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 28,53 m2- Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas, do rešitve denacionalizacijskega postopka. Po tem datumu se, če poslovni prostor ne bo v naravi vrnjen denacionalizacijskemu upravičencu, najemno razmerje podaljša, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520-42014 Občine Vrhnika.
Varščino, ki znaša 268,18 evrov, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb.
Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, če pa izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 5 - CT4", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška ce-
sta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 15. 7. 2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 15. 7. 2014. Po preteku roka bo komisija odprla ponudbe. Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba,
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba,
•	številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine,
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe),
•	priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino),
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti,
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le ta v preteklih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino,
•	dokazilo o položeni varščini,
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja,
•	rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
Ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Gu-zeljem (tel. št. 041-357-818).
Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 75554-21 (Erika Červek).
Župan:
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r.
Številka: 3521-2/2014 Datum: 16.6.2014
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 11 na Vrhniki, skupne površine 105,11 m2, in sicer prostor številka 3 s površino 26,63 m2, prostor številka 4 s površino 31,78 m2, prostor številka 5 s površino 37,23 m2 in sanitarije s predprostorom s površino 9,47 m2. Mogoč je tudi najem prostora za potrebe čajne kuhinje in arhiva. Pri poslovnem prostoru je mogoč tudi najem posameznih prostorov.
Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas
in bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 880,82 evra oz. 311,99 evra, če ponudnik kandidira za najem posameznih prostorov, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini.
Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb.
Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, če pa izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora CT11", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 15. 7. 2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 15. 7. 2014. Po preteku roka bo komisija odprla ponudbe. Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba,
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba,
•	navedbo, ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidirajo,
•	številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine,
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe),
•	priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino),
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru, ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti,
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v minulih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino,
•	dokazilo o položeni varščini,
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja,
•	rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
Ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Gu-zeljem (tel.št. 041-357-818).
Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 75554-21 (Erika Červek).
Župan:
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r.
Številka: 3520-5/2014 Datum: 16.06.2014
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 25,40 m2. Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor je primeren za opravljanje dejavnosti trgovine z neživili, storitvene ali pisarniške dejavnosti.
Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas, do rešitve denacionalizacijskega postopka. Po tem datumu se, če poslovni prostor ne bo v naravi vrnjen denacionalizacijskemu upravičencu, najemno razmerje podaljša, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št. 00-3520-52014 Občine Vrhnika.
Varščino, ki znaša 238,76 evra, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb.
Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, če pa izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 10 - CT4", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 15. 7. 2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 15. 7. 2014. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte.
Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba,
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba,
•	številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine,
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe),
•	priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino),
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti,
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino,
•	dokazilo o položeni varščini,
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja,
•	rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
Ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednosttisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Gu-zeljem (tel. št. 041-357-818).
Dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-5421 (Erika Červek).
Župan:
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r.
Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 304/2004 in 338/2007), Odloka o proračunu
Občine Vrhnika za leto 2014 (Naš časopis, št. 411/2013) ter Mnenja Ministrstva za finance, objavlja Občina Vrhnika
JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODETNIŠTVA ZA LETO 2014
I.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnik, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2014.
II.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Skupna višina razpisanih sredstev je 25.000,00 evrov. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis - gospodarstvo.
III.	UPRAVIČENCI
Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so mala podjetja in samostojni podjetniki oziroma upravičenci, določeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja. Sedež fizične oz. pravne osebe ter kraj investicije morata biti na območju Občine Vrhnika. Ne glede na določila prejšnjih odstavko, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
Sredstva se ne dodeljujejo:
-	podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in akva-kulture,
-	podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
-	podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ter v primeru, če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
-	podjetjem, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije,
-	podjetjem, ki so opredeljena, kot podjetja v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
-	podjetjem, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti ter obveznosti do delavcev,
-	za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju.
IV.	UKREPI IN POGOJI
1.	SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ
a.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investicij:
-	stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
-	stroške nakupa, graditev ali preureditev poslovnih prostorov,
-	stroške nakupa ali posodobitve opreme,
-	stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in
-	stroške nematerialnih investici (nakup patentov, licenc, know-hov-a, nepatentnega tehničnega znanja).
Med upravičene stroške investici ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre za prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje transportne dejavnosti. Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investici v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu ( racionalizacija, diverzifikacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo predvidenih investici oziroma je za njihovo izvedbo nujno potrebna.
b.	Upravičenci
Za subvencijo dela obrestne mere kredita lahko zaprosijo samostojni podjetniki posamezniki, mala podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost in so pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika in podjetja, ki so pri pristojnem organu vložila zahtevo za vpis v sodni register.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se prosi subvencija,
-	amortizacijski načrt kredita,
-	dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, pogodbe, izjava banke..),
-	predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenje oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami),
-	pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je oz. bo dobil odobren kredit, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov. Skupna višina sredstev ne sme preseči 15 % upravičenih stroškov investicije.
-	Pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d.	Pogoji za dodelitev sredstev
Subvencija se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 1. 11. 2013 do 30. 10. 2014.
Subvencija se dodeli za kredite z najdaljšo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira se do višine 1,5 odstotne točke do višine kredita 42.000,00 evrov. Delež subvencije ne sme presegati 50 % obresti kredita.
2.	SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZSTAVAH
a. Namen in pogoji financiranja
Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenijo za udeležbo na določenem sejmu ali predstavitev na določeni razstavi. Sredstva se dodelijo za naslednje upravičene stroške:
-	stroške najetja sejemskega prostora/stojnice,
-	stroške postavitve sejemskega prostora/stojnice,
-	stroške delovanja sejemskega prostora/stojnice.
b) Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosio samostojni podjetniki, mala podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/razstave,
-	pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/stojnice,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenje oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami),
-	pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov,
-	račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d.	Pogoji za dodelitev sredstev
Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1. 11. 2013 do 30. 10. 2014.
Občina dodeli posameznemu prosilcu do 20 % upravičenih sredstev.
3.	POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
a.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje stroške:
-	stroške kotizacije seminarjev,
-	stroške inštruktorja
-	potne struške inštruktorja in drugih, ki se usposab-
jaj^
-	ostale tekoče stroške,
-	stroške udeležencev usposabljanja.
b.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosio samostojni podjetniki, mala podjetja, ki so se ali bodo usposabljali sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene, za pridobitev dodatnih znanj za potrebe dela.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podjetnika),
-	podatke o udeležencu (ime in priimek, status-za-poslen, samostojni podjetnik),
-	dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili,
-	račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V,
-	izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenje oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami),
-	pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz. če jo je, kakšen delež in iz katerih virov,
-	obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz. Statističnega urada RS,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d.	Pogoji za dodelitev sredstev
Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2014/2015, za ostala usposabljanja pa za tista, ki so se ali se bodo izvajala v obdobju od 1. 11. 2013 do 30. 10. 2014. Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Pomoč se dodeljuje tudi za zaposlene delavce. Posameznemu prosilcu se dodeli 17,5 % upravičenih stroškov.
4.	ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV
a.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlitve ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov na strani delodajalca. Sredstva se namenijo za naslednje upravičene stroške:
-	strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ, prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo).
Med stroške plače ne spadajo: davek na izplačane plače, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, regres na letni dopust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega.
b.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosio samostojni podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na novo zaposlovala. Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo ali več zaposlitev glede na povprečje preteklih dvanajst mesecev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je potrebno sredstva vrniti.
Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na območju Občine Vrhnika.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi,
-	obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali,
-	fotokopijo prve plačilne liste. V kolikor le-te na dan prijave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V,
-	dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu,
-	dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vlo-
ge ne sme biti starejše od 14 dni:
-	potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali
-	izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas,
-	pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
d. Pogoji za dodelitev sredstev
Sredstva se dodelijo delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1. 11. 2013 do 30. 10. 2014. Sredstva se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini 7,5 % upravičenih stroškov. Sredstva se dodeli v letu 2014 v enkratnem znesku, in sicer v skupni višini 24 plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če prva izplačana plača ni izplačana za obdobje enega meseca, se le-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača).
V	primeru, da se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih zniža, mora prejemnik sredstev razliko med prvo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev - Občini Vrhnika.
V	primeru, da se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva v naprej.
V.	RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE 1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK
Prijava na javni razpis se začne 1. 7. 2014 in zaključi
1.	10. 2014.
Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov: OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika ali osebno na sedežu Območne obrtne zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO 2014« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji.
2.	KOMISIJA
Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju.
Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog predloži vse dokumente, ki jih je potrebno
predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.
Odpiranje prispelih vlog ne bo javno.
V	roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet javnega razpisa. Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, bo komisija izločila.
Komisija bo v 5 dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih najkasneje v roku 8 dni dopolnijo. Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti.
VI.	KONČNE DOLOČBE
V	primeru, da bo do zaključka javnega razpisa prispelo več vlog, kot je na voljo sredstev, se razpis zaključi, ko so porabljena vsa proračunska sredstva Občine Vrhnika za namene javnega razpisa.
Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: adela.cankar@ozs.si.
Številka: 430-11/2014 (3-03) Datum: 16. 6. 2014
OBČINA VRHNIKA ŽUPAN
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r.
OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Simon HLEBEC,l.r.
Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09), Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB 2 (Naš časopis, št. 354/08), Odloka o prometni ureditvi v Občini Vrhnika (NČ št. 304/2004), Odredbe o prometni ureditvi na LC št. 468041 Verd
-	Pokojišče (Naš časopis, št. 320/2005) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel
v zadevi: Sklep o dovoljenju za prevoze za Kamnolom Verd na lokalni cesti št. 468041 Verd - Pokojišče
S K L E P
1.	Za vlačilce, tovorna vozila ter priklopnike se dovo-lio prevozi v delovnih dneh od ponedeljka do petka med 6.00 - 19.00 ter ob sobotah od 6.00 do 15.00 za vozila z naslednjimi registrskimi oznakami reg. št.: LJ PS-987/LJ 34-3E, reg. št.: LJ IK-903/LJ TA-017, reg. št.: LJ 61-9UZ, reg. št.: LJ NP-224, reg. št.: LJ HZ-095, reg. št.: LJ 66 - 7RA, reg. št.: LJ 25 - 1HC, reg. št.: NM G1
-	330, reg. št.: NM H8 - 346, reg. št.: NM KA - 368, reg. št.: LJ SU - 871, reg. št.: LJ TG-776, reg. št.: LJ PU-130, reg. št.: LJ X7-23L, reg. št.: LJ GJ-315, reg. št.: LJ GT-232, reg. št.: LJ 73-2VG, reg. št.: LJ BK-061, reg. št.: LJ GT-505, reg. št.: LJ FS-791, reg. št.: LJ HZ-603, reg. št.: NM G1 - 251, reg. št.: KK GDR 12, reg. št.: KK GDR 19, reg. št.: KK GDR 21, reg. št.: LJ HZ 604, reg. št.: LJ LD-998, reg. št.: LJ 27-3F, reg. št.: KK GDR 15/KK D3-80, reg. št.: LJ RE-871, reg. št.: NM L2-51, reg. št.: NM HN-359, reg. št.: NM S6-37.
2.	Ta Sklep velja za vožnjo po lokalni cesti št. 468041 Verd - Pokojišče od 20.6.2014 do 30.9.2014 oziroma do naslednje seje Občinskega sveta Občine Vrhnika.
Številka: 371-35/2014 (6-08) Datum: 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
b^^^^t EL
С+ +	ыР
Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB2 (Naš časopis, št. 354/2008) je Občinski svet občine Vrhnika na 25. seji dne 19.6.2014 sprejel naslednji
S K L E P
1.	Za izračun komunalnega prispevka za obstoječe stanovanjske objekte na območju občine Vrhnika, ki se priklapljajo na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje znaša maksimalna površina zemljišča, ki je podlaga za izračun 1000 m2.
2.	Zavezancem (fizičnim osebam) za plačilo komunalnega prispevka za obstoječe objekte na območju občine Vrhnika, ki se priklapljajo na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, se omogoči obročno brezobrestno odplačilo prispevka, pri čemer posamezni mesečni obrok ne sme biti nižji od 100,00 EUR. Zavezancem (fizičnim osebam) za plačilo komunalnega prispevka za obstoječe objekte na območju občine Vrhnika, ki se priklapljajo na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, se pri plačilu le -tega v 15 dneh odobri popust v višini 10% od zneska določenega z odločbo.
Številka: 900-16/2014 Datum: 19. 6. 2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel naslednji
SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri nepremičninah parc. št. 1624/5 k.o. Vrhnika (2002), 435/12 in 435/9, obe k.o. Smrečje (2692), ter 1027/6 in 1027/7, obe k.o. Verd (2003) se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-4/2014 Datum: 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji, dne 19. 6. 2014, sprejel
ODLOK
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se v skladu s Prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01, 277/01, 304/04, 319/05) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2)	OPPN je izdelal Sonet d.o.o., Robova cesta 6, 1360 Vrhnika, št. projekta 1248-19/10, september 2011.
2.	člen (vsebina odloka)
Odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za ureditev površin za prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter ureditev utrjenih in zelenih površin in vsebuje sledeča poglavja:
I.	Uvodne določbe,
II.	Opis prostorske ureditve,
III.	Parcelacija,
IV.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
V.	Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
VI.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
VII.	Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
VIII.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
IX.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
X.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
XI.	Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
XII.	Končne določbe.
3. člen (sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.	Tekstualni del - besedilo odloka
II.	Grafični del, ki obsega naslednje prikaze:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega plana s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju	1:5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem	1:500
3. Prikaz rušitev in odstranitev	1:500
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	1:500
5. Ureditvena situacija	1:250
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro	1:250
7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter ureditev za ohranjanje kulturne dediščine	1:500
8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom	1:500
9. Načrt parcelacije in elementov za zakoličbo	1:500
4.	člen (priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1.	Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje
2.	Prikaz stanja prostora
3.	Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
Načrt električnih inštalaci in električne opreme - NN omrežje idejna zasnova (št.:1284-19/10 E-11-BG5-1072, Profi d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, avgust 2011) Načrt javne razsvetljave, idejna zasnova (št.:1284-19/10 E-11-BG5-1072, Profi d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, avgust 2011)
Načrt telekomunikacij, idejna zasnova (št.:1284-19/10 E-11-BG5-1072, Profi d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, avgust 2011)
Načrt strojnih inštalaci in strojne opreme- plin, (št. 1248-19/10, Depo-si, Dejan Podlogar s.p., Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje, julij 2011) Vodovodno in hidrantno omrežje (idejni projekt št. V-KP-1/11, Miran Komac s.p., Rovte 82/D, 1373 Rovte, juli 2011)
Prometna ureditev in kanalizacija (idejni projekt št. KPV-47/11, JP KPV d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, juli 2011)
Poplavna študija za območje občine Vrhnika, Hidro-loško-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje občinskega prostorskega načrta za območje občine Vrhnika (april 2011, dop. 2013) Hidrološko - hidravlična študija za območje Sinje Gorice ob Tojnici pri Vrhniki (št. 330-FR/05, Inženiring za vode d.o.o., Teslova 30, 1000 Ljubljana, oktober 2005) Hidrološko hidravlična analiza za območje Tojnice (študija št. PRO H 12040-A, Ekologika d.o.o., Prežiho-va ulica 56, 3000 Celje, oktober 2012) Hidrološko hidravlična analiza za območje Tojnice - zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v vodotok (študija št. PRO H 12040-B, Ekologika d.o.o., Pre-žihova ulica 56, 3000 Celje, november 2012) Geodetski načrt (št. KPV-2010-9 , JP KPV d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, december 2010)
4.	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5.	Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6.	Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5.	člen
(namen prostorske ureditve)
(1)	Z OPPN se predvidi ureditev obstoječih objektov in površin ter gradnja novih objektov za opravljanje dejavnosti JP KPV d.o.o., s pripadajočo prometno, komunalno, vodovodno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo gospodarsko infrastrukturo.
(2)	Z OPPN se predvidi rekonstrukcija dela javne ceste Pot na Tojnice.
(3)	Z OPPN se predvidi ureditev parcelnih mej ter parcelacija posameznih parcel.
6.	člen (območje OPPN)
(1)	Območje OPPN obsega parc. št. 2715/3, ter dele parcel 2939, 2717, 2715/8 in 2718/26, vse k.o. 2002 Vrhnika.
(2)	Območje se nahaja v Sinji Gorici, v proizvodno -obrtno - komunalni coni Tojnice, med avtocesto Ljubljana - Koper na zahodni strani, potokom Tojnico na severovzhodni strani ter občinsko cesto Pot na Tojnice (LZ 466091) in Ljubljanico na južni strani. Na območju se nahaja poslovna stavba Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., v kateri se nahajajo poslovni in servisno skladiščni prostori, pomožni objekti za opravljanje dejavnosti (skladišča, nadstrešnice za tovorna vozila in delovne stroje ter skladiščenje) ter pripadajoče parkirne in manipulativne površine. V jugovzhodnem delu območja in ob jugozahodni meji poteka javna cesta Pot na Tojnice.
(3)	Meje območja OPPN potekajo po jugozahodni in severozahodni meji parc. št. 2715/3, deloma po severovzhodni meji parc. št. 2718/26 ter deloma po jugovzhodni meji javne ceste Pot na Tojnice v naravi, vse parcele k.o. 2002 Vrhnika. Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem delu, prikaz št. B.2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.
(4)	Površina OPPN je cca. 17.366 m,.
(5)	Izven območja OPPN so predvideni posegi v povezavi z ureditvijo in priključevanjem na javno infrastrukturo.
III. PARCELACIJA
7. člen (načrt parcelacije)
(1)	Na območju OPPN je dovoljena parcelacija, ureditve mej in ostali postopki povezani z urejanjem parcel.
(2)	V povezavi z ureditvijo mej so predvideni sledeči postopki:
-	ureditev meje med območjem Kemis d.o.o. in JP KPV d.o.o., meja med parc. št. 2715/3 in 2718/26, obe k.o. Vrhnika,
-	ureditev meje / parcelacija med JP KPV d.o.o. in javno cesto, meja med parcelama 2715/3 in 2939, obe k.o. Vrhnika
-	ureditev meje / parcelacija ob jugovzhodni meji obstoječe javne ceste v naravi, meja med parc. št. 2939 ter 2717 in 2715/8, vse k.o. Vrhnika.
(3)	Zakoličbeni elementi so prikazani v grafičnem delu, prikaz B.8 Načrt parcelacije in elementov za zako-ličbo.
(4)	Pri določanju parcelnih mej so dopustna so odstopanja ±0,50 m, ali skladno z natančnostjo geodetskega posnetka.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
8.	člen (vplivno območje)
(1)	Vplivno območje obsega zemljišča izven območja OPPN, na katerih so predvideni posegi za izvedbo in ureditev gospodarske javne infrastrukture ter območje dostopa ob morebitni intervenciji.
(2)	Vplivno območje OPPN obsega:
-	dele parcel št. 2715/9 in 2718/2, obe k.o. 2002 Vrhnika, zaradi priključevanja na javno kanalizacijsko, plinsko in električno omrežje,
-	del parcele št. 2718/26, k.o. 2002 Vrhnika, za dostop ob morebitni intervenciji.
9.	člen
(povezave s sosednjimi območji)
(1)	Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno kanalizacijsko, vodovodno, plinsko, električno in telekomunikacijsko omrežje ter na obstoječe cestno omrežje proizvodno obrtne cone Tojnice pri Sinji Gorici.
(2)	Območje OPPN se na prometno omrežje povezuje na zahodni strani, prek povezovalne industrijske ceste, ki se v krožišču priključi na lokalno cesto Sinja Gorica - Bevke LC 468061. Lokalna cesta se v krožiš-ču priključuje na regionalno cesto Ljubljana - Vrhnika RII-409.
(3)	Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem delu, prikaz št. B.3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
10.	člen (dovoljeni posegi)
(1) Na območju OPPN so ob upoštevanju odloka in drugih veljavnih predpisov dovoljeni sledeči posegi:
-	priprava zemljišč za gradnjo: izkopi, utrjevanje in nasipanje zemljišč,
-	odstranitev obstoječih objektov in naprav,
-	rekonstrukcija, prestavitev in gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske javne in zasebne infrastrukture,
-	gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov,
-	gradnja in ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin,
-	rekonstrukcije, prizidave, nadzidave,
-	spremembe namembnosti stavb v okviru dovoljenih dejavnosti,
-	redna investicijska in vzdrževalna dela,
-	postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov iz 18. člena tega odloka.
11.	člen (ureditev javne ceste)
(1)	Predvidena je rekonstrukcija dela javne povezovalne ceste LZ 466091 - Pot na Tojnice, od križišča z industrijsko cesto do servisnega vhoda, v skupni dolžini cca. 100 m.
(2)	Del javne ceste, ki se rekonstruira obsega dele parcel. št. 2939, 2717 in 2715/8, vse k.o. Vrhnika.
(3)	Od križišča z industrijsko cesto do predvidenega servisnega vhoda se cesta uredi kot dvopasovna cesta, skupne širine 8,80 m (vozni pas 6,00 m, hodnik za pešce ob severni strani 1,30 m ter bankini levo in desno po 0,75 m).
(4)	Ob delu javne ceste, ki se rekonstruira, je izvedena javna razsvetljava, s svetilkami v razmiku cca. 50 m.
12.	člen (dostop na območje OPPN)
(1)	Glavni dostop na območje se uredi na zahodni strani s povezovalne industrijske ceste (parc. št. 2715/9, k.o. Vrhnika), na mestu obstoječega dovoza. Priključek je širine 7,00 m (vozni pas 2 x 3,50 m), globina uvoza je cca. 10,30 m. Os uvoza je 90§ na os ceste.
(2)	Servisni dostop na območje OPPN se uredi na jugovzhodni strani s povezovalne ceste LZ 466091 -Pot na Tojnice (parc. št. 2939, k.o. Vrhnika), na mestu opuščenega bivšega vhoda. Priključek je dvosmerni, skupne širine 6,00 m (2 x 3,00 m), izveden v radijih 6,00 m. Os uvoza je 90§ na os ceste.
13.	člen (prometna ureditev)
(1)	Prometna ureditev ločuje javno dostopni del za parkiranje zaposlenih in obiskovalcev od parkirnih in prometnih površin za opravljanje dejavnosti.
(2)	Osrednji del območja je namenjen internemu prometu in manipulaciji službenih vozil.
(3)	Parkirne, vozne in manipulacijske površine bodo utrjene ali asfaltirane ter obrobljene z betonskimi robniki. Površine se uredio na min. koti 291,50 m.nm.v.
(4)	Vozne in parkirne površine se odvodnjavajo prek lovilcev olj in lahkohlapnih ogljikovodikov, v skladu z veljavno zakonodajo.
(5)	Vse prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
14.	člen (mirujoči promet)
(1)	Na zahodni strani območja se uredi parkirišče za obiskovalce in zaposlene: parkirišči P1 in P2.
(2)	Kapaciteta parkirišč P1 in P2 je 50 parkirnih mest (v nadaljevanju PM) dimenzij 2,50 m x 5,00 m ter dve PM za funkcionalno ovirane osebe, dimenzi 3,50 m x 5,00
m. Parkiranje je pravokotno z voznim pasom najmanj 6,00 m in največ 6,50 m.
(3)	Parkiranje za službena osebna in manjša kombinirana vozila se zagotovijo v osrednjem delu, pod parkirnimi nadstrešnicami P3 in P4. Predvidenih je 18 PM dimenzi 2,50 x 5,00 m in 11 PM dimenzi 3,00 x 6,00 m. Dimenzije parkirnih mest se lahko prilagodijo potrebam voznega parka.
(4)	Parkiranje za tovorna vozila in delovne stroje se zagotovi v nadstrešnici na severovzhodu območja.
15.	člen (zelene površine)
(1)	Zelene površine obsegajo:
-	zatravitev in drevesno zasaditev ob zahodni strani območja na območju parkirišča za stranke in zaposlene,
-	zatravitev ob mejah območja OPPN,
-	zeleni pas širine 5,00 m z drevesno in grmovno zasaditvijo ob javni cesti Pot na Tojnice, ob jugozahodni meji območja JP KPV d.o.o.,
-	drevesna zasaditev ob jugozahodni meji območja JP KPV d.o.o.,
-	varovalni pas vodotoka na severovzhodni strani območja.
(2)	Za zasaditev se uporabi avtohtona drevesna in grmovna vegetacija (npr. jelša, topol, vrba).
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
16.	člen (urbanistični pogoji)
(1)	Regulacijski elementi so prikazani v grafičnem delu, prikaz št. B4: Ureditvena situacija.
(2)	Gradbena meja (v nadaljnjem besedilu: GM) je linija, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali od nje odmikajo v notranjost parcele (podzemni in nadzemni deli).
(3)	Na območju OPPN je določena gradbena meja 1 (v nadaljnjem besedilu: GM 1), ki določa največjo dovoljeno površino za postavitev predvidenih stavb, ter gradbena meja 2 (v nadaljnjem besedilu: GM 2), ki določa največjo dovoljeno površino za nadstrešnice.
(4)	Izven GM 1 je na jugozahodni strani območja A in B dovoljena izvedba nadstreškov nad vhodi, največ 1,80 m izven GM 1, največja višina nadstreškov je 4,00 m.
(5)	Stavbe v območju dovoljene gradnje se lahko gradio fazno, upoštevati je potrebno raster faznosti gradnje (v nadaljnjem besedilu: RF).
(6)	Najmanjši odmik stavb od zunanjih parcelnih meja območja OPPN znaša:
-	20,85 m od parcele št. 2715/9, k.o. Vrhnika na jugozahodni strani (območje A in F),
-	17,00 m od parcele št. 2715/9, k.o. Vrhnika na južni strani (območje B),
-	3,00 m od parcele št. 2718/25 in 2718/26, k.o. Vrhnika na severozahodni strani (območje A),
-	5,00 m od predvidene parcelne meje javne ceste Pot na Tojnice (parc. št. 2932, k.o. Vrhnika), na jugovzhodni strani (območje B, C in H), razen v območju servisnega vhoda,
-	0,00 m od parcele 2718/26, k.o. Vrhnika na severozahodni strani (območje D in E).
(7)	Izven gradbenih mej, razen v varovalnem pasu vodotoka in v 5,00 m pasu ob javni cesti, je dovoljena graditev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s 18. členom odloka.
17.	člen
(zahtevni in manj zahtevni objekti)
(1)	Objekti so lahko zidane ali montažne izvedbe.
(2)	Višina stavb se meri do najvišje točke objekta.
(3)	Na delu tlorisa, v skupni površini do 10 %, se dovoljuje postavitev posamične tehnološke opreme, do največ 2,00 m nad največjo določeno koto objektov.
(4)	Kritina mora biti v temnem odtenku sive, rjave ali zelene barve.
(5)	Oblikovanje fasad: na fasadah se uporabijo sodobni materiali v svetlih nevtralnih odtenkih.
(6)	Predvideni so sledeči objekti: (glej preglednico desno)
18.	člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1)	Na območju OPPN je v skladu z veljavno področno zakonodajo, ter ob upoštevanju pogojev OPPN dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov navedenih v tem členu.
(2)	Nezahtevni objekti:
-	ograje, višine do 2,2 m,
-	škarpe in podporni zidovi do 1,5 m,
-	pomožni objekti vodne infrastrukture, ki so namenjeni spremljanju stanja voda,
-	pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
-	objekt za oglaševanje - samo obvestilna tabla na vhodih, s podatki o podjetju oziroma dejavnosti,
-	tipski zabojnik.
(3)	Enostavni objekti:
-	nadstrešek,
-	zbiralnik za kapnico,
-	cestni silos,
-	varovalne in protihrupne ograje do višine 2,2 m,
-	pomožni energetski objekti,
-	pomožni komunalni objekti,
-	pomožni objekti za spremljanje stanja okolja.
19.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg ostalih določil je potrebno upoštevati:
-	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	pri pripravi in izvedbi gradbenih del naj se za odlaganje izkopnega materiala izberejo mesta izven ekološko pomembnega območja Ljubljansko barje: ekološko pomembno območje naj se ne zasipava, onesnažuje ali kakorkoli drugače ne poškoduje,
-	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
-	v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
-	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in za preprečitev prekomernega, onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
-	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
-	ohranjati avtohtono vegetacijo ob vodotokih,
-	zagotoviti sanacjo morebitnih zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij,
-	sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20.	člen
(splošni pogoji za priključevanje)
(1)	Za priključek, ki poteka po parcelah, ki niso v lasti investitorja mora investitor pridobiti služnost lastnikov prizadetih zemljišč.
(2)	Za poseg v cestno telo mora investitor pridobiti soglasje za poseg v cestno telo in dovoljenje za zaporo ceste.
21.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Nizkonapetostno (v nadaljnjem besedilu: NN) omrežje se izvede podzemno v NN kabelski kanalizaciji.
(2)	Predvidena je postopna gradnja NN kabelske kanalizacje, gradnja se prilagaja faznosti realizacije OPPN.
(3)	Priključitev posameznih porabnikov na transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: TP) se izvede znotraj posamezne faze, po pogojih in s soglasjem upravljavca elektroenergetske infrastrukture.
(4)	Obseg izgradnje NN omrežja znotraj posamezne faze realizacije OPPN je možno prilagoditi postopnosti gradnje po pogojih in s soglasjem upravljavca elektroenergetske infrastrukture.
22.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje se izvede podzemno, v TK kabelski kanalizaciji.
(2)	Predvideni objekti bodo na obstoječe TK omrežje priključeni preko obstoječega omrežja. Po izgradnji optičnega TK omrežja zahodno od območja OPPN, bodo objekti v primeru potreb priključeni na novo omrežje, po pogojih upravljavca omrežja.
(3)	Za potrebe razvoda je za obstoječe objekte izvedena TK instalacija. V primeru povečanih potreb bo
izvedena nova TK kabelska kanalizacija v odvisnosti od faznosti izgradnje. TK omrežje sledi etapnosti realizacije OPPN.
(4)	Razvod TK kabelske kanalizacje bo izveden znotraj območja skladno s postopnostjo gradnje in potrebami uporabnikov.
(5)	Priključevanje TK omrežja je možno prilagoditi različnim ponudnikom TK storitev.
23.	člen (javna razsvetljava)
(1)	Omrežje javne razsvetljave (v nadaljnjem besedilu JR) je na območju OPPN obstoječe. Kabelske povezave so izvedene podzemno, v JR kabelski kanalizaciji.
(2)	Ob realizaciji OPPN bo izvedena uskladitev JR z veljavno področno zakonodajo in z veljavnimi priporočili za cestno razsvetljavo.
(3)	Drogovi JR naj bodo enotni, z enako barvo svetlobe, skladno z veljavnimi predpisi.
24.	člen (sanitarna kanalizacija)
(1)	Na območju OPPN se nahajata dva obstoječa priključka na sanitarno kanalizacijo DN 200, ki se ohranita. Potek priključkov je prikazan v prikazu B.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. Priključni točki na javno sanitarno kanalizacijo sta:
-	južno od območja OPPN na parc. št. 2932, k.o. Vrhnika, na cesti Pot na Tojnice,
-	zahodno od območja na parc. št. 2715/9, na povezovalni industrijski cesti.
(2)	Dovoljena je izvedba novih kanalizacijskih priključkov, za kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(3)	Sanitarna kanalizacija mora biti izvedena vodo-tesno. Za kanalizacjske priključke se uporabi kanalizacjske cevi PVC. Sanitarno kanalizacijo posameznih objektov se spelje do revizijskega jaška ter dalje do priklopa na kanalizacijo. Revizijski jaški naj bodo locirani na funkcionalnem zemljišču objektov.
(4)	V primeru odpadnih tehnoloških vod iz predvidenih objektov, je le-te potrebno na mestu nastanka očistiti do predpisane stopnje. Očiščene vode morajo ustrezati veljavni področni zakonodaji, oziroma posebnim predpisom za dejavnost, če ta obstaja. Predvidi se ustrezno merilno mesto za izvajanje monitoringa.
25.	člen (meteorna kanalizacija)
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječa meteorna kanalizacija, ki bo rekonstruirana in dograjena. Mete-
P1
P2
P3
P4
P5
G1
Parkirišče za zaposlene in obiskovalce, 22 PM, dim 2,50 x 5,00 m niveleta	min. 291,50 m.nm.v
dim.	29,9 x 16,3 m
Parkirišče za zaposlene in obiskovalce, 28 PM, dim 2,50 x 5,00 m in 2 PM za funkcionalno ovirane
osebe, dim. 3,50 x 5,00 m
niveleta	min. 291,50 m.nm.v
dim.	40,9 x 16,3 m
Parkirišče za službena vozila, 18 PM 2,50 m x 5,00 m, vključno s kolesarnico niveleta	min. 291,50 m.nm.v
dim.	69,6 x 5,5 m
Parkirišče za službena vozila, 10 PM 3,00 m x 6,00 m niveleta	min. 291,50 m.nm.v
dim.	41,7 x 6,5 m
Plato za pranje službenih tovornih vozil in delovnih strojev, betonski plato opremljen z lovilcem nesnage, vodo.
niveleta	min. 291,50 m.nm.v
dim.	15,0 x 7,0 m
Dozidava obstoječega objekta, za skladišče, pisarniške ali poslovne prostore in servisno proizvodno dejavnost.
odmik	min 3,00 m od parc. 2718/25 in 2718/26 k.o. Vrhnika
dim.	cca. 70,2 x 16,2 m,
višina	do 8,0 m, prilagojena obstoječemu objektu,
etažnost največ P+1
Območje objektov za skladišče, pisarniške ali poslovne prostore in servisno proizvodno dejavnost, vključno z delom za predavalnico, predvidena dva uvoza širine cca. 6,0 m: odmik	min. 5,00 m od predvidene parc. meje javne ceste Pot na Tojnice
dimenzije največ 69,6 x 40,0 m
min. 291,50 m.nm.v do 11,0 m
pritličje ±0,00 višina
etažnost do P+2 streha
ravna streha, naklon do 12§, z ravnim robom (atiko)
Območje objektov za skladišče, pisarniške ali poslovne prostore in servisno proizvodno dejavnost, parkiranje službenih vozil:
odmik	min. 5,00 m od predvidene parc. meje javne ceste Pot na Tojnice na vzhodni
strani
min 2,40 m od parc. št. 3114/2, k.o Vrhnika na severni strani dimenzije največ 11,0 x 29,6 m južni krak
največ 11,0 x 52,4 m severni krak pritličje ±0,00	min. 291,50 m.nm.v
višina	do 11,0 m
etažnost do P+2
streha	ravna streha, naklon do 12§, z ravnim robom (atiko)
Parkirna nadstrešnica za tovorna vozila in delovne stroje, 4 PM dim. 4,0 x 10,0 m, s prostorom za razsuti tovor (pesek, sol,... )
odmik	min 2,40 m od parc. št. 3114/2, k.o Vrhnika na severni strani
min 0,00 m od predvidene parcelne meje parc. št. 2718/26, k.o. Vrhnika na
zahodni strani
dimenzije največ 16,0 x 58,6 m pritličje ±0,00	min. 291,50 m.nm.v
višina	do 13,0 m
etažnost do P+1
streha	enokapnica, naklona do 12°, z ravnim robom
Parkirna nadstrešnica za tovorna vozila in delovne stroje, 10 PM dim. 4,0 x 13,0 m.
odmik	min 0,00 od parc. št. 2718/26, k.o. Vrhnika
dimenzije 16,0 x 58,5 m
pritličje ±0,00	min. 291,50 m.nm.v.
višina	do 13,00 m
etažnost do P+1
streha	enokapnica, naklona do 12°, z ravnim robom
Nadstrešnica ob obstoječem poslovnem objektu, manipulacjska površina, plato za začasno
parkiranje / ustavljanje.
dim.	največ 70,2 x 10,0 m
pritličje ±0,00	min. 291,50 m.nm.v.
višina	do 6,00 m
etažnost P
streha	enokapnica, naklona do 5°, z ravnim robom
Nadstrešnica ob skladišču, manipulacjska površina, plato za začasno parkiranje / ustavljanje,vhod v skladišče.
dimenzije največ	5,5 x 69,6
pritličje ±0,00	min. 291,50 m.nm.v.
višina	do 6,00 m etažnost P
streha	enokapnica, naklona do 5°, z ravnim robom
Vratarnica v sklopu objekta C, lahko se postavi tudi tipski zabojnik
Nadstrešnica ob skladišču, manipulacjska površina, plato za začasno parkiranje / ustavljanje, vhod v skladišče.
dimenzije največ	6,5 x 41,7
pritličje ±0,00	min. 291,50 m.nm.v.
višina	do 6,00 m etažnost P
streha	enokapnica, naklona do 5°, z ravnim robom
A
B
C
D
E
F
G
H
orne vode se odvajajo v vodotok Tojnica.
(2)	Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti skladna z veljavno zakonodajo. Meteorna kanalizacija se izvede vodotesno. Potek meteorne kanalizacije je prikazan v prikazu B.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(3)	Vse padavinske vode z območja OPPN se odvajajo v Tojnico, prek cevnih zadrževalnikov. Hipni dotok v vodotok se zmanjša z ustrezno dušilko na iztoku. Iztoki v Tojnico so obstoječi.
(4)	Padavinske vode z javne ceste Pot na Tojnice se prek cestnih požiralnikov in obstoječe meteorne kanalizacije odvajajo v Tojnico.
(5)	Meteorne in druge vode z območja OPPN se ne smejo odvajati v naprave za odvajanje javnih cest in ne smejo na njih zastajati. Predvidena ureditev ne sme ovirati odvajanja vode z javnih cest.
26.	člen (vodovod)
(1)	Del javnega vodovodnega omrežja, ki poteka čez območje OPPN (krožna zanka) se zamenja. Izvede se nov javni vodovod DN 110, na katerem se izvedejo nadzemni hidranti DN 80 ter odzračevalnik.
(2)	Na rekonstruiranem vodovodu se za zagotavljanje požarne varnosti izvedeta 2 nadzemna hidranta DN 80 ob cesti Pot na Tojnice ter 1 nadzemni hidrant DN 80 na območju komunalnega podjetja, ki se opremi z vodomerom DN 80, glej Prikaz B.7 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(3)	Za oskrbo objektov z vodo se izvede skupni vodomerni jašek z vodomerom ali več vodomernih jaškov z vodomeri za posamezne objekte.
(4)	Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječe vodovodno omrežje na območju ter interni Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občini Vrhnika, Log- Dragomer in Borovnica.
27.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Možna je izvedba novega nizkotlačnega plinskega priključka PE 63. Po potrebi se nov plinski priključek izvede s T odcepom na obstoječ plinski vod PE 63, ki poteka z zahodne strani. Na koncu plinovoda se predvidi plinska požarna pipa.
(2)	Možna je rekonstrukcija obstoječega plinskega priključka in izvedba novih plinskih priključkov (novih odjemnih mest) za ogrevanje posameznih objektov ali njihovih sklopov, ali za drugo rabo energije plina.
(3)	Plinski priključki se izvedejo skladno z veljavno področno zakonodajo ter s soglasjem upravljavca javnega plinovoda.
(4)	Obseg izgradnje plinskega omrežja je možno prilagoditi postopnosti gradnje po pogojih in s soglasjem upravljavca.
28.	člen (ogrevanje objektov)
(1)	Objekti se ogrevajo prek skupne, obstoječe kotlovnice na zemeljski plin. Kotlovnica je locirana v obstoječem objektu JP KPV d.o.o.
(2)	Za potrebe ogrevanja predvidenih objektov je možna izvedba novega internega plinskega razvoda z individualnimi plinskimi trošili za ogrevanje ali pa izvedba internega toplovodnega omrežja iz obstoječe kotlovnice.
(3)	Izvedba ogrevalnih sistemov, mora biti skladna z veljavno zakonodajo. Emisije kurišč ne smejo presegati mejnih emisijskih vrednosti.
(4)	Dovoljena je uporaba obnovljivih virov energije skladno z veljavno zakonodajo.
29.	člen (javna higiena)
(1)	Zbiranje odpadkov iz dejavnosti se bo izvajalo po sistemu ločenega zbiranja. Za ločevanje odpadkov so odgovorni uporabniki objektov.
(2)	Mešani komunalni odpadki se bodo zbirali v individualnih zabojnikih na funkcionalnem zemljišču objektov.
(3)	Z industrijskimi in morebitnimi nevarnimi odpadki iz dejavnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavno področno zakonodajo.
30.	člen (javno dobro)
Javno dobro obsega del javne ceste Pot na Tojnice, kjer je predvidena rekonstrukcija ceste ter ureditev parcelnih mej oziroma parcelacija.
31.	člen (pridobivanje energije)
Na strehah objektov se lahko postavi naprave za pridobivanje energije s pomočjo sonca (solarni sistemi za toplo vodo, sončne elektrarne, ipd.), skladno z veljavno področno zakonodajo.
VI.	REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
32.	člen (kulturna dediščina)
(1)	Obravnavano območje posega na naslednji registrirani enoti kulturne dediščine:
-	EŠD 9368 Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje in
-	EŠD 11819 Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje.
(2)	Na območju so že bile izvedene predhodne arheološke raziskave (Poročilo o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav, št. Poročila F19/2011, november 2011).
(3)	Ob vseh posegih v zemeljsko plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturno dediščine Slovenje, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII.	REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
33.	člen (gradnja)
(1) V času pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gradnje objektov in drugih posegov ter uporabe morajo izvajalci del upoštevati vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov oziroma za čim manjše obremenitve okolja ter ukrepe za ohranjanje narave.
(2)	Organizacija gradbišča, izvajanje del in druge aktivnosti morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo.
(3)	Pri ravnanju z izkopi, gradbenimi materiali in embalažo je potrebno upoštevati veljavno področno zakonodajo. Za odlaganje izkopnega materiala se izberejo mesta izven ekološko pomembnega območja Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: EPO). EPO naj se ne zasipava, onesnažuje ali kakorkoli drugače ne poškoduje.
(4)	Med izvedbo načrtovanih posegov ne sme priti do poslabšanja razmer v okoliških območjih.
34.	člen (varstvo zraka)
(1)	Med gradnjo so izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati je potrebno predpise glede emisij gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Preprečevati je potrebno prašenje okolice in gradbišča ter raznos materiala z gradbišča.
(2)	Med uporabo morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, emisije ne smejo presegati zakonsko določenih mejnih vrednosti.
(3)	V primeru izvajanja dejavnosti, ki bi zaradi proizvodnega procesa, skladiščenja ali ravnanja z materiali povzročale emisije v zrak, morajo biti zagotovljeni vsi tehnični in drugi ukrepi za omejevanje emisi v okviru predpisanih vrednosti, po potrebi pa tudi monitoring. Upravljavci posameznih naprav, ki so vir emisi v zrak, morajo upoštevati zakonska določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz določene dejavnosti.
(4)	Upoštevati se morajo sledeči omilitveni ukrepi:
-	vlaženje transportnih poti v času gradbenih del,
-	čiščenje odpadnih plinov iz dejavnosti (kjer je to potrebno),
-	ureditev ustreznih kurilnih naprav.
35.	člen (varstvo voda)
(1)	Del območja se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti. Glede na razred nevarnosti je potrebno upoštevati pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti, določene z veljavno področno zakonodajo (Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnost in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Ur.l. RS, št. 89/08, Priloga 2).
(2)	Objekti morajo biti urejeni na način, ki bo preprečeval raztros ali razlitje morebitnih nevarnih snovi v okolico (princip lovilne sklede brez iztoka v kanalizacijo).
(3)	Načrtovana gradnja se nahaja ob Tojnici, ki je vodotok 2. reda. Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki meri 5,00 m od meje vodnega zemljišča je prepovedana, razen gradnje objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na infrastrukturo. Mejo vodnega zemljišča predstavlja zgornji rob brežine vodotoka.
(4)	Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(5)	Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za posege določene z OPPN potrebno pridobiti projektne pogoje in vodovarstveno soglasje.
36.	člen (varstvo tal)
(1)	Pri vseh posegih izven območja OPPN, ki bodo izvajani predvsem za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanih delih povrne v izhodiščno stanje.
(2)	Upoštevati se morajo sledeči ukrepi:
-	preprečiti onesnaženje tal v času gradnje - vse provizorije je po končanih posegih potrebno odstraniti, prizadete površine pa krajinsko urediti,
-	uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije,
-	ustrezno ravnati z odvečnim izkopom, gradbenim materialom in odpadki.
37.	člen (varstvo pred hrupom)
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav, je potrebno upoštevati določila veljavne področne zakonodaje.
38.	člen (svetlobno onesnaženje)
(1)	Pri projektiranju in izvedbi zunanjega osvetljevanja na območju OPPN je potrebno upoštevati veljavno področno zakonodajo.
(2)	Upoštevati se morajo sledeči ukrepi:
-	vgradnja ustreznih svetilk, ki ne sevajo navzgor in s čim manjšo emisijo UV svetlobe,
-	ureditev ustreznega režima osvetljevanja v nočnem času (v času gradnje in v času obratovanja).
39.	člen (ohranjanje narave)
Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju je potrebno upoštevati sledeče pogoje:
-	pri pripravi in izvedbi gradbenih del naj se za odlaganje izkopanega materiala izberejo mesta izven EPO Ljubljansko barje,
-	EPO Ljubljansko barje izven območja OPPN naj se ne zasipava, onesnažuje ali drugače poškoduje,
-	v priobalni pas obvodne vegetacije ni dovoljeno posegati, varovalni pas znaša min. 5,00 m.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
40.	člen (obramba)
Za območje urejanja ni predvidenih posebnih ukrepov za obrambo.
41.	člen (varstvo pred potresom)
(1)	Objekti morajo biti potresno varni: upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,225 g ter ukrepe predvidene za VIII. potresno cono maksimalne intenzitete pričakovanih potresov.
(2)	Investitor mora v fazi projektiranja zagotoviti geološko geomehanske raziskave terena, katerih rezultati morajo biti upoštevani pri projektiranju in izvedbi objektov.
(3)	Pri objektih, kjer obstaja nevarnosti razlitja ali raz-trosa nevarnih snovi je potrebno predvideti primerne tehnične rešitve.
42.	člen (varstvo pred poplavami)
(1) Del območja se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti. Glede na razred nevarnosti je potrebno upoštevati pogoje in omejitve za izvajanje posegov v prostor, določene z veljavno področno zakonodajo (Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnost in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Ur. l. RS, št. 89/08, Priloga 1).
(2)	Zaradi predvidenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Občine Vrhnika, se ob izdelavi projektne dokumentacije upošteva aktualno stanje poplavne ogroženosti.
(3)	Pri pripravo projektne dokumentacije morajo biti upoštevani vsi pogoji navedeni v smernicah, ki so priloga OPPN.
(4)	Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za posege določene z OPPN potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje.
(5)	Kota 100-letnih poplav na območju OPPN je na 290,62 m.nm.v. Kota pritliči objektov in urejenih tlakovanih površin mora biti najmanj 50 cm nad koto 100 letnih poplav, kar pomeni najmanj na 291,12 m.nm.v.
(6)	Objekti ne smejo biti podkleteni.
(7)	Upoštevati se mora sledeči omilitveni ukrep:
-	na območju JP KPV d.o.o., je na območju majhne poplavne nevarnosti, kjer je največja globina vode ob 100 letnih poplavah 0,5 m, predvidena pozidava cca. 1520 m površine, kar pomeni zmanjšanje raz-livne površine za največ 760 m3,
-	pred gradnjo objektov C, D, E in pripadajočih ma-nipulacijskih površin, se ob vzhodni meji, med območjem JP KPV d.o.o. in javno cesto Pot na Tojnice, izvede retenzijsko površino, to je jarek v skupni dolžini cca. 100 m (do servisnega vhoda), s skupno prostornino min. 760 m3.
43.	člen (varstvo pred vetrom)
Za zaščito pred močnim vetrom morajo biti objekti projektirani in grajeni po veljavnih predpisih in standardih o graditvi objektov.
44.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Zaradi gradnje in uporabe objektov in površin se požarna varnost bližnjih objektov in površin ne sme poslabšati.
(2)	Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene z veljavno področno zakonodajo, zagotoviti je potrebno predvsem:
-	pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
-	pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
-	pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
-	dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
-	vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
(3)	Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Ločilne stene, skupaj z vrati, okni in drugimi preboji, med posameznimi stavbami morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
(4)	Zahteve za površine za intervencijska vozila se določijo v skladu s standardom SIST DIN 14090.
IX.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
45.	člen (etapnost izvedbe OPPN)
(1)	Obstoječi in predvideni objekti se lahko urejajo in gradio posamično.
(2)	Ureditev javne gospodarske infrastrukture ter priključkov nanjo in ostalih komunalnih vodov se lahko izvaja fazno. Faze se prilagodijo dinamiki gradnje objektov in urejanja površin.
(3)	Rekonstrukcija javne ceste Pot na Tojnice od križišča z industrijsko cesto do servisnega uvoza se izvede pred ali sočasno z gradnjo servisnega uvoza.
X.	VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
46.	člen
(dopustna odstopanja objektov) Dopustna so sledeča odstopanja:
-	pri kotah pritliči stavb je dopustno višinsko odstopanje +0,50 m,
-	pri niveletah zunanjih tlakovanih površin je dopustno višinsko odstopanje +0,50 m. Nivelete morajo biti prilagojene uvozom z javnih cest,
-	pri gradnji objektov znotraj območja B in C je dopustno odstopanje od rastra faznosti ± 2,00 m.
47.	člen
(dopustna odstopanja infrastrukture)
(1)	Odstopanja pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnih objektov in vodov ter priključkov nanje, so v primeru ustreznejših tehničnih ali racionalnejših rešitev, ob upoštevanju pogojev OPPN in veljavne zakonodaje dovoljena. Spremembe morajo biti skladne s smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2)	V primeru povečanih kapacitet ali novih potreb je možna sprememba obstoječih ali izvedba novih priključkov na javno gospodarsko omrežje, po pogojih in s soglasjem upravljavcev.
(3)	Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko v primeru ustreznejših tehničnih rešitev izvede tudi prek drugih zemljišč, skladno s pogoji nosilcev urejanja prostora in pogojev OPPN ter s soglasji lastnikov zemljišč.
(4)	V primeru spremenjenih potreb po ogrevanju je dovoljena izvedba novih sistemov ogrevanja za posamezne objekte ali enote.
XI.	USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
48.	člen
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti tega OPPN naj bodo dopustni naslednji posegi:
-	rekonstrukcije in spremembe namembnosti v okviru določil OPPN,
-	rušitve in odstranitve objektov,
-	redna in investicijska vzdrževalna dela,
-	izvedba novih načinov ogrevanja ali izrabe energije obnovljivih virov, kar obsega tudi namestitev za to potrebnih naprav,
-	rekonstrukcija in novogradnja gospodarske javne infrastrukture, po pogojih pristojnih nosilcev urejanja prostora.
XII.	KONČNE DOLOČBE
49.	člen (vpogled OPPN)
OPPN je na vpogled na Oddelku za prostor občinske uprave Občine Vrhnika.
50.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
51.	člen (pričetek veljavnosti OPPN)
Odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občina Vrhnika.
Številka: 3505-14/2010 Vrhnika, dne 20. 6. 2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji, dne 19. 6. 2014, sprejel
ODLOK
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1)	S tem odlokom se v skladu Prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01, 277/01, 304/04, 319/05), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2)	OPPN je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 7354, februar 2014.
2.	člen (predmet odloka)
Odlok o OPPN določa:
-	splošne določbe,
-	načrtovane prostorske ureditve,
-	območje OPPN,
-	umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor,
-	pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko urejanje,
-	zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
-	rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
-	rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	merila in pogoje za parcelacijo,
-	etapnost izvedbe,
-	druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
-	nadzor,
-	usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
-	prehodne in končne določbe.
3.	člen (sestavni deli OPPN)
I.	Besedilo odloka
II.	Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte: (glej preglednico spodaj)
II.	NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
4.	člen
(načrtovane prostorske ureditve) S tem OPPN se načrtuje ureditev regionalnega centra za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika s tehnološkimi in upravnimi objekti, manipulativnimi površinami, prometno, okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo ter ureditvijo zelenih površin.
III.	OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
5.	člen (obseg območja)
(1)	Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 2715/13, 2715/18, 2718/22, 2718/23, 2718/24, 2722/13, 2722/11 in 2722/12 vse v k.o. Vrhnika. Površina območja OPPN meri 40.627 m2.
(2)	Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti:
-	Pe A (površine namenjene trajnim ureditvam centra za ravnanje z odpadki),
-	Pe B (površine rezervirane za rekonstrukcijo ceste Pot na Tojnice LZ 466091).
(3)	Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 4 »Območje OPPN na geodetskem načrtu« in št. 5 »Načrt bodne parcelacije in delitve na prostorske enote na katastrskem načrtu«.
IV.	UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)	Območje OPPN se nahaja v proizvodno - obrtno
-	komunalni coni Tojnice. Na območju OPPN že deluje center za ravnanje z odpadki.
(2)	Na jugu območje OPPN omejujeta lokalna zbirna cesta Pot na Tojnice (odsek LZ 466091) in čistilna naprava Vrhnika, na severu zbirni center za ravnanje z odpadki Vrhnika in na vzhodu nova cesta Pot na Tojnice.
(3)	Območje OPPN je dostopno z nove ceste Pot na
Tojnice, ki se preko lokalne ceste Sinja Gorica- Bevke I (odsek LC 468061) navezuje na Ljubljansko cesto. (4) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta št. 3 »Vplivi in povezave s sosednjimi območji«.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO UREJANJE
7.	člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1)	V prostorski enoti Pe A so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
-	12203 Druge poslovne stavbe: samo pisarne za lastne potrebe,
-	12303 Bencinski servisi: samo za potrebe osnovne dejavnosti,
-	12420 Garažne stavbe: samo garaže,
-	12510 Industrijske stavbe,
-	12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
-	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
-	22232 Čistilne naprave,
-	23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
-	24204 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
-	Solarni sistemi.
(2)	V prostorski enoti Pe B so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
-	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
-	24204 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
8.	člen (dopustni posegi)
(1)	V prostorski enoti A (Pe A) so dopustni posegi:
-	odstranitev objektov in naprav,
-	gradnja novih objektov in naprav,
-	urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin,
-	gradnja prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture,
-	vzdrževalna dela,
-	parcelacija.
(2)	V prostorski enoti B (Pe B) so, do izvedbe rekonstrukcije ceste Pot na Tojnice LZ 466091, dopustni posegi:
-	odstranitev objektov in naprav,
-	postavitev začasnih objektov (ograje do višine 2 m),
-	urejanje začasnih zelenih in utrjenih zunanjih površin,
-	vodnogospodarske ureditve,
-	gradnja javne prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture,
-	vzdrževalna dela,
-	parcelacija.
9.	člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	V prostorski enoti Pe A je poleg objektov iz 11. člena dovoljeno postaviti ali urediti naslednje:
1.	nezahtevne objekte:
-	objekti za oglaševanje;
2.	enostavne objekte:
-	ograje,
-	pomožne objekte za spremljanje stanja okolja,
-	začasne objekte namenjene začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
-	urbana oprema.
(2)	V prostorski enoti Pe B je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne objekte:
-	ograje,
-	pomožne objekte za spremljanje stanja okolja,
-	začasne objekte namenjene začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
-	urbana oprema.
(3)	Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(4)	Ograja je žičnata. Višina je največ 2,00 m.
(5)	Dopustna je namestitev solarnih sistemov (npr. sončnih zbiralnikov ali sončnih celic) na strehe (v ravnini poševne strehe) in na fasade objektov.
10.	člen
(urbanistični in oblikovalski pogoji) Pri izdelavi projekta je treba za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati urbanistične in oblikovalske pogoje:
-	na vzhodni meji območja je odmik stavb od parcelne meje ceste najmanj 8 m;
-	na južni meji območja je odmik stavb od parcelne meje ceste najmanj 13 m;
-	razmerje med zazidano površino vseh stavb (vsota tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad in pod terenom) in celotno površino OPPN je največ 50 %;
-	arhitekturno oblikovanje objektov mora biti enotno in usklajeno (gabariti, materiali in barve).
11.	člen
(načrtovani objekti in manipulativne površine s pogoji za projektiranje in gradnjo)
(1)	Pri načrtovanju in gradnji objektov se upošteva naslednje pogoje in usmeritve: (glej preglednico spodaj)
(2)	Umestitev načrtovanih objektov in površin so razvidne iz grafičnega načrta št. 6 »Ureditvena situacija«.
(3)	Strehe so simetrične dvokapne, ravne strehe ali kupolaste strehe. Naklon dvokapnice je od 20° do 45°. Barve strešin so sive, razen na objektih kompostarne, na katerih so dopustne tudi druge barve.
(4)	Vstope in izstope za tovorna vozila v zaprt kompleks objektov 6, 11, 11/1, 12, 13 in 13/1 se izvede tako, da se izpust imisi omeji na najmanjšo možno mero (npr. hitro dvižna vrata, odvodnjavanje in čiščenje zraka preko dodatnega biofiltra - objekt 15).
(5)	Vse zunanje skladiščne površine so asfaltirane.
1.1	Izsek iz kartografskega dela prostorskih sestavin planskih aktov občine Vrhnika	M 1:5000
1.2	Izsek iz kartografskega dela PUP V3 - Vrhnika-Sinja Gorica	M 1:2500
2	Območje OPPN v širšem prostoru	M 1:5000
3	Vplivi in povezave s sosednjimi območji	M 1:5000
4	Območje OPPN na geodetskem načrtu	M 1:1000
5	Načrt obrobne parcelacije in delitve na prostorske enote na katastrskem načrtu	M 1:1000
6	Ureditvena situacija	M 1:1000
7	Prometna ureditev z idejno višinsko regulacij	M 1:1000
8	Zbirni načrt komunalnih vodov	M 1:500
9	Rušitve ali odstranitve objektov na območju OPPN	M 1:1000
12.	člen
(posegi na obstoječih objektih)
(1)	Obstoječe objekte je dopustno odstraniti, rekonstruirati ali na njih izvajati vzdrževalna dela.
(2)	Objekti, ki se jih na območju OPPN odstrani, so razvidni iz grafičnega načrta št. 9 »Rušitve ali odstranitve objektov na območju OPPN«.
13.	člen
(pogoji in usmeritve za ureditev zelenih površin)
(1)	Odprte površine, ki niso namenjene prometu, skladiščenju in manipulaciji se zatravi in intenzivno ozeleni z grmovno in drevesno vegetacijo.
(2)	Za ozelenitev z grmovno in drevesno vegetacijo se uporabi avtohtone vrste rastlin, ki uspevajo v specifičnih rastiščnih razmerah (barje, prah, plini, deponija).
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
VI.1 PROMETNA INFRASTRUKTURA
14.	člen
(prometne in manipulativne površine)
(1)	Dostop v območje OPPN je po obstoječi občinski cesti. Na severnem robu območja OPPN se izvede nov priključek na območje, širine 9,0 m. Radij priključka ustreza merodajnemu vozilu, ki je triosno vozilo (vlačilec s priklopnikom).
(2)	Ob parkirnih mestih za zaposlene in obiskovalce se izvede servisna cesta širine 7,0 m.
(3)	Za potrebe izvajanja kontrole uvoza materiala na območje se na severnem delu območja, v bližino vhoda, umesti tehtnica za vozila (objekt 1). Površina tehtnice je dimenzij 12 x 19 m in je sestavljena iz vhodne rampe s tehtnico, servisnim objektom ter izhodno rampo s tehtnico.
(4)	Vse povozne in manipulativne površine se asfaltirajo. Nosilnost asfalta mora ustrezati večjim prometnim obremenitvam.
(5)	Vsa parkirna mesta za potrebe dejavnosti se izvedejo znotraj ograjenega območja OPPN.
(6)	Za zaposlene in obiskovalce CRO Vrhnika se na vzhodnem robu območja uredi 35 parkirnih mest s pravokotnim parkiranjem (objekt 3/2), dimenzije posameznega parkirnega mesta so 2,5 x 5,0 m. Eno parkirno mesto se nameni invalidom dimenzije 3,5 x 5,0 m.
(7)	Na severnem robu območja, desno ob vhodu, se izvede 6 parkirnih mest za tovorna vozila (objekt 3/1), dimenzije posameznega parkirnega mesta so 4,0 x 10,0 m.
VI.2 OKOLJSKA, ENERGETSKA IN ELEKTRONSKO KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
15.	člen
(okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska
infrastruktura) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
-	objekti se priključijo na obstoječe vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno elektroenergetsko in omrežje elektronskih komunikacij po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov;
-	objekti se za potrebe kuhe, ogrevanja in tehnologije lahko priključijo na plinovodno omrežje po pogojih upravljavca;
-	praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah ali površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
-	v primeru, da potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
-	trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur;
-	gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno;
-	dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
-	dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
-	obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
-	v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov;
-	poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture;
-	obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode na območju OPPN se zaradi nemotenega obratovanja obstoječih objektov ohrani v funkciji do izgradnje nove komunalno energetske infrastrukture in priključitve objektov na novo komunalno energetsko infrastrukturo.
16.	člen (kanalizacija)
(1)	Na območju OPPN je zasnovan ločen sistem kanalizacije.
(2)	Kanalizacija na območju OPPN je zasnovana iz treh različnih kanalskih sistemov:
-	sanitarne odpadne vode se spelje v javni kanal PVC DN250, ki poteka po cesti vzhodno od obravnavanega območja;
-	meteorne odpadne vode iz utrjenih površin in tehnološke odpadne vode se spelje v interno čistilno napravo in nato očiščeno vodo v laguno. Odvečne vode se iz lagune spelje v odvodnik Tojnica;
-	čiste meteorne vode iz strešin objektov se spelje v laguno. Odvečne vode se iz lagune spelje v odvod-nik Tojnica;
-	pred izpustom v laguno se odpadne vode zadržujejo v ustrezno dimenzioniranih cevnih zadrževalnikih.
(3)	Vse meteorne vode, ki bodo speljane v odvodnik Tojnica, morajo biti ustrezno očiščene skladno z upoštevanjem vseh relevantnih zakonskih določil.
(4)	Odvajanje meteornih vod iz ureditvenih območij mora biti urejeno na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok meteornih vod iz ureditvenih površin v odvodnik Tojnica.
(5)	Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati hidrološko hidravlično analizo za območje Tojnice Zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v vodotok, št. proj. PRO H 12040-B, ki jo je novembra 2012 izdelalo podjetje Ekologika d.o.o., Celje.
(6)	Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo ter o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih vod.
(7)	Pred priključitvijo objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba dobiti soglasje k priključitvi, ki ga izda upravljavec javne kanalizacije, in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
17.	člen (vodovod)
(1) Vodovodno omrežje na območju OPPN je ločeno na sistem pitne in sanitarne vode ter sistem požarne
oznaka objekta	tloris do	vertikalni gabarit do	višina do	vrsta objekta
1	12 x 19 m	P	12 m	Tehtnica
2	10 x 40 m	P	12 m	Objekt za skladiščenje OEEO, kovin, stekla in drugih odpadkov
4	24 x 20 m	P	12 m	Objekt za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov
5	70 x 55 m	P+1	15 m	Objekt za obdelavo nenevarnih odpadkov
6	20 x 25 m	P	12 m	Skladiščenje in obdelava strukturnega materiala
7	16 x 14 m	P	12 m	Naprava za obdelavo odpadne vode
8	20 x 15 m	P	12 m	Objekt za skladiščenje komposta (brez muljev)
9	20 x 15 m	P	12 m	Objekt za skladiščenje komposta (brez muljev)
10	10 x 15 m	P	12 m	Avtomehanična delavnica
11	24 x 25 m in povezovalna hodnika do 6 x 50 m	P	12 m	Kompostiranje - objekt za sprejem bioloških odpadkov s povezovalnima hodnikoma v objekta 13 in 13/1 (brez muljev)
11/1	30 x 25 m	P	12 m	Kompostiranje - objekt za sprejem bioloških odpadkov (brez muljev)
12	27 x 30 m	P	12 m	Kompostiranje - objekt za aktivno zorenje komposta
13	30 x 23 m	P	12 m	Kompostiranje - nadaljnje zorenje komposta I
13/1	30 x 23 m	P	12 m	Kompostiranje - nadaljnje zorenje komposta I
14	30 x 23 m	P	12 m	Objekt za splošno skladiščenje ter obdelavo in skladiščenje zrelega komposta (sejanje, pakiranje, skladiščenje pakiranega komposta)
14/1	30 x 23 m	P	12 m	Objekt za splošno skladiščenje ter obdelavo in skladiščenje zrelega komposta (sejanje, pakiranje, skladiščenje pakiranega komposta)
15	9 x 22 m	P	12 m	Filter
15/1	9 x 22 m	P	12 m	Biofilter
16	2,5 x 6 m (2x)	/	/	Objekt za nadzor delovanja kompostarne s strojnico
17	4 x 6 m	K	/	Zaprt zbiralnik 30 m3
17/1	5 x 6 m	K	/	Zaprt zbiralnik 30 m3
18	70 x 100m (okvirno 5800 m2)	/	/	Odprto skladišče
19	17x 17 m	P	12 m	Odprto skladišče
21	15 x 20 m	P	12 m	Odprto skladišče
22	23 x 16 m	P	12 m	Pisarniški in upravni prostori
23	11 x 16 m	P	12 m	Prostori za zaposlene
24	13 x 44 m	/	/	Prekladališče za kontejnerske zabojnike
25	4 x 12 m	P	12 m	Transformatorska postaja
26	24 x 20 m	P	12 m	Odprto skladišče za obdelavo gospodinjskih odpadkov
27	11 x 10 m	P	12 m	Postaja za preskrbo motornih vozil z gorivom
27k	3 x 11 m	K		Podzemna cisterna za gorivo
A	26 x 33 m	P	12 m	Nadkrite manipulativne površine sortirnice
A/1	8 x 17 m	P	12 m	Sortirnica ločeno zbranih frakcij
B	20 x 30 m	P	12 m	Nadkrito predhodno skladiščenje
L	okvirno 201 m3 na višini 1 m	/	/	Laguna za zbiranje meteorne vode za nadaljnjo uporabo v proizvodnji
in tehnološke vode.
(2)	Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se objekti na območju OPPN priključijo na obstoječi javni vodovodni cevovod PE d 110, ki poteka po cesti vzhodno od obravnavanega območja. Zgradi se nov vodovodni priključek iz cevi PE d 110. Ločitev na sistema se izvede v novem vodomernem jašku, v katerem bosta za vsak sistem vgrajena ločena vodomera.
(3)	Sistem pitne in sanitarne vode se zgradi iz cevi PE d 32. Sistem požarne in tehnološke vode se zgradi iz cevi PE d 110. Potekal bo preko celotnega območja obravnave in bo sklenjen v zaključeno zanko. Na razdaljah 80 m se na cevovodu vgradijo hidranti.
(4)	Dodatna tehnološka voda se zagotovi iz očiščene odpadne vode, ki se bo zbirala v laguni in se bo preko črpališča ob laguni črpala v ločen tehnološki cevovod PE d 63, ki bo potekal do kompleksa kompostarn.
(5)	Obstoječ zbiralnik prostornine 30 m3 (objekt 17) se uporablja za shranjevanje tehnološke (odpadne) vode iz objekta 12. Odpadna voda se uporabljala za zalivanje gred v objektu 12 (kompostiranje - objekt za aktivno zorenje komposta). Višek odpadne vode iz zbiralnika se preliva v kanalizacijo za odvod odpadnih vod in se preko čistilne naprave očiščeno spelje v laguno.
(6)	Nov zbiralnik prostornine 30 m3 (objekt 17/1) se uporablja za shranjevanje čiste meteorne vode iz stre-šin. Voda se uporablja za zalivanje gred v objektu 13 (kompostiranje - objekt nadaljnje zorenje komposta I). Višek čistih meteornih vod iz strešin se iz zbiralnika preliva v kanalizacijo za odvod meteornih vod.
18.	člen (plinovod)
(1)	Objekti na območju OPPN se priključijo na distribucijski plinovod PE 110, ki poteka po cesti vzhodno od obravnavanega območja. Iz tega plinovoda je že izveden odcep PE 63 do vzhodnega roba območja OPPN. Nanj se naveže plinovodno omrežje za oskrbo objektov s plinom na območju OPPN.
(2)	Plinovod se uporablja za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje.
19.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za oskrbo območja OPPN z električno energijo je treba na severnem delu območju OPPN zgraditi novo transformatorsko postajo z močjo do 4 MW, ki bo vključena v obstoječe srednje napetostno omrežje. Vključitev v omrežje se izvede z novim 20 kV kablom, ki se ga s spojko v jašku na javni cesti pred TP Gorenje vključi v obstoječi 20 kV elektroenergetski vod do TP Gorenje. Novi 20 kV kabel bo potekal od jaška pred TP Gorenje po obstoječi kabelski kanalizaciji proti severu, kjer se na obstoječi kabelski kanalizaciji izvede nov jašek, od koder se izvede 4 cevno kabelsko kanalizacijo do načrtovane TP.
(2)	Na območju OPPN je treba zgraditi novo interno kabelsko kanalizacijo, v katero se uvlečejo SN in NN kabli.
20.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Za prenos govora, podatkov multimedije ter signalov tehničnega varovanja se izvede TK povezave.
(2)	Objekti na območju OPPN se lahko priključijo na obstoječ optični vod, ki poteka ob cesti vzhodno od obravnavanega območja, skladno s pogoji upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
(3)	V kabelsko kanalizacijo se uvlečejo elektronske komunikacijske poveze ustreznih kapacitet.
21.	člen (razsvetljava)
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ni povezana s sistemom javne razsvetljave.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
22.	člen (splošno)
V času gradnje in delovanja morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi gradbenih materialov in nevarnih snovi, v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
23.	člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2)	Po predhodnih arheoloških raziskavah za vrednotenje arheološkega potenciala, katerih poročilo je priloga tega odloka, je bilo ugotovljeno, da je območje močno degradirano. Arheološki ostanki niso bili za-sledeni.
(3)	Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(4)	Za vse posege na enotah kulturne dediščine mora investitor, v skladu s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe.
(5)	Investitor o začetku del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto službe za varstvo kulturne dediščine.
24.	člen (varstvo voda)
(1)	Na podlagi Hidrološke hidravlične analize za območje Tojnice (PRO H 12040-A), ki jo je oktobra 2012 izdelalo podjetje Ekologika d.o.o., Celje, je ugotovljeno, da območje OPPN ni poplavno ogroženo.
(2)	Odvajanje in čiščenje padavinskih ter komunalnih odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ter urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3)	V objektih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.
(4)	Vse površine namenjene skladiščenju komposta morajo biti pokrite tako, da se prepreči spiranje komposta zaradi meteornih voda iz okoliških površin.
(5)	Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture.
(6)	V fazi izdelave poročila o vplivih na okolje morajo biti v dokumentaciji podani podatki o srednjih in najnižjih nizkih pretokih vodotoka sQn in nQn. Defini-
rane morajo biti količine vode na iztoku v vodotok v l/s in obstoječa prevodnost struge na obravnavanem območju. Računsko je treba dokazati, da je pretočna sposobnost vodotoka dovolj velika za prevajanje novih količin vode.
(7)	V fazi izdelave poročila o vplivih na okolje se pred iztekom odpadne vode v vodotok Tojnica določi merilno mesto za spremljanje parametrov odpadne vode iz interne čistilne naprave za iztok v vode. Preučijo se vrste tehnoloških metod, ki bi morebitne vplive (emi-sja škodljivih snovi v ozračje od odpadnih vod) v največji možni meri odpravile.
(8)	Pri odvajanju meteornih v vodotok, mora biti iz-pustna glava kanala oblikovana pod naklonom bre-žine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana.
25.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati zakonske določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa, predpisanih za posamezna območja varovanja pred hrupom.
(2)	Investitor mora zagotoviti izvedbo omilitvenih ukrepov med gradnjo in obratovanjem za prostorske ureditve določene s tem OPPN, za področja, kot jih določata okoljsko poročilo in poročilo o vplivih na okolje.
(3)	V fazi izdelave poročila o vplivih na okolje se določi izvajanje spremljanja celokupnega hrupa v času gradnje in obratovanja.
26.	člen (varstvo zraka)
(1)	Z namenom zmanjševanja potencialnih emisij v zrak iz območja OPPN je v času gradnje (rušenje dela obstoječih objektov, gradnja novih objektov) potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
•	uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami:
-	uporaba naprav in gradbene mehanizacije, ki je na delovnih odprtinah, izstopnih mestih in mestih nastajanja prahu opremljena z napravami za odstranjevanje prahu,
-	uporaba prevoznih sredstev in delovnih strojev, izdelanih v skladu s predpisi, ki omejujejo emisijo delcev in z navedbami predpisanimi v 4. in 5. členu Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč;
•	preprečevanje emisije delcev (posebno v obdobjih suhega in vetrovnega vremena):
-	zmanjševanje obsega pretovora, presipavanja in skladiščenja sipkega materiala na območju gradbišča,
-	prekrivanje eventuelnih sipkih tovorov na gradbišču,
-	protiprašna zaščita voznih površin vseh gradbišč-nih poti,
-	omejitev hitrosti vožnje transportnih vozil na internih transportnih poteh na gradbišču,
-	redno vlaženje internih transportnih poti na gradbišču;
•	preprečevanje raznosa materiala z območja gradbišča na javne prometne površine s prevoznimi sredstvi z ureditvijo učinkovitega čiščenja vozil pred izvozom z območja gradbišča;
•	ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča.
(2)	Z namenom zmanjševanja potencialnih emisij v zrak iz območja OPPN je v času obratovanja (sortiranje ločeno zbranih frakcij komunalnih in nekomunal-nih odpadkov, kompostiranje, predhodno skladiščenje posebnih odpadkov) potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
•	posebni ukrepi v zvezi z obratovanjem kompostarne:
-	procesne oz. tehnološke enote za aerobno stabilizacijo - kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov naj obratujejo znotraj objektov oz. stavb v vseh fazah procesa (drobljenje, intenzivno zorenje, naknadno zorenje, naknadno odstranjevanje morebitno prisotnih nezaželenih snovi),
-	vse procese povezane s pripravo materiala za aerobno stabilizacijo in samo kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov je potrebno izvajati v objektih in izključno pri zaprtih vratih objekta,
-	uporaba zaprtih posod, rezervoarjev in cistern za transport vhodnih surovin z izrazitim vonjem,
-	redno čiščenje in vzdrževanje manipulativnih površin, zaradi zmanjševanja možnosti širjenja neprijetnih vonjav in prašenja;
•	ukrepi v zvezi z obratovanjem centra za predo-bdelavo, predhodno skladiščenje, skladiščenje nenevarnih odpadkov in predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov:
-	vse dejavnosti pretovarjanja, predobdelave, sortiranja in skladiščenja naj se izvajajo znotraj objektov,
-	nastale odpadne pline v objektih za obdelavo odpadkov (sortiranje, baliranje, kompostiranje) je potrebno zajemati in kontrolirano odvajati preko ustrezno dimenzionirane čistilne naprave za zrak,
-	potrebno je redno vzdrževanje dobrega tehničnega stanja naprave in stalen nadzor nad obratovanjem vseh tehnoloških enot centra povezanih z obdelavo odpadkov,
-	zapiranje krožnih tokov.
(3)	V izogib možnim vplivom na zdravje prebivalcev v bližnji in daljni okolici ob normalnem delovanju centra za ravnanje z odpadki (CRO) se v fazi poročila o vplivih na okolje izdela modeliranje imisij snovi iz CRO v bližnjih bivalnih naseljih, na katere ima lahko CRO vpliv. Podatek se uporabi za načrtovanje dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka iz obstoječega kompleksa.
27.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(2)	V času delovanja se izvajajo naslednji ukrepi za predelavo biološko razgradljivih odpadkov:
-	biološko razgradljive odpadke se preda v predelavo takoj po prevzemu ali jih skladišči tako, da ni škodljivih vplivov na okolje in zaposlene;
-	na območju kompostarne se redno izvaja higienske preglede opreme in celotnega območja obdelave in rezultate pregledov beleži;
-	čisti se vse dele in območja kompostarne skladno z načrtom čiščenja, ki se nanaša na opremo, čistila in način čiščenja;
-	zabojnike in posode ter vozila za prevoz biološko razgradljivih odpadkov se redno čisti na posebej urejenem prostoru naprave;
-	kompostarno in njeno opremo, vključno z opremo za izvajanje meritev v okviru monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov, monitoringa kakovosti komposta ter monitoringa emisij snovi
in energije v okolje (če je ta za posamezno napravo predpisan v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v vode z odvajanjem odpadnih voda, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja) se vzdržuje v dobrem operativnem stanju, merilno opremo pa redno umerja.
(3)	Upravljavec izvaja obdelavo odpadkov po postopkih R12, R13 tako:
-	da se predelava izvaja le v dnevnem času med 7:00 in 17:00 uro;
-	emisije hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa, določenih z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju;
-	da se zagotovi, da se s preostanki odpadkov po obdelavi, ki niso komunalni odpadki, ravna na način oddaje teh odpadkov pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu;
-	da emisijske koncentracije snovi v vode ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
-	da je naprava redno tehnično vzdrževana in nadzorovana;
-	da z nevarnimi odpadki ravnata še posebej previdno, skladišče za predhodno skladiščenje mora biti pod nadstreškom, da je onemogočeno spiranje morebitnih nevarnih snovi iz odpadkov ob padavinskih obdobjih;
-	da za vsako vrsto nevarnega odpadka je treba na vidnem mestu označiti njegovo klasifikacijsko številko;
-	da odpadke skladišči ločeno od ostalih odpadkov in z njimi ravna tako, da izpolnjujejo zahteve za predviden način obdelave;
-	da odpadke skladišči v za to namenjenih in v skladu s predpisi, ki urejajo skladiščenje odpadkov, snovi in pripravkov, urejenih objektih ali napravah.
(4)	Upravljavec obdelavo odpadkov po postopkih: R12 Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom pod R1 - R11 in R13 Skladiščenje odpadkov do enega od postopkov pod R1 - R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov) izvaja tako, da se odpadki po sprejemu in tehtanju začasno skladiščijo, nato se dostavijo do sortirne linije, kjer se ročno sortirajo v sortirne jaške in na koncu s hidravlično stiskalnico stisnejo v bale, namenjene nadaljnji predelavi odpadkov, ostanki po obdelavi so namenjeni odlaganju odpadkov.
(5)	V času delovanja se izvajajo naslednji ukrepi pri kompostiranju:
-	v času kompostiranja je treba, da so biološko razgradljivi odpadki v kompostnem kupu izpostavljeni temperaturi najmanj 60°C za čas najmanj enega tedna, s časovnimi razmiki med meritvami, ki niso daljši od 5 % celotnega časa izpostavljenosti odpadkov tej temperaturi in občasno najmanj enkrat na dan v drugem obdobju obdelave;
-	ugotavlja se učinkovitost higienizacije s preiskavami o vsebnosti indikatorskega organizma v kompostu;
-	izvaja se monitoring kakovosti komposta;
-	v času začasnega skladiščenja se ugotavlja mikrobiološko ustreznost komposta.
28.	člen (ohranjanje narave)
(1)	Območje OPPN posega v Ekološko pomembno območje Ljubljansko barje (ID.št. 31400).
(2)	Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo ukrepi za preprečevanje razrasti tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Ob pojavu tujerodnih invazivnih vrst rastlin se poganjki fizično odstranjujejo. Puljenje ali košenje območja, na katerem se invazivne rastline pojavljajo, in izkopavanje korenin se izvajata več let zaporedoma. Z odpadnim rastlinskim materialom se ravna previdno in se odstrani tako, da se prepreči ponovno zakore-ninjenje.
(3)	Za ozelenitev z drevesno in grmovno vegetacijo ter za zatravitev se uporabi izključno avtohtone vrste rastlin lokalnega izvora, značilne za Ljubljansko barje in njegovo obrobje.
(4)	Vsi posegi v drevesno in grmovno vegetacijo v času po zasaditvah se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic. Posegi se lahko izvajajo od začetka septembra do konca februarja.
(5)	V primeru, da sončni kolektorji nimajo že tovarniške izvedbe z belimi obrobami in mrežo, se izvede obroba in mreža z belim lepilnim trakom (širine do 1 cm), ki razdeli panele na manjše dele in s tem zmanjša polarizacijsko onesnaževanje ter vpliv na vodne žuželke.
(6)	V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se namestijo nalepke v obliki silhuete ujed ali izvede podoben ukrep (trakovi belega lepilnega traku) za preprečitev trkov ptic v steklene površine.
(7)	Pri zunanji razsvetljavi objektov in manipulativnih površin se uporabi svetila, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabi se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spek-tru in čim manj oddajajo svetlobo v modrem delu spektra. V drugem delu noči (med 24:00 in 5:00) naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop).
(8)	Nove nadzemne vode elektroenergetskega omrežja se izvede na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
(9)	Na interni čistilni napravi se zagotovi terciarna stopnja čiščenja odpadnih vod, preden se jih odvaja v Tojni-co. V kolikor se v nadaljnjih fazah (v fazi izdelave poročila o vplivih na okolje) na podlagi podrobnejše presoje ugotovi, da to ni potrebno, se to zahtevo opusti.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29.	člen
(splošno)
(1)	Pri načrtovanju in dimenzioniranju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.225 [g].
(2)	Zaklonišč osnovne zaščite za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč, glede na določila zakonskih in podzakonskih predpisov, ki urejajo področje, ni potrebno graditi.
(3)	Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla.
30.	člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) (1) Požarna varnost se zagotovi znotraj posameznih
objektov in na zunanjih površinah OPPN. Požarno varstvo vseh objektov se ureja v skladu z veljavnimi požarno - varstvenimi predpisi.
(2)	Za požarno varnosti na zunanjih površinah OPPN se:
-	izvede hidrantno omrežje v zaključeni zanki;
-	na razdaljah 80 m se na cevovodu vgradijo hidranti;
-	predvidijo intervencijske poti po voznih poteh;
-	uredijo delovne površine za gasilce s površino vsaj 7 x 12 m.
(3)	Hidrantno omrežje mora zagotavljati 15 l vode na sekundo za najmanj dve uri gašenja. Delovni tlak v hidrantih ne sme biti manjši od 2,5 bara. Hidranti so praviloma nadtalni. Na mestih, kjer bi bili nadtalni prostorsko moteči, so hidranti podtalni.
(4)	Intervencijske površine so načrtovane za merodaj-no vozilo dimenzij 2,5 x 10 m in omogočajo dostop do vseh objektov na območju OPPN.
(5)	Do objekta 5 je zagotovljen dostop iz vseh štirih strani. Ob objektu se uredi delovne površine za gasilce dimenzije 7 x 12 m.
(6)	Vse intervencijske poti so načrtovane krožno, brez vzvratne vožnje.
(7)	Potek intervencijskih poti in površin so razvidne iz grafičnega načrta št. 7 »Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo«.
IX.	MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
31.	člen (načrt parcelacije)
Območje OPPN je ena parcela, namenjena gradnji. Dopustno je izvesti parcelacijo za posamezne funkcionalne sklope površin ali objektov.
X.	ETAPNOST IZVEDBE
32.	člen (etapnost izvedbe)
Prostorska ureditev se izvede v naslednjih fazah, ki se izvedejo ločeno:
-	prva faza obsega sanacijo obstoječe kompostarne, ki obsega vsa potrebna dela na obstoječih objektih št. 6, 11/1, 12, 13, 13/1, 15/1, 16 in 17 in na novih objektih št. 7, 8, 9, 11, 15, 17/1 in L, ki so nujno potrebna za izvedbo sanacije obstoječe kompostarne ter gradnja prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture;
-	ko bodo uspešno zaključena dela sanacije obstoječe kompostarne (prva faza), se lahko nadaljujejo dela druge faze, ki obsegajo gradnjo novih objektov in ureditev površin za potrebe delovanja centra za ravnanje z odpadki.
XI.	DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
33.	člen (spremljanje stanja okolja)
Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje spremljanja stanja okolja med gradnjo in obratovanjem, ki so določena s tem OPPN, za področja za katera je zadolžen in jih določata okoljsko poročilo in poročilo o vplivih na okolje.
34.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
-	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju,
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter zagotoviti takojšnjo obnovo pri gradnji poškodovanih infrastrukturnih vodov,
-	v času gradnje v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi nevarnih snovi,
-	v času gradnje upoštevati, da se na vseh območjih omejijo emisije hrupa tako, da niso prekoračene mejne ravni hrupa predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom,
-	investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del OPPN,
-	izvajati gradbena dela v dnevnem času, s čimer se zmanjša svetlobno onesnaževanje območja,
-	določiti odlagalna mesta znotraj območja OPPN za začasno odlaganje izkopnega materiala,
-	enkrat tedensko izvesti redno čiščenje okoliških površin vseh odpadkov, ki jih veter odnese izven območja,
-	ob pričetku izvajanja del rekonstrukcije javne ceste LZ 466091 investitor začasno ograjo odstrani na lastne stroške.
35.	člen (dopustna odstopanja)
(1)	Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobio tehnične rešitve, ki so primernejše s tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2)	Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3)	Odstopanja od arhitekturno oblikovalskih pogojev iz 9. člena tega odloka so dopustna le Plaža:
zaradi tehnoloških zahtev posameznih objektov.
(4)	Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja vseh dimenzi objektov iz 9. in 11. člena tega odloka. Odstopanja navzdol niso omejena, navzgor so omejena do največ + 5 %.
XII. NADZOR
36.	člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
37.	člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Po prenehanju veljavnosti OPPN je treba upoštevati merila in pogoje tega odloka, ki se nanašajo na rešitve in ukrepe v zvezi z:
-	pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko urejanje,
-	zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
-	rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
-	rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen (hramba prostorskega akta)
OPPN je dostopen na vpogled v času uradnih ur na sedežu Občine Vrhnika, pristojnem oddelku za prostor ter na sedežu Upravne enote Vrhnika.
39.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Našem časopisu, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Vrhnika.
Št.: 3505-13/2010 (5-08) Vrhnika, dne 20. 6. 2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri nepremičninah parc. št. 1954/3, 1954/5 in 1954/6, vse k.o. Zaplana (2000), se ukine status javnega dobra.
Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1954/3, 1954/5 in 1954/6, vse k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-24/2012 Datum: 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 61. in 61.a Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. seji, dne 19. 6. 2014, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 29/07, Naš časopis, št. 407/13; v nadaljnjem besedilu: OLN).
2.	člen
Spremembe in dopolnitve OLN se nanašajo na enajsti odstavek 8. člena odloka, ki določa lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo v morfološki enoti 11 (objekti V1-4).
3.	člen
Spremembe in dopolnitve OLN vsebujejo:
I.	Tekstualni del:
-	odlok.
II.	Priloge:
-	izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
-	prikaz stanja prostora,
-	obrazložitev in utemeljitev,
-	povzetek za javnost,
-	spis postopka.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
4.	člen
V enajstem odstavku 8. člena se prvi stavek dopolni tako, da se glasi: »Prostostoječi enostanovanjski ali dvostanovanjski objekti s stranicami 6,0 x 10,0 m, z iz-zidkom za vetrolov v vseh etažah.«.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
6.	člen
Spremembe in dopolnitve OLN so dostopne na vpogled na Občini Vrhnika, na pristojnem oddelku za prostor.
7.	člen
Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika.
Številka: 3505-3/2014 (5-08) Datum: 20. 6. 2014
ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 - ZP Načrt, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A), 42. člena Zakona o varstvu okolja ZVO-1-UPB1 (Uradni list RS št. 39/06, 70/08, 108/09) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na
25. seji dne 19. 6. 2014 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU BETAJNOVA NA VRHNIKI
I. Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu - Betajnova na Vrhniki (Ur.l.RS 55/92; v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve ZN Betajnova), ki jih je izdelalo podjetje Delavnica d.o.o., pod številko projekta št. 027/2013, marca 2014.
2.	člen
Sestavni del Sprememb in dopolnitev ZN Betajnova so spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela.
II. Spremembe in dopolnitve ZN
3.	člen
Besedilu 2. člena se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»C. Vsebina Sprememb in dopolnitev ZN Betajnova: 4a. Obodna parcelacija z načrtom gradbenih parcel in elementi zakoličbe (spremembe in dopolnitve) - M 1:500;
5a. Zazidalna situacija z višinsko regulacijo in prometno ureditvijo (spremembe in dopolnitve) - M 1:500; 6a. Zbirna karta komunalnih vodov (spremembe in dopolnitve) - M 1:500;
7a. Značilni prerezi objektov (spremembe in dopolnitve) - M 1:200«
Na koncu člena se doda besedilo: »Na območju sprememb in dopolnitev, prikazanih v grafičnih prikazih 4a, 5a, 6a in 7a, le-ti nadomestijo grafične prikaze 4., 5. 6. in 7. za obe prikazani fazi.«
4.	člen
V	5. členu se 4. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Lega objektov ima odstopanje +- 1 m.«
5.	člen
V	6. členu se dodata nova 3. in 4. odstavek, ki se glasita:
»(3) Tloris objekta št. 11 je kompleksen, tlorisna velikost glavnega gabarita je do 13 m x 8 m, na zahodno stran je lahko dodan dodatek do 13 m. (4)Tloris objekta št. 12 je kompleksen, tlorisna velikost je do 19 m x 13 m.«
6.	člen
V	7. členu se na koncu drugega odstavka doda naslednji stavek:
»Objekta št. 11 in 12 imata klet, pritličje in eno nadstropje ali pritličje in dve nadstropji.«
7.	člen
V	8. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Objekt št. 13 ima garažo locirano v kletni etaži.«
8.	člen
V	8. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Objekta št. 11 in 12 imata bivalne prostore orientirane proti zahodu ali jugu. Dostopi in dovozi v objekta so s cestne strani. Parkirna mesta so lahko locirana v kletni etaži ali na prostem.«
9.	člen
V	9. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Oblikovanje objektov št. 1 do 10 je poenoteno.«
10.	člen
V	9. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Objekta št. 11 in 12 sta oblikovana skladno z okolico, fasade morajo biti v svetlih barvah. Fasade so pretežno ometane. Ograje balkonov in teras so lesene. Streha glavnega gabarita objekta je z naklonom 38 - 45 stopinj, sekundarni deli strehe so lahko drugačnega naklona.«
11.	člen
11. člen se spremeni tako da se glasi: »(1) Dovoli se naslednje nezahtevne in enostavne objekte:
-	nadstrešek: streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
-	garaža: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-	drvarnica: enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
-	enoetažna pritlična lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom;
-	steklenjak: enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-	uta oz. senčnica: enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
-	bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko tudi gašenju morebitnega požara, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
-	rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
-	zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m;
-	zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nad-krit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materialni osnovnega oz. okoliških objektov. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Pri prizidkih ali na samostojnih objektih je dopustna tudi izvedba ravne pohodne strehe kot terase ali zelene strehe. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ,
je sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne.
(3)	Dovoljene so medsosedske ograje, namenjene omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. Dovoljene so žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. Višina ograje je največ 1,20 m, ob izvozih največ 0,80 m;
(4)	Ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(5)	Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(6)	Med javno površino in ograjo ali zapornico je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oz. izvoz iz nje.
(7)	Morebitne oporne zidove je dovoljeno izvesti le pod pogojem, da niso moteči uporabnosti sosednje parcele. Oporne zidove je dopustno graditi do višine največ 1,50m. Izvesti jih je treba z licem iz naravnega kamna in ozeleniti s plezalkami.
(8)	Dele vrtač, v katerih se parcele stikajo, je možno urediti kot skupno zeleno površino lastnikov parcel
in se v tem primeru na teh delih območja ne izvaja °graj.
(9)	Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto je dovoljen na dvoriščni strani objekta oz. mora biti umeščen v prostor tako, da ni vidno izpostavljen.«
12.	člen
V	17. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »V objektih se predvidio individualne naprave za ogrevanje.«
13.	člen
V	19. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Pri realizaciji sprememb in dopolnitev ZN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav komunalne infrastrukture, če so rešitve primernejše s tehničnega vidika in prostorske umestitve. Rešitve morajo biti usklajene z upravljavcem komunalne infrastrukture«
14.	člen
V	21. členu se črta zadnja alineja.
15.	člen
Doda se novo VIII poglavje, ki se imenuje Prehodne določbe.
16.	člen
Doda se nov 22. člen, ki se glasi: »Po izvedbi z izvedbenim aktom predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:
-	vzdrževalna dela,
-	postavitev pomožnih objektov, ki so dopustni v območju zazidalnega načrta,
-	izvedba sprejemljivejših načinov ogrevanja z obnovljivimi viri energije, skladno z novimi dognanji na področju racionalne rabe energije v stavbah, vključno z namestitvijo za to potrebnih naprav na fasade in strehe objektov,
-	rušitve-odstranitve objektov.«
17.	člen
Dosedanje VIII poglavje postane IX poglavje.
18.	člen
Dosedanji 22. člen postane 23., dosedanji 23. člen postane 24. in dosedanji 24. člen postane 25.
III. Končne določbe
19.	člen
Spremembe in dopolnitve ZN Betajnova na Vrhniki so stalno na vpogled na:
-	Upravi Občine Vrhnike, oddelku, pristojnem za ure-
janje prostora,
-	Upravni enoti Vrhnika.
20.	člen
Ta odlok začne veljati sedmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 3505-11/2013 Vrhnika, 19. 6. 2014
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-40/2012 Datum: 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri nepremičnini parc. št. 1020/2 k.o. Smrečje (2692), se ukine status javnega dobra, ki je zaznamovan pod ID 12193304.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-56/2012 Datum: 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPO, 127/06 - ZJZP in 38/10 - ZUKN, 57/11), 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 94/10-ZIU, 36/11 in 40/12-ZUJF), 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07, 105/08, 11/11, 28/11 in 98/13), sedmega odstavka 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB8, Uradni list RS, št. 29/11, 43/11, 21/13, 111/13) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in Odloka o oglaševanju v Občini Vrhnika (Naš Časopis št. 397/12) je Občinski svet občine Vrhnika na 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O OGLAŠEVANJU V OBČINI VRHNIKA
1.	člen
V točki d) četrtega člena se doda nova druga alinea: »- komercialna lamela«.
2.	člen
Četrti in peti odstavek 9. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Taksa se plačuje vnaprej po taksni tarifi, ki je določena v točkah in je sestavni del tega odloka. Vrednost točke znaša 0,10 EUR/ m2/ dan za taksne predmete v taksni tarifi A in 0,10 EUR/dan za taksne predmete v taksni tarifi B. Občinski svet Občine Vrhnika spremeni vrednost točke s sklepom.
Višina takse se izračuna tako, da se vrednost točke pomnoži s številom točk taksnega predmeta, površino taksnega predmeta, če je to določeno v taksni tarifi in številom dni.«
KONČNA DOLOČBA
3.	člen
Spremembe in dopolnitve tega odloka pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis in se uporabljajo za obračun taksne tarife za leto 2014.
Št. 007-11/2012 (2-01) Vrhnika, dne 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Priloga - TAKSNA TARIFA se spremeni tako, da se glasi:
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri nepremičninah parc. št. 1933/3, 1933/4 in 1935/14, vse k.o. Zaplana (2000), se ukine status javnega dobra.
Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1933/3, 1933/4 in 1935/14, vse k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-20/2014 Datum: 19.6.2014
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 25. redni seji dne 19.6.2014 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Pri nepremičnini parc. št. 1010/11 k.o. Smrečje (2692), se ukine status javnega dobra, ki je zaznamovan pod ID 12193285
Priloga - TAKSNA TARIFA A	
Vrste objektov za oglaševanje - taksni predmet je oglas:	Število točk na dan
1. samostoječe ali stenske table na m2	1 točka
2. samostoječe ali stenske svetlobne vitrine na m2	2 točki
3. vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table na m2	3 točke
4. samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike na m2	3 točke
5. plakatni stebri na m2	1 točka
6. obešanka na drogu javne razsvetljave na m2	1 točka
7. objekti s platni na slepih fasadah stavb in na gradbenih odrih na m2	1 točka
8. objekti s slikovno ali pisno obdelanimi stenami stavb na m2	0,5 točke
9. stenske table gradbiščnih ograjah na m2	1 točka
10. objekti s poslikavami na platnih gradbenih odrov na m2	1 točka
11. prenosni ulični panoji na m2	1 točka
12. novi tipi objektov za oglaševanje na m2	2 točki
Vrednost točke znaša 0,10 eura/ m2/ dan.	
Priloga - TAKSNA TARIFA B	
Vrste objektov za oglaševanje - taksni predmet je oglas:	Število točk na dan
1. transparent	10 točk
2. komercialni usmerjevalni znak (cca 0,24m2)	2 točki
3. komercialna lamela (cca 0,48m2)	3 točke
Vrednost točke znaša 0,10 eura/dan.
Tudi v Borovnici arhivski zakon ni padel
Zaradi prenizke volilne udeležbe, zgolj 12,7 % (na državnem nivoju zgolj odstotek manj), tudi v Borovnici ni bil dosežen zakonsko predpisani kvorum za veljavnost referenduma o vladni noveli Zakona o arhivih. 6. junija kvorum pravzaprav ni bil dosežen niti na enem od borovniških volišč. So pa, tako kot na državnem nivoju oz. še malce bolj, tudi tod prevladali nasprotniki arhivske novele - z 72 %, na volišču v Brezovici skoraj z 90 %. Na volišča so se, kot kaže, odpravili zgolj najbolj odločeni volivci, saj so bile v vsej občini zgolj tri neveljavne glasovnice.
Damjan Debevec
Nekoč so se skrivali po podstrehah, zdaj imajo svoj balkon.
Pravljica o golobjih iztrebkih in trupelcih
Nekoč je bilo 21. stoletje in v središču moderne in napredne Borovnice so se bohotili največji gradbeni dosežki stoletja prej - stanovanjski bloki. Z najlepšega od njih so v svet ponosno kukale tirolsko obdelane balkonske ograjice. Nekatere s pisanimi rožicami, druge brez, vse lično vzdrževane. Vse? No, vse, razen ene. Njene deščice so od sonca zdelane sivo bolščale v širni svet, z njenih robov je občasno v globino zgrmela kakšna gruda strjenih golobjih iztrebkov, še več, teh dobrin je bilo ob obilnejšem deževju deležno stanovanje pod njo (z dvema predšolskima otrokoma), vsi ostali pa tudi prelestnega vonja po golobjem mrhovišču. Šele pogled z vrha je radovednežu razkril, da ime na vratih nič ne govori o stalnih prebivalcih omenjenega balkona, kamor ti resda niso prihajali skozi njih, zato pa se tam rojevali, hranili, opravljali malo in veliko potrebo, se ljubili, bojevali, pa tudi umirali. Pričujoči pravljici o golobjih iztrebkih in trupelcih je lani poskušal narediti konec zdravstveni inšpektor iz bele Ljubljane, s sicer bolj kot ne simbolično kaznio gospodarju stanovanja, ki biva za spuščenimi žaluzijami, pa pri tem ni imel uspeha, zato se je te dni znova oglasil. Bodo neprijavljeni stanovalci in njihove sledi zdaj vendarle odstranjeni?
Damjan Debevec, foto: DD
Slavile so SDS in NSi + SLS
Na volitvah poslancev v Evropski parlament, 25. maja 2014, je v Borovnici tako kot na državni ravni slavila SDS z 22,2 % glasov (201 glas), sledili sta ji združeni NSi in SLS z 19 % (172 glasov), prva malce nižje, druga malce višje kot na državnem nivoju, daleč zadaj do ostali Desus z 90 glasovi, stranka Verjamem dr. Igorja Šoltesa z 89 glasovi in drugi. Udeležba je bila 28,5-odstotna - glasovalo je 948 od 3.327 volivcev in volivk, kar je dobre štiri odstotke več od državnega povprečja, tri volišča so celo presegla 30 %. Neveljavnih glasov pa je bilo kar 44, skoraj toliko ali celo več, kot so glasov prejele nekatere uveljavljene politične stranke.
Damjan Debevec
Helikoptersko reševanje iz Pekla
Poti skozi sotesko Pekel že četrti mesec ostajajo na seznamu uradno zaprtih poti pri Planinski zvezi Slovenje. Kljub temu po soteski kar pogosto križarijo domači in tuji pohodniki ter izletniki, nekateri bolj, drugi manj pripravljeni na nove razmere. Trenutek nepazljivosti enega od njih je v soboto, 7. junija, botroval prvi letošnji intervenciji gorske reševalne službe v Peklu. Nesreča pa se je, zanimivo, zgodila na delu poti, ki niti ni bil uradno zaprt, pri petem slapu. Da bi bila ironija še večja, so najslabši scenarij preprečili pohodniki (resda pod vodstvom izkušenega domačina), ki so si ne glede na stanje poti
Pokojiščan je preživel več kot 20-metrski padec.
za sobotni izlet izbrali ravno Pekel in verjetno še zadnji čas naleteli na ponesrečenca. Slednji, gre za domačina, je namreč med spustom k petemu slapu zdrsnil in omahnil v globino. Več kot dvajsetmetrski padec v tolmun pod slapom je preživel, a z zapletenim zlomom kolka. Glede na to, da se je od doma na Pokojišču na sprehod odpravil okrog sedme ure zjutraj, se je nesreča verjetno zgodila okrog osme ure, pohodniki pa so nanj naleteli ob pol desetih dopoldne, ko je, po njihovem pričevanju, le še z glavo molel iz vode. Močno podhlajenega so potegnili iz mrzle vode in poklicali reševalce. V slabe pol ure so
Helikoptersko reševanje je bilo uspešnejše kot pred osmimi leti.
bili na kraju nesreče reševalci Reševalne postaje Ljubljana, ekipa gorske reševalne službe, policisti in borovniški gasilci. Slednje so domačini sicer sami poklicali, a se je znova pokazalo, da so pri reševalnih akcijah iz Pekla še kako potrebni. Tako so najprej odstranili podrto drevje s položnejše gozdne poti, ki vodi do petega slapa, prenašali opremo reševalcev, pozneje, ko je zaradi nevarnega nihanja zdravstvenega stanja ponesrečenca padla odločitev, da pokličejo helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči, pa so s prostora, predvidenega za dvig, odstranili še vse potencialno nevarno vejevje. Helikopter Slovenske vojske je kmalu prihrumel nad sotesko in ob 11.50 z nesrečnikom odbrzel proti Ljubljani, kjer ga je že čakala operacijska dvorana. Po zadnjih informacijah uspešno okreva v domači oskrbi. Ta zgodba se je vsekakor razpletla dosti srečnejše kot oni dve iz let 2006 in 2011, ki sta na istem prostoru terjali človeški žrtvi.
Damjan Debevec; foto: PGD Borovnica
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo g. Grimšiču, reševalcem Reševalne postaje UKC Ljubljana, Gorski reševalni službi, PGD Borovnica, helikopterski enoti NMP (Slovenske vojske), policistom PP Vrhnika ter vsem ostalim za izkazano nesebično pomoč pri reševanju našega Petra iz smrtne nevarnosti.
Večno hvaležna družina Dragar
Stari mlin z novim koritom
Po letošnjem katastrofalnem žledolomu se tudi soteska Pekel počasi, a vztrajno spravlja v prvotno stanje. Četudi bo delo na planinskih poteh verjetno terjalo še vsaj nekaj mesecev in kopico delovnih akcij, preden bodo poti ustrezale osnovnim varnostnim standardom, pa je preddverje Pekla že začelo dobivati svojo nekdanjo podobo. Junija je obnovo, po kateri je že prav dolgo hlepel, dočakal tudi Pristavski mlin. Priprave nanjo so v Turističnem društvu Borovnica stekle že lansko jesen, ko je postalo jasno, da so dotrajanemu mlinskemu koritu iz leta 1993 šteti dnevi. Zato sta finančno skupaj stopila občina in društvo, mizarski mojster Boštjan Hribar pa mu je vzel mero in do pomladi izdelal natančno kopijo. Mlin je ne nazadnje vpisan v register nepremične kulturne dediščine in si drugačnega pristopa niti ne gre
zamisliti. Novo korito se od starega razlikuje le toliko, da je namesto dosedanjega smrekovega lesa, v katerem so si gozdne mravlje in črvi v dvajsetih letih uredili stanovanjsko naselje in zabaviščni park, zgrajen iz prvovrstnega hrasta. Slavnostni zagon mlinskega kolesa, prvič po novem koritu
in nasploh v letošnji poletni sezoni, je bil nato 12. junija. Čast je pripadla predsedniku luksemburškega združenja barmanov, Bertrandu Barbouxu oz. "Staremu", ki je ravno tedaj s stanovskimi kolegi obiskal t. i. borovniški biser - sotesko Pekel. Zakaj pa ne, naj se tudi tako pokaže, da njena slava sega daleč po Evropi.
Damjan Debevec
Luksemburžan Barboux v družbi madžarskega kolega odpira poletno sezono v Peklu.
Mi
delamo
Malce drugače - tako bi opisali dogodek Kulturnega društva Borovnica, ki se je 17. junija odvil v parku pod stebrom viadukta. Na odprtem so posedle pevke ZPZ Barjan-ke, folkloristi FS Šumnik, violinistka in kitarist, pa še predstavnica klek-ljaric. Vabljeni so bili tudi obiskovalci. In nato so - vadili. Vsaj tako je pojasnila predsednica Milena Škulj. Vse je potekalo v sproščenem duhu prijetnega junijskega večera, in tudi ko je kaka nota v repertoarju ljudskih pesmi zgrešila svoje mesto, je to le še izboljšalo vsesplošno razpoloženje. Prireditev Mi delamo, kot so jo naslovili, je bila ena izmed mnogih, ki so jih v tako imenovanem tednu ljubiteljske kulture prirejala kulturna društva po vsej Slovenji. Borovničani pa so se sočasno priključili iniciativi vsaj stotih občin, ki so v tem tednu posadile drevo. Jabolko, carjeviča, so v nasadu pod stebrom posadili župan Andrej Ocepek, predsednik sadjarskega društva Rudi Cerk ter predstavnik mladine, ki naj bi ob tem dobil nalogo spremljati nadaljnji razvoj posajenega drevesca.
Damjan Debevec, foto: DD
Posadili so "kulturno" jabolko.
Črt Rozman državni prvak kategorije U13 v odbojki na mivki
V soboto, 21. junija, je v Selnici ob Dravi potekalo državno prvenstvo v odbojki na mivki za dečke v kategoriji U13. Pravico nastopa so imeli odbojkarji letnika 2002 in mlajši. Na prvi poletni dan se je v zelo primernem vremenu za igro zbralo 12 dvojic iz vse Slovenije. Črt Rozman, učenec 6. razreda OS dr. Ivana Korošca iz Borovnice, je v paru z Rokom Možicem iz Maribora tekmoval za ekipo ZM Volley Adidas. Po skupnih enotedenskih pripravah sta fanta turnir dočakala dobro pripravljena. Svojo odločenost, da po-sežeta po najvišjih mestih, sta pokazala že v prvi tekmi, ki sta jo proti vrstnikoma iz Šempetra v Savinjski dolini dobila z 2:0.
Svojo izvrstno tehnično in taktično pripravljenost sta nato stopnjevala vse do velikega finala, ki sta ga prav tako zanesljivo in brez izgubljenega niza priigrala v svojo korist in se z rezultatom 2:0 veselila naslova državnih prvakov v kategoriji U13.
Rolanje v Borovnici
Rolanje bomo nadaljevali v septembru 2014.
Vabljeni vsi, ki želite nadgraditi znanje ali osvojiti osnove rolanja! WWW. EKOLASKAR. COM/podjetje vivian
Obisk Lipice
V torek, 13. 5. 2014, smo s krožkom 4 tačke odšli na ogled kobilarne Lipica.
Peljali smo se z avtobusom. Po prihodu v Lipico smo šli na igrala in v trgovino s spominki. Nato nam je učiteljica razdelila vstopnice za ogled predstave. Predstava je potekala v zaprtem prostoru. Kot prvi so nastopali mladi žrebci. Ker je bil to njihov začetni nastop, so nas prosili, da smo čim bolj mirni in da ne slikamo. Za njimi so ob spremljavi čudovite glasbe nastopali še ostali lipicanci. Vsi so se res odlično odrezali in pokazali svojo lepoto in inteligentnost. Po končani predstavi smo si ogledali čredo konj, ki se je pasla v ogradi. Prišel je naš vodič in nas odpeljal do hlevov, kjer je bilo zelo veliko konj. Pokazal nam je, kako se približaš konju. Povedal nam je tudi, da ko so lipicanci mladiči, so temne barve, ko odrastejo, pa bele. Videli pa smo tudi posebnost med konji, to je bil črni lipicanec. Bili smo tudi v hlevu in vodič nam je povedal, da je bil tam nekoč potres in so v njem poginili vsi konji. Kot zanimivost smo si ogledali tudi kočijo, v kateri bi se morala peljati britanska kraljica. Na žalost ni bila nikoli v njej, saj kočija ni bila zavarovana pred morebitnimi kroglami. Tudi mi smo se lahko usedli vanjo. Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpeljali domov. Čeprav je bilo v Lipici mrzlo zaradi burje, je bilo vredno potrpeti. To je bil za naju eden najboljših izletov.
Zala Španger in Živa Kohne, 4. a, 4 TAČKE
Simbolna fotografija
Zadnja pot
prestolonaslednika
Ferdinanda
Pred natanko stotimi leti, 28. junija 1914, sta v Sarajevu pod streli srbskega ekstremista Gavrila Principa padla avstrijski nadvojvoda in prestolonaslednik Franc Ferdinand Habsburško-Lotringenski in njegova žena Zofija. Krogla, ki je končala Ferdinandovo življenje, je po drugi strani začela štiriletno morio svetovne vojne, v kateri so tudi Borovničani plačali visok krvni davek. Krsti s pokojnima so iz Sarajeva prepeljali z vlakom do dalmatinske obale, nato z ladjo do Trsta, od tam pa po železnici proti Dunaju. Posebni žalni vlak je ustavljal na vseh pomembnejših železniških postajah, kjer so se presunjeni prebivalci obširnega avstro-ogrskega cesarstva od pokojnikov množično poslavljali.
Časnik »Slovenski narod« je 3. julija 1914 na četrti strani zapisal: »Iz Borovnice se nam poroča 2. julija. Dvorni vlak, ki je vozil pokojnega prestolonaslednika in njegovo soprogo danes ob 1. uri 11 minut popoldne skozi našo postajo, so pričakovali na kolodvoru vsi tukajšnji uradi: duhovščina, občinski odbor itd. in vsa društva t. j. Ciril-Metodova podružnica, Izobraževalno društvo, Ognjegasci, Orel z zastavo, Sokol z zastavo in šolska
mladina z učiteljstvom, da izkažejo pokojnikoma poslednjo čast. Poleg tega je bilo tudi mnogo drugega občinstva, dasi je zdaj košnja in morajo ljudje spravljati pridelke.« Podobno je v šolsko kroniko zapisal nadučitelj Žirovnik, da je 2. julija »stala vsa šola z učiteljstvom in zastavo na kolodvoru, ko je dvorni vlak skozi peljal mrtvega prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo in se s tihim sožaljem poslovila od njih. Fotografiral nas je A. Lebez. 3. 7. 914. je bila sv. maša - zadušnica za mrtvega prestolonaslednika in njegovo soprogo ob 1/2 8h za šolsko mladino. Potem je bil prost dan. Prestolonaslednik in njegova soproga sta bila od zločinske roke zavratno ustreljena 28.6.914 v Sarajevu.«
Damjan Debevec; Foto: A. Lebez
Najuspešnejša ekipa Kačanov na regijski gasilski orientaciji
Gašenje motornega vozila na društveni vaji
Kačani spet zelo dejavni
V	sodelovanju z GZ Vrhnika smo organizirali zbiranje pomoči za poplavljena območja BiH in Srbije. Štiri ekipe pionirjev in pionirk so na memorialu Rudolfa Maistra na Uncu osvojile tri nove pokale (srebrnega in dva bronasta). Priredili smo regijsko tekmovanje iz gasilske orientacije in imeli nenapovedano vajo - požar motornega vozila.
V	sodelovanju z GZ Vrhnika smo konec maja občane pozvali k humanitarni pomoči za vse prizadete v nedavnih poplavah na območju BiH in Srbije. Odziv vaščanov je bil več kot presenetljiv; zbrali smo sedem palet oblačil, hrane, pripomočkov za osebno higieno in vode. Vso zbrano pomoč je nato PGD Verd dostavilo na prizadeta območja. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali ljudem v stiski.
Štiri ekipe pionirjev in pionirk so se intenzivno pripravljale na memorial Rudolfa Maistra, ki je v skladu s tradicijo potekal prvo soboto v juniju na Uncu. Naučiti skoraj povsem prenovljeno ekipo pionirjev vajo, ki jo morajo znati na tekmovanju, ni lahka naloga, a Jože Drašler to vsekakor zna. Ves trud je bil poplačan, ko so štiri ekipe v soboto, 7. junija, domov prinesle tri nove pokale (srebrnega in dva bronasta). Za las pa se je pionirjem izmuznil prehodni pokal. Ker pa smo se tekmovanja udeležili že desetič, nam je PGD Unec podarilo zahvalno plaketo.
Ker je organizacija občinskega tekmovanja v gasilski orientaciji za mladino, ki smo ga izvedli 26. aprila, stekla brez večjih težav, nam je GZ Vrhnika zaupala še organizacijo regijskega tekmovanja v gasilski orientaciji za mladino. Na
tekmovanje se je prijavilo 35 ekip, ki so bile razvrščene v šest kategori (pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, gasilski pripravniki in gasilske pripravnice). Udeleženci tekmovanja so bile ekipe iz notranjske regije (GZ Vrhnika, GZ Logatec, GZ Cerknica in GZ Loška dolina), potekalo pa je 14. junija od 9. do 12. ure. Vse ekipe so srečno in uspešno prišle na cilj. Na razglasitvi rezultatov smo bili Kačani najbolj ponosni na najmlajše članice, Tajdo, Tajo in Evo, ki so osvojile prvo mesto v kategoriji pionirk. Preostale ekipe, pionirji, mladinci in mladinke, so imele nekaj težav, a so vseeno zasedle 3., 4. in 5. mesto. Prav vsem iskreno čestitamo.
V nedeljo, 15. junija, pa se je 13 članov PGD Brezovica pri Borovnici udeležilo
nenapovedane vaje društva, kjer so preverjali usposobljenost operativnih članov ob požaru na motornih vozilih in uporabnost društvene opreme za to vrsto požarov. Ob tej priložnosti so preizkusili še dve termokameri, ki sta na testu v GPO Borovnica. Vaja je bila uspešna. Ker se bližajo poletne počitnice, bodo naše pionirke, kot je že tradicionalno, odšle na letovanje v Savudrijo, kjer si bodo nabrale novih moči za prihajajoča tekmovanja. Ob tej priložnosti vsem članom in podpornikom našega društva želimo lep in sproščen dopust. Ob koncu počitnic, v soboto, 23. avgusta, pa vse vabimo na tradicionalno veselico z ansamblom Pogum. Izkupiček veselice bo namenjen razvoju društva in delu z mladimi.
Z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
Za PGD Brezovica pri Borovnici: Karmen Pirnat
Pionirji in pionirke na memorialu Rudolfa Maistra na Uncu
Pesmi,
ki so spletle zgodbo
Prav prijetno osvežujoč koncert so Borovničanom konec maja pripravile pevke ŽPZ Tonja. Že štirinajsti po vrsti je imel tokrat poudarjeno noto slovenske ljudske glasbe, ki pa ni bila zgolj nanizana v repertoar, temveč je pletla zgodbo, pri čemer so pevkam pomagali fantje iz skupine Mor'mo še zbrat'. O njih je povezoval-ka Jožica Rupar znala povedati s posebnim poudarkom, da so še »ledig in frei«. Kot kaže je to vsaj mlajšima članicama zbora zvenelo kot odprti poziv na lov, saj sta še pred koncem večera »zboru samcev« speljali dva člana, med njimi celo vodjo Nejca Trčka. Ali ima to kaj opraviti z velikimi načrti zborovodje Jake Jerine, zaenkrat zgolj ugibamo, drži pa, da so »njegove« pevke pripravile slovensko ljudsko glasbeno zgodbo, ki se je pričela z »Dve let in pol, sva se midva ljubila...«, proti koncu pa je že »Dekle pralo srajčki dvej...« V sredo tega so se kar dobro vklopile fantovske »Sinoči sem na vasi bil«, pa tudi »Bratci veseli vsi«, če pa morebiti še kdo ni iz besedil razvozlal kam pelje ta zgodba o bujni pomladi in cvetoči ljubezni, ker se je morebiti preveč za-
»Podoknice?... Potem so bili pa pretepi, da ne govorim o rožah...«
zibal v ubrano petje osvežujoče pomlajenega zbora. no, tem na čast so zgodbo še nazorneje prikazali v kratkih skečih nostalgije po večerih, ko se je prepevalo pod vaško lipo in nato pod okni, da o košnji, kopicah in rumenem žitu niti ne začenjam. Skratka, od pomladi na poletje je ljubezen v zraku, odkar sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu, ta večer pa je bilo v šolski dvorani v zraku toliko dobre glasbe, da obiskovalci nastopajočih
Zborovodji Jaki Jerini oboževalk ne manjka.
skorajda ne bi spustili z odra. Glasbeni sladokusci so prišli na svoj račun, kvatrne opravljivke in opravljivci pa tudi.
Damjan Debevec, Foto: DD
Na Ratitovec med rožice
Na zadnji majski dan smo se z borovniškimi planinci odpravili na Ratitovec. Planinske izlete različno doživljam. Tale mi je bil enkraten. Začeli smo v vasi Prtovč, 1.011 m visoko, z bansom Hiška. Nato smo si ogledali narisani zemljevid in pot razdelili na štiri dele: položnejši del, vzpon na Kosmati vrh, do koče čez Vratca in Goli vrh ter sestop do izhodišča.
Prvi del nas je vodil po cesti. Tu smo imeli priložnost za igre, klepet. Ena ura je hitro minila. Na drugem delu nam je postalo toplo, strma pot je prešla v stezo. "Zakaj se imenuje Kosmati vrh in oni drugi Gladki vrh?" To vprašanje nekaterim otrokom ni dalo miru. In izkazalo se je, da Kosmati vrh ni več poraščen. To je travnat svet, poln cvetlic. Smo videli prave planinske: rumeno pogačico, modre svišče. Dva žiga smo našli na vrhu. In razglede! Kljub vetru je bilo dovolj zavetja, da smo pomalicali. Nekateri so si na
planinski trati privoščili opoldanski počitek. Med nami sta bila tudi dva "gamsa", ki bi preplezala vse skale, če bi se dalo.
Pred seboj smo videli Gladki vrh in pot, ki je vodila nanj. In celo stezo, po kateri smo se pozneje spuščali v dolino. Zato nam ni bilo nič težko, kljub spustu in ponovnemu vzponu, do naše najvišje točke 1.667 m. Tu se nismo zadrževali. Pihalo je kot zmaj in padala je sodra. Noge so nas odnesle do koče, na toplo, na čaj, kavo, juho, flancate. Risali smo in izpolnjevali planinske dnevnike. Pred kočo še skupinska slika, nato pa spust v dolino. A s skupinsko sliko ni bilo nič. Ko smo stopili na plano, je tako zelo pihalo, da smo si nadeli kape in vsa oblačila, kar smo jih imeli pri sebi, ter pohiteli v nižji svet, preden nam bi zmrznila usta in lica in nos. Skupinsko sliko smo naredili malo nižje in počasi, počasi pospravljali kape in vetrovke. Na poti smo videli mesojedo alpsko mastnico in
opazili kamen, ki smo ga lahko prelomili, lapor po imenu. Zemljevid je pokazal, da smo že zelo blizu avtov. Komaj smo še zmogli spust po zadnji strmini.
Smo v krogu zaploskali sami sebi in
drug drugemu, ker smo si skupaj naredili en res lep dan. Imeli smo dolg izlet, obiskali dva vrhova, naša pot je bila razgibana in vreme prav tako, otroci odlični hodci ter odrasli strpni in potrpežljivi.
Danes, dan po izletu, ko je nedelja in v miru kuham kosilo, premišljujem o izletu in mi je toplo pri srcu in se mi zdi življenje res lepo.
Kristina Suhadolnik, foto: Primož Pečlin
Na notranjskem trobojčku za najmlajše več kot 100 otrok
V Borovnici ima atletski trobojček že zelo dolgo brado, saj tovrstno šolsko tekmovanje poteka že več desetletij. Pred približno 15 leti pa smo se odločili, da bi se bilo zanimivo primerjati tudi z drugimi šolami, in smo jih povabili. Menili smo, da najmlajši nimajo prav veliko tekmovanj in bi s tem
pridobili prepotrebne izkušnje ter pokazali svoje znanje in sposobnosti tudi drugim vrstnikom. Tako smo tudi v torek, 3. 6. 2014, izvedli tekmovanje v notranjskem trobojčku, na katerem je tekmovalo več kot 100 četrtošolcev in petošolcev iz šestih šol. Sodelovali sta obe vrhniški
šoli, po ena iz Cerknice, Nove vasi in Logatca ter domača šola. Atleti so tekmovali v treh atletskih disciplinah, in sicer v teku na 500 metrov, metu žviž-gača in skoku v daljavo z zaletom. Vsi dosežki se pretvorio v točke in tako dobimo skupno število točk. Učenci so pokazali zelo veliko atletskega znanja in sposobnosti, tako da smo bili priča zelo dobrim dosežkom. Na koncu so odločale malenkosti. Ekipni pokal je šel tokrat na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki je za las prehitela
REZULTATI:				
	VORTEKS	TEK 500M	SKOK V DALJAVO	SKUPAJ TOČKE
DEKLICE 2003				
•KOŠIR TAJDA (BOROVNICA)	29,75	1:41,8	359	1995
•ČEPON KRISTINA (BOROVNICA)	29,42	1:46,4	340	1904
•KOVAČEC NEJA (IC VRHNIKA)	23,20	1:41,4	362	1874
				
DEČKI 2003				
•BERŽAN JAN (IC VRHNIKA)	40,50	1:38,8	347	2216
•TOMAŽIČ ŠTEFAN (IC VRHNIKA)	31,50	1:37,3	385	2127
•ZAKRAJŠEK LUKA (NOVA VAS)	33,02	1:38,1	367	2113
				
DEKLICE 2004 IN ML.				
•ERČULJ LINA (IC VRHNIKA)	22,21	1:48,7	433	1923
•BARETIČ KATARINA (LOGATEC)	23,30	1:50,3	303	1669
•MIHORKO KATARINA (IC VRHNIKA)	17,11	1:49,4	351	1650
				
DEČKI 2004 IN ML.				
•KUZMIĆ SRĐAN (BOROVNICA)	40,96	1:41,0	357	2223
•DOBROVOLJC TOMAŽ (BOROVNICA)	37,39	1:39,9	366	2180
•KUHAR OŽBE (IC VRHNIKA)	36,80	1:33,5	319	2139
domačo šolo. Tretji so bili učenci iz Cerknice, četrti Logačani, peti učenci A. M. Slomška in šesti Novovaščani. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in pravi praznik otrok. Potekalo je v lepem vremenu, tako da smo bili vsi zelo zadovoljni. V oči
bode le igrišče, ki je že v zelo slabem stanju, in upam, da se bodo obljube župana kmalu udejanjile. Urejeno igrišče, predvsem tekaška steza, bi pripomoglo k večji vrednosti tekmovanja, da ne govorim o vsakodnevni vadbi več 100 otrok.	KS
• Občinske novice •
•	Zagotovljenih več kot 12.000 m2 površin za razvoj občine
Eden od pomembnih vidikov občine je tudi ta, da se začnejo pravočasno načrtovati razvojni programi. Za zagotavljanje lokalnega razvoja je občina po letu 2011 v Horjulu kupila 9.591 m2 zemljišč, od katerih je 6.699 m2 prvenstveno namenjenih za gradnjo nove čistilne naprave, komunalnega zbirnega centra in parkirišč. V neposredni bližini osnovne šole in pokopališča pa je kupljenih 2.829 m2 površin za potrebe širitve pokopališča. Dogovarjamo se tudi s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, od katerega nameravamo še letos kupiti 2.579 m2 zemljišča v neposredni bližini Športnega parka Horjul.
•	Odvzem pitne vode iz hidrantov javnega vodovodnega omrežja
V času povišanih poletnih temperatur se zopet pojavljajo primeri nedovoljenih odvzemov pitne vode iz hidranta javnega vodovodnega omrežja, predvsem za polnjenje zunanjih bazenov pri individualnih stanovanjskih hišah in za potrebe kmetijstva. Takšen nenadzorovan odvzem pitne vode iz omrežja lahko povzroči motnje pri oskrbi s pitno vodo višje ležečim stanovanjskim hišam, predstavlja potencialno nevarnost onesnaženja, saj neenakomeren tok vode odnaša tudi notranje obloge cevi, posredno lahko zaradi sprememb tlakov prihaja do obremenitev in nastanka hidravličnega udara, s tem pa se poveča nevarnost okvar vodovodnega omrežja. Brez soglasja upravljavca se voda iz hidranta sme uporabljati samo za gašenje požarov in odpravljanje posledic elementarnih nesreč.
•	Začetek sanacije plazu v Žažarju
Plaz, ki se je že pred leti sprožil na cesti Žažar-Ligojna, se bo začel sanirati v mesecu juliju s postavitvijo kamnite zložbe. V času saniranja bo lahko prihajalo do začasnih zapor ceste na relaciji Žažar-Ligojna, zato vse krajane in voznike v prometu že vnaprej prosimo za strpnost in previdnost.
Občina Horjul
Maraton Franja
Skozi horjulsko občino 1710 kolesarjev
Horjul, 8. junij - Največji kolesarski dogodek v Sloveniji je del svoje kolesarske trase tudi letos izpeljal skozi horjulsko občino, kjer je bila cesta uradno zaprta dobro uro. Navijači ob poti so letos lahko pozdravili 1710 kolesarjev in nekaj spremljevalnih vozil, ki so se v peklenski vročini borili z 97 kilometri.
Skozi horjulsko dolino se je na malem maratonu Franja podalo 1710 kolesarjev.
Mnogo občanov horjulske občine je prvo pravo poletno nedeljo prišlo spodbujati svoje sovaščane, prijatelje in vse ostale rekreativne kolesarje, ki so se prijavili in spopadli na 97 kilometrski progi malega maratona Franja.
Vseh 3565 kolesarjev, kolikor je bilo letos vseh uradno prijavljenih na 33. maratonu Franja, se je zbralo v ljubljanskem BTC Cityu, kjer je potekal start. Tisti pogumnejši, ki so se spopadli z 156 kilometrsko traso velike
Franje, so startali ob 9. uri, uro in pol za njimi pa so se v boj, predvsem s samim seboj, podali tekmovalci male Franje. Sprva so 7 kilometrov sledili svojim predhodnikom, nato pa so se odcepili in traso nadaljevali skozi Kozarje, kjer je bil pri Mizarstvu Peklenk uradni start maratona. Preko Dobrove so pot nadaljevali skozi horjulsko občino, kjer so jih ob poti pozdravljali in glasno spodbujali mnogi navijači. Od Horjulcev so se kolesarji na Vrzdencu poslovili in
zagrizli v 8-kilometrski klanec s 5-odstotnim povprečnim naklon, malo lažje so zadihali na dolgem spustu iz Lučine do Gorenje vasi, kjer pa so se zopet priključil Veliki Franji, in skupaj z njo nadaljevali pot do cilja v BTC City. Letošnji zmagovalec Male Franje je bil Italijan Sandro Zambo-
lin, ki je traso premagal v času 2;10:0-4,9. Najboljši slovenski udeleženec je bil Uroš Smolej na 2. mestu s časom 2;10:05,7. Pri ženskah je zmaga ostala doma, Med ženskami je Irena Voglar, s časom 2;26:30,5 pometla s konkurenco in zmago pustila doma.
Nadja Prosen Verbič / foto: npv
Mlade manekenke starih oblačil
V avli občinske stavbe v Horjulu se je 20. junija zvečer zgodila prav posebna modna revija, saj so bili zelo mladi manekeni in manekenke v zelo starih oblačilih - učenci OŠ Horjul so pod taktirko in razlago neumorne Ide Intihar predstavili oblačila za dom in za na lepše iz konca 19. in začetka 20. stoletja.
Za primerno vzdušje sta poskrbeli tudi recitatorki Marija Bizjan in Anka Delalut, ki sta tako kot Ida upokojeni učiteljici, polni elana, in sta brali pridige loškega župnika, ki se je zgražal nad to bahavo mestno modo: »kmečko dekle in kmečki fant nosta zdaj gosposki gvant... kakor nosi se gospod, tud gre hlapec svojo pot, nosi ramice visoke, tiste turnaste klobuke. Nosjo kape šiltaste tiste šeme paverske...«. Občinstvo se je hihitalo in zabavalo ob norčijah najmlajšega »kekca« s pastirsko palico med manekeni, pa tudi sicer je bila izbira mladih šolskih manekenk res na mestu, saj so večkrat tako pristno zardele, kakor so bile sramežljive nekoč dekleta in žene. Stara oblačila so mladi manekeni naslednji dan z navdušenjem pospravili in uredili nazaj na stalno mesto, v zgornje prostore občine, kjer jih je možno ob najavi ogledati in tudi izvedeti kaj o njih: Ida , tel. 031 631-643. Prireditev je bila dobro obiskana in tudi pospremljena s pristno rujno kapljico in sendviči, po sami modni reviji pa se je tudi še debatiralo, obujalo spomine na stare čase, ko so bili na kmetih večinoma bosi. Moški del občinstva, resda v manjšini, pa se ni mogel načuditi ženskim spodnjim hlačam s široko luknjo, da so lahko opravljale potrebo brez slačenja. In pa celo padla je ideja, da se ponovno uvede pravilo, da imajo neporočene ženske drugačno pokrivalo kot poročene, kakor je bilo nekdaj prav.
Sebastjan Vehar
Pošta Horjul v pogodbeno, okence v Šentjoštu pa v ukinitev
Že kar nekaj občanov nam je potožilo nad odpiralnim časom pošte v Horjulu, ki je že dve leti odprta dopoldne in popoldne po dve uri in pol. Obrnili smo se na Pošto Slovenje, kjer glede odpiralnega časa ostajajo neomajni, hkrati pa napovedujejo nove spremembe.
"Glede na trenutne ekonomske in druge pokazatelje poslovanja pošte 1354 Horjul sprememba delovnega časa ni predvidena," so sporočili iz službe za komuniciranje Pošte Slovenje. Obstoječi urnik so oblikovali na podlagi statističnih podatkov o obiskih strank na pošti, ki so pokazali, da je največ strank na pošti ravno v jutranjih urah in zgodnjem dopoldanskem času ter popoldne, ko se ljudje vračajo z dela. A z novim delovnim časom evolucija pošte v Horjulu ni zaključena. Kot so nam pojasnili, naj bi jo po srednjeročnem planu letos ali prihodnje leto preoblikovali v pogodbeno pošto. Kaj to pomeni v praksi? Njeno vlogo bi prevzel pogodbenik, ki opravlja samostojno dejavnost, ta pa vsaj v večjem obsegu ne sme biti konkurenčna pošti. Sodeč po seznamu pošt, ki so se preoblikovale v pogodbene, so velikokrat njeno vlogo prevzele kar kmetijske zadruge. Po zagotovilih pošte lahko stranke na pogodbenih
poštah opravijo večino storitev, ki jih ponuja običajna pošta: od oddaje in sprejema pošiljk, vplačila položnic in dviga denarja do nakupa znamk, voščilnic in drugih drobnih artiklov. Bojazen, da bi ukinili poštno številko, s tem pa bi se pojavila potreba po spremembi osebnih dokumentov, naj bi bila odveč - poštna številka ostaja nespremenjena.
Skladno z reorganizacijo pošte v Horjulu bo doživelo spremembe tudi poštno okence v Šentjoštu. "Izpostavljeno okence Šentjošt, za katero je obračunska pošta 1354 Horjul, načrtujemo v letošnjem letu ukiniti. Glede na ekonomske in kadrovske zmožnosti ne moremo zagotavljati poslovanja okenca v obsegu, ki je določen s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve," so odločitev o ukinitvi pojasnili na Pošti Slovenije.
Za Pošto Slovenije je bil prelomen 31. december 2010, ko je vlada liberalizirala trg poštnih storitev, pri čemer je izgubila izključno pravico do izvajanja rezerviranih poštnih storitev. Od tedaj se njen tržni kolač vztrajno zmanjšuje, s tem pa tudi razpoložljiva sredstva za vzdrževanje celotne poštne mreže.
Gašper Tominc, foto: Pošta Slovenje
Županov sprejem zlatih devetošolcev
Horjul, 12. junij - Devet devetošolcev Osnovne šole Horjul je tako kot vsako leto dotlej razred zaključilo z odliko; pohvalo jim je namenil tudi župan Janko Jazbec, ki jim je v prostorih občine pripravil prijeten sprejem.
"Nobena pot ni ravna, nobe- vsi devetošolci, ki na osnov-
na pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama -GLAVNA," pravi vsem dobro poznana Pavčkova pesem, ki še kako drži. Da je vsaka pot zahtevna, tudi osnovnošolska, se prav gotovo zavedajo
ni šoli zaključujejo del svoje poti in se podajajo na novo, ki prav tako ne bo popolnoma ravna, niti ne revna, pomembno pa je, da je njihova glavna. Držati se svoje poti in slediti svojim ciljem je vodilo,
Horjulski zlati devetošolci skupaj z razredničarko Regino Zavec in županom Jankom Jazbecem.
ki ga je na posreden način, preko pripovedovanj o svoji življenjski poti in predvsem o popotovanjih, ki jih je na njej doživel, najboljšim učencem horjulske osnovne šole skušal podati župan Janko Jazbec. Julija Logar, Ana Marolt, Martina Marolt, Lorena Pra-protnik, Ana Prebil, Nastja Samotorčan, Erika Slovša, Maja Tesko, Aljaž Velkavrh so učenci, ki so vseh devet razredov končali z odliko ter poleg odličnega uspeha nanizali še kup priznanj in pohval. Pohvalo jim je namenil tudi župan, ki jim je ob tej priložnosti razkazal prostore občine, predstavil njeno delovanje ter si vzel kar dve uri časa za prijetno kramljanje. Po koncu sproščenega pogovora jim je zaželel srečno in uspešno na njihovi nadaljnji poti.
Nadja Prosen Verbič
Najboljši ekipi: Horjul 1 in Šurki-Podolnica
Glasno navijanje navijačev
Prehodnega pokala so se veselili Šurki
Praznik občine Horjul letos v znamenju nogometa
Horjul, 21. junij - Športno društvo Extrem je za vse občane letos prvič pripravilo dogodek poimenovan Svetovno nogometno prvenstvo občine Horjul, s katerim so obeležili tudi občinski praznik in dan državnosti.
Nogometni stadion v Podolni-ci je po trinajstih letih ponovno oživel in tokrat zares zavzel vso horjulsko dolino. Na Svetovnem nogometnem prvenstvu občine Horjul, kot je organizator dogodek poimenoval, so se namreč s po eno ekipo predstavili skoraj vsi kraji v občini, in sicer Lesno Brdo, Ljubgojna, Korena, Šurki-Podolnica, Vrz-denec, Zaklanec in Žažar, Horjul pa je zastopalo kar pet ekip
-	Horjul 1, Horjul 2, Rudl pub, Slovenja in Sports house. Svoje nogometne veščine pa so na Metrelovem mini nogometnem igrišču, ki je bilo pripravljeno prav za njih, pokazali tudi najmlajši nogometni navdušenci, perspektivni podmladek hor-julskih nogometašev. Travnata površina, ki so jo slaba dva meseca pridno negovali
-	nasuli, zvaljali, posejali travo, jo zalivali in kosili - člani športnega društva Extrem, je bila v soboto odlično pripravljena; tudi igrišče je bilo povsem profesionalno urejeno - gola sta bila sveže prepleskana, mreži za njima na novo postavljeni in prav tako ograja, na kateri so viseli sponzorski panoji; manjkale pa seveda niso niti črte, ki so nakazovale polje igrišča in razdalje med vrati. Skratka vse
je nestrpno čakalo na trenutek svoje pozornosti. Evforija športnega spektakla horjulske občine se je sicer začela že nekaj dni prej, ko je potekal žreb ekip in seznanitev tekmovalcev s potekom tekem. V soboto pa se je ta le še nadaljevala. Nogometni stadion v Podolnici je s prvo tekmo postregel že v zgodnjih dopoldanskih urah. Ker sta ekipi skupaj zabeležili kar sedem golov, sta se dodobra ogrela tudi domača sodnika Tomo Kern in Jure Končan ter sodniška piščalka, ki je obnašanje na igrišču pozorno spremljala še ves dan. Preko dneva se je tako na igrišču zvrstilo vseh dvanajst ekip oziroma kar 120 nogometašev. Ekipe, v sestavi 5 igralcev + vratar, so sprva tekmovale v štirih skupinah, najboljša ekipa znotraj skupine pa je romala v četrtfinale, ki ji je sledilo polfinale in nato najzanimivejši in najbolj napeti boji za nogometne pokale. Za 3. mesto sta se v poznem popoldanskem času tako pomirili ekipi Slovenja in Zaklanec. Čeprav je prvo ekipo sestavljal najboljši igralec prvenstva, se Zaklančani niso zbali in vse do zadnje minute skoncen-trirano in moštveno igrali ter
na koncu z golom razlike celo zmagali. Še veliko bolj napeta in zanimiva pa je bila finalna tekma med ekipo Šurki-Podo-lnica in ekipo Horjul 1, ki je po odzivu publike sicer veljala za nekakšnega favorita. A domačini so izkoristili prednost terena in že v prvem polčasu povedli. Za hrbet najboljšega vratarja prvenstva so Šurki uspeli spraviti kar štiri žoge in tako ekipo Horjul 1 premagali z rezultatom 4:1. Navjači, ki so ves dan vztrajali na vročem soncu, nekateri so na ležalnikih z osvežilno pjačo v roki celo poskrbeli za rahlo zagorelo polt, in pridno navjali ter spodbujali svoje fante, sovaščane ali favorite, so bili deležni številnih odličnih akcj, mnogih priložnosti, strelov na gol in čez, zadetkov in celo nekaj vratnic. Če že je občinstvo kaj od tega spregledalo, pa prav gotovo nista komentatorja Aleš Sečnik in Tomo Ga-brovšek, ki sta dogajanje na igrišču in ob njem iz studia v živo budno spremljala ves dan in novice občinstvu, pogosto na izredno humoren način, posredovala nemudoma. Zelo zanimivi so bili tudi komentarji, ko je šlo za prerivanja in spo-tikanja igralcev, za kar je moral
sodnik kar nekajkrat uporabiti piščalko in celo razdeliti tri rumene kartone. A ti igralci so jo kljub kazni odnesli poceni, kar ne moremo reči za vse tiste, ki so potegnili krajšo in jo domov, zaradi zvitega gležnja, popihali predčasno. In teh ni bilo malo, kar nekaj je bilo takšnih, ki so zaradi nadvse požrtvovalne igre, tudi po tekmi še nekaj časa šepali, še več pa je bilo tistih, ki so posledice športnega dne čutili v bolečih nogah in utrujenosti. Toda to je prjeten spomin na čudovit športni dan, ki ga je športno društvo Extrem organiziralo za vse horjulske občane. Tudi na najmlajše niso pozabili in prav za njih postavili Metre-lovo mini nogometno igrišče, na katerem so se pomerile štiri ekipe osnovnošolcev. Tudi pri njih je bila zagnanost in želja po zadetkih velika, zato zbranost pogosto ni bila na mestu in žoga se je pogosto znašla v bližnjem jarku. Med najmlajšimi učenci iz nižje stopnje je ekipa Legend zmagala proti ekipi Ta hudi. Pri nekoliko starejših učencih do 9. razreda, pa je ekipa FC Ovce ugnala ekipo Slovenja.
Priznanja in čestitke najmlajšim nogometašem so bile raz-
deljene v popoldanskem času, najstarejši pa so na končni razplet morali počakati vse do zadnje tekme. Mrak se je že spuščal nad horjulsko dolino, ko je župan Janko Jazbec skupaj s predsednikom ŠD Extrem Simonom Rožnikom opravil podelitev. Priznanje in pokal za najbolj "fair play" ekipo je prejela ekipa Lesno Brdo, pokal za najboljšega vratarja si je priboril Gorazd Rožnik, najboljši strelec svetovnega nogometnega prvenstva občine Horjul pa je postal Kenen Bosnič. Pokal za 3. mesto med ekipami si je priigral Zaklanec, Horjul 1 je osvojil 2. mesto, ekipa Šurki-Podolnica pa so osvojili 1. mesto in tako prejeli tudi prehodni pokal. Župan je ob tej priložnosti vsem zbranim čestital ob občinskem prazniku ter dnevu državnosti, posebno pohvalo pa je namenil vsem tekmovalcem, ki so se na dogodek odzvali v zares velikem
številu in pripomogli k odločitvi, da bo nogometno prvenstvo v horjulski občini postalo tradicionalno. Županove obljube se je razveselil tudi organizator Simon Rožnik, ki je bil z izpeljavo in odzivom prav tako zadovoljen, predvsem zato, ker je organizatorju uspelo dokazati, kako tak športni dogodek lahko združi celotno občino in dobesedno postane pravi občinski praznik.
Nadja Prosen Verbič foto: npv
Organizator se za sponzorstvo posebej zahvaljuje podjetjem Kovinos d.o.o., Metrel d.d., A-soft d.o.o., Riwal d.o.o., Prozvok d.o.o., Občini Horjul in vsem, ki so prispevali pri izpeljavi dogodka ter obogatili vrečke, ki so jih prejeli vsi udeleženci nogometnega prvenstva.
Stara športna oprema znova v uporabi
Horjul, 12. junij - V stari telovadnici Osnovne šole Horjul je potekala javna dražba, na kateri se je po simbolni ceni dalo kupiti staro, a kljub temu uporabno športno opremo in orodje.
Odziv je bil presenetljiv in nadvse zadovoljiv, se strinjata organizatorja javne dražbe - Osnovna šola Horjul in Občina Horjul. Udeležilo se je je namreč lepo število predvsem mladih družin, ki bodo svojim otrokom tako popestrile počitniške dni. Vrvi in plezalne lestve prav gotovo že bingljajo z dreves in čakajo na ple-zalske navdušence, tudi letveniki ali ribstoli, za katere je bilo povpraševanje največje, so morda že nameščeni v domovanjih horjulskih otrok. Poleg omenjenega pa je ponudniku
uspelo v promet spraviti še rokometne gole, koše za košarko, mini trampolin in mizo za namizni tenis ter še nekaj uporabnih kosov športnega orodja, ki danes najverjetneje znova služi svojemu namenu in tako zabava športne navdušence, najsibo otroke ali njihove starše. Tudi Razvojno društvo Urh iz Podolnice obeta, da bo podarjeno športno opremo koristno uporabil za športne dejavnosti, ki se odvijajo v vasi in so vselej odprte za vse prijatelje športa in dober volje.
Stara telovadnica pa je tako dodobra izpraznjena in bo kaj kmalu pripravljena, da vanjo stopio izvajalci ter jo popolnoma preoblikujejo. Če bo vse potekalo po načrtih, bo horjulska osnovna šola že naslednjo jesen bogatejša za štiri nove učilnice za predmetni pouk ter učilnico za tehnični pouk, v prihodnje pa bo tam stala tudi nova šolska knjižnica. Ker se bo tudi denar, ki so ga zbrali na javni dražbi, porabil za nakup opreme v novih prostorih, se ravnatelj zahvaljuje vsem, ki so se dogod-
ka udeležili in s seboj domov odnesli kak uporaben del stare opreme ter
tako prispevali delček k novi opremi. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
Parade se je udeležilo lepo število gasilk in gasilcev iz sosednjih Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul je poskrbel za Zbrani gasilci in gasilke na slavnostni seji ob 30-letnici PGD Po-
in okoliških društev. v
kulturne drobtinice na slovesni paradi.
dolnica.
Člani PGD Podolnica s slavnostno sejo in parado počastili 30-letnico
Podolnica - V letošnjem letu PGD Podolnica praznuje 30-letnico uradnega delovanja. Okrogli jubilej je društvo počastilo s slavnostno sejo, ki jo je pripravilo v soboto, 31. maja, ter slovesno gasilsko parado, ki jo je v nedeljo, 8. junija, zaključilo z veliko vrtno veselico.
Iz društvene kronike
Čeprav PGD Podolnica letos praznuje 30 let obstoja, gasilstvo v Podolnici živi že od leta 1970. Takrat so nekateri Podolničani, na pobudo takratnega poveljnika Gasilske zveze Vič - Rudnik Doreta Kogovška, strnili vrste in že junija tega leta ustanovili svojo gasilsko enoto, ki je sprva štela 15 članov in je delovala pod okriljem PGD Brezje, pozneje pa se je ta, zaradi spremembe sedeža krajevne skupnosti, priključila PGD Horjul. Fantje in možje so takoj začeli pridobivati gasilsko orodje in opremo, v letih 1978/79 pa so začeli razmišljati o lastnem gasilskem domu, ki bi služil za hrambo gasilske opreme in vaške potrebe. Leto pozneje so kupili zemljišče, v treh letih pa gasilski dom dogradili do te mere, da je služil namenu hrambe. Z izgradnjo novega doma so se porodile nove želje in cilji - postaviti se na lastne noge in uradno ustanoviti lastno prostovoljno gasilsko društvo, kar se je z ustanovnim občnim zborom 24. novembra 1984 tudi uresničilo. Društvu se je takrat pridružila še trojka Lesno Brdo in delček prispevala k številu članov, po novem je bilo gasilcev 48. V naslednjih letih so poskrbeli še za lep videz notranjosti in zunanjščine gasilskega doma ter za njegovo zapolnitev. V njem je mesto našla 400-litrska motorna črpalka Jadran, ki jo je kaj kmalu zamenjala rabljena črpalka Rosenbauer, 3.200-litrska traktorska cisterna, terensko vozilo Land Rover, avtomobilska prikolica ter drugo gasilsko orodje in oprema. Leta so tekla in slovesnost ob 10-letnici društva, na kateri so razvili društveni prapor ter opravili blagoslov dokončanega in urejenega gasilskega doma, je bila tu. V naslednjih letih so kar nekaj prostovoljnih ur namenili ureditvi prostora za veselico in druge vaške prireditve ter za obnove avtomobilov in druge nove opreme - kupili so novejše vozilo, Land Rover 109, leta 2002 pa od berlinskih gasilcev pripeljali rabljeno gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25, ki so ga uradno predali namenu in ga blagoslovili ob počastitvi 20-letnice društva. Naslednjo okroglo obletnico, 30-letnico, ki jo praznujejo letos, so zaznamovali z novo zunanjo podobo gasilskega doma, tj. novimi garažnimi vrati na električni pogon ter obnovljenim delom fasade na sprednjem delu gasilskega doma. Ta tri desetletja so bila za podolniške gasil-
ce izredno delovna in na neki način bogata. Opravili so veliko dela, tako pri gradnji in poznejših obnovitvah gasilskega doma ter pri delih na vozilih in drugi opremi kot ob urjenju in izobraževanju članov in gasilske mladine, ki pridno prevzema vodstvene funkcije v društvu. Vsem najzaslužnejšim članom pa se je društvo ob tej slovesni obletnici zahvalilo ne le z besedo hvala, temveč tudi s priznanjem oziroma odlikovanjem.
Slavnostna seja
Na slavnostni seji, 31. maja, ki so se je udeležili domači gasilci, predstavniki sosednjih in prijateljskih društev ter gosti, je nekaj članov domačega društva ter nekaj vaščanov, ki so pustili pomemben pečat v razvoju društva, iz rok predsednika Janeza Zvoklja in poveljnika Jake Verbiča prejelo društveno plaketo. Najzaslužnejši domači gasilci pa so s strani Gasilske zveze Horjul prejeli posebna priznanja. Priznanje GZ III. stopnje so prejeli Blaž Lešnjak, Matjaž Nagode, Pavel Nagode, Martin Prebil, Kristina Verbič, Matic Vrhovec, Nejc Vrhovec in Spela Zvokelj. Marjan Vrhovec je prejel priznanje GZ II. stopnje, Tomažu Bizjanu in Janezu Zvoklju pa je bilo podeljeno priznanje GZ I. stopnje. Prav tako je pohvale podelila Gasilska zveza Slovenije, in sicer so gasilsko odlikovanje 3. stopnje prejeli Bojan Kočevar, Boštjan Kozina, Miran Peklenk, Janez Zvokelj in Simon Žvokelj. Jaka Verbič pa je prejel gasilsko plamenico 3. stopnje. Na slavnostni seji so poleg predsednika PGD Podolnica Janez Žvoklja, ki je podal bogato in zanimivo društveno kroniko, spregovorili še nekateri povabljenci. Župan Janko Jazbec je društvu čestital za obletnico in se mu zahvalil za njegov prispevek ne le v gasilstvu, temveč tudi v vasi in občini. Dejal je, da živio v vasi, ki je v občini najbolje urejena in infrastrukturno opremljena, na kar so lahko ponosni, ob koncu pa je vse zbrane povabil na občinski praznik, ki bo konec junija prav tako potekal v Podolnici. V imenu GZ Horjul je zbrane nagovoril predsednik Lado Prebil, ki je društvo pohvalil za izčrpno kroniko in pridnost pri opravljanju prostovoljne gasilske dejavnosti, ki posebej pride do izraza ob naravnih nesrečah. Za njim so zbrane pozdravili še drugi povabljeni in jim zaželeli veliko sreče ter uspeha pri izvedbi slavnostne parade.
piu ■■■ IIH.LI ib
PDDULfhllCA
_
30-letno kroniko drušjtva je podal predsednik PGD Podolnica Janez Žvokelj.
Gasilska parada ob 30. obletnici PGD Podolnica
Slovesnost ob počastitvi 30. obletnice prostovoljnega gasilskega društva Podolnica je potekala na sončno nedeljo, 8. junija. Praznik podolniških gasilcev se je začel s slavnostno parado, na kateri so sodelovale domače gasilke in gasilci ter gasilke in gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Horjul, Vrzdenec, Zaklanec, Žažar, Črni Vrh, Brezje, Dvor, Dobrova, Hru-ševo, Podsmreka, Polhov Gradec, Šentjošt, Zalog in Drenov Grič. Mimohod, ki se je začel s predajo raporta poveljnika PGD Podolnica Jaka Verbiča, so popestrili domači konjeniki, narodne noše iz Folklorne skupine Klas, članice mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul, člani lovske družine Horjul, za ubran korak je tokrat poskrbela pihalna godba Dobrova - Polhov Gradec, za prijetno in lepo pesem pa člani mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Horjul. Slavnostni del je vseboval kroniko društva, ki jo je prebral predsednik PGD Podolnica Janez Žvokelj. Za njim je spregovoril predstavnik Gasilske zveze Slovenje in predsednik regije Ljubljana 1 Franc Bradeško, ki je pohvalil aktivno delo
Član domačega društva Franc Verbič je s strani GZS za svoje požrtvovalno delo prejel najvišje odlikovanje prostovoljnega gasilca - odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu.
društva ter se med drugim dotaknil vloge in poslanstva gasilca v organizaciji in kraju, zbranim pa se je zahvalil za njihov čas in delo, ki so ga opravili ob letošnji ujmi. Z besedami zahvale in pohvale je nadaljeval podžupan Franci Pišek, o pomenu medsebojne pomoči, ki dobro deluje tudi v okviru Gasilske zveze Horjul, pa je spregovoril poveljnik GZ Horjul Jani Slabe. Sledila je še podelitev dveh visokih odlikovanj Gasilske zveze Slovenje, ki sta ju za svoje požrtvovalno delo v gasilskih vrstah prejela Ladislav Prebil (gasilsko odlikovanje II. stopnje) ter Franc Verbič (odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu). Po koncu uradnega dela je sledilo le še prijetno povabilo h gasilskemu domu, kjer so se zbrani lahko pošteno odžejali in okrepčali ter zaplesali in zapeli ob zvokih ansambla Roka Žlindre, ki je veselo družbo zabaval vse do jutranjih ur. Takrat se je praznik v Podolnici zaključil, toda spomini nanj ostajajo, društvena kronika pa že piše nove liste, ki jih bodo s ponosom in spoštovanjem prebirali bodoči rodovi podo-lniških gasilcev in gasilk.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv, vp
Tudi Horjulci na pomoč žrtvam poplav na Balkanu
Stanje, v katerem se je v tednih po uničujočih poplavah znašel Balkan, verjetno le redkokoga pusti ravnodušnega. Tako so se na pobudo Špele Zdešar zganili tudi horjulski gasilci in pozvali občane k zbiranju pomoči za nemalo tistih, ki so v poplavah utrpeli škodo ali celo ostali brez strehe nad glavo.
Zbrali so okrog 50 paketov plenic, ogromno posteljnine in spalne vreče, dva otroška vozička, ogromno čistil in drugih higienskih pripomočkov, približno 150 kilogramov hrane za pse in mačke, 40 paketov vode in drugo. Občani so prispevali tudi ogromno oblačil. "Odziv je bil neverjeten, glede na to, da je akcija trajala en sam popoldan," so sporočili iz gasilskega društva Horjul. Gasilci se ob tem zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, posebno zahvalo pa izrekajo avtoprevozni-ku Andreju Gabrovšku in njegovemu vozniku Robiju za prevoz zbranih sredstev do Rdečega križa v Ljubljani.	Foto: Špela Zdešar
Vabilo k sodelovanju z gasilci
Prostovoljno gasilsko društvo horjul vabi k sodelovanju vse, ki ste stari od 7 do 16 let.
Otroci bi tekmovali v kategoriji pionirk/jev (7 - 11 let) ter kategoriji mladink/cev (12 - 16 let), in sicer v 5-ih disciplinah:
•	vaja z vedrovko,
•	orientacijski tek,
•	gasilski kviz
•	štafeta s prenosom vode in
•	vaja razvrščanja.
Starši oz. otroci, ki bi bili pripravljeni sodelovati z gasilci in se udeleževati raznih tekmovanj, izletov, gasilskih parad..., pokličite na 031/300-750 (Špela Zdešar). Z vajami bi začeli konec avgusta oz. v začetku septembra 2014.
Srečanje nekdanjih gasilskih funkcionarjev
Horjul, 31. maj - V Horjulu so gasilske zveze Ljubljana Vič -govor in druženje.
Tokrat na povabilo Janka Šušter-šiča, predsednika komisije za veterane GZ Horjul, so se nekdanji gasilski funkcionarji bivše Občinske gasilske zveze Ljubljana Vič - Rudnik srečali prav v hor-julski občini.
Zbrali so se v Podolnici, kjer jim je bila na kratko predstavljena zgodovina tamkajšnjega društva, ki letos praznuje 30-letni-co delovanja. Sledil je sprejem v Žažarju, kjer jih je najprej uradno pozdravil gostitelj, ki se je z minuto molka spomnil tudi na vse pokojne kolege funkcionarje. Zbrane je nagovoril tudi župan Janko Jazbec; med drugim je izrazil ponos nad domačimi gasilci in gasilkami, ki v občini tvorio eno izmed najaktivnejših dejavnosti. Naštel je še nekaj projektov, ki se izvajajo v občini, in izpostavil pomen prostovoljnega dela in solidarnosti, ki je ena iz-
se že deveto leto zapored srečali gasilski veterani, in sicer vodstveni člani bivše Občinske Rudnik, ki so si ogledali nekatere znamenitosti horjulske občine ter si vzeli čas za po-
Simonišek pa jim je predstavil kulturne spomenike te majhne vasice v Horjulski dolini. Veteranom bo srečanje na Vrz-dencu ostalo v posebnem spominu tudi zaradi visokega obiska, s svojim prihodom so jih namreč počastili najvišji predstaviki Gasilske zveze Slovenje. Nekaj besed spoštovanja do veteranov oziroma ljudi, ki so v gasilskih organih orali ledino, so jim tako namenili predsednik GZS Jošt Jakša in poveljnik GZS Franci Petek ter predsednik regije Ljubljana 1 Franc Bradeško. Zbrani so si izmenjali nekaj besed, nato pa prijetno srečanje in druženje nadaljevali v gostilni Pr' Kozinc. Od tu so odšli veseli in zadovoljni, saj dejavnost, za katero so si prizadevali velik del svojega življenja in ga z njo soustvarjali, trdno stoji in vse bolj aktivno deluje.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
med velikih prednosti manjših občin. Za njim je zbranim nekaj besed namenil predsednik GZ Horjul Lado Prebil, ki se je dotaknil obdobja pred desetletji, ko so se društva ustanavljala in so bila deležna široke podpore ter veliko večjih spodbud kot danes. K besedi sta bila povabljena tudi predsednica PGD Žažar Katarina Vrhovec in poveljnik Janez Jazbar, ki sta na kratko
predstavila žažarsko društvo, njegove dejavnosti in uspehe, posebej pa sta izpostavila uspehe gasilk in gasilcev na gasilskih olimpjadah. Tako fotografije kot videoposnetke z obeh dogodkov so si po koncu govorov navzoči tudi ogledali. Po prijetnem druženju v Žažarju so se udeleženci preselili na Vrzdenec, kjer jim je besede dobrodošlice namenil podžupan Franci Pišek, Evgen
Skozi Trnovski gozd do Banjške planote, Solkana in Svete gore
Bila je prijetna sobota 14. junija, ko smo se horjulski upokojenci odpeljali na izlet. Vodil ga je predsednik DU, v nadaljevanju pa smo imeli tudi svojega vodiča.
Preko Vrhnike, Logatca, Cola in Otlice ter skozi Trnovski gozd smo se peljali do Predmeje in na Lokve, kjer smo popili jutranjo kavico in si ogledali gozdarski muzej o Trnovskem gozdu. Med potjo smo si ogledovali naravo, ki je tudi na tem koncu kazala žalostno podobo posledic februarskega žleda.
Iz Čepovana smo prispeli v Lo-kavec in v stari kovačiji spremljali kovača pri oblikovanju izdelka. V njihovem muzeju smo si ogledali nekdanje izdelke, ki jih večina mlajših danes ne pozna več.
Na planoti Banjšice smo na razgledni točki občudovali lepote Julijskih Alp in Soške doline, vendar le kratek čas, saj je ta planota značilna po najmočnejši burji na tem območju in je tega dne upravičila svoj sloves. Najlepše doživetje tega dne nas
je čakalo v Kalu nad Kanalom,
kjer smo si ogledali podružnično cerkev sv. Tomaža, ki leži nad vasjo Koprivišče. Cerkev je bila v gotskem slogu zgrajena konec 15. stoletja in pozneje obnovljena. Do nje nas je pripeljal lokalni vodič, ki je v zadnjem delu poti, tik pod cerkvijo, s svojim vriskanjem in klicanjem iz gozda privabil neko damo v 120 let starih oblačilih.
Ta je s svojim hudomušnim nastopom v tamkajšnjem dialektu predstavila zgodovino kraja in cerkve ter očarala in nasmejala slehernega izmed prisotnih. Nad reko Sočo in Solkanom smo se povzpeli po strmi romarski poti do Svete gore. Pod do bazilike ni prijazna in od voznika zahteva veliko spretnosti, potnikom nekoliko slabših živcev
pa priskrbi tudi nekaj andrena-linskih trenutkov. Na cilju smo pričakovali kakega predstavnika bazilike, vendar ni bilo nikogar. Tega dne je bilo tudi romarjev le za peščico, bližnji lokali pa niso dajali občutka gostoljubja. Toda vse to nas ni niti slučajno spravilo v slabo voljo, saj je bil pred nami naslednji, nadvse pomembni cilj - kosilo.
V prijetnem gostišču ob reki Soči v Solkanu smo se okrepčali z nadvse okusnim kosilom. Vrnili smo se polni prijetnih vtisov in pozitivne energije. Odpeljali smo se v suhem vremenu in se v takšnem tudi vrnili. Le med vožnjo proti domu je deževalo, kar pa ni motilo nikogar, saj je večino izletnikov premagal prijeten dremež, kar se seveda za naše udeležence povsem spodobi.
Zapisala: Olga Gabrovšek Fotografija: Tone Čepon
Oman - raznolika in barvita popotniška dežela
Horjul, 8. maj - V prijetnem kotičku Knjižnice Horjul je potekalo potopisno predavanje, na katerem je popotnica Nina Kogej zbranim predstavila utrip manjše arabske države Oman.
Bliža se čas dopustov, zato so potopisna predavanja še toliko bolj aktualna, saj si izbiramo destinacijo za potovanje oziroma počitnikova-nje.
Knjižnica Horjul je tokrat gostila Horjulko in navdušeno popotnico Nino Kogej, ki je zainteresirani javnosti skozi sliko in besedo podala nekaj zanimivih in koristnih informacij, predvsem pa svoje doživljanje prijetne arabske
države Oman. Tja sicer ni priporočljivo potovati v prihajajočih poletnih mesecih, saj zna biti vročina neznosna, bolj prijetno je proti koncu in v začetku leta, ko so dnevi topli in noči sveže. To je vredno upoštevati, še posebno če potujemo tako kot Nina - iznajdljivo, skromno in poceni. Oman je namreč dežela, ki postaja turistično vse bolj zanimiva, usmerjena v luksuzni turizem, zato sta se Nina in njen mož tokrat odločila, da večino noči pre-spita pod milim nebom in se poslužita kampiranja, ki je tudi sicer izredno značilno za to deželo. Nekajkrat sta prenočila tudi v zavetju velikih puščavskih sipin, ki bodo za vedno ostale v njunem spominu, posebno zato, ker ju je neskončna puščava Vahiba spomnila na dejstvo, da se z naravo ne da meriti. Kolovozi se namreč kaj hitro izgubio in edino, kar ti ostane in je tudi najbolj zanesljivo, je orientacija po soncu. Toda ne le spanje pod neopisljivim
ozvezdjem in vožnja po številnih sipinah in neoznačenih poteh, ki sta jih prevozila z najetim terenskim vozilom, temveč tudi prijazni in radodarni beduini, zamišljene kamele in le redke oaze na eni strani dežele ter na drugi strani mesta, polna moških, saj ženske skrbjo za dom in otroke, velike arabske tržnice, kjer se za sveže ribe, zelenjavo, sadje in kose mesa baranta in prekupčuje, in konec koncev bogata kultura pletenja preprog, lončarjenja in še marsičesa, kar se človek lahko nauči od nadvse prijaznega in še izjemno tradicionalnega prebivalstva Omana, so utrinki, ki v popotnikovih zapiskih ostanejo zapisani za vedno. Ninine zapiske in čudovite fotografije je mogoče najti in prebrati na njeni spletni strani http:// www.nina-potuje.com, kjer boste našli odgovor na marsikatero vprašanje, s katerim se srečuje popotnik ali zgolj vedoželjen človek.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
Prejeli smo! • Prejeli smo! •
Kaj čakamo?
Ko poskušam začeti tole modrovanje, imam težave, preveč je nakopičenega, da bi se normalno speljalo in po možnosti še s ščepcem humorja, pač zato, da bi ne izpadlo črno kot noč in vam ljudem ne bi dodatno grenilo težkih dni. Naj bo to namesto začetka. Ko sobivam v tem času z nami vsemi in poskušam zdržati težo vseh teh neprebavljivih vesti, ki nam skupaj kažejo sliko, kako padamo v brezno, na vse načine poskušam ohranjati pokončnost duha, duševno in telesno zdravje. Morda nam bo lažje živeti in lažje odločati se, kaj storiti, če se, morda tudi skozi takle spis, za trenutek ustavimo in poskusimo videti, kje smo in kaj se dogaja. Osebno se mi zdi fascinantno, da po dvajsetih letih v Slovenji še vedno obstaja kar precejšen del populacije, ki vidi začetek in konec problemov v tem, ali bo na čelu vlade Janez ali Zoran s stricem Milanom. Ti so tudi še edini, ki hodijo na volitve. Ostali ne gremo več. Ker nam je jasno, da je ta izprijena igra politike levih in desnih le metanje peska v oči, vsi nam ponujajo enak kapitalizem po meri evropskega imperializma, ki nam ga kapitalistična elita hinavsko vsiljuje, da naj bi bil še najboljši izmed (žal slabih) družbenopolitičnih sistemov. Ali je ta anemičnost po zatonu vstajniškega gibanja rezultat globoke utrujenosti, bežanja v svoje male svetove, stiskanja zadnjice ali pa le skrajna stiska v negotovosti, kaj sploh storiti. Problemi, ki nam visijo nad glavami, so tako mno-goobrazni, tako strašljivi, da jih človeška pamet raje potisne v podzavest. Toda tudi tam ne izginejo in nadaljujejo svoj uničevalni pohod po psihi. Prihaja čas, ki smo si ga izvolili z vstopom v EU in pakt Nato. Čas modificiranega vremena, čas modificirane hrane, čas, ko se bodo nepovratno drobili medčloveški odnosi in se bo trgal stik z divjim in prvinskim, ki je naše zdravje in edina prava pot v sožitje. Slabi časi se obetajo za Slovenijo. Predober zgled je bila pred tistimi dvajsetimi leti, predober za svet, in bi lahko kdo to opazil in rekel, ej, saj se da živeti lepo. Zato je bila uničena in uničuje se še naprej. Zorani in Janezi in drugi Mišićnjaki, plačani za to, da uničijo naše dostojanstvo. Ne mi govoriti, da je ta propad slovenskega gospodarstva delo nas samih ... Uničenje Slovenje kot svetle točke je bilo nujno za varno bivanje kapitalizma. In ko smo ponižani, izgoreli, smo zdaj idealna paša za manipulatorje in preprodajalce. Trenutek, v katerem smo, je ključen za to, ali bo entiteta, kot je Slovenja, obstala. V tem navideznem samoodločanju, ki se mu reče demo-kracja, smo izgubili vsako voljo do napredovanja in resničnega razvoja. (Razvoj nam je še vedno vcepljen kot asfaltiranje, betonske kocke, novi kabli in nova zdravila. Toda to ni več razvoj. Razvoj je povezovanje med ljudmi, ustavljanje ponorele gospodarske rasti, razvoj je iskanje sreče in miru, ohranjanje narave, pridelava lastne in zdrave hrane, učiti se živeti čisto, brez obremenjevanja okolja ...) Slovenci enostavno ne vemo, kaj storiti. In zato namesto nas delajo norosti tisti, ki jim ni mar, ali bo sledil potop. To, da trenutno ne reagiramo, ni nujno dokaz naše mlahavosti in vdanosti v usodo, ampak do neke mere tudi visoke duhovne inteligence, ki se zaveda, da slepo udarjanje ne prinaša nobenega pametnega rezultata. Toliko hujše bo potem, če se bo na koncu plaz slepega, zatajevanega besa sprostil nenadzorovano. Nekaj bo treba storiti prej. Spremeniti sistem. Spet zagristi v to grenko jabolko, ki ga zgodovina ponuja v nedogled. Otresti se tujega vmešavanja, soočiti se sami s seboj, prekiniti navezo s paktom Nato, narediti iz Slovenje Slovenijo. Suvereno državo, ki se bo sama odločala, s kom in kako se bo povezovala in sodelovala. Deželo, kjer se bo spoštovalo dobro v človeku in ne barabe, deželo, kjer bo jabolko zraslo brez kemije, kjer bodo vode pitne brez klora, kjer bomo govorili z veselim in čistim jezikom. Takrat in šele tedaj bomo lahko nekaj storili za svet, ki se sam nagiba v prepad. Šele s svojim zgledom. To ponižanje, ki ga živimo zdaj, je poginjanje. Na vas nekaj, ki niste fanatiki leve, desne, novo-ali staroreligjske struje, ki niste podkupljenci, riti ali duševni slepci, je ta najtežja naloga. Osvoboditi domovino sladkega lepila, ki nas zastruplja, uničuje mladino, plaši izobražence, radira kulturo, ubija naravo. Nas je še kje kaj? Čas za hece je
Primož Bizjan, Horjul
Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Horjul
Horjulski otroci so ekofrajerji
Horjul, 20. maj - Zelena nit letošnjega dneva odprtih vrat na Osnovni šoli Horjul, ki so ga otroci oblikovali skupaj z učitelji in starši, je bila ekologija in vse, kar sodi zraven.
Tudi letošnji dan odprtih vrat na Osnovni šoli Horjul je bil nekaj posebnega, ne le zato, ker so ga sooblikovali starši učencev, temveč tudi zaradi izjemno bogate in domiselne vsebine, ki so jo pripravili, letos pod naslovom Spet zeleno, torej na temo ekologije. Prvi del popoldneva je potekal v šolski avli, kjer je zbrane pozdravil ravnatelj Primož Garafol, ki se je na kratko dotaknil aktivnosti in prizadevanj ter šolskih dosežkov, povezanih z ohranjanjem čiste narave in varčevanjem energije. Zahvalil se je občini, ki je poskrbela, da je horjulska osnovna šola z obsežno energetsko sanacijo postala prava ekošola. Besedo zahvale za dobro sodelovanje pri omenjenem projektu je vrnil župan Janko Jazbec. Posebej je izpostavil in staršem predstavil nekaj projektov, ki so jih v sklopu energetske sanacije, ki je v celoti stala okrog 473.000 evrov, izvedli v lanskem in letošnjem letu, to so izvedba toplotnega ovoja stavbe, zamenjava oken in vrat, postavitev kotla na lesno biomaso, izdelava sistema za prezračevanje, uvajanje energetskega monitoringa, zamenjava starih luči z varčnimi in še nekatera druga dela, ki bodo prispevala k zagotavljanju učinkovite rabe energije in bodo še mnogim generacijam, tako učencev kot učiteljev, omogočala varen in udoben prostor za vzgojo in učenje. Na koncu se je dotaknil še del, ki se bodo v stari telovadnici izvajala v prihodnjih mesecih, ter zbranim zaželel lepo preživet dan.
Sledila je igra, ki so jo učenci razredne stopnje pripravili skupaj z učitelji in njihovimi pomočniki. V njej so sodelovali tudi otroški
zbor, šolska folklorna skupina, recitatorji in likovni umetniki ter drugi, ki so vsak na svoj način predstavili, kako znajo skrbeti za okolje, kako zanj skrbjo živali in kam zbeži njihova domišljija, ko slišijo besedo ekologija. Po skupni pesmi Dan ljubezni so na ogled postavili še video o obnovljeni šoli, ki so ga izjemno dobro pripravili novinarski navdušenci.
V drugem delu popoldneva pa so se zbrali v njihovih matičnih razredih, kjer so učenci nižje stopnje ustvarjali skupaj s starši, višja stopnja pa se je izobraževala in spoznavala različna naravovarstvena področja. Ko smo pokukali v razrede najmlajših, smo se lahko naučili marsikaj - kako se iz odpadnega papirja, plastike in drugih materialov izdela igrača, hranilnik, različne domače živali in še marsikaj. V sklopu dneva odprtih vrat je 2. a pripravil zabavno predstavo Hej, kaj tako smrdi, potekale pa so še nekatere ekološke delavnice; med drugim je predavala Meta Vrhunc iz društva Ajda, in sicer o biološko-dinamični metodi v praksi, poskrbljeno je bilo tudi za osvežitev z zeliščnim čajem in prigrizkom.
Skratka, dan odprtih vrat, ki je bil zares zdrav in koristen, predvsem pa poučen in uporaben tudi za dni, ki prihajajo. Počitnice so namreč zelo primeren čas, da počistimo v svojih glavah in si zadamo cilje, ki bodo prispevali k lepši in bolj zeleni okolici znotraj in zunaj našega življenja.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
Dinamiti Horjul
ubranili naslov najboljšega v državi
Horjul, 13. maj - V Športnem parku Horjul je bila na srečni torek trinajstega maja odigrana četrta tekma finala prve lige v inline hokeju. Naslov najboljšega v državi si je pred lepo zapolnjeno tribuno že drugič zapored zasluženo priborila domača ekipa hokejistov Dinamiti Horjul.
V horjulskem športnem parku se je kljub temu, da je bila tekma v torek zvečer, zbralo veliko privržencev inline hokeja. Moč domačih je bila tako še večja in kaj hitro so s strelom v nasprotnikova vrata povedli. Ekipa Citypark Strele je tako, v nasprotju z zadnjima dvema srečanjema, začela slabše, Dinamiti pa so tempo le še stopnjevali in z dvema goloma vodili že sedem minut po začetnem pisku. Do konca uvodnega dela je bilo videti še nekaj nevarnih poskusov na obeh straneh, rezultat pa se vendarle ni spremenil. Tudi druga četrtina je potekala v podobnem
ritmu, ki pa se je z golom Strel vsaj nekoliko spremenil. Dinamiti so bili tako še bolj motivirani in usmerjeni v napad, ki so ga kmalu, tokrat kar trikrat, uspešno zaključili s ploščkom za vratarjev hrbet. Seveda pa so bili gledalci na tribuni tudi tokrat priče nekaterim grobim akcijam hokejistov. Domače je sodnik celo kaznoval s kazenskim strelom, ki ga je igralec nasprotne ekipe mojstrsko izvedel ter tako svoji ekipi vendarle vlil nekaj upanja za preobrat. V nadaljevanju so Dinamiti dali še dva gola in tako povedli že s petimi zadetki prednosti, a Strele se niso povsem
zmedle in so vratarja Dinamitov kar nekajkrat spravile v skoraj nemogoč obrambni položaj. Toda vselej se je srečno izšlo za domačo ekipo. Zadnja četrtina tekme je bila povsem druga pesem. Ljubljanska ekipa je začela izredno napadalno, agresivno in predvsem natančno ter tako poskrbela za svoj tretji zadetek, ki pa mu je sledil še četrti. To je spravilo navijače na noge, horjulske fante na rolerjih pa k večji zbranosti. Hitre akcije, natančne podaje in ostri streli so le privedli do zadnjega zadetka sezone prve lige. Dinamitom je tako uspelo ubraniti naslov državnih prvakov in le še obogatiti letošnjo sezono, ki so jo že okronali z naslovom pokalnih prvakov. Anže Lončar, kapetan ekipe Dinamiti Horjul, je pokal državnih prvakov prejel iz rok župana Janka Jazbeca, ki je na tribuni vso tekmo stiskal pesti za domačo ekipo. Fantom je ponosno čestital za dobro predstavo in jih za to tudi nagradil. Sezona se je za horjulske fante v dresu Dinamitov tako zares uspešno zaključila. Tiste, ki nastopajo tudi v dresu reprezentance Slovenje, pa čaka še svetovno prvenstvo na Češkem, kamor fantje potujejo v začetku junja. Želimo jim, da bi barve Slovenje zastopali, kot se spodobi - po vzoru Anžeta Kopitarja.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
Starši predstavijo svoj poklic
V	tem šolskem letu so se nam v vrtcu v dopoldanskem času kar nekajkrat pridružili starši. Trikrat pa je bilo to s posebnim razlogom, predstavili so nam svoj poklic.
V	skupini Metuljev nas je obiskala Enejeva mami in nam predstavila poklic frizerke. Otrokom je pokazala frizerske pripomočke in jim opisala, kako jih uporablja pri svojem delu. Del igralnice smo uredili v frizerski kotiček. V njem je s česanjem, barvno maskaro in pletenjem kitk ves dopoldan otrokom urejala pričeske. Fantje so večinoma želeli, da jim naredi irokezo, deklice pa so si izbrale kitke na različne načine. Na otroke je predstavitev poklica naredila močan vtis. V naslednjih dneh so v kotičku na punčkah nastajale zanimive frizure.
Galov ati je poklic varnostni tehnik predstavil na domu svojih staršev. V kmečki sobi je pripravil okolje z različnimi napravami, s pomočjo katerih je predstavil poklic, ki ga opravlja. Otroke je seznanil z različnimi alarmi in jim pojasnil, na kaj nas ti opozarjajo. Spoznali so različne kamere ter izvedeli, kam jih namestimo in zakaj. Z otroki se je pogovarjal tudi o varnem oziroma ustreznem obnašanju v različnih situacijah. Pogovarjali so se, zakaj se otroci ne igrajo z ognjem, zakaj ne odpirajo vrat tujcem, če so sami doma, zakaj ne jemljejo stvari od tujcev, zakaj ne sedajo v/na prevozna sredstva tujcev, zakaj v trgovini vedno plačamo stvari ... Otroci so se tudi seznanili s postopkom, kako v trgovini odkrijejo človeka, ki hoče kakšno stvar odtujiti. Galov ati jih je povabil, da se tudi sami aktivno vključijo v delo z opisanimi pripomočki. Usmerjali so kamero ter z njo snemali in opazovali sliko na monitorju, z dimom so sprožili protipožarni alarm, z ustrezno napravo odkrivali skrite predmete ... Otroci so dobili tudi vsak svoj zvezek podjetja, kjer je ati zaposlen. Vanj bodo risali in pisali. Za zaključek prijetnega dopoldneva pa nam je Gal z atijem in starimi starši postregel s sokom in piškoti.
V skupini Čebel pa se je Mojčin ati ponudil, da nam predstavi svoj hobi, poučevanje karateja. Pridružil se nam je v ponedeljek dopoldne v telovadnici, z vsemi potrebnimi pripomočki. Najprej smo se sezuli, saj so karateisti bosi. Nato smo spoznali njihov pozdrav ter se ogreli s tekom, hojo po vseh štirih ... Predstavil nam je svojo obleko, nas učil pravilnega udarjanja z roko in nogo ter kako se pobrati s tal brez opiranja na roke. Na koncu nam je pokazal še skupek gibov, ki jih uporablja pri borbi. Otroci so predstavitvi z zanimanjem sledili in bili smo kar malo razočarani, da je ura tako hitro minila. Na koncu smo se mu zahvalili in ga povabili, naj se nam še kdaj pridruži. Mi pa smo mu morali obljubiti, da gibov, katerih nas je naučil, ne bomo pokazali nikomur drugemu, saj se karate izvaja izključno v prostorih, ki so temu namenjeni, in z osebo, ki je za to usposobljena.
Predstavitve poklicev, ki jih pripravio starši, ki te poklice v resnici opravljajo, so veliko bolj zanimive od samega pogovarjanja o poklicih. S svojim sodelovanjem nam polepšajo dopol-dneve in nas obogatijo z novimi izkušnjami. Tako se še enkrat zahvaljujemo vsem staršem, ki so si vzeli čas za nas.
Marinka Batagelj in Barbara Čepon
30 NAŠ ČASOPIS
Občina
Comenius
Bile smo na Kanarskih
V januarju 2013 sem se kot predstavnica OŠ Horjul udeležila pripravljalnega obiska za mednarodni projekt Comenius iz programa Vseživljenjsko učenje v Istanbulu, v Turčiji. V Istanbulu smo koordinatorji iz različnih evropskih držav določili cilje projekta in se dogovorili glede dejavnosti, ki se bodo odvijale na partnerskih srečanjih v različnih partnerskih šolah. V februarju smo oddali potrebno dokumentacijo in čakali na odločitev iz Bruslja. V juliju je večina naših partnerskih šol izvedela, da je projekt odobren, naša šola pa je bila uvrščena na čakalni seznam. Malo smo bili razočarani, vendar obupali še nismo. Šele konec oktobra smo potem dobili dobre novice, da je poleg Turčije, Poljske in Madžarske tudi naša šola postala članica v projektu, in priprave so se začele. V šoli smo hitro oblikovali projektni tim učiteljev in učencev ter se lotili dela. Ker se je prvo partnersko srečanje odvijalo v Pragi, na Češkem, se tega srečanja nismo udeležili. Osredotočili smo se na pripravo materiala za srečanje v Španiji. Učenci so bili navdušeni nad dejstvom, da bodo tudi sami lahko obiskali partnerske šole v spremstvu učiteljev, in z veseljem so prevajali, risali, pisali, brali ter se pripravljali na dejavnosti, ki so bile načrtovane.
Sonja Videčnik
Horjul
7. julij 2014
elektronski naslov: obcina@horjul.si
V okviru projekta Comenius - Europe beyond borders, ki se letos izvaja na naši šoli, smo obiskale Kanarske otoke. V projekt je vključenih 11 šol iz različnih evropskih držav: Spanje, Walesa, Turčije, Švedske, Francije, Nemčije, Madžarske, Češke, Poljske, Italije in Slovenje. Prvo srečanje je bilo na Češkem, v Pragi, ki pa se ga žal nismo udeležili, saj smo takrat šele začenjali delo v projektu.Nekega novembrskega dne naju je učiteljica ga. Videčnik, glavna koordinatorica projekta na naši šoli, poklicala na pogovor. Zastavila nama je vprašanje, ali bi odšli na Kanarske otoke. Seveda nisva tega niti najmanj pričakovali. Brez pomisleka sva odgovorili pritrdilno. Učiteljica je poklicala najine starše, ki so se s tem seveda strinjali. In tako so se začele priprave na nepozabno potovanje. Od novembra pa do zadnjega dne v januarju sva se neutrudno pripravljali. Najina glavna naloga je bila, da pripraviva predstavitev Slovenje, Občine Horjul in zimskih praznikov. Po trdem delu sva že komaj čakali 2. februar, dan odhoda. Približno dva tedna pred odhodom sta po elektronski pošti z nama v stik stopili Marina in Silvia, dekleti, pri katerih sva bivali v času našega obiska. Po
Й *

^ ■: те Ijr
" ivi ■ P
L L. - ч V
j r ■	Л л V V
JCO	Д2'- У. VMv- "х г'Г

Obiskali smo botanični vrt
Starejše skupine iz vrtca smo v mesecu maju obiskale botanični vrt v Ljubljani. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali nekatera okolja v vrtu. Spoznavali smo mlako, opazovali smo rastline in živali v njej ter jih poimenovali. Otroci so mlako tudi raziskovali. Z mrežicami so v njej poskušali uloviti živali ali ostanke rastlin. Nekaterim se je v mrežico ujel polž, drugim školjka, večini pa deli rastlin ali usedline, ki so se dvignile z dna ob naši dejavnosti. Ob ribniku smo opazovali žabe in prisluhnili njihovemu oglašanju. Da so se oglasile, smo se morali umiriti in jim v tišini prisluhniti. V vodi smo opazili tudi želvo, ki je v ribniku našla svoj dom, ker jo je nekdo zavrgel. Otroci so spoznali, da moramo dobro razmisliti, kateri domači živali ali ljubljenčku lahko ponudimo dom. Zanimiv je bil postanek v tropskem rastlinjaku. V njem so otroci spoznavali, na katerih rastlinah dozorio banane, ananasi, vani-lja, kokos ... ter opazovali bujno rast in cvetenje rastlin. Otroci so si zelo pozorno ogledali mesojede rastline, saj so jih dotlej le malokdaj imeli priložnost opazovati. V delavnicah so otroci izdelali igračko žabico in jo odnesli s seboj domov.
Marinka Batagelj
kar nekaj težavah (takrat so se začele težave z žledom) smo prispeli na letališče Marco Polo v Benetkah. Naše letalo je odletelo ob 7.35 zjutraj. Učiteljici ga. Jagodic in ga. Videčnik ter midve smo na letalu krepko zaspale, saj smo bile utrujene od dolgega čakanja in poti. Iz Benetk smo dve uri in pol leteli do Madrida. Tam smo prestopile na drugo letalo. Še sreča, da smo imeli med letoma dve uri prosto, saj smo bile že pošteno lačne. Najprej smo na madridskem letališču poiskale restavracjo s hitro hrano in se okrepčale, nato pa smo se še osvežile. Tudi let iz Madrida pa do letališča na Gran Canarii je trajal približno dve uri in pol. Ko smo izstopile iz letala, smo bile navdušene. Takoj ko smo pobrale prtljago in stopile iz brezcarinskega območja, so nas Španci nepričakovano zasuli z objemi in poljubi na lica. Pričakali so nas Silviina in Marinina družina ter koordinatorja projekta Angie in Miguel. Že kmalu po tem, ko smo se spoznali z družinami, smo se ločili, midve sva odšli z družinama, učiteljici pa v hotel. Družini sta naju sprejeli tako, kot da bi bili njuni hčerki, kar je še bolj pripomoglo k udobju. Z njimi sva popoldne hodili na izlete, vozili so nas v šolo ter nama kuhali. Počutili sva se kot doma. Ponedeljek je bil prvi dan našega srečanja. Za začetek smo se vsi udeleženci projekta iz vseh evropskih šol med seboj spoznali s pomočjo "hitrih zmenkov". Zatem smo imeli ogled šole in se skupaj odpravili do mestne hiše, kjer smo spoznali županjo in naredili nekaj skupnih fotografij. Nato smo odšli na kosilo k družinam, popoldne pa smo imeli predstavitve. Midve sva predstavili Slovenijo, horjul-sko občino in zimske praznike. V šoli smo izdelali manjša knjižna kazala, na katerih so bile kratko opisane značilnosti Slovenje (Tina Maze, Triglav, Bled ...). Ena od njih je bila tudi idrijska čipka, za katero smo izvedele tudi nov pomen (čipka v poljščini pomeni grdo besedo). Seveda smo se ob tem zelo nasmejali. S predstavitvami je bil prvi dan tudi končan. V torek zjutraj smo imeli najprej delavnice, kjer smo spoznavali druge narode. Potem pa smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali čisto na jug otoka, v Puerto Rico. Spotoma smo se ustavili še na največjih peščenih sipinah na Gran Canarii. Po krajšem sprehodu po pesku smo odšli na plažo. Tam so nam predstavili različne vodne športe, lahko pa smo se šli tudi kopat. Midve sva se opogumili in celo dvakrat plavali do boj in nazaj (voda ni imela 20 °C). Po ohladitvi v vodi smo imeli kosilo. Jedli smo špansko tradicionalno jed paello (to je nekakšna rižota z zelenjavo različnih vrst, morskimi sade-
Nato smo se odpravili proti domu. V Horjul smo prispele okoli 11.15 ponoči. Utrujene smo se odpravile spat.
V četrtek po našem prihodu so se začele priprave na predstavitve. S pomočjo sošolcev in sošolk, sodelujočih pri projektu, sva pripravili plakate, ki smo jih nato obesili v avli šole, ter predstavitev v powerpointu. S predstavitvami sva začeli v najnižjih razredih. Učenci so bili izredno radovedni ter na koncu navdušeni. Nato sva potovanje predstavili še na predmetni stopnji, kjer smo se izredno zabavali, saj smo tudi plesali macareno. Neki popoldan pa smo predstavitev prav tako pripravili za starše otrok, ki sodelujejo pri Comeniusu. Pripravili smo tudi nekatere tradicionalne jedi ter skupaj zaplesali. To je bila brez dvoma ena najbolj zanimivih in zabavnih izkušenj. Ostala nama bo v dragocenem spominu.
Tinkara Končan in Nur Živa Kranjec
ži in piščancem). Po kosilu smo imeli še nekaj prostega časa za sladoled. V sredo smo se s safari džipi odpravili na izlet v notranjost, natančneje v gore. Vožnja po ovinkasti cesti nas je pripeljala do turistične postojanke, od koder smo se odpravili na najvišji vrh - Roque Nublo ter do kameljega parka, kjer smo imeli kosilo. Seveda je bilo v načrtu tudi izjemno zabavno in zanimivo jahanje kamel. Nato so nas vozniki popeljali na off road. V četrtek so nam najprej učenci zaigrali pesem, nato pa se je začelo učenje španščine. Spoznali smo špansko abecedo, številke, barve in nekaj sadja. Igrali smo se tudi igro, kjer smo utrjevali svoje znanje španščine. Za konec smo zaplesali še živahen ples, imenovan macarena. Nato so sledile delavnice. Popoldne je bila na vrsti igra, imenovana gymkhana. Razdelili so nas v skupine. Bilo je več postaj z nalogami, za vsako pa smo imeli 3 minute. Vsaka naloga je bila zanimiva in tako smo preživeli zelo športno obarvan popoldan. V petek je bil zadnji dan našega uradnega srečanja. Najprej je vsaka država simbolično posadila drevo - mi smo dobili mango, ki smo ga preprosto poimenovali kar slovenski mango. Po sajenju drevesa smo se odpravili nazaj v šolo, kjer so sledile še zahvale Špancem, ki so si jih po vsem tem vloženem trudu zelo zaslužili. Dobile smo tudi manjša darilca in potrdilo o udeležbi. S tem pa je bil uradni del končan. Po vsem tem smo se usedli na avtobus in se odpeljali do glavnega mesta Gran Canarie, Las Palmas. Tam smo si najprej ogledali muzej Krištofa Kolumba. Po ogledu muzeja so nas popeljali do trga, nasproti katerega je stala velika katedrala, pred njo pa kipi psov, ki so zaščitni znak Gran Canarie. Ko smo prišli nazaj v Vecindario, smo se poslovili in odšli vsak po svoje. Precej učencev in učenk se nas je dobilo še zvečer na mestnem trgu, kjer smo do poznih ur rajali in se na koncu s težavo poslovili. Poteklo je kar nekaj solz, ampak smo se dogovorili, da se bomo videli čim prej. Sobota je bila dan našega odhoda. Preden smo šle v brezcarinsko območje, smo se morale posloviti od družin, kar je bilo verjetno najtežje, saj smo v tem tednu precej navezali. Po poslavljanju smo počasi odšle do našega terminala. Pot je bila podobna kot v nedeljo. Prestopale smo v Madridu ter letele do Benetk. Tam sva na letališču po enem tednu spet srečali svoje starše. Srečanje je bilo čustveno predvsem za starše, saj so naju zelo pogrešali.
"Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije."
»Imaš našo podporo«
»Vso našo podporo imaš; veseli smo, da si se odločila za ponovno kandidaturo; želimo, da občina zopet dobi pravega in nam dobro poznanega zastopnika in glasnika v parlamentu, takšnega, ki ga večkrat lahko pocukamo za rokav ali krilo, ga pozdravimo ali mu neposredno izrečemo besede pohvale, graje ali pa zgolj prošnjo« je samo nekaj izjav članov iz zadnje seje občinskega odbora NSi Horjul, ko je bivša ministrica Mojca Kucler Dolinar najavila kandidaturo za poslanko na držav-nozborskih volitvah, ki so pred nami. Ob tem je izpostavila zadovoljstvo, da je v času poslanskega mandata lahko sodelovala pri občinskih projektih in gradnji lokalne skupnosti ter vseslovenske prepoznavnosti Horjula, kot občine polne življenjske moči in ustvarjalnosti. Člani so si na sestanku izmenjali mnenja glede referenduma o arhivih in podprli mnenje Mojce, da je vsak referendum najbolj neposredna priložnost našega sodelovanja in zato je bilo povabilo k udeležbi samoumevno.
Ob koncu sestanka so na mizo prišle domače dobrote in predsednik odbora Pavel Logar je zadovoljen zaključil sestanek ter besedo predal gostiteljem - Prosenovim iz Žažarja. Od tu naprej pa se ve, kako se večer zaključi pri dobrih ljudeh.
OO NSi Horjul
Osemnajst zlatih devetošolcev skupaj z županom Francem Setnikarjem, ravnateljem OŠ PG Jernejem Klemenom in pomočnico ravnatelja OŠ Dobrova Romano Novak - Mlinar.
Župan sprejel najboljše učence
Polhov Gradec, 18. junij - Čudoviti ambientgrajskegaparkaje prostor, kamor je župan Franc Setnikar letos povabil osemnajst odlič-njakov, da jim izreče besedo pohvale in spodbude za v prihodnje.
Res ni bilo naključje, da je prav pod mogočno grajsko lipo, kjer v teh mesecih gostuje knjižnica pod krošnjami, potekal županov sprejem zlatih devetošolcev Občine Dobrova - Polhov Gradec. Saj je prav knjiga velika prijateljica vseh teh mladih deklet in fantov, ki so vseh devet razredov osnovne šole končali z odličnim uspehom, poleg tega pa nanizali ducat priznanj, pohval in drugih različnih uspehov na obšolskih dejavnostih ter tako osnovnima šolama Dobrova in Polhov Gradec dvignili ugled in ponos.
Z besedami pohvale: "Ponosen sem na vse vas in prav tako so lahko na vas ponosni vaši starši, učitelji in ves kraj," je zbrane odličnjake nagovoril župan Franc Setnikar. Čestital jim je za vse dosežene uspehe ter jim zaželel, da bi bili tudi v prihodnje tako uspešni. Zaključil je z besedami: "Pred vami so nove odločitve, novi izzivi, želim vam, da se boste z njimi spopadli kot z igro ter da boste pri
tem uživali, predvsem pa vam želim, da boste v delu in življenju srečni." Po nagovoru je vsakemu od njih - Špeli Bogataj, Tilnu Bradešku Jekovcu, Alenki Gosarič, Anji Kavčič, Špeli Knez, Manci Koritnik, Manci Oblak, Karin Petrič, Moniki Petrovčič, Timu Poštuvanu, Lari Rems, Davidu Rozmanu, Maši Setnikar, Klari Širca, Beti Škof, Mirjam Tominc, Klemnu Trobcu in Simoni Trobec - stisnil roko in izročil simbolično darilo. Velik dogodek za vse zbrane, tako odličnjake kot njihove starše in predstavnike šol, ki so svoje pridne glavice spremljali, je popestrila bogata in zgovorna beseda povezovalke Romane Janko-vec ter nežna instrumentalna glasba v izvedbi Tinke in Jožefa Nartnik. Prijeten program se je zaključil z druženjem, pogovorom, morda tudi kakšnim prebranim listom knjige izpod krošnje, prav gotovo pa z novim popisanim listom v knjigah življenja osemnajstih devetošolcev.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
Obvestilo občanom
Na podlagi 5. in 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1b, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12)
Občina Dobrova - Polhov Gradec o b v e š č a občane in vso drugo zainteresirano javnost,
da bo v času od 10. 6. 2014 do 31. 8. 2014 sprejemala pobude in predloge za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/2013). 1.
Pobude in predlogi morajo biti predstavljeni tako, da je iz njih natančno in nedvoumno razviden razlog, vsebina in obseg nameravane pobude. 2.
Pobude in predlogi se bodo obravnavali po enotnih, strokovnih in zakonskih merilih, med katerimi sta: - usklajenost z varstvenimi in varovalnimi režimi na ob-
močju, kjer se pobuda ali predlog podaja, - usklajenost s strateškimi razvojnimi cilji in prostorskimi usmeritvami občine, na podlagi katerih se bo občina o primernosti pobud in predlogov opredelila in jih uvrstila v postopek sprememb in dopolnitev. Opredelitve do predlogov in pobud bo občina javno objavila istočasno z javno razgrnitvijo predloga občinskega prostorskega načrta.
3.
Občina bo obravnavala samo tiste predloge in pobude, ki bodo prispeli v razpisanem roku.
4.
Pobude za spremembe in dopolnitve lahko zainteresirani oddajo osebno, v razpisanem času sprejemanja na občini, ali po pošti na obrazcu, ki je dostopen na občini in občinski spletni strani. Osnovnemu obrazcu se lahko dodajajo tudi poljubne tekstualne in grafične priloge, v smislu boljše utemeljitve.
5.
To obvestilo je objavljeno na oglasni deski občine, krajevnih in vaških skupnosti, v Našem časopisu in na spletni strani občine.
Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r.
Iz KS Dobrova
Pomembne informacije za občane glede plačevanja kanalščine
Svet Krajevne skupnosti Dobrova je na svoji 16. redni seji, ki je potekala 17. 6. 2014 v prostorih KS Dobrova, obravnaval naslednje aktualne teme:
- Preveliki stroški plačevanja storitev javnega podjetja Vo-Ka, d. o. o., za vse tiste občane, ki nimajo lastnih čistilnih naprav oziroma niso priklopljeni na javni kanalizacijski sistem S sklepom Javnega holdinga Ljubljana je bilo dogovorjeno, da bodo storitve prevzema in čiščenja blata od 1. 6. 2014 cenejše za približno 30 % glede
na dosedanje zneske, vključujoč čiščenje grezničnega blata s strani podjetja Vo-Ka, ki v skladu s koncesijo, ki jo je podelila Občina Dobrova - Polhov Gradec, prazni greznice in čistilne naprave na območju Krajevne skupnosti Dobrova in ostalih krajevnih skupnosti.
- Prenos upravljanja čistilne naprave Selo s strani Krajevne skupnosti Dobrova na Občino Dobrova - Polhov Gradec, nato pa na Vo-Ko, d. o. o.
Skladno z zakonodajnimi zahtevami je svet Krajevne skupnosti Dobrova sprejel sklep o prenosu čistilne naprave Selo (Hruševo) v upravljanje Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki se glasi: Čistilna naprava Selo (Hruševo) se z dnem 17. 6. 2014 prenese v upravljanje Občini Dobrova - Polhov Gradec, z enakimi ali manjšimi stroški, kot jih sedaj zaračunava Krajevna skupnost Dobrova vsem obstoječim uporabnikom.
V ta namen Krajevna skupnost Dobro-
va in Občina Dobrova - Polhov Gradec podpišeta pogodbo o prenosu čistilne naprave Selo (Hruševo) v upravljanje, lastništvo ostaja v Krajevni skupnosti Dobrova.
- Plinovod skozi Krajevno skupnost Dobrova
Ministrstvo za okolje je na svoji spletni strani podalo vse odgovore na vprašanja posameznikov ali predstavnikov institucij, ki so bila podana na javni razgrnitvi na Dobrovi. Svet Krajevne skupnosti Dobrova je že na eni od prejšnjih sej potrdil sklep, da se ne strinja s predlagano traso izgradnje plinovoda skozi Krajevno skupnost Dobrova, ker tovrstni razvojni projekti zavirajo urbani razvoj naselij in zmanjšujejo kakovost življenja prebivalcev ob načrtovani trasi plinovoda.
Še naprej bomo budno spremljali vse spremembe v naši okolici in vas o tem obveščali.
Marjan Pograjc,
predsednik sveta KS Dobrova
Kamnolom Hrastenice bo ozelenel!
Vsak dan na poti v Ljubljano srečam vsaj dva velika rdeča štiriosna tovornjaka z napisi podjetja Leka, d. o. o., in vsak je do vrha napolnjen z zemljo, tehta verjetno kakih 15 ton! Njihov cilj je kamnolom Hrastenice, kjer se zemlja z bagrom goseničarjem nalaga na nekdaj peščene površine v višini nekaj metrov.
Novinarska žilica ali pa poklicna deformacija me je pripravila do raziskave ... Podjetje Leka, d. o. o., je gradilo tudi stadion Stožice, morda je zato zaprlo vrata in se odprlo pod novim imenom Leka plus, d. o. o.? Glavno presenečenje je vpogled v zemljiško knjigo, saj je Leka, d. o. o., vpisana kot lastnik celotnega kamnoloma, vsaj 85.651 m? površin, kar je približno še enkrat več zemljišča, kot je samega vidnega skalovja kamnoloma, saj je njihov tudi del gozda nad kamnolomom. Podatki Gur-sa pokažejo vrednost zemljišč 40.805 € oz. 0,47 € na kvadratni meter, kar je glede na stanje na tržišču povsem realna vrednost, vendar kako si lahko pomagajo s skalovjem bivšega kamnoloma, kjer dejavnost izkopa ni več dovoljena?
Kamnolom postaja deponija
Ministrstvo za gospodarstvo je na pobudo družbe Leka iz Vidma že pred nekaj leti objavilo razpis za podelitev koncesije za pridobitev rudarske pravice površinskega kopa, čemur pa je Občina Dobrova - Polhov Gradec nasprotovala, lani je tudi spremenila prostorski plan in kamnoloma uradno v njem ni več. Je pa Leka plus dobila okoljsko soglasje za odlaganje 26.000 m? zemljine (3.000 polnih tovornjakov) iz naselja Brdo 2, kjer se gradi nova soseska.
Na deponiji Barje, ki jo upravlja Snaga, d. o. o. (tel. 01/477 96 00), je cena za odlaganje gradbenih odpadkov in zemlje kar 310 € za eno tono, torej 3.000 € za kamion, saj niso specializirana gradbena deponija in potrebujejo prostor za komunalne odpadke. V malo bolj oddalje-
nem Kranju je deponija gradbenega podjetja Spekter Kranj (tel. 04/280 88 20), kjer je cena odlaganja le 11 € na kubični meter gradbenega materiala, ne glede na vrsto, investitor pa prejme od njih tudi evidenčni list za odpadke, s katerim lahko opravi tehnični pregled novozgrajenega objekta pred upravno enoto, ki je tudi izdajatelj gradbenega dovoljenja. Zakonodaja je vse strožja in počasi bo za vsak novozgrajeni "kurnik" treba dokazovati, kam smo oddali gradbeni material pri izkopu, kar je že zdaj ustaljena praksa na severu Evrope, kjer šušmarstva praktično ne poznajo. Mineraloško je kamnolom Hrastenice siromašen, najti je mogoče le kristale kalcita in redko dolomita, ki zapolnjujejo večje ali manjše razpoke v kamnini. Bogat je predvsem zaradi izjemne paleontološke dediščine, je bogato nahajališče anizijskih glavonožcev v Slovenji.
Sebastjan Vehar
Nova cena odvoza greznične vsebine
Glede na zahtevo županov je Svet ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana, d. o. o., dne 5. junija 2014 sprejel sklep, s katerim se bo znižala cena storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Sklep se uporablja od 1. junija 2014 dalje.
Svet ustanoviteljev javnih podjetij je podal soglasje, da se pri oblikovanju cene za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, spremeni postavka "donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva za izvajanje storitev javne službe", in sicer tako, da se namesto dosedanjega 5-od-stotnega donosa pri oblikovanju cene upošteva 0-odstotni donos ter da se v strukturi cene za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, ob-
stoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, zaračunana cena storitve zniža za 30 %, kar skupaj predstavlja 33,3-odstotno znižanje cene storitve. Svet ustanoviteljev javnih podjetij je tudi podal soglasje Vo-Ki, da se dodatna praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v obdobju treh let od 1. 4. 2014 ne zaračunavajo in da se v primeru, ko kljub znižanju cen za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in
malimi komunalnimi čistilnimi napravami, pri posameznih uporabnikih, ki so te storitve uporabljali že v obdobju pred 1. 4. 2014, prihaja do prevelikih odstopanj, vsak primer individualno obravnava. Za vsa morebitna vprašanja obračuna so vam na voljo službe podjetja Vo-Ka na brezplačni modri telefonski številki 080 86 52 in na e-naslovu voka@vo-ka.si.
Novi cenik storitev je objavljen na spletnem naslovu http:// www.vo-ka.si/informacije/ce-nik-0. Občinska uprava
Zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta
Občina Dobrova - Polhov Gradec je v mesecu juliju preteklega leta sprejela Občinski prostorski načrt, ki sestoji iz dveh delov, strateškega in izvedbenega.
V	strateškem delu je občina sprejela dolgoročno vizijo svojega razvoja v prostoru, izvedbeni del pa je dokument, ki natančno podaja pogoje, pod katerimi je možno posegati v prostor. Zdaj pristopamo k zbiranju pobud in predlogov za spremembe in dopolnitve OPN, ker so se od prvotne zasnove dokumenta v letu 2005 ter s spremembo področne zakonodaje razmere v prostoru spremenile. Občina bo preverila podane pobude in ugotovila, ali izpolnjujejo pogoje za spremembe in dopolnitve OPN.
Občina Dobrova - Polhov Gradec v času od 10. junija do 31. avgusta 2014 sprejema ustrezno utemeljene pobude in predloge za spremembe in dopolnitve OPN.
V	spremembah in dopolnitvah OPN pa se bodo upoštevali le pobude in predlogi, ki bodo sklad-
ni s cilji in usmeritvami, sprejetimi v strateškem delu Občinskega prostorskega načrta, in ki izpolnjujejo pogoje glede upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Občina bo pobude, posredovane v razpisanem roku, proučila in se na tej podlagi odločila za obseg, vsebino in časovni termin novih sprememb in dopolnitev OPN. Stališča do vseh obravnavanih pobud bodo objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka novih sprememb in dopolnitev OPN. Obrazec za oddajo pobude je dostopen na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si pod rubriko "Vloge in obrazci" ter na vložišču občine. Občina Dobrova - Polhov Gradec
Občinski praznik Občine Dobrova - Polhov Gradec
Podelili priznanja, odkrili doprsni kip in odprli hišo v parku
Polhov Gradec, 20. junij - Letošnja prireditev ob občinskem prazniku in dnevu državnosti je bila izredno bogata, tako po vsebini kot programu-podeljena so bila priznanja za posebne dosežke v občini, odkrit in blagoslovljen je bil kip Gregorja Riharja ter uradno odprta hiša v parku.
Pod mogočno obzidje polhograjske graščine so se, pred nepredvidljivim dežjem, zatekli vsi nastopajoči in številni obiskovalci, ki so s svojo prisotnostjo počastili letošnjo prireditev ob občinskem in državnem prazniku. Priložnostni primerno so zazveneli tudi uvodni takti slovenske in evropske himne v izvedbi Godbe Dobrova - Polhov Gradec. Za tem pa se je zaslišala fantovska pesem Fantovskega zbora Dobrova, ki je zbranim z venčkom narodnih dodal drobtinico slovenskega ponosa, na katerega je opominjal že Valentin Vodnik v pesmi Drami-lo, ki so jo zbrani slišali v recitaciji Aneja Škofa. Slavnostni govornik župan Franc Setnikar je občankam in občanom čestital ob praznikih ter se jim za njihov doprinos pri življenju občine zahvalil: »Čeprav boste občinska priznanja za posebne zasluge danes prejeli le nekateri, bi si jih zaslužili prav vsi, saj je vsak od vas zaslužen, da občina dobro živi in se razvija... Ob letošnjem žledolomu smo dokazali, da znamo stopiti skupaj in tako uspemo marsikaj, zato iskrena zahvala za vsak vaš prispevek.«
Sledila je podelitev občinskih priznanj vsem tistim, ki so s prizadevnim delom na različnih področjih prispevali k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in s tem poskrbeli za razvoj in ugled občine.
Priznanja občine:
Ekipa pionirk prostovoljnega gasilskega društva Dvor za izkazano prizadevnost na področju gasilstva in 3. mesto na letošnjem državnem tekmovanju v Ormožu;
Ana Kavčič za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja v občini, kjer v Planinskem društvu Blagajana aktivno deluje od leta 1983;
Matija Zdešar za izkazano prizadevnost na področju izkazane pomoči gasilstvu, in sicer v vrstah PGD Dobrova, kjer se je posebej izkazal ob letošnji naravni nesreči; Matija Golc za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja v občini in pri tvornem sodelovanju v organih KS Polhov Gradec; Avguštin Žerovnik za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v občini, posebej v PGD Hruševo, kjer aktivno deluje že od same ustanovitve društva.
Bronasti grb občine so prejeli:
Franc Koprivec za pomembne dosežke na področju civilne zaščite ter požrtvovalno delo v naravni nesreči Žled v občini;
Janez (Ivan) Droftina za pomembne dosežke za razvoj naselij na območju KS Šentjošt v občini Dobrova- Polhov Gradec, kjer je kot zadnji rokodelec starega kova v šentjoški fari, ki v svoji generaciji velja za izredno tehnično razgledano osebnost in je z svojim znanjem zaznamoval vsa področja tehnike njegovega časa in tudi družabno življenje več generacij
Franc Zibelnik za pomembne dosežke na področju gasilstva v občini, v kateri aktivno sodeluje in prevzema odgovorne naloge vse od leta 1972, sprva kot eden vodilnih članov PGD Dvor, kasneje pa znotraj GZ Dolomiti;
Podeljena sta bila tudi dva Srebrna grba občine:
Anica Tomšič za pomembne dosežke na področju društvenega življenja v občini, saj aktivno deluje v gasilski, upokojenski in kulturni organizaciji na Dobrovi ter se vsestransko udej-stvuje v domačem kraju in občini;
delavnici.
Pokojni Marko Kavčič je zlati grb prejel za izjemno vsestransko delo na kulturnem področju, kjer je veljal za enega pomembnejših ustvarjalcev amaterskega gledališča v našem prostoru, ter restavratorskem področju, kjer je oral ledino in pustil velik pečat, tako v mnogih mojstrskih delih širom slovenskih cerkva kot tudi v navdušenju mladih za te vrste obrt.
Ivo Belec postal častni občan
Nazadnje je župan podelil še naziv častni občan občine, ki ga je v letu 2014 na predlog Krajevne skupnosti Polhov Gradec, Turističnega društva Briše, TD Polhov Gradec, TD Vetrnik in Čebelarstva Božnar prejel Janez (Ivo) Belec, in sicer
Gasilska zveza Dolomiti za pomembne dosežke na področju gasilstva v občini, posebej ob letošnji naravni katastrofi, kjer so prostovoljni gasilci desetih prostovoljnih gasilskih društev na terenu opravili 9663 prostovoljnih ur, z gasilskimi in osebnimi vozili prevozili 7222 kilometrov, opravili 845 traktorskih ur ter 2721 ur z motorno žago.
Zlati grb občine prejel Marko Kavčič
Sledila je podelitev Zlatega grba občine za izredno življenjsko delo, ki ga je prejel Marko Kavčič, v njegovem imenu pa ga je prevzela njegova najstarejša hči Julijana Urbančič, ki skupaj z bratom nadaljuje očetovo delo v restavratorski
za izjemno delo na kulturnem področju in za izjemen prispevek k ugledu občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Sloveniji, saj je dobitnik s svojo kamero zabeležil številne slike in posnetke, ter tako domači vasi kot tudi vsem sosednjim krajem ter celotni Sloveniji zapustil bogato zbirko arhivskih posnetkov. Njegov podpis se namreč najde pri mnogih znanih slovenskih filmih, med drugimi pri filmu Ne joči Peter, Jara gospoda, Tistega lepega dne, Dobri stari pianino, Ne čakaj na maj, Vesna in pri kar dveh Kek-cih. Poleg tega pa se v njegovem arhivu najdejo številni posnetki iz domačih krajev, stari tudi več 10 let, in sicer iz gradnje vodovoda, širjenja in asfaltiranja številnih lokalnih in tudi državnih cest v občini, obnov cerkva, blagoslova nekaterih križev in drugih spominskih znamenj, s katerimi je poskrbel, da dediščina naših krajev, ljudi in življenja ne bo nikoli pozabljena.
Odkritje doprsnega kipa Gregorja Riharja
Po tolikih besedah, čestitkah in pohvalah, se je prilegala glasba. Občinstvo je z dvema domovinskima narodno-zabavnima vižama najprej razvnel Pograjski kvintet, za njimi pa sta zbrane z odlomkom iz opere Gorenjski Slavček po duši pobožala operna solista. Čudovita glasba je bila pravšnja uvertura v drugi del prireditve, ki je bil namenjen spominu na polhograjskega skladatelja in organista Gregorja Riharja, čigar pesem je občinstvu posredoval otroški pevski zbor Višajčki, spremljala pa jih je Katarina Tominec na stari grajski harmonij, ki je bil v lanskem, Ri-harjevem letu v ta namen obnovljen. Ob tej priložnosti je bilo zaradi dežja odkritje doprsnega kipa Gregorja Riharja, ki v grajskem vrtu dela družbo grofu Blagaju, izvedeno zgolj simbolič-
no. O samem delu pa je nekaj besed spregovoril njegov stvaritelj akademski kipar Edo Dolinar, ki je med drugim dejal, da je ponosen, ker je bilo delo njemu zaupano, povedal je, da si je pri upodobitvi Riharja pomagal z njegovo fotografijo, ob koncu pa je dejal: "Želim le še, da bi Riharjev kip ljudi nagovarjal, saj umetnost potrebuje gledalca, da jo lahko smatramo kot umetnost." Sledil je blagoslov kipa, ki ga je v dveh delih opravil polhograjski župnik Bogdan Oražem. V gradu je skupaj z zbranimi zmolil blagoslovilo molitev, v kateri se je spomnil tudi vseh pokojnih občanov, ki so kulturno in duhovno ustvarjali občino, zunaj pa je opravil še blagoslov odkritega doprsnega kipa polhograjskega ustvarjalca Gregorja Riharja. Kulturno drobtinico prireditvi je tokrat dodal tudi polhograjski Cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Marjana Malovrha.
Odprtje hiše v parku
"Nocoj presenečenjem ni konca, saj sledi še uradno odprtje hiše v parku," je v uvod v tretji del dogodka povedala povezovalka prireditve Romana Jankovec, ki je k besedi povabila župana Franca Setnikarja, da je nekaj več povedal o samem poteku del. Projekt se je pričel že v letu 2011, ko je občina projekt prijavila na razpis za sredstva iz Programa razvoja podeželja, ki se sofinancira iz evropskega kmetijskega sklada. Ker je bila vloga odobrena so se dela začela izvajati v začetku lanskega leta, konec leta pa so bila zaključena. Župan je posebno zahvalo namenil sodelujočim - arhitektu Andreju Briškiji, ki je pripravil celotno projektno dokumentacijo, Vidu Klančarju, ki je razstavo pripravil, Alenki Železnik iz ZVKD OE Ljubljana, ki je vodila konservatorski nadzor ter Tehniškemu muzeju Slovenje, ki je prav tako sodeloval pri pripravi dokumentacije. Ob koncu je župan zbrane povabil k ogledu stalne etnološke zbirke, ki bo sedaj na ogled v hiši v parku. Kakšno življenje je nekoč v hiši v parku potekalo, kakšno se odvija danes, kaj vse obiskovalci v njej lahko najdejo in izvejo je spregovoril Vid Klančar, ki je stalni razstavi nadel kar ime, in sicer "Življenje ni praznik, življenje je delovni dan".
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV
Več fotografij o dogodku si lahko ogledate na www.moja-obcina.si/dobrova-polhovgradec
Delo pod napetostjo, da dobava električne energije ni motena
Ker je bil cilj delavcev elektropodjetij v prvih dneh žledoloma predvsem, da do odjemalcev na prizadetih območjih v najkrajšem času pripeljejo elektriko, se zadeve pogosto niso reševale celostno in povsem strokovno, zato konkretne sanacije stanja na elektroomrežju še potekajo. Na območju Polhovega Gradca in okolice je bilo kar nekaj zlomljenih drogov in visečih žic, ki so danes že postavljeni na svoje mesto. V preteklih dneh pa smo pri delu ujeli delavca, ki sta napako odpravljala kar pod električno napetostjo.
Rok Pivk in Gregor Komel sta zaposlena pri Elektru Ljubljana; svoj delovnik po navadi preživita na terenu, vse od februarja pa delata predvsem na območju Logatca, Žirov, Vrhnike ter tudi na območju Polhovega Grad-
ca. Tu sta v preteklih dneh opravila kar nekaj dela pod napetostjo, saj po njunih besedah delo elektropodjetij vse bolj usmerja trend, da je treba poskrbeti za čim manj izpadov električne energije oziroma čim manj motenj pri dobavi električne energije odjemalcem. Zato je Elektro Ljubljana za delo pod napetostjo pred dvema letoma usposobil pet skupin, po dva monterja ter koordinatorja. Desetdnevno usposabljanje za delo pod napetostjo (DPN), in sicer za nizko napetost - do 1.000 V (prosto-zračno omrežje in kabelske omarice), je potekalo na Hrvaškem. V praksi to pomeni, da za potrebe menjave hišnih priključkov, montaže dodatnih varoval, menjave merilnih omaric, montaže izolaci na gole žice za čas obnove streh in drugih popravil, kot je krpanje po-
škodovanih vodnikov in podobno, ni treba vzpostavljati breznapetostnega stanja oziroma iz omrežja ni treba izklopiti uporabnikov. Poseg se sicer sliši izredno nevaren, toda "če se človek drži pravil, ni strahu", pravita sogovornika. Je pa postopek zelo zahteven, saj delo zahteva več časa in priprav, zato se ne uporablja pri majhnih posegih v omrežje, temveč predvsem v primeru, da je dobava energije motena pri več odjemalcih, torej če so vključeni večji objekti, kot so trgovine, šole, podjetja in drugi večji zasebniki. Predvsem pa je pri takšnem delu potrebna varnost - uporaba predpisanega orodja in zaščite - ter zaupanje vase, sta še poudarila sogovornika.
Nadja Prosen Verbič Foto: npv, um
Posledice žledoloma se počasi odpravljajo
Ledeni oklep, ki je notranjski del Slovenje letošnjega februarja za nekaj dni popolnoma ovil in človeka opozoril na njegovo nemoč, je povzročil ogromno škodo v gozdovih, na elektroomrež-jih, na cestah in še marsikje. Ob katastrofi, o kateri je pisala in poročala vsa Slovenja, je bilo rečeno, da bo škodo odpravljalo več generacj oziroma se bo narava postavljala na noge več deset let.
Ko so se vremenske razmere vsaj deloma umirile in je zapihal prvi pomladanski veter, smo iz gozdov kaj kmalu lahko zaslišali petje motornih žag in zvoke padanja in podiranja poškodovanega drevja. Ob cestah smo lahko opazovali akcije kmetov in lastnikov gozdov, ki so na kupe nalagali hlodovino, to pa so odpeljale gozdne službe ali pa so jo za nizko ceno odkupila gozdna podjetja.
Iz Policijske uprave Ljubljana so nam sporočili, da kljub mamljivim prizorom ob cestah na območju občin Dobrova - Polhov Gradec in Horjul do zdaj niso bili obveščeni o nikakršnih tatvinah podrtega lesa iz gozdov, prav tako ne o tatvinah kakršnegakoli drugega lesa iz gozdov. Na srečo je tudi zapisnik o obveščanju glede delovnih nesreč na območju omenjenih občin izredno skromen, saj zajema le obvestilo, da je na enega izmed delavcev pri podiranju padlo drevo. Na kraju nesreče so ugotovili, da je verjetno med sečnjo dreves na delavca padla veja in ga hudo poškodovala. Vzrok za hudo poškodbo je bilo tudi delo brez zaščitne opreme in sredstev, zato pristojni opozarjajo, naj
se med delom v gozdu ta obvezno uporabljajo. Na pristojni policijski postaji pa opominjajo tudi na pravilno postopanje, kadar gre za odvoz in spravilo lesa na območjih, kjer je zaradi tega onemogočen oziroma oviran promet. Tam mora vsak posameznik pridobiti dovoljenje za zaporo ceste; v kolikor gre za občinske ceste, je potrebno dovoljenje s strani občine, če pa gre za državne ceste, je treba dovoljenje pridobiti od Direkcije Republike Slovenje za ceste.
Nadja Prosen Verbič Foto: npv
Odprli novi most v Stranski vasi
Odprtje je potekalo 12. junija. Krajani se zahvaljujemo občini, da je zgradila nov most, ker je bil stari res dotrajan. Most so lepo uredili in asfaltirali še nekaj metrov ceste.
Krajani Ahčin, Verbič in Žvokelj
Odslej bodo pešci varnejši
Podsmreka, 30. maj - Vaški in občinski možje so uradno odprli pločnik z avtobusnimi postajami in javno razsvetljavo, ki poteka ob regionalni cesti Brezovica-Dobrova, in sicer skozi vasi Razori, Draževnik, Ko-manija in Podsmreka, ter tako pešcem omogočili varnejši korak.
Regionalna cesta Brezovica-Dobrova je izredno prometna, saj gre za povezovalno cesto, po kateri občani in drugi vozniki vsak dan dostopajo do avtoceste in potemtakem do vseh krajev in koncev Slovenje in tujine. Zato je bilo pešcem nujno zagotoviti varen korak. Projekt, ki so ga razdelili v dve fazi, se je v naselju Podsmreka izvedel že v letu 2011, lani pa so se dela nadaljevala še
skozi naselja Komanja, Draževnik in Razori. Projekt je v celoti stal okrog 318.000 evrov, za kar je občini sicer v deležu še uspelo pridobiti državna sredstva, a se ta z novo razvojno strategijo močno zmanjšujejo. Pločnik, ki ga je gradilo ljubljansko podjetje Prenova - Gradbenik, d. o. o., v celoti meri okrog 1.250 metrov, projekt pa je vključeval tudi ureditev avtobusnih postajališč in prehodov za pešce ter javno
Župan je skupaj s predsednikoma vaških skupnosti prerezal trak in novo investicijo tudi uradno predal namenu.
razsvetljavo. Tako bodo odslej na šolsko pot varneje stopili tako učenci kot drugi pešci, ki tod mimo radi vzamejo pot pod noge.
Na veselje vaščanov in celotne občine so investicijo konec maja tudi uradno predali svojemu namenu. Na uradnem odprtju sta spregovorila Damjan Jarc, predsednik Vaške skupnosti Komanja - Draževnik - Razori, in Janez Kušar, predsednik Veške skupnosti Podsmreka, ki sta se zahvalila občini za dobro sodelovanje in vaš-čanom za vsak odstopljeni meter zemlje, s katerim so omogočili izvedbo projekta. Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc je prav tako pohvalil vaščane, da so znali stopiti skupaj in tako pokazali dober vzor tudi drugim. Župan Franc Setnikar pa se je vsem udeleženim zahvalil za njihovo potrpežljivost v času izvajanja del in pohvalil njihov prispevek k projektu, saj jim je v pičlih treh dneh uspelo zbrati vseh štirideset podpisov za služnost, in tako so omogočili, da je bil drugi del projekta upravičen do državnih sredstev. Po uradnem delu, ki se je zaključil s prerezom traku, so se govorniki skupaj z navzočimi sprehodili po novem delu pločnika do podsmreškega gasilskega doma, kjer so domačini ob tej priložnosti pripravili prijetno druženje.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
KS Dobrova
Obvestilo o moteni oskrbi z vodo
Obveščamo vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova, da bo zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu Dobrova med 1. in 12. julijem 2014 občasno motena oskrba s pitno vodo.
Hvala za razumevanje.
Marjan Pograjc l. r.
Predsednik KS Dobrova
Pošta Horjul v pogodbeno, okence v Šentjoštu pa v ukinitev
Na horjulskih straneh pišemo o načrtovanem organizacijskem preoblikovanju pošte v Horjulu (ta namreč pokriva tudi šentjoški konec). Po srednjeročnem planu Pošte Slovenje naj bi postala pogodbena pošta, za okence v Šentjoštu pa so nam sporočili, da ga bodo še letos ukinili. Več o tem, kot rečeno, na horjulskih straneh. (gt)
Janez Širok iz Dolenje vasi.
Čebelarska majica in uniforme praporščakov v ozadju.
12. praznični čebelarski roj preplavil Polhov Gradec
V soboto, 24. maja, je v Polhovem Gradcu potekalo 12. praznovanje slovenskega čebelarskega praznika. Tako veličastnega dogodka na prireditvenem prostoru pri Pograjskem domu ne pomnim - dve kočiji s konji, župana dveh občin, 80 praporščakov v uniformah z visoko dvignjenimi zastavami, več kot tisoč čebelarjev z vseh koncev Slovenje, odlično vzdušje in popoldne še veselica z Ansamblom Toneta Rusa...
Čebelarska prireditev se je popoldne prevesila v zabavni del s pomočjo prostovoljnih gasilcev Polhovega Gradca, nastopil je tudi Dejan Vu-njak. Prireditveni prostor je bil tekom celega dneva poln dogajanja in tudi zgledno urejen, manjkal ni niti srečelov niti šotor za primer dežja, do glavnega prireditvenega prostora pa je vodila na novo urejena in nasuta pot - mimo stojnic, ki so poleg čebelarske zveze in klek-ljarskih izdelkov predstavljale naše kmetje in mojstra rokodelca, ki je bil morda še najbolj "oblegan" ... Janez Širok iz Dolenje vasi že vrsto let prodaja miniaturne makete vozov in kozolcev pa tudi orodj in čebelnjakov, ki so ročno izdelane in pobarvane ter tako ohranjajo kulturno in narodno dediščino Slovenje (več lepih izdelkov na spletu: http://janezsirok.webs.com/). Celi vojski rumeno-rjavih uniform, ki so jih nosili večinoma starejši čebelarji, so se pridružile mažoretke iz Horjula, ki so prireditev popestrile s svojo rdeče-belo pisano podobo, vnesle mladostno svežino in nemudoma pritegnile pozornost. Spremljala jih je pihalna godba Dobrova - Polhov Gradec pod vodstvom Janeza Benka. (Mažoretke delujejo od leta 1999 v različnih starostnih skupinah, za več informacij in vpis pokličite Prosvetno društvo Horjul, tel. 041 617 428.)
Folklorna skupina Grof Blagaj, ki deluje pod okriljem KUD Polhov Gradec, svoj repertoar nastopov prilagaja ohranjanju kulturne dediščine, tokrat pa se je zavrtela v značilni narodni noši teh krajev (rjave hlače, bela srajca in polhovka na glavi). Med njimi je bila tudi članica mag. Amalija Božnar, ki v prostorih Čebelarskega društva Dolomiti vodi polnilnico medu in je prva "čebelica" naše občine. Njena vsestranskost jo je prejšnji večer postavila tudi v vlogo pove-zovalke programa ob odprtju razstave medu in klekljarskih izdelkov v polhograjski graščini. Sicer pa so člani folklorne skupine pred meseci doživeli norčije Klemna Slakonje in oddaje Je bella cesta, produkcijska ekipa televizije je namreč na kmetiji odprtih vrat pod Polhograjsko Grmado, pri Mehačk, snemala videospot, parodijo na pesem Modrijanov, ter tako ponesla naše folkloriste v širni svet!
Predsednik Čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil je imel svoj govor o zgodovini čebelarstva na Polhograjskem dvakrat, v petek zvečer v polhograjski graščini ob odprtju razstave ob 100-letnici rojstva prof. dr. Jožeta Riharja in hkrati ob odprtju klekljarske razstave, v soboto pa je z govorniškega odra razlagal zgodovino in prihodnost Čebelarskega društva Dolomiti kar tisočglavi množici čebelarjev in domačinov!
Čebelarjenje ima v polhograjskem okolišu zelo dolgo tradicjo, v zadnjih desetih letih pa so čebelarji dokazali, da lahko s skupnimi močmi dosežemo veliko; pohvalijo se lahko z lepo urejenim čebelarskim domom, ki je lahko zgled vsem društvom po Slovenji, nabavo čebelarskega prapora, postavitvijo čebelnjaka v spomin na prof. dr. Jožeta Riharja in ne nazadnje organizacjo 12. čebelarskega praznika.
Pomembno je tudi dobro sodelovanje društva z najemniki v čebelarskem domu - pridnimi čebelicami hiše medu Božnar, kajti le s skupnimi močmi in sodelovanjem se dosegajo dobri rezultati.
Prof. dr. Jože Rihar je bil rojen 1.1914 v Gabrju pri Dobrovi, vse življenje pa je posvetil znan-
stvenim in strokovnim raziskavam in pisanju na področju čebelarstva. Tudi šola ga je usmerila k čebelicam - končal je agronomsko fakulteto v Beogradu in uspešno zagovarjal diplomsko nalogo Čebelarjenje v ljubljanskem rajonu. Svoje izobraževanje je zaključil l. 1965 kot prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslavji, nakar je svoje znanje poglabljal tudi v tujini, služboval pa polnih 43 let kot profesor in predavatelj na ljubljanski univerzi ... V svoji bogati karieri je napisal in objavil več kot 673 esejev, člankov in knjig, tako da je prejel tudi več kot 25 domačih in tujih priznanj. Njegova soproga Vera, s katero imata tri otroke, vsi so univerzitetno izobraženi, mu je vselej zvesto stala ob strani, vse do njegovega večnega odhoda leta 2002.
Čebelarska zveza Slovenije ima sedež malo naprej od Domžal, na naslovu Brdo pri Lukovici 8, in nudi več vrst čebelarskega druženja; popeljejo vas po medoviti učni poti (primerno tudi za otroke), pripravjo multivizjsko predstavitev "S čebelo do medu", vam razkrijejo skrivnosti laboratorja čebeljih pridelkov ali pa vas popeljejo v čebelarsko knjižnico ... Zaključiti pa velja z malico v gostišču Čebelica. Več informacj dobite na tel. številki 01/729 61 00.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenje (ČZS) Boštjan Noč je na prireditvi pripravil resnično doživet govor, ki mu ga ni bilo treba brati z lista, poslušalci pa so ga večkrat prekinili z burnimi aplavzi. "Čebelji roj, pozdravljen," je pozdravil več kot tisoč zbranih čebelarjev, nato pa je opisal kritično stanje v čebelnjakih, kjer je mila zima sicer ohranila večino čebel, vendar maja zaradi vremena ni bilo pravega cvetenja, in tako so čebelarji morali uporabiti umetno krmljenje - zgolj za preživetje, in ne za med. Poudaril je, naj bo v vsakem panju nekaj kilogramov hrane na zalogi, saj je narava prazna.
Janko Prebil, predsednik ČD Dolomiti
Boštjan Noč, predsednik ČZS
Okrcal je tiste posameznike, ki z nevestnim pretiranim škropljenjem povzročajo pomore čebeljih družin. Letos sprejeta resolucja o kranjski čebeli kot avtohtoni pasmi ter lansko priznanje za slovenski med z zaščitenim geografskim poreklom in potrjeno višjo kakovostjo sta sicer dala čebelarjem zadoščenje, a bodo še naprej delali za "hvala lepa", medtem ko si politika pridno naliva in nazdravlja. Ali bo prišla faza udejanjanja njihovih obljub? Ali imajo dovolj spomina, ali bodo po volitvah še vedeli, kaj so govorili? Čebelarje je govornik spomnil, da je javna svetovalna služba za registrirane čebelarje popolnoma brezplačna in da finančna sredstva za sofinanciranje čebelarske opreme še niso pošla. Strokovnjak je na voljo vsak dan, le pravočasno ga je treba naročiti, na voljo so tudi predavanja in krožki; vse to naj bo spodbuda čebelarjem, da izločjo križane čebele in gojjo avtohtono kranjsko čebelo. ČZS izdaja revjo Slovenski čebelar, ki bo odslej izhajala v bolj priročnem, večjem formatu, večje bodo slike in črke, in tako bo še bližja bralcem vseh starosti.
Posebna težava so čebelje bolezni in tu se ČZS srečuje z monopoli uvoznikov zdravil, ki zlahka pozabjo na dogovorjene pogoje nabave; ko jih res potrebuješ, navjejo cene in rečejo: vzemi ali pusti. Čebelarji si željo cene, ki bodo primerljive z evropskimi, čeprav je zaradi majhnosti našega trga to težko izvedljivo. V prihodnje pa si željo tudi boljšega sodelovanja z veterinarsko službo, ki pravi, da pršica varoja (varroa destructor) kot bolezen ni hud problem in da je delo čebelarjev pač privilegj ... Boštjan Noč poziva vse čebelarje, naj se tudi sami s težavami neposredno obrnejo na veterinarsko kliniko, da bodo bolj resno jemali bolezni čebel. ČZS si prizadeva za zakonsko obvezno uporabo seta za prvo pomoč čebelarja, saj se tako kot na Hrvaškem lahko zlahka tudi pri nas zgodi nesreča s smrtnim izidom.
Apiterapja, zdravljenje s čebelami in njihovimi izdelki, za državo ni priznana, še več, država je to dejavnost, ki v normalnem svetu ni novost, traja že tisočletja, celo dodatno obdavčila z 32 evri mesečno! In ko ČZS na pristojno ministrstvo naslovi utemeljeno protestno pismo, sploh ne dobi odgovora! Medtem pa si prizadevajo, da bi ustanovili pravi, lastni čebelarski inštitut, dopolnjujejo opremo v laboratorju, in status raziskovalne ustanove ni več daleč. Trenutno laboratorij ČZS izvaja poskuse in testiranja na šestdesetih čebeljih družinah, saj željo biti strokovnjaki ne le v teorji, ampak tudi v praksi. Naslednja smer razvoja je pospešeno sodelovanje z gospodarstvom, dosegli so dogovore z BTC-jem in trgovsko verigo Hofer (tudi ta avstrijski veletrgovec ima sedež v Lukovici, op. a.).
ČZS je dala pobudo pristojnemu ministru za redni medeni zajtrk v slovenskih šolah in minister Zidan je bil s pobudo tako zadovoljen, da je predlog posredoval naprej, in morda bo v letu 2015 medeni zajtrk postal redna praksa po šolah širom Evropske unije!
Zadnji del zelo odmevnega govora predsednika ČZS pa je veljal birokraciji Republike Slovenije, kajti zbirokratizirani javni upravi - pod katerokoli vlado že - želi za vzor postaviti prav marljivo čebelo: "Po bučelah se vižej!" Politikom pa je namenil tale pregovor: "Tie se špeglajte, lenuhi, po tej marni muhi..." Zahvalil se tudi vsem sodelavcem in prirediteljem 12. čebelarskega praznika ter vsem skupaj zaželel, "naj medi, naj medi in končno medi".
Sebastjan Vehar
Leti leti
čebelica v nebo
VPolhograjski graščini smo si na predvečer 12. čebelarskega praznika lahko ogledali tri razstave: razstavo, posvečeno spominu na profesorja čebelarstva, avtorja številnih knjig in člankov s čebelarskega področja in zaslužnega člana Čebelarskega društva Dolomiti, prof. dr. Jožeta Ri-harja (ob 100-letnici njegovega rojstva), razstavo Rastline Slovenije v čipkah, ki smo jo pripravile članice Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA iz Slovenje, in razstavo Leti leti čebelica v nebo, ki smo jo pripravile članice Klekljarskega društva Polhov Gradec.
Rastlinstvo Slovenije v čipkah
Klekljarska panjska končnica
\
** *
^ \ „
Skupna slovesnost ob odprtju razstav je bila 23. maja 2014. Lep kulturni program in nagovore je povezovala gospa Malči Božnar iz Čebelarstva Božnar, razstave pa je odprl gospod Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Dogodke ob letošnjem čebelarskem prazniku je vodilo Čebelarsko društvo Dolomiti. Tako je predsednik društva, gospod Janko Prebil, zbranim najprej predstavil pokojnega prof. dr. Jožeta Riharja in orisal njegovo življenjsko pot. Razstavo Rastline Slovenje v čipkah sta predstavili gospa Afrodita Hebar Kljun in gospa dr. Simona Strgulc Krajšek. Zdaj potujočo razstavo sta v letu 2012 ob sodelovanju klekljaric, slovenskih članic OIDFA, zasnovali omenjeni gospe. S to razstavo se je Slovenja zmagovalno predstavila na 15. svetovnem kongresu OIDFA v Ca-enu v Franciji. OIDFA je mednarodna organizacija za klekljano in šivano čipko. Ima več kot 2.300 članic in članov iz 35 držav vsega sveta, 58 nas je iz Slovenje, od teh sva dve članici iz Klekljarskega društva Polhov Gradec, predsednica društva, gospa Marjan-ca Yartz, in podpisana. Razstava domačega klekljarskega društva je bila uglašena na čebelarski praznik. Obiskovalci so si lahko ogledali roj čebelic na cvetočih sončnicah in okoli panjske končnice, narejene posebej za to razstavo. Čebelice so pomagale klekljati tudi klekljarice z ljubljanske Ledine, klekljale smo jih po enaki predlogi, po papircu gospe
Irme Pervanja. Klekljarsko panjsko končnico je oblikovala in poslikala gospa Mirjam Gremes. Pregovore o čebelah in medu smo poiskale v bogati zakladnici ljudske modrosti. Gospod Anton Žakelj, predsednik Ce-belarskega društva Logatec, pa nam je za čas razstave posodil unikatne starinske panjske končnice, ki jih je izdelal in poslikal dedek njegove soproge, logaški veterinar in čebelar Rado Primic.
Razstavo klekljarskega društva je predstavila njegova članica, gospa Milka Bokal. Pred nekaj leti je kot strokovna sodelavka, leksikografinja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademje znanosti in umetnosti, v vseh fazah nastajanja sodelovala pri pisanju Ce-belarskega terminološkega slovarja. V nagovoru je lepo povezala dve svoji veselji, profesionalno znanje in v zibelko položeno ljubezen do čipk. Takole je nagovorila zbrane: "Spoštovani ljubitelji klekljarstva in čebelarstva, cenjeni obiskovalci, pozdravljeni vsi, ki ste prišli od blizu in daleč!
Danes smo se zbrali, da bi s kulturnim dejanjem - 16. samostojno razstavo počastili dvoje na videz različnih dejavnosti, klekljarstvo in čebelarstvo. Koliko rahločutnega in modrega bi vedel o njiju povedati prof. dr. Jože Trontelj, podporni član našega društva, ki je bil pred leti na tem mestu. Spomin na pretekle razstave je spoštljivo povezan tudi z njegovim imenom.
Tudi dr. Trontelj bi najbrž ugotavljal, da se pod različnim zunanjim okvirom klekljarstva in čebelarstva skrivajo skupne poteze. Pogled v slovensko kulturno zgodovino nam razkrije, da sta bili obe dejavnosti znani že kranjskemu plemiču in učenjaku Janezu Vajkardu Valvasorju, ki ju je omenil v svojem obsežnem delu Slava vojvodine Kranjske. To pomeni, da je bilo klekljanje in čebelarjenje znano že konec 17. stoletja; omenjeno delo je izšlo 1689. leta. A ne samo v preteklosti, tudi sedanjost je tista, ki povezuje
obe človeški prizadevanji. Osrednje gibalo slovenskega čebelarjenja je kranjska čebela, kranjska sivka - čebela s tremi ali štirimi širokimi sivimi pasovi dlačic na hrbtnih okrovih temnega zadka. To je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Slovenje, razširjena pa je tudi zunaj nje. In tudi klekljarstvo ima svoj osrednji vzgib. To je idrijska čipka, zvrst klekljane čipke, ki jo že stoletja izdelujejo v Idriji in je pomemben del slovenske kulturne dediščine, za katero teče postopek, da bi bila vpisana v seznam svetovne dediščine pri Unescu. Svoje ime je dobila po mestu Idrija, glavnem in najstarejšem slovenskem klekljarskem središču, kjer že od leta 1876 neprekinjeno deluje znamenita idrijska čipkarska šola in kjer so glede na tehnologijo in obliko razvijali klekljano čipko. Tako kot se je čipka širila na druga območja po Slovenji, tako so nastali še drugi izrazi zanjo.
Klekljarstvo in čebelarjenje pa v slovenski kulturni tradiciji povezuje še nekaj, kar presega vsakdanja človeška prizadevanja in sega v njun estetski duhovni svet, v svet umetnosti, po vseh zunanjih znamenjih v svet ljudske umetnosti. Kot se je čebelarstvo izrazilo v poslikanih panjskih končnicah z množico motivov, obsegajočih čustvene in miselne vzgibe slovenskega človeka, tako so tudi prvi oblikovalci papircev, klekljarskih predlog, po vsej verjetnosti bili umetnostni samouki, ki so iz narave prenašali oblike in jih vpletali v svoje vzorčne motive. Metoda in material sta bila
sicer drugačna, a osnovno hotenje je bilo enako. Želeli so narediti nekaj lepega, veselega, nekaj dobrodejnega. In če pogledamo motive klekljarskih vzorcev, med njimi tako rekoč ni najti destruktivne vsebine. Tu so posnetki rož, vsakdanjih priljubljenih predmetov, pozitivnih človeških figur, v novejšem času tudi živalski motivi. Stik med klekljarstvom in čebelarstvom pa lahko najdemo tudi v najbolj prepoznavni človeški lastnosti, v jeziku. Slovensko čebelarsko izrazje je zelo antropomorfizirano, z istimi izrazi se označuje človek in žival, čebela. Čebele v slovenskem jeziku umrejo, pojejo, jočejo, hodijo na ženitovanjske in svatovske polete. Njihovo sorodstveno razmerje se izraža z izrazi babica, oče (očetna čebelja družina), mati (materna čebelja družina), med seboj so si sestre in bratje, so polsestre in vnuki. In če je čebelarsko besedje tako spoštovanje namenilo čebelam, da v izrazju enači človeka in čebele, lahko govorimo o duhu slovenskega jezika, ki je poistovetilo človeka in žival. Poznavalci pa omenjajo tudi samoniklost, izvirnost slovenskega klekljarskega izrazja. To so cvetke, znane posebej na Žirovskem, rogljički, križčevke, pogačke, slince, mizice, krizanteme, tulpe. V to povezovalno jezikovno sožitje lahko pritegnemo še primere, ki so neke vrste jezikovne okamnine, v katerih se izrazio posebnosti določenega naroda. Slovenci smo s primero biti priden kot čebela to malo žival povzdignili v merilo delavnosti, v vrednoto, ki je v stoletjih ohranjala naše prednike. Povezava med tem in klekljaricami se vsiljuje sama po sebi. Z vso upravičenostjo jo lahko navežemo na klekljarice. Koliko obrazov z zavezanimi rutami se je sklanjalo nad vzorci, ki so predniki teh današnjih klekljanih čebelic. In včasih se je pri klekljanju tudi pelo. Petje je bilo dvojno; glasno petje klekljaric je dopolnjevalo ropotanje klekeljnov. Tiha pesem z delovnimi rokami predevajočih kle-keljnov na klekljarskem povštru pa zveni človeški duši enako pomirjujoče kot brenčanje čebel ob cvetočem pomladnem drevesu. Z vsemi temi povezovalnimi koreninami si oglejmo današnjo razstavo.
Na koncu bi v imenu vodstva Klek-ljarskega društva Polhov Gradec izrekla zahvalo vsem, ki ste pripomogli k naši razstavi. Najprej hvala Tehniškemu muzeju Slovenje, ki je odstopil eno od sob in jo primerno opremil, nato Javnemu zavodu Polhograjska graščina za podporo in razumevanje, prijateljicam klekljaricam z ljubljanske Ledine pod vodstvom gospe Dike Penko za plodno sodelovanje in našim klekljaricam, ki ste sklekljale tak roj čebelic. Gospe Mirjam Gremes gre zahvala za zamisel in pomoč pri postavitvi. Klekljanje imata s soprogom Chuckom tako rada, da sta tako rekoč nalašč za našo razstavo priletela iz Amerike. Hvala tudi gospema Afroditi Hebar Kljun in dr. Simoni Strgulc Krajšek, ki sta poskrbeli za postavitev in predstavitev razstave slovenskih članic OIDFA. Posebna zahvala pa gre tudi gospodu Antonu Žaklju, predsedniku Čebelarskega društva Logatec, ki nam je za čas razstave posodil unikatne starinske panjske končnice. Velika zahvala pa seveda velja Čebelarskemu društvu Dolomiti, ki nas je povabilo k sodelovanju."
Za Klekljarsko društvo Polhov Gradec, Tatjana Trontelj
Slovesnost ob odkritju kipa kardinala dr. Alojzija Ambrožiča na Dobrovi
V poklon in ponos našemu rojaku
Dobrova, 8. junij 2014 - Na binkoštno nedeljo je župnija Dobrova praznovala skupaj z vsemi rojaki in ponosnimi Slovenci, ki se radi spominjajo pokojnega torontskega nadškofa in kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Njemu v čast in spomin so odkrili doprsni kip, ki ga je blagoslovil kardinal dr. Franc Rode, pred tem pa je v dobrovski cerkvi zanj daroval sveto mašo.
Dobrovska župnija in mnogi slovenski romarji so se na binkoštno nedeljo veselili odkritja doprsnega kipa uglednega rojaka in velikega Slovenca, kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila namreč kraj, kjer je Alojzi prejel zakrament svetega krsta in se kot otrok prvič srečal in spoznaval z Njim, ki mu je posvetil vse svoje življenje in delo. Zato je tudi po mnenju kardinala Franca Rodeta prav, da sta mu to pozornost namenila domača žup-nja in domači kraj, na katera je bil vse življenje močno navezan, saj je čutil, da so tu korenine njegovega rodu in izvir njegove istovetnosti, čeprav ga je življenjska previdnost zanesla na druge konce sveta.
Iz življenja kardinala Alojzija Ambrožiča
Dr. Alojzi Ambrožič je bil kot drugi od sedmih otrok rojen 27. januarja 1930, in sicer pri Trnov-čevih, v vasici Gabrje pri Dobrovi. Tu je Lojze preživel svoja brezskrbna otroška leta, katerih se je vse življenje rad spominjal. Toda druga svetovna vojna ni prizanesla niti mladi Trnov-čevi družini, ki se je leta 1942 iz strahu pred komunističnim nasiljem umaknila na Koroško. Ob koncu vojne se je tako znašla v begunstvu na avstrijskem Koro-škem. Odločitev je bila po besedah dr. Rodeta težka, a za Lojzeta previdnostna, saj se je petnajstletni fant tako izognil režimu, ki je bil daleč od njegovih načel. Tri leta je družina delila grenko usodo bivanja v ta-bo-riščih Vetrinj, Peggez in Spittal ob Dravi, kjer je Lojze dokončal gimnazijo. Septembra 1948 pa so se izselili v Kanado in si v bližini Toronta ustvarili nov dom. Lojze je vstopil v torontsko bogoslovno semenišče in bil 4. julija 1955 posvečen v duhovnika. Prvi dve leti je deloval kot kaplan, nato pa je v semenišču poučeval latinščino. Po umnosti, zglednem življenju in uspešnem vključevanju v kanadsko okolje je kmalu opozoril nase. Tako so ga že dve leti po posvečenju predstojniki poslali na študi v Rim, kjer je opravil magisterij iz teologije in biblične znanosti. Sledilo je sedemletno obdobje poučevanja v torontskem semenišču, zatem pa je nadaljeval študij v Würz-burgu v Nemčiji, kjer je leta 1970 dosegel doktorat. Vrnil se je v Toronto in tam na teološki fakulteti šest let predaval Novo zavezo.
Marca 1976 ga je papež Pavel VI. imenoval za torontskega pomo-žnega škofa, v nadškofiji pa je prevzel odgovornost za številne na-rodne skupnosti. Zaradi uspešnega služenja ga je papež Janez Pavel II. 22. maja 1986 imenoval za nadškofa pomočnika kardinalu Carterju. Po njegovem odstopu pa je postal redni torontski nadškof ter metropoli-t. Ob nastopu te službe je imela torontska nadško-fija 1,1 milijona, ob upokojitvi pa 1,8 milijona katoličanov, kar je sad tudi njegovih rok. 18. januarja 1998 je bil dr. Alojzij Am-brožič imeno-van v kardinalski zbor, znamenja kardinalske časti pa mu je 21. februarja istega leta v Vati-kanu podelil papež Janez Pavel II. Ob tem dogodku so ga v Rimu spremljali številni romarji, posebej iz Slovenje, Toronta in Evrope. Ob imenovanju ga je takratni ljubljanski nadškof Franc Rode povabil v Slo-venijo, kateremu se je rad odzval. V nedeljo, 11. oktobra 1998, dopoldne ga je tako slovesno sprejela rodna Dobrova, popoldne pa ljubljanska stolnica. Leta 2005 je bil kardinal Ambrožič prvi Slovenec, ki je sodeloval na konklavu in bil med kardinalskim zborom, ki je izvolil novega papeža, Bene-dikta XVI. Nekaj mesecev zatem je prišel v Slovenijo, da je z duhovniki, ki so bili v Slovenji posvečeni iste-ga leta kot on v Torontu, prazno-
val zlatomašni jubilej. Tisoče ljudi se je v nedeljo, 14. avgusta 2005, popoldne zbralo na Dobrovi, da bi pozdravi-li rojaka iz daljne Kanade. Z njim so somaševali slovenski ško^e in številni duhovniki. Prišli so predstavniki slovenske vlade in mnogi prjatelji. Ob koncu maše je v zahvali zagotovil: "Ostajam Dobrov-čan, Slovenec!" Leta 2006 se je v 77. letu upokojil in zadnje obdobje življenja preži-vel v starostnem domu, imenova-nem po njem - Hiša previdnosti kardinala Ambrožiča. Ob upo-kojitvi je dejal: "Naj mi Bog da ponižnost, da se bom vrnil v Njegov objem." V pe-tek, 26. avgusta 2011, se je vrnil v Njegov objem.
Iz pridige kardinala Franca Rodeta
Skozi bogato življenjsko zgodbo tega znamenitega Slovenca, kot ga je poimenoval, se je v pridigi sprehodil tudi kardinal Franc Rode, ki je pred slovesnim odkritjem doprsnega kipa daroval sveto mašo v lepo okrašeni božjepotni Marjini cerkvi. Pri maši so sodelovale narodne noše, številni duhovniki vključno z dekanom p. Marjanom Čudnom, ministranti, domači bralci in božje ljudstvo, s kora se je slišalo čudovito in ubrano prepevanje pevk in pevcev združenega domačega pevskega zbora, pod spretnimi prsti organista pa so prekrasno odmevale, morda
tudi tja do večnosti, nove dobrovske orgle. Ker je bil sam dr. Rode Ambrožičev dober prijatelj, je bila daritev še toliko bolj čutna in pridiga izredno neposredna. V njej se je kar nekajkrat dotaknil njegovega odnosa do primarne domovine, na primer z besedami: "Lojze je vselej ostal v jedru Slovenec, hkrati pa si je posrečeno privzel in osvojil miselnost in življenjske navade svojega novega okolja." Prav tako je opozoril na njegovo pripadnost slovenstvu v dnevih slovenskega osamosvajanja, za katero si je dr. Ambro-žič preko svojih poznanstev in možnosti močno prizadeval. "Klen značaj, mož vere in zvestobe Cerkvi, skrben pastir svoje črede, Kanadčan po kulturi, Slovenec po srcu," ga je ob koncu pridige jedrnato opisal in jo zaključil z močnimi besedami spoštovanja: "Narod je velik po tem, kar daje drugim narodom. - S kardinalom Am-brožičem smo svetu in Cerkvi dali izjemnega človeka in kristjana, ki nam je v čast. Naj nam bo tudi zgled."
Slovesnost odkritja doprsnega kipa
Po maši se je v lepem, sončnem vremenu množica romarjev iz bližnjih in oddaljenih krajev zbrala pri Marijini kapelici in kipu pod brezovim drevoredom, kjer je potekala slovesna akademija z odkritjem doprsnega kipa kardinala
Akademijo so v senci brez spremljali kardinal Franc Rode, dekan p. Marjan Čuden, domači župnik in drugi duhovniki ter romarji.
Doprsni kip nadškofa in kardinala Alojzija Ambrožiča je blagoslovil kardinal Franc Rode.
Alojzija Ambrožiča. Z zvonika je odmevalo pritrkavanje in zvonovi so zlivali prijetne melodije. Cudovit uvod v slovesnost je najprej naredila Pihalna godba Dobrova - Polhov Gradec, za njo pa so zbrani preko besed povezovalca spoznali Ambrožičevo življenjsko zgodbo, ki jo je popestrilo prepevanje Fantovskega zbora KUD Dolomiti. Odmevala je slovenska Zdravljica in druge slovenske pesmi, v čudovitem ambientu pa so zbrani med akademijo zaslišali zvočni posnetek glasu kardinala Ambrožiča, ki je pomenljivo nagovarjal: "Dragi prijatelji..."
Nato se je dogajanje preselilo pred še zakriti mogočni doprsni kip ob župnijskem domu. Domači župnik Alojzij Golob je v nagovoru na kratko povzel, kako je zamisel o postavitvi kipa dr. Alojziju Ambrožiču sploh nastala. Povedal je^ da je bila to tudi kardinalova velika želja: "Živo se spominjam zadnjega obiska kardinala Ambrožiča tu, na Dobrovi, kako je pogledoval tod naokoli in mi skrb vzbujajoče dejal: Gospod, Slovenec sem in nimam niti kamna, kamor bi glavo položil." In našel se je kamen, kjer danes stoji, iz gline narejena in odlita v bronu, prečudovita podoba tega velikega Slovenca in Dobro-vca, umetnostno delo kiparja Mirsada Begiča, ki je ob tej priložnosti spregovoril o nastajanju umetnostnega dela: "Doprsni kip kardinala Ambrožiča sem oblikoval na podlagi dokumentarnega gradiva o njegovem življenju, kljub temu pa kip ni zgolj akademski posnetek por-tretiranca, temveč je živo prepoznaven in po-notranjen v duhovnosti njegove osebnosti." Vse zbrane je na Dobrovi pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc, ki je o svojem rojaku prav tako izrekel nekaj lepih besed. Pozornost je nato prevzel kardinal Franc Rode, kije kip kardinala Alojzija Ambrožiča odkril in blagoslovil z blagoslovljeno vodo, zbrani pa so ob slovesnem trenutku zaploskali in dogodek zabeležili globoko v svoj spomin.
"Doprsni kip kardinala Alojzija Ambrožiča je župnija Dobrova postavila z namenom, da bo Dobrovce in vse romarje k cerkvi Marije vne-bovzete, kamor je rad romal tudi kardinal, spominjal na velikega sina slovenskega naroda. Obenem pa je to tudi priznanje Kanadi, saj je po vojni sprejela številne slovenske rojake, ki so zaradi takratnega režima zapustili Slovenijo. Bogu hvala in prav tako vsem vam za ta dogodek," je sklenil slovesnost dobrovski župnik Alojzij Golob ter zbrano ljudstvo povabil na prijetno druženje ob pijači in prigrizku, to pa seveda ni šlo brez zahvalne pesmi, ki prav gotovo še danes odmeva v mnogih romarskih srcih.
Nadja Prosen Verbič / foto: npv
Pri devetdesetih naredila 620 butar
Katarina Dolenc, po domače Korunova mama, iz Brezij pri Dobrovi, je na prvi pogled običajna upokojenka, ki sicer pri svoji zavidljivi starosti, konec letošnjega poletja bo namreč dopolnila devetdeset let, še vedno sama skrbi zase in za svoje gospodinjstvo, a ko človek izve, da je iz vej dreves, ki jih je polomil letošnji žled, to pomlad naredila okrog 620 butar, tudi po 30 na dan, je pogled nanjo še bolj spoštljiv.
"Gibati in delati je treba, drugače star človek kar obstane," je modra misel prijazne in prijetne sogovornice, ki jo delo drži pokonci. Jutro vselej začne s kavo in listanjem časopisa, navadno v družbi hčere in zeta, ki stanujeta v sosednji hiši. Nato pa jo čakajo kmetijska opravila, saj po svojih močeh še vedno zvesto pomaga pri delih na kmetiji, ki so letnemu času in vremenu primerna. "Poleti je dela veliko, tako na vrtu in njivi kot v hlevu, na polju in trav-
nikih, pozimi pa je dan krajši in je tudi dela manj," pove in izpostavi letošnjo pomlad, ko je bila vse dopoldneve in popoldneve zaposlena s sekanjem vej, ki ji jih je iz domačega gozda navozil zet. Butare na kmetiji potrebujejo za kurjavo kmečke peči, kuhinjskega štedilnika in kotla, toda letošnja letina je bila tako bogata, da bo služila kar za nekaj zimskih sezon. Tako bo tudi naslednja pomlad za gospo Katarino lahko mirnejša, a ne preveč, saj kot pravi sama: "Zmerno delo človeka krepi."
Nadja Prosen Verbič, foto: npv
Kdo je pravi obraz - stari ali novi?
Mojca Kucler Dolinar evidentirana za kandidatko
Stara tema o novih obrazih tudi pred letošnjimi državnozborskimi volitvami dobiva zalet, zato smo o njej razpravljali tudi na zadnjem sestanku občinskega odbora NSi. Da s tako naglico nastajajo in izginjajo stranke, ki puščajo za sabo le vedno večje razočaranje in volilno abstinenco, je bilo skupno mnenje navzočih. Strinjali smo se, da je za Slove-njo pomembno, da ima v parlamentu zrele ljudi z izkušnjami in občutkom za lokalne skupnosti, zato smo prosili nekdanjo poslanko in ministrico Mojco Kucler Dolinar, da ponovno kandidira. Predlog smo posredovali tudi na izvršilni odbor, ki je njeno kandidaturo potrdil.
Bralcem Našega časopisa prilagamo kratek pregled njenega političnega delovanja in jo predlagamo za izbiro na letošnjih volitvah.
•	Poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije; v tem mandatu je bila tudi predsednica Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.
•	Članica slovenske delegacije pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope.
•	Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenje.
•	Skupna kandidatka NSi in SDS za župana občine Ljubljana, kjer je dosegla do sedaj najboljši rezultat demokratičnih oziroma desnosredin-skih strank.
•	Mestna svetnica NSi v ljubljanskem mestnem svetu.
•	Sodelovala je na različnih konferencah in pri projektih, tudi z različnimi evropskimi vladnimi in nevladnimi institucjami, švicarskim centrom za demokratično kontrolo oboroženih sil DCAF, ameriško fundacijo za ekonomsko raziskovanje ATLAS, Centrom za evropske študije pri Evropski ljudski stranki, nemško fundacijo Konrad Adenauer, organizacijo British Council, Centrom za evropske študije idr.
Z njeno izvolitvijo bi občina ponovno dobila veliko podporo pri zagotavljanju državnih sredstev in državnih projektov za našo občino. V svojem prvem poslanskem mandatu se je dokazala z uspešnim financiranjem pomembnih projektov iz državnega proračuna: začetek obnove ceste Ljubljana-Polhov Gradec na delu mimo Srednje vasi in prenova mostu na Belci, mostovi in cesta na relaciji Briše-Ljubljanica, projekt kolesarska cesta Ljubljana-Polhov Gradec, obnova Polhograjske graščine, prenove osnovnih šol. Določeni projekti po zaključku njenega mandata niso imeli več zagovornika v parlamentu in zato še zdaj čakajo na uresničitev oziroma dokončanje. Vsi vemo, da je od njihove realizacije odvisen razvoj naših krajev.
Ne iščimo odgovorov za prihodnost pri drugih, če jih poznamo sami!
L. R.
Sodelovanje tudi preko občinskih meja
Podsmreka, 24. maj - Občina Dobrova - Polhov Gradec je z občinama Brezovica in Medvode podpisala Sporazum o sodelovanju operativnih gasilskih enot iz prostovoljnih gasilskih društev pri gašenju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Dogodek so prostovoljna gasilska društva iz vseh treh občin obeležila s prikazom skupne medobčinske gasilske vaje.
Narava nas vse pogosteje opozarja na svojo nepredvidljivost in moč. Clovek ji ne more kljubovati, lahko pa odpravlja njene posledice. V takšnih primerih se kot nujna vselej pokažeta medsebojna pomoč in sodelovanje, ki še posebej izstopata in sta prisotna pri delu prostovoljnih gasilcev. Dejstvo pa je, da so sosednje gasilske zveze med seboj še tesneje povezane in druga od druge odvisne, saj se meje požarnih območij sosednjih občin med seboj dotikajo, prepletajo, ponekod pa celo niso opremljene s primernim cestnim dostopom, zato je medsebojna prostovoljna pomoč pri različnih gasilskih intervencijah ob naravnih in drugih nesrečah - s čim krajšim odzivnim časom - včasih tudi življenjskega pomena. Tudi ob letošnji naravni nesreči, ki jo je povzročil žledolom, se je medsebojno sodelovanje izkazalo kot edina rešitev. Da pa je takšen pristop k reševanju in odpravljanju posledic naravnih nesreč še odgovornejši in pravilnejši, je prav, da se vse to tudi zabeleži. Tako je bil na pobudo župana Ob-
čine Dobrova - Polhov Gradec Franca Setnikarja konec maja podpisan Sporazum o sodelovanju operativnih gasilskih enot iz prostovoljnih gasilskih društev pri gašenju in reše-
gar, župan Medvod, sporazum pa so obelodanili še vsi trije predsedniki gasilskih zvez - Marjan Peklaj, predsednik GZ Dolomiti, Marko Susman, predsednik GZ Brezovica, ter Miha
vanju ob naravnih in drugih nesrečah med Občino Dobrova - Polhov Gradec, Občino Brezovica in Občino Medvode. Podpisnika sporazuma sta bila poleg pobudnika tudi župana sosednjih občin - Metod Ropret, župan Brezovice, ter Stanislav Ža-
Šušteršič, predsednik GZ Medvode. Podpisniki so se zavezali, da se pomoč gasilskih enot med sosednjimi občinami in njihovo aktiviranje izvajata v skladu z Zakonom o gasilstvu in Načrtom alarmiranja gasilskih enot ter da stroške, ki nastanejo
pri sodelovanju operativne gasilske enote prostovoljnega gasilskega društva v drugi občini, krije občina, iz katere je prostovoljno gasilsko društvo, kadar pa gre za gašenje oziroma reševanje, ki traja več dni in tako nastanejo večji materialni stroški, se župana dogovorita posebej o delitvi materialnih stroškov in nadomestilih za opravljanje nalog pri gašenju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah.
Dogodek so obeležili s prikazom skupne medobčinske gasilske vaje na objekt podjetja Plevnik v Pod-smreki. Na vaji so sodelovala društva sektorja Dobrova (PGD Pod-smreka, PGD Dobrova, PGD Brezje, PGD Hruševo), PGD Sora in PGD Brezovica pri Ljubljani. Vodja intervencije Roman Pustovrh je ob koncu zbrane gasilce pohvalil za izvedbo dokaj zahtevne vaje, saj je šlo za reševanje ponesrečencev iz velikega in zahtevnega objekta, kjer so prisotne tudi nevarne snovi. Zbrane je nagovoril tudi gostitelj, župan Franc Setnikar, ki je med drugim izpostavil pomen seznanitve sosednjih gasilskih zvez z opremo in orodjem, s katerim razpolagajo, ter se gasilcem zahvalil za udeležbo in predvsem za njihov prispevek v prostovoljni gasilski organizaciji, ki je občini pogosto v veliko pomoč.
Nadja Prosen Verbič / Foto: npv
Na Rdečem križu v Ljubljani
Vsem, ki ste se odzvali, pomagali, prispevali in podprli akcijo zbiranja pomoči, gre velika in iskrena HVALA.
Številni so se dobrodelni akciji budo in povabilo Osnovne šole
pridružili na po-Polhov Gradec.
V Polhovem Gradcu
smo pomagali prizadetim v poplavah na Balkanu
Obilno deževje, ki je v mesecu maju zajelo velik del Balkana, je za seboj pustilo opustošenje in katastrofo. Številni so ostali brez strehe nad glavo, brez osnovnih življenjskih dobrin, brez doma, izginile so številne ceste, plazovi so spremenili videz celih vasi. Poročila, ki so prihajala s teh območij, so nas pretresla in v nas zbudila čut za solidarnost in pomoč. V Slovenji smo se na stisko hitro odzvali, organizirale so se številne dobrodelne akcije in dogodki za zbiranje pomoči.
Solidarnosti smo se pridružili tudi v Polhovem Gradcu. Zbiralna akcija za pomoč prizadetim je potekala na različnih lokacijah. Pomoč ste mnogi darovali v trgovini Mercator in trgovini Kmetijska zadruga Polhov Gradec, zbirali smo jo tudi 26. in 27. maja na zbirnem mestu "pri Pratkarju". Številni pa ste se dobrodelni akciji pridružili na pobudo in povabilo Osnovne šole Polhov Gradec. Več kot 3.000 kg zbrane pomoči v obliki vode, hrane in drugih nujnih življenjskih potrebščin smo odpeljali v humanitarni center Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana. Prav tako je potekalo zbiranje finančnih sredstev. Prek Župnijske Karitas ste za namen poplav na
Balkanu darovali 840 EUR. Sredstva so bila nakazana na Slovensko Karitas, ki sredstva usmerjeno namenja prizadetim območjem prek Caritas BIH in Caritas Srbije. Za namen pomoči v poplavah smo pri nedeljski maši 1. junija z nabirko zbrali še 1.515 EUR. Tretjina tega zneska je bila namenjena župniji Kolibe v Bosni, s katero Župnija Polhov Gradec sodeluje že dlje časa. Preostali dve tretjini sredstev pa sta se prek ljubljanske nadškofije usmerili na škofiji Beograd in Sarajevo za namen pomoči prizadetim ob poplavah. Vsem, ki ste se odzvali, pomagali, prispevali in podprli akcijo zbiranja pomoči, se iskreno zahvaljujemo. Naša pomoč se je pridružila številnim
konvojem in zbranim denarnim prispevkom za vse, ki na poplavljenih območjih na Balkanu potrebujejo našo pomoč.
Veseli pa smo lahko tudi, da smo stopili skupaj in se odzvali klicu solidarnosti. Pri izvedbi dobrodelne akcije ste sodelovali in pomagali številni posamezniki in družine. Organizacijo zbiranja pomoči in izvedbo akcije pa so podprli Krajevni odbor Rdečega Križa Polhov Gradec, Župnija Polhov Gradec in Župnijska Karitas, KS Polhov Gradec, KS Crni Vrh, OŠ Polhov Gradec, gasilska društva ter ostala domača društva.
V imenu organizatorjev zbrala in zapisala:
Ana Oblak
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči CZ in RK
Polhov Gradec, 7. junij - Občina Dobrova - Polhov Gradec je letos gostila regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo v organizaciji Uprave RS za zaščito in reševanje ter v sodelovanju z Rdečim križem Slovenje in gostiteljico. Trinajst ekip je pokazalo svoje znanje pri reševanju in oskrbi ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo.
Polhov Gradec je bil letos kraj, kjer se je odvijalo XIX. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Trinajst ekip prve pomoči Civilne zaščite, Rdečega križa in prostovoljnih gasilskih društev iz ljubljanske regije se je v soboto zjutraj zbralo na ploščadi pred Osnovno šolo Polhov Gradec, kjer jih je pozdravil župan Franc Setnikar. Zaželel jim je znanja in urnosti, ki bi ju morali izkazati tudi ob dejanski nesreči, ter ravno prav tekmovalnega duha, ki jih lahko pripelje do dobre uvrstitve, ob
koncu pa jim je zaželel še prijetnega bivanja v Polhovem Gradcu, ki naj jim ostane v lepem spominu. Za njim je zbrane nagovoril Stanislav Lotrič, predstavnik Uprave Republike Slovenje za zaščito in reševanje, ki je med drugim izpostavil tisto, na čemer temelji njihovo poslanstvo, to je prostovoljno delo, ki je v družbi posebnega pomena. Zahvalil se je organizatorju za izvedbo dogodka, ekipam pa zaželel srečno pri opravljanju nalog. V imenu Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana je navzoče pozdravila tudi njegova predsednica Ne-
venka Lekše, ki se je prav tako dotaknila plemenitega poslanstva vseh sodelujočih v ekipah, zagotavljanja pomoči. Na koncu je vodja ocenjevalcev ekipe seznanil s potekom in pravili preverjanja ter podal nekaj praktičnih nasvetov. Po uradnem začetku so se ekipe razporedile po točkah, kjer so jih čakale naloge in tudi animacijski program, v katerem so udeleženci spoznali grofa Blagaja in njegovo ženo Antonijo, nekatere turistične znamenitosti Polhovega Gradca ter programe, ki jih kraj ponuja turistom. Na štirih
Zbrane so nagovorili predstavniki organizatorjev.
deloviščih pa so se vrstili prikazi najrazličnejših možnih poškodb ali nesreč, medtem ko so se morale ekipe prve pomoči v danem trenutku znajti in pokazati svoje znanje pri reševanju in oskrbi v različnih situacijah in nesrečah, ki nas lahko dejansko prizadenejo. Na prvi postaji so morali pokazati znanja iz temeljnih postopkov oživljanja, drugo delovišče je prikazovalo potres pri osnovni šoli, tretje delovišče je uprizarjalo pretep begunskih družin in na zadnjem delo-višču so morale ekipe oskrbeti poškodovane pri delovni nesreči z gradbenim strojem. Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči je namenjeno predvsem obnavljanju teoretičnega in praktičnega znanja, vzdrževanju usposobljenosti in pripravam za delovanje v različnih okoliščinah, zato so udeleženci naloge vzeli resno, saj se zavedajo, da je poznavanje prve pomoči v vsakdanjem življenju izredno pomembno - le tako lahko na kraju dogodka izvedemo nekatere
Delovišče pri osnovni šoli je prikazovalo potres, oskrbeti pa je bilo treba cel razred.
Domači ekipi sta dosegli dober rezultat, nanju so ponosni tudi mentorji in domači organizatorji.
pomembnejše ukrepe še pred prihodom nujne medicinske pomoči in sočloveku s tem morda tudi rešimo življenje.
Slednje je ob koncu poudarila tudi vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, Elza Majcen, ki je skupaj z županom Francem Set-nikarjem ter sekretarko Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana, Emo Verbnik, sodelujočim ekipam podelila diplome, najboljše tri (ekipa OZRK Grosuplje, ekipa prve pomoči RKS zdravstvene fakultete ter ekipa 2 Dobrova - Polhov Gradec) pa so si prislužile tudi nagrade.
Naši ekipi prve pomoči uspešni na regijskem preverjanju
Občina Dobrova - Polhov Gradec je na tekmovanje napotila dve ekipi, sestavljeni iz članov ekip prve pomoči civilne zaščite občine in članov prostovoljnih gasilskih društev občine iz Polhovega Gradca, Dvora, Dobrove, Podsmreke, Brezja
in Zaloga. Prvo ekipo je uspešno vodila Slavica Smrtnik, drugo pa Gregor Peklaj. Njuna naloga je bilo razporejanje članov ekipe k posameznim poškodovancem, vodenje in usmerjanje njihovega dela, poročanje vodji ocenjevalcev, skrb za racionalno izrabo časa in sredstev za optimalen učinek ter triaža. Ker je vodenje pomemben element usklajenega delovanja v konkretnih razmerah, se je delo vodje ocenjevalo posebej. Obe vodji sta se odlično izkazali, pohvaliti pa velja vodjo prve ekipe, Slavico, ki se je med vodji uvrstila na odlično tretje mesto. Individualno delo članov ekipe pri oskrbi posameznih poškodovancev pa se je ocenjevalo po ocenjevalnih po-lah. Ekipi so poleg vodje sestavljali še Urška Kristan, Mojca Rotar, Patricija Dujmovič, Gregor Zibelnik, Gregor Alič, Marko Dolinar, Tadeja Janša, Urška Jankovec in Andrej Piskač. Vsaka ekipa je imela tudi t. i. sweeperja, katerega naloga je bila najprej pregledati teren, poiskati vse
poškodovance ter poskrbeti za varnost tako ekipe kot poškodovancev. S to nalogo sta se uspešno spopadla Matjaž Kralj in Rok Herič. Obe ekipi sta se na tekmovanju dobro odrezali; prva je zasedla 12. mesto, druga pa s svojim znanjem in organiziranostjo odlično 3. mesto in tako zasluženo osvojila pokal. Clani ekip so dokazali, da lahko računamo na njihovo pomoč v primeru množičnih naravnih in drugih nesreč. Domačima ekipama je pred tekmovanjem zaželel srečo in dobro delo tudi župan Franc Setni-kar, kar je tekmovalce dodatno motiviralo. Za prikazano znanje pri obravnavanju nujnih situacij in različnih poškodb, za spoštovanje do prizadetih in usklajeno delo vsem članom obeh ekip iskreno čestitamo, z željo, da naslednje leto znanje še nadgradijo in posežejo po še višjih mestih.
Nadja Prosen Verbič in Alenka Oven Foto: npv, sa
Profesionalna gozdarska oprema pr' Ferjan
Stane in Marinka Košir sta zelo napredna kmeta, njuna ekološka kmetija pr' Ferjan na Brišah je bila že večkrat predstavljena javnosti - že leta 2008 zaradi sončne elektrarne na strehi z močjo 62 kW, pa zaradi proizvodnje lesne biomase (sekancev) za toplarno Ljubljana in tudi pomoči slovenski vojski pri odstranjevanju posledic žleda.
Na dvorišču pa je novost zgledno urejen čebelnjak s 24-imi panji in lepo poslikanimi panjskimi končnicami, ki jih je poslikala ga. Jurček iz Zaklanca! Veselje do čebel je predvsem na strani Marinke - v čebelnjaku je uredila ležišče, da med počitkom vdihu-ješ aerosol iz panjev čebel, kar zelo blagodejno vpliva na kožo, dihala in živce - apiterapja je v Nemčiji priznana in priljubljena
»domača lekarna«. Čebelarsko društvo Dolomiti je januarja letos podelilo Marinki Košir odlikovanje z redom Antona Janše tretje stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva.
V soboto, 21. junija, na najdaljši dan v letu, sta na svoji veliki kmetiji gostila podjetje TPGozd iz Ljubljane in njihove velike stroje za profesionalno obdelavo lesa. Nizkocenovnih izdelkov tu nismo videli, so pa v teoriji in praksi predstavili nakladalne prikolice z žerjavi, nekaj vrst drobilnikov lesa, pa rezalne glave, ki se montirajo na manjši bager in odščipnejo manjše drevje ... Razstavili so tudi več vrst motork, vitlov in delovnih zaščitnih oblek. Organizirali so nagradno igro, v kateri se je več kot 200 obiskovalcev potegovalo za glavno nagrado, protivrezne hlače v vrednosti 70 evrov, in nekaj manjših nagrad. Iz velikega plinskega kotla pa je dišalo kot na veselici. Poleg hrane so poskrbeli tudi za srečelov in seveda glasbo - kadar niso bili zvočniki uporabljeni za razlago delovanja posameznih hidravličnih strojev, o katerih lahko sicer mali slovenski kmet večinoma le sanja ...
Ampak sanj nam ne morejo vzeti, mar ne?
Več informacj dobite na naslovu www.tpgozd.si in tel. številki
040 375 512.
Sebastjan Vehar
Ct v •	i v • v • -f v -f
Srečanje podružničnih šol
Tradicionalno letno srečanje podružničnih šol je letos gostila POŠ Šentjošt. Približno 170 učencev in učiteljev iz podružničnih šol Šentjošt, Črni Vrh, Sovodenj, Ledine, Javorje in Lučine se je zbralo v četrtek, 5. junija.
Jutranji dež ni bil obetajoč, vendar smo se s pogumom zbrali in začeli prijetno druženje. Jan, Marija in Rok so tradicionalno, v narodnih nošah, s soljo in kruhom, ob harmoniki sprejeli goste. Ob sprejemu nas je nagovoril gospod ravnatelj Jernej Klemen, ki je poudaril pomen obstoja podružnic za šolo in kraj. Prvi del druženja smo zaključili z dramsko uprizoritvijo Butalcev v izvedbi našega 5. razreda, pod mentorstvom Jelke Ušeničnik, nato pa smo srečanje nadaljevali s pohodom, ki nas je vodil do Kurje vasi ter ob potoku nazaj v Šentjošt. Naša vztraj-
nost se je poplačala, saj nas je ves preostali čas spremljalo sonce. S pohoda smo se vrnili dobre volje in se na šolskem igrišču še naprej družili ob piškotih, sladoledu in soku. Polni energije smo odigrali športne igre, ob katerih smo podružnice tudi tekmovale. Vreme je bilo dovolj potrpežljivo, z novo pošiljko dežja je postreglo šele tik pred odhodom učencev na avtobus. Učenci in učiteljice smo ob druženju preživeli prijeten in zabaven dan in si ob slovesu obljubili, da se naslednje šolsko leto srečamo na POŠ Javorje.	Jana Prebil
Pionirji PGD Dvor še drugič letos na državno tekmovanje
V Notranjih Goricah je v soboto, 7. junija, potekalo regijsko tekmovanje v orientacijskem teku za gasilsko mladino. Tekmovanje je spremljalo sončno in toplo vreme. Organizator je na karti napačno narisal eno izmed kontrolnih točk, zaradi česar so ekipe to točko iskale dlje časa. Žal so bile med njimi tudi pionirke PGD Dvor, Nika, Sara in Maja, ki so bile skupaj z mentorjem Klemnom zaradi tega ob odličen rezultat. Vse naloge so namreč opravile izredno hitro in brez napak, dragoceni izgubljeni čas na progi pa jih je popeljal na šesto mesto.
Z vsemi pastmi zahtevne proge pa so odlično opravili pio-
nirji Miha, Rok in Jan, ki so se z drugim mestom uvrstili na državno tekmovanje; to bo 13. septembra v Svetem Juriju ob Ščav-nici. Na progi so bili tretji najhitrejši, vse vaje pa so opravili brez napak. Z njimi je tekel mentor Primož. Tako so se pionirji še drugič letos uvrstili na državno tekmovanje, saj so že maja nastopili na državnem tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah.
Fotografija levo: Skupinska fotografija uspešne dvorske mladine [foto: Klemen Zibelnik/PGD Dvor]
Klemen Zibelnik, PGD Dvor
Intervju z mlado pesnico in prevajalko Lauro Repovš X	• v • i • •	g •
»Lepo je, če je knjiga tvoja prijateljica. Veliko ti povrne.«
Mesec april je izredno bogat mesec, in to ne zaradi obilnih padavin ali morda visokih loterijskih dobitkov, bogat je po vsebini, saj v njem knjiga praznuje dva praznika. 2. aprila, na sam rojstni dan Hansa Christiana Andersena, enega najboljših, najbolj priljubljenih in branih pravljičarjev, obeležujemo mednarodni dan otroške knjige, 23. aprila pa svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V tem duhu smo nagovorili mlado pesnico in prevajalko Lauro Repovš, ki navdih za svoja pesniška ustvarjanja in prevajanja črpa tudi iz narave Polhograjskega hribovja.
Laura Repovš je triindvajsetletnica, rojena v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo in pozneje Gimnazijo Vič. Iz Ljubljane jo je po mamini zaslugi pot zanesla v Babno Goro pri Polhovem Gradcu, kjer živi in ustvarja že deset let. Trenutno zaključuje prvo stopnjo bolonj-skega študija na filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ter na oddelku za španski jezik in književnost. Svoj odnos do knjige je začela gojiti že zelo zgodaj. Od svojega rosnega tretjega leta knjigo dojema kot bralka, danes pa se lahko pohvali z delom pesniške zbirke Ludnica na dlani ter še svežim prevodom kratke zgodbe Cesarja Valleja z naslovom Los Caynas, ki čaka na objavo.
Ljudje se s knjigo navadno prvič srečamo v otroštvu, ko sprva opazujemo slikanice, nato pa začnemo spoznavati črke in brati knjižno vsebino. Kako je bilo pri tebi?
Tudi jaz sem bralka že večino svojega življenja. Imela sem namreč srečo, da me je mama zelo zgodaj naučila brati in pisati, tekoče berem od svojega tretjega leta. S knjigo in zgodbami, ki jih daje, sem vedno živela.
Kaj pa ti knjiga pravzaprav pomeni?
Knjiga je bila in je bistveni del mojega življenja. Vse to se mi je zdelo samo po sebi umevno, zato vse do srednje šole nisem opazila, da bi lahko postalo še nekaj drugega - študij in poklic. Sprva sem bila prepričana, da bom študirala biologijo - pravzaprav se tu poezija in ljubezen do narave srečata, saj sta samo dve različni poti do iste stvari, do bistvenih vprašanj, ki jih postavlja življenje. Zdaj, ko še globlje spoznavam literaturo, mi ta na svoj način pomeni gledanje sveta. S knjigo se brusi senzibilnost in dojemljivost za stvari, za doživljanje. Pomen knjige je zelo dobro opisal Franz Kafca, ki pravi takole: "Knjiga je kramp, ki naj bi razbil ledeno morje v nas." Literatura brusi našo občutljivost, ta pa je pogoj za človečnost.
Omenila si, da se je tvoj odnos do knjige spremenil in poglobil v srednji šoli, kar je povsem običajno, saj je posredovanje predmeta in posledično mladostnikov odnos do
njega pogosto v rokah učiteljev. Se strinjaš?
Se. Zdi se mi, da je ogromno odvisno od tega, kako se mlademu človeku določena stvar predstavi, v tem primeru knjiga. Če ti znanje o tem podaja nekdo, ki strasti in spoštovanja do literature nima, bo to, kar čuti, posredoval naprej. Zdi se mi, da bi moral biti kader, ki poučuje jezik in književnost, s srcem pri stvari. Iz lastnih izkušenj vidim, da ti pravilno podajanje znanja in občutka do tega lahko spremeni življenje.
Kako?
Na Gimnaziji Vič sem imela strašno srečo s profesorico slovenščine, ki nam je znala snov vedno predstaviti na način, da nas je stvar pritegnila in spravila v pogon. Takrat se je v meni začela odkrivati neka druga plat, neki čustveni svet, ki sem ga začela ozaveščati. Od takrat ne bi več preživela brez tega, predvsem brez poezije, seveda tudi proze, gledališča, glasbe, umetnosti na splošno.
Če prav razumem, si torej pesmi začela ustvarjati v gimnazijskih letih?
Res je. Proti koncu gimnazije smo dijaki pod mentorstvom profesorice slovenskega jezika Marjetke Krapež ustanovili literarni klub L'eta-žer, v okviru katerega smo organizirali različne literarne natečaje, literarne večere in podobno. Pod njegovim okriljem vsako leto izide pesniška zbirka, ki nastane v dijaških vrstah, in tako je prišlo tudi do izdaje mojih pesmi. Pesniška zbirka Ludnica na dlani je nastala leta 2010 kot prva v tej seriji, in sicer v sodelovanju s prijateljico in sošolko Katarino Rakušček. Zbirka se bere z obeh strani, in sicer Katarinine pesmi pod naslovom Ludnica z ene in moje pod naslovom Na dlani z druge strani, oboje pa sestavlja celotno zbirko Ludnica na dlani.
Z izdajo pesniške zbirke Ludnica na dlani si postala mlada pesnica. Nastaja tudi že kaj novega?
Počasi se nabira material, nikamor se mi ne mudi. Zdi se mi, da je knjigo treba v svet poslati z neko odgovornostjo in jasnostjo.
Si tudi študentka španskega jezika in književnosti, čemur prav gotovo namenjaš velik del časa, in tudi tu so tvoji odlični rezultati že vidni, saj si letos januarja prejela nagrado mladega prevajalca esAsi, ki jo podeljuje špansko veleposlaništvo, in sicer za najboljši prevod kratke zgodbe Cesarja Valleja z naslovom Los Caynas. Kdaj in kako je v tvoje življenje vstopila ljubezen do prevajalstva? Prevajalstvo je prišlo na faksu. Po prvem letniku študija primerjalne književnosti in španskega jezika na filozofski fakulteti sem še bolj
vzljubila španski jezik, in ko sem ugotovila, koliko čudovite literature je v španskem jeziku - ogromen del te še vedno ni preveden v slovenščino -, sem iz navdušenja začela prevajati zase. Kmalu sem se v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki za študente in mlade vsako leto organizira prevajalske delavnice v različnih jezikih, udeležila nekaj delavnic španskega jezika. Tam sem spoznala in se naučila, kako je treba k besedilu pristopiti, česa se je treba paziti in podobno, saj je pri prevodu vedno tako, da se določenih sredstev, ki so uporabljena v izvornem jeziku, ne da enako izraziti v prevodu. Sicer pa je prevajanje zame preprosto poglobljen način branja.
Prejeti priznanje španske ambasade ni mačji kašelj in zaslužiti komentar Miklavža Ko-melja, enega najbolj cenjenih in že nekajkrat nagrajenih prevajalcev iz španskega jezika, ki je za tvoj prevod zapisal: "Prevod Laure Repovš je z občutkom za notranji ritem in evokativno močjo besed še posebej sugestivno priklical vzdušje izvirnika. Iz stilističnih odlik njenega prevoda lahko razberemo pre-vajalkino poglobitev v vzgibe, iz katerih je nastal Vallejov tekst," prav tako ne. Kaj ti to pomeni?
Nagrada je bila potrditev, da imam občutek za prevajanje in da sem nekako na pravi poti. Seveda je bila to resnično lepa spodbuda za naprej, da se še izučim, da bom nekoč znala prevajati tako, da bodo besedila v prevodu zaživela v vsej svoji živosti.
Omenjeni nagrajeni prevod bo izšel v literarni reviji Verba hispanica, ki izhaja v španskem jeziku in jo enkrat letno izda oddelek za romanske jezike filozofske fakultete v Ljubljani. To bo le eno od mnogih literarnih del oziroma prevodov, ki bodo izšli v letošnjem letu. Kakšni smo po tvojem mnenju Slovenci kot literarni ustvarjalci? Ravno pred kratkim sem prebrala statistični podatek, ki ga je v eni izmed spremnih besed navedel Aleš Debeljak; pravi, da smo Slovenci narod knjige in poezije, saj na leto pri nas izide tudi do 6.000 knjig, med njimi je ena četrtina leposlovja, od tega pa je pesniških del približno dvajset odstotkov, po uradni statistiki. Glede na velikost oziroma majhnost naroda se mi to zdi veliko. Torej smo na neki način narod pesnikov in pisateljev. Navsezadnje je to nekako vpisano v nas: slovenska skupnost se je skozi zgodovino vselej utemeljevala ravno na jeziku.
Smo po tvojem mnenju Slovenci tako dobri tudi kot bralci?
Z bralci je najbrž tako kot povsod, obstaja določen odstotek ljudi, ki resnično s strastjo berejo in s tem živio, in določen odstotek, ki branje zavrača. Zdi pa se mi, da Slovenci v splošnem kar veliko beremo, predvsem si knjige izposojamo, kupujemo pa jih bolj malo. Bralci se poslužujejo vsega živega, veliko se bere literatura, za katero bi človek resnično težko rekel, da je vrhunska. Najbrž je v današnjem času, ko se objavlja množično in vsevprek, tudi težko izbrati. Kar pa se tiče pisanja, imam občutek, da že skoraj vsak drugi piše. To se mi zdi super, ker pisanje človeka ozavesti, vsekakor pa to ne pomeni, da je resničnih presežkov zato kaj več. V vsakem primeru je lepo, če je knjiga lahko tvoja prijateljica, ogromno povrne.
Kako pa se ti zdi dojemanje knjige oziroma teksta prek vseh možnih naprav, ki nam jih danes ponuja tehnologija? Še vedno bereš knjigo v fizični obliki, ti je pomemben otip knjige ali preletavaš besedilo prek tablice ali česa podobnega?
Meni je še vedno otip knjige v fizični obliki tisto pravo. Fizična oblika mi pomeni popolnoma drug moment branja kot na tablici. Tablico sicer imam, saj se da prek nje dostopati do nekaterih vsebin, ki mi v fizični obliki niso dostopne ali pa vsaj ne tako hitro, na primer teksti v izvirniku, posebej v španščini, zato je tudi ta tehnološki napredek po mojem mnenju dobrodošel za bralca. Eden izmed profesorjev na španski univerzi La Laguna, kjer sem bila na izmenjavi, me je opozoril, da naši generaciji, ki je vzgojena skupaj s tehnologijo, spomin deluje drugače, saj smo od skoraj vsake informacije oddaljeni le dva klika, kar pomeni, da si manj stvari zapomnimo, ker nam ni treba, in vse samo zdrsi skozi nas.
Po čem pa danes posegaš kot bralka?
Predvsem imam veliko študijskega gradiva, ki ga je treba predelati in od katerega tudi ogromno odnesem. Potem pa imam še osebni seznam, ki je bolj napolnjen s poezijo. Ves čas pa se ta z veliko hitrostjo dopolnjuje in bo verjetno ostal nedokončan, saj je vse, kar bi me zanimalo, preprosto nemogoče prebrati. Je pa res, da nekatere dobre knjige preberem tudi večkrat. Isto knjigo v različnih življenjskih obdobjih razumem in dojemam drugače, nekateri odlomki me spremljajo skozi življenje - kot bi se iztrgali iz konteksta knjige in se vpisali v kontekst mojega življenja.
Kako pa kot mlada kulturnica komentiraš slovensko kulturno sceno?
Težko rečem, da je v Slovenji področje kulture sjajno. Dejstvo je, da so stvari, ki bi jih bilo treba karseda hitro popraviti, in so stvari, ki se jih da resnično pohvaliti. Zame je bilo kar nekaj razočaranj, ampak potem se zgodi, da iznenada najdeš nekaj odličnega, in to potem odtehta vsa ta razočaranja. Če pa govorimo o finančnih spodbudah, ki naj bi prihajale z različnih strani - teh je iz leta v leto manj in se še strmo zmanjšujejo. Prav bi bilo, da bi se vsi zavedali, da tudi kultura ne more živeti od dobre volje in zraka in je za naš vsakdanjik enako pomembna kot na primer naravoslovne vede. Ne smemo namreč pozabiti na to, da je kultura nekakšen vodnjak, ki nas napaja in razvija našo kreativnost, pa naj jo potem uporabimo za pisanje ali pa za nove izume, razvoj in podobno.
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV
Galerija kot materija, Nataša kot energija umetnosti
Pred dvema letoma sem pisal o začetku tečajev keramike v stari Severjevi hiši v Polhovem Gradcu in zdaj so se izdelki na ogled postavili . Pridne roke domačink in njihove učiteljice Nataše Prestor, ki ji je ministrstvo za kulturo podelilo naziv mojstrica za ohranjanje kulturne dediščine in unikatna oblikovalka, so skozi prste v mehko glino vlivale svoje zamisli in dušo, se družile in zabavale ter tako vsakdanu dodale umetniško piko na i. Tisto pikico, ki je tako unikatna in brezčasna, da ji ni kos noben nov nakup, nobena moda, ki se itak menja. Druženje z Natašo je prav posebna izkušnja in tudi tokrat je bilo tako, saj je ogled keramičnih izdelkov v kletni sobi spontano prerasel v po-
kušino manj znanih starih slovenskih speciali-tet; pa ne le jedi, tudi način priprave hrane je bil unikaten - hiša nima elektrike in plina, tako da so vse dobrote sproti nastajale v kmečki peči. Tu, v Severjevi hiši, ki je v lasti Natašine mame Majde Juteršek, deluje še zadnja črna kuhinja naše občine!
Vsak obiskovalec domačije je prejel vstopnico v obliki razglednice Polhovega Gradca avtorja Cirila Velkovrha, čeprav vstopnine ni bilo - še ena od hudomušnih potez našega vrlega umetnika, ki se najraje potepa po vršacih slovenskih gora in lovi lepe pejsaže. Zbrano veselo družbo sosedov in umetnikov je počastil tudi župan, ki je presenečeni umetnici Nataši Prestor čestital
za ohranjanje kulturne in umetniške dediščine v naši občini. Ko se je dan prevesil v več-
er, sta nas presenetila Borut in Maja, ki sta na kontrabas in harmoniko zaigrala nekaj kratkih domačih, a druženje se s tem uradnim zaključkom nikakor še ni končalo, kar priča o dejanski medsebojni povezanosti tečajnic, njihovi želji po druženju. To se je ob igranju kitare in petju pesmi nadaljevalo dolgo v noč, skozi glas sta prišla Iztok Mlakar in Andrej Šifrer in še bi lahko našteval. Specialiteta večera pa je bil krap iz kmečke peči, odlična nemastna riba, prava športnica med krapi, pripravil pa jo je kuhar iz Laz pri Logatcu, kjer Nataša živi in ustvarja. V njeni galeriji je trenutno na ogled razstava čipk Marte Kolar, predvidoma oktobra pa bo v La-zah skupaj z ustvarjalnim možem odprla razstavo umetnin iz lesa Liza Kukovič, ena od udeleženk tečaja oblikovanja gline. Nataša in Joerg, hvala obema za ta Dogodek z veliko začetnico, ki ni nastal zaradi pogodb in obvez do pokroviteljev in evropskih razpisov, ampak iz srca!
Sebastjan Vehar
Ježki tokrat v svetu pajkov in polžev
Šentjošt, 17. junij - Ob slovesu šolskega leta so posebno prireditev pripravili tudi otroci in vzgojiteljice skupine Ježki šentjoškega vrtca.
Malčki so zaplesali in zapeli, spravili starše v zadrego s kvizom in na koncu skupaj z njimi celo uprizorili polžjo
dirko. Rdeča nit prireditve so bili pajki, polži, mravlje in drugi živalski prijatelji gomazečega sveta, ki so jih malčki temeljito spoznavali zadnje tedne. Starši so se zahvalili vzgojiteljicama Mateji in Mojci ter srečanje sklenili z druženjem ob sladkih razvadah in osvežilni pijači.
Gašper Tominc, foto: GT
Kjer domuje toplina
Dejstvu, da moraš svojega otroka prej ali slej prepustiti v varstvo drugim ljudem, se ni mogoče izogniti. Nekateri starši smo pred to preizkušnjo postavljeni že v otrokovih najbolj nežnih letih oz. mesecih. Koliko dvomov, ugibanj in vprašanj se poraja v nas, ko prepuščamo svoje nebogljeno bitjece tujim rokam ...
Potem pa spoznamo Vesno in Mojco, gospe, ki ju vodi iskrena ljubezen do otrok in sočutje do staršev. Vsakodnevno zadovoljstvo otrok, njihov napredek v razvoju in vedno profesionalen odnos zaposlenih v Varstvu ob gozdu so zaznamovali dneve, ko smo svoje malčke puščali v varnem zavetju. Pozitivno vzdušje je bilo čutiti tudi izven sten "vrtca". Pravljični vrt, živali in prijazni ljudje so z naših ramen odvzeli še zadnji kamenček tesnobe, ko smo zapuščali Hruševo. Iskrena hvala Mojci, Vesni, Tanji, Juretu, "stricu" Marjanu in "teti" Nadi. Nam in našim otrokom je bilo v veliko veselje, da smo bili del vašega življenja.
V. S. in ostali starši otrok iz Varstva ob gozdu
Obisk turističnih kmetij na tržaškem Krasu
V torek, 20. maja, je Odbor za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo skupaj z Občino Dobrova - Polhov Gradec organiziral strokovno ekskurzijo na tržaški Kras.
Najprej smo si ogledali živinorejsko kmetijo Vidali pri Bazovici, ki na svojih 12 hektarjih površin in 88 hektarjih v najemu obdeluje zemljo. Imajo štiri zaposlene, od tega enega sirarja, Slovenca iz Kopra, preostali so Romuni. Neto plača zaposlenih je okoli 1.400 evrov, pri čemer sirar dela denimo vsak drugi dan po osem ur in predela približno 2.000 l mleka, od tega približno 500 l dnevno pridelajo sami. Imajo 40 glav živine, od tega 22 krav molznic, število živine pa bodo v kratkem povečali na 50. Pridelujejo mehke in trde sire, mocarelo, skuto in mehke sire z dodatki, kot so kumina, bazilika in drob-njak. Lastnik kosi tako na slovenski kot italijanski strani. Košnja je samo enkrat na leto, le redko dvakrat. Njihove parcele so zelo razdrobljene, izdelke pa v 90 % prodajo doma, na kmetiji. Nato smo obiskali kraško domačijo Bajta v bližini Zgonika, kjer se ukvarjajo s prosto rejo živali, vinogradništvom in de-gustacijo. Trenutno gojijo 160 krškopolj-skih prašičev in 30 glav visokogorskega škotskega goveda. Vse živali pasejo zunaj. Na leto zredijo okoli 250 prašičev. Ob sredah dobijo meso, ob četrtkih odprejo mesnico in restavracijo, prodajajo pa tudi v severno Italijo in Evropo. Za vsakega prašiča, ki ga dajo v klavnico, plačajo 110
Domačija Bajta, tržaški Kras (foto: Tadeja Plestenjak)
Pokušina sirov na kmetiji Zidarič (foto: Tadeja Plestenjak)
evrov od živega do klobas. Imajo lastno naravno sušilnico za salame ter klet za zorjenje pršuta, pancete, vratovine in salam. Zanimivo je, kako je meso, predvsem salame, prepleteno s plesnijo. Dejali so, da je to naravna plesen in da salame pred prodajo seveda operejo. Pridelujejo vino teran, refošk, malvazijo in vitovsko belo vino - vse avtohtone vrste. Vinske trte rastejo na površini okoli 2,5 do 3 hektarjev.
Pridelajo okoli 250 hektolitrov vitovske malvazije, to je okoli 12.000 buteljk. Ogledali smo si tudi tržaško pokrajino v Ogleju, ki je na seznamu svetovne arheološke dediščine; Italija se na splošno ponaša z največjim bogastvom evropske kulturne dediščine. Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata je najlepše ohranjeni mozaik v Srednji Evropi. Je prava zakladnica umetnosti in zgodovinskega spomina. Mozaike smo si ogledali skozi stekleni pod v baziliki, ki je postavljen nad njimi, in si na koncu privoščili zelo okusen sladoled, res enega izmed boljših.
Na koncu pa smo se ustavili še na kmetiji Zidarič v vasi Praprot, kjer sir zorijo v kraški jami. V hlevu imajo dva zaposlena, kmetujeta tudi gospodinja in njen mož ter še ena delavka občasno, po potrebi. Pomagajo tudi tašča in hčerki. Kosio okoli 250 do 300 ha površin, imajo pa okoli 80 glav živine. Sire pridelujejo ob ponedeljkih, sredah in petkih - okoli 1.000 l trikrat na teden. Uporabljajo robota za molžo; lastnik je povedal, da je to najboljša investicija do zdaj. Od ene krave na dan pridobio v povprečju od 20 do 25 litrov mleka; imajo črno-bele krave, ki jih z molžo nočejo preveč izčrpati, saj jim je najpomembnejša kakovost, ne količina. Pridelujejo sir iz surovega mleka, ki ga ne pasterizirajo, in ga zorijo tudi v kraški jami - cena tovrstnega sira je 28 evrov na kilogram, medtem ko kilogram klasičnega sira stane 12 evrov.
Čudoviti razplet plesnega šova na Dobrovi
8. Vesnin ples ob glasbi, plesu in pozitivni energiji
Tradicionalna zaključna plesna produkcija plesnega kluba Forma in društva Panorama je tudi letos, v nedeljo, 15. junija, na Dobrovi postregla z bogato plesno predstavo.
Še vedno ostaja živ spomin na pokojno plesalko Vesno. Pred osmimi leti so jo številni občudovali v vlogi deklice Doroteje. Bila je nasmejana, sproščena in imela je posebno iskrico v očeh. Takrat, na tisti posebni dan, je zadnjič zaplesala. Mnogi mlajši plesalci je žal niso imeli čast spoznati. So pa izvedeli zanjo - da je bila tista deklica, ki je imela močno voljo do dela in je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč.
Zaplet s cesarjevimi oblačili je bil rdeča nit plesne predstave, na kateri so se predstavili najmlajši cepetavčki, navihani hiphoparji, živahni plesalci stepa, plesne mame in pravi tekmovalci. Plesna učiteljica Nataša Potočnik, ki je tudi idejna vodja plesnega spektakla, je s pomočjo svoje ekipe v zelo polni športni dvorani na Dobrovi spomnila na mlado plesalko Vesno. Ko je njenim staršem predala šopek lepih cvetlic, da jih bodo ponesli na njen prezgodnji grob, je poskrbela za lepo simbolno gesto.
Na plesnem parketu so veliki plesni mojstri pokazali svoje nasmejane obraze, izredno motoriko in skladnost gibanja, sku-
pinsko dinamiko ter pozitivno energijo, od najmlajših pa vse do zagretih mamic. Na estetsko okrašenem odru, krasila so ga oblačila, šopki in barvna igra svetlobe, sta pripovedovalki razpletali zgodbo, vmesne točke s plesnimi vložki ob raznovrstni dobri glasbi pa so bile paša za oči in ušesa. Melodije so se lepo razlegale po dvorani, plesalke in plesalci pa so v lepih kostumih prikazali veščine gibanja, korakanja, poskakovanja in medsebojnega skladnega sodelovanja. Vse to pa je dobro ogrelo in navdušilo tudi številno publiko, ki je bogate in raznovrstne plesne nastope podprla z bučnimi aplavzi.
Robi Kržič
5. srečanje v okviru projekta Comenius v Bolgariji
V okviru projekta Comenius z naslovom Untold stories of children and culture, ki ga izvajamo v vrtcu pri OŠ Polhov Gradec, je v tednu od 12. do 16. maja v Bolgariji potekalo že peto, zadnje srečanje.
Srečanja se je udeležilo devet strokovnih delavk vrtca in šole ter g. ravnatelj. Kljub celodnevnemu potovanju in nekaj težavam na bolgarski meji z Grčijo, kjer so cariniki proučevali vrečke s piransko soljo, ki smo jo s seboj nesli za darilo partnerskim državam v projektu, smo v nedeljo zvečer srečno prispeli v Bolgarijo. Nastanili so nas v hotelu, ki je del etnografskega muzeja v kraju Zlato-grad, nahaja pa se pol ure vožnje od šole Nikola Jonkov Vapcarov v kraju Benkovski.
V ponedeljek so nas gostitelji iz Bolgarije na šoli pričakali z lepo dobrodošlico in se nam predstavili z zanimivim programom, v katerega so vključili pesmi ali plese iz prav vsake partnerske države. Učenci so med drugim zapeli pesem Sjaj, sjaj sončece, seveda v slovenščini. Sledil je ogled šole, učilnic in Comenius kotičkov. Po ogledu šole smo imeli delavnico, kjer smo slikali na glinene krožnike, kar je ena od tradicionalnih bolgarskih umetnosti. Ob
slikanju smo se sprostili in urili svoje ročne spretnosti. Dan smo zaključili z ogledom etnografskega muzeja v Zlatogradu. Drugi dan srečanja smo začeli z ogledom vrtca, ki se imenuje Miki Miška, na poti do tja pa smo lahko začutili utrip tamkajšnje vasi (prodaja oblačil in predmetov, živali na ulici, stare stavbe ipd.). Ravnateljica vrtca nam je ob predstavitvi v powerpointu opisala organizacijo dela v vrtcu. Vrtec je dokaj minimalistično opremljen, imajo pa veliko igrišče in spalnice, ki so ločene od igralnic. Po ogledu vrtca smo odšli v šolo, kjer so potekale predstavitve zgodb o sirotah - to je bila ena od tem našega srečanja. Sodelujoče države, Turčija, Poljska, Španija, Bolgarija in Slovenija, so svoje zgodbe podale prek powerpointa. Naša država je predstavila vsebino ljudske pesmi Sirota Jerica. Po pedagoškem delu smo se z avtobusom odpeljali v mesto Kirkovo, kjer smo obiskali župana tega okrožja. Ta nas je nagovoril in vsaki državi izročil
lepo darilo. Dan smo zaključili z družabnim večerom v restavraciji blizu našega hotela, na katerem nam je plesna skupina prikazala tradicionalne bolgarske plese, v teh pa smo se lahko preizkusili tudi sami.
V sredo smo odšli na celodnevni izlet v mesto Plovdiv. Ogledali
Podelitev potrdil in zaključek
smo si antično gledališče in staro jedro mesta, potem pa smo imeli nekaj prostega časa za samostojne oglede in morebitne nakupe. V četrtek so nas odpeljali v športni park, kjer smo dan začeli z razgibavanjem ob zvokih zumbe ter se pomerili v skakanju v vrečah in vlečenju vrvi. Sledile so še predstavitve iger na prostem. Udeleženci vsake države smo predstavili igro, ki jo izvajamo s svojimi otroki v oddelkih. Bilo je zelo zabavno, saj smo se ob igrah dobro razgibali in sprostili mišice. Nato smo se odpravili v letovišče Jagnevo, kjer so nas pogostili s tradicionalnimi bolgarskimi jedmi. Po kosilu smo se preizkusili v streljanju z lokom, fračo in zračno puško. Dan smo zaključili v šoli, z evalvacijo našega srečanja v Bolgariji. Sledilo je še sklepno dejanje s podelitvijo potrdil o udeležbi, kozarčkom penine in spuščanjem balonov v barvah posamezne države.
V petek smo se odpravili na ogled grškega mesta Ksanti. Na poti smo si ogledali tudi zanimivo pravoslavno cerkev sredi jezera in se ustavili na kosilu ob grški obali ter se naužili vonja morja in sonca.
Na našem zadnjem srečanju v okviru projekta smo se imeli zelo lepo, videli pa smo tudi marsikaj, kar v našem vsakdanu ni več običajno (sprehajanje živali po cesti, kokoši na šolskem dvorišču ipd.). Gostitelji so bili zelo prijazni in ustrežljivi, kljub slabim razmeram, ki vladajo v državi. Pripravili so zanimiv in razgiban program. Hvala vsem in vsakemu posebej za pomoč in sodelovanje. Dokazali smo, da skupaj zmoremo veliko.
Strokovni tim projekta Comenius Zlatograd
Zlatko Zahovič za "Evropsko vas":
Upajte si sanjati, brez sanj ni resničnosti!
Spoštovani gledalci, spoštovane gledalke! Ekskluzivno se oglašamo z nogometnega stadiona Ljudski vrt v Mariboru, kjer bo nekaj besed z nami spregovoril nekdaj eden najuspešnejših slovenskih nogometašev in danes športni direktor NK Maribor, g. Zlatko Zahovič. G. Zahovič je v svoji dolgoletni karieri med drugim igral tudi za španski nogometni klub Valencia, zato ga bomo povprašali o španskem nogometu, Španiji kot državi in spominih na Špance.
Pozdravljeni, g. Zahovič. Najprej bi se vam lepo zahvalili, ker si boste vzeli nekaj minut za nas.
Pričnimo s prvim vprašanjem.
Kaj je botrovalo, da ste se odločili za igranje v NK Valencia? Koliko časa ste živeli v Španiji?
Ja, Valencia je eden od največjih klubov v Evropi in svetu, in kadar dobiš ponudbo takega kluba, seveda nimaš nobenih dvomov ... Bil sem zelo ponosen in vesel, da so me povabili v tako velik klub, in tam sem preživel leto dni.
Če bi morali Španijo opisati v nekaj besedah, katere bi izbrali?
Lepa država, simpatična država, država, v kateri je res privilegi živeti.
Igrali ste v večjih tujih klubih. Poznajo vas tako na Portugalskem in Španiji kot drugod - kje?
Glede na to, da sem največ časa preživel na Portugalskem, imam tam tudi največ prijateljev. Tam je nekako moj drugi dom, a ne glede na to ... tako Grčija kot Španija sta res enkratni državi.
Kakšen vtis je na vas naredila Španija kot dežela?
Res enkraten vtis. Posledično se tudi zdaj z veseljem vračam tja, kajti tam imam dosti prijateljev. Španci so zelo odprti ljudje, pa tudi vse drugo, kar obkroža vsakodnevno življenje, mi zelo ugaja. V Španijo se preprosto zelo rad vračam.
Se vam je kakšen dogodek v Španiji še posebej vtisnil v spomin?
Dogodkov je veliko, večinoma povezanih s športom oziroma z družino. Najpomembnejše je, da se je družina tam počutila odlično, da so Španci zelo odprti ljudje, ki ti pomagajo, da se privadiš na državo in vse preostalo, kar je potrebno, da je življenje lažje kot sicer.
Matevž: Bi oziroma ste kakšno izkušnjo iz Španije prenesli tudi v Slovenijo?
Mislim, da ravno to, kar sem omenil ... to odprtost, pomoč ljudem, ki so novinci v državi, v mestu. Da jim omogočiš čim lažjo prilagoditev vsem navadam v državi. Mislim, da je to veličina vsakega naroda.
Kakšen odnos so do vas imeli soigralci, glede na to, da ste iz Slovenje?
V nogometu niso samo Španci, igralci smo prihajali iz ogromno držav, ne samo evropskih, tudi zunaj Evrope, tako da smo bili multikulturna družba. Kar se tiče samih Špancev, pa so,
kot sem dejal, zelo prijazni, prijetni, odprti in ti pomagajo.
So poznali Slovenijo?
To je že malo težje vprašanje. Slovenje praktično niso poznali oz. so jo poznali zelo slabo, zamenjevali so jo s Slovaško, kar ni neobičajno, kajti ime nekdanje Ceškoslovaške je vsebovalo podoben izraz. Zanje potem prepoznavanje imen ni bilo preprosto, saj je po letu 1990 oz. 1991 nastalo več novih držav. Mislim pa, da glede na to, da je Slovenja mlada država, jo kar dobro spoznavajo in vse bolje prepoznavajo.
Vam je poleg napornih treningov in tekem sicer uspelo doživeti Španijo in si jo ogledati kot deželo?
Tega je bilo zelo malo. Ogledati in doživeti sem jo imel čas šele po karieri, med kariero je to zelo težko.
Mimo tega vprašanja preprosto ne smemo: znate kakšen španski ples - pasodoble, fla-menko ... ?
Znam ga ne. Sem si ga pa z veseljem ogledal - to je res enkraten ples.
Znate kakšno špansko besedo?
Mislim, da špansko govorim kar dobro.
Nam jo zaupate?
Gracias (hvala), to je najlažje ... por favor (prosim), znam pa tudi vse ostalo.
Kakšen nogomet igrajo Španci? Seveda vemo, da so glavna pravila enaka, pa vendar - je njihova strategia in organizacija igre drugačna, kot ste jo srečevali drugje?
Ja, je precej drugačna. Vsaka država ima svoje karakteristike. Španci igrajo zelo odprt, tehnično dovršen, zelo čist nogomet. So zelo veliki športniki - v smislu, da vsa tista športna pravila, ki obdajajo vsak šport, poskušajo prenesti tudi na igrišče, tako da so zelo kvalitetni.
Katero številko dresa ste nosili?
Katera tekma (ko ste igrali v španski ligi) vam je ostala najbolj v spominu?
Po navadi ti v spominu ostane tista tekma, na
kateri največkrat zadeneš. V mojem primeru je teh tekem kar nekaj. Tekme proti Realu in Barceloni so vedno nekaj posebnega ... Na žalost takrat nisem zadel, vendar so nekaj posebnega.
Kakšne so vaše izkušnje s španskimi navijači?
Res neponovljive, tam so nogometaši res idoli, v dobrem in slabem. Ljudje jih gledajo kot božanstva in se tako tudi obnašajo do njih. Izkušnje so res zelo dobre.
V Slovenji ste športniki prijazni do navijačev. Ni vam težko poklepetati z njimi, celo z osnovnošolci, kot smo mi. Imajo te vrednote tudi v Španiji?
Ja, seveda jih imajo, le da je tam veliko težje priti do kakšnega intervjuja, kajti želja je ogromno in je težko ustreči vsakemu. Ampak če je le mogoče, športniki ustrežemo željam navjačev, otrok .
Je v navadi, da imate bivši soigralci, tudi ko zamenjate klub, stike med seboj?
Glede na to, da nas je v nekem obdobju 25 igralcev v eni slačilnici, z vsakim ravno nimaš pristnega odnosa . Imaš ga z enim, dvema ali tremi, s temi potem poskušaš tudi navezati stik. V profesionalizmu je to zelo težko; bolj se drži vsak zase.
Ste prijatelji?
Ne, tega pa ni. Se spoštujemo, prijateljstva pa ni. Po navadi imaš prijatelja iz rojstnega kraja ali osnovne šole, tako kot vi, pozneje so pa že drugi interesi.
Slovenja je majhna država, tako so tudi naši nogometni klubi manj znani v primerjavi z velikimi evropskimi klubi. Mladi nogometaši si ne upamo niti sanjati o tem, kako je igrati na tako velikih stadionih, v svetovno znanih klubih. Bi nam zaupali, kakšni so ti občutki?
Naj najprej povem, da sem tudi sam sanjal. Upajte si sanjati, saj brez sanj ni resničnosti. Ti občutki so res enkratni. Ko se ti sanje uresničijo, ugotoviš, da to ni tak "bavbav", kot si si predstavljal v sanjah. Včasih je stvar priložnosti, včasih stvar trenutka, včasih stvar sreče. Le sanjajte, saj se sanje marsikdaj tudi uresničijo.
Naj povemo, da imamo na OŠ Dobrova zelo lepe odnose med seboj. Fantje zelo spoštujemo dekleta in tudi one nas. Spoštujemo različnost in različne sposobnosti ... pa vendar ne moremo mimo vprašanja, ali povsod po svetu nežnejši spol težje razume zakonitosti ofsajda ali je to le simpatična značilnost de-
klic naše šole, naših učiteljic in naših mam ...
To, da imate lepe odnose, me zelo veseli. Kar se pa tiče ofsajda, je to vsepovsod, da ga ženske ali punce slabše razumejo. Potem ko fantje postanemo moški, pa jih ne razumemo v drugih stvareh. Vedno mora biti malo nerazumevanja.
V	Slovenji zagotovo velja, da ste najboljši, najprepoznavnejši, najslavnejši in sploh naj nogometaš vi. Kdo je v obdobju, ko ste igrali za Valencio, veljal za najboljšega v Španiji?
V	tistem času mislim, da je bil to Raul iz Real Madrida.
Ste ga spoznali?
Ja, in to zelo dobro. Krasen, zelo preprost fant. Včasih dobijo ljudje napačne informacije, ker gledajo svoje idole tistih 90 minut, toda ko se kamere ugasnejo, so to zelo preprosti, enkratni fantje.
Kje se vam zdi, da ste pridobili največ znanja oz. ste se kot nogometaš najbolj razvili?
Na Portugalskem, kjer sem preživel tudi največ časa.
Kako vam izkušnje uspešnega igralca nogometa pomagajo pri sedanjem delu?
Zelo, kajti doživeti vse te sanje in potem to prenašati na druge je zelo pomembno. Samo z najvišjega nivoja lahko potem prenašaš takšne izkušnje, ki so neprecenljive. Tisto, kar ljudje vidijo v 90 minutah, je ena zgodba, vse preostalo, vse, kar obdaja vrhunski šport, je druga zgodba. Mislim, da so te izkušnje neprecenljive.
Učenje vseh veščin je drugačno pri otrocih kot pri odraslih. Ste nogomet kdaj trenirali otroke?
Ne, nisem treniral otrok, jim pa pomagamo z nasveti. Sicer pa je treniranje otrok privilegij, saj ste otroci največje bogastvo in nam, starejšim predstavljate upanje po boljšem svetu, po boljšem športu.
Imate za mlade nogometaše kakšen nasvet oz. recept, kako naj postanejo še uspešnejši?
Posebnega recepta ni. Smo pa že omenili tiste sanje, katere sanja marsikateri otrok ... da bi igral na tem, najvišjem nivoju. In kadar sanjaš, narediš vse za uresničitev sanj, in marsikomu tudi uspe. Vsem vam želim, da se vam sanje uresničijo, ne le glede športa, temveč tudi drugih stvari, ki si jih želite.
Je možno, da nam pokažete dres oz. opremo Valencie?
To bi bilo možno, vendar jo imam doma. Na žalost ... Ce bi prej povedali, bi vam jo lahko pokazal.
Trenutno nas gledajo vsi učenci in učitelji naše šole ter spoštovani gostje ... Kaj nam sporočate za konec?
Mislim, da smo že marsikaj povedali. Lahko povzamemo - torej, imejte odnose, kot ste jih imeli, sanjajte in uresničite svoje sanje. Želim vam resnično, da ostanete takšni, kot ste, da bi spoštovali drug drugega in da bi bili v bodočem življenju potem vi naši idoli.
Iskreno se vam zahvaljujemo za izčrpne odgovore in pripravljenost na sodelovanje. Želimo vam še veliko uspehov na vaši poslovni in zasebni poti.
Šolski novinarji OŠ Dobrova: Mark Reven, Matevž Kastelic, Gašper Laznik
Spomladanski pohodi
Tudi spomladi smo pohodniki Društva upokojencev Dobrova vsak mesec pridno ubirali poti in steze, po zimskih mesecih nabirali nove moči, se veselili pomladnega prebujanja narave in vsakokrat znova ugotavljali, kako lepo nam je na naših pohodih. Marca smo odšli v zasavsko hribovje. Pohod smo začeli v kraju Renče in skoraj dve uri hodili po strmem pobočju gozda. Po kratkem počitku pri vasici Ravne smo se povzpeli na vrh Ostrež, od koder je bil lep razgled vsenaokrog. Z vrha smo se spustili do cerkvice sv. Katarine in do čudežnega izvira. Voda tega izvira je po izročilu zdravilna za oči. Pot nas je vodila do vasice Prevog, kjer trikotno kužno znamenje kaže smeri treh gradov: Gamberk, Svibno in Bogenšperk. Pohod smo zaključili v vasici Polšnik, ki jo z vseh strani obdajo vrhovi s cerkvicami.
V aprilu pa smo se odpravili na skrajni rob zahodne Slovenje, v Goriška brda. Povzpeli smo se na najvišji vrh v Brdih, na Korado, razgledno goro nad reko Sočo. Na goro vodi več poti, mi pa smo jo ubrali po lahki poti sko-
zi gozd in prek travnatih pašnikov. Z vrha smo imeli lep razgled na bližnje vrhove, kot so Golaki, Sabotin, Sv. Gora in Matajur, ter Staro goro nad Čedadom. Pogled v daljavo pa je ovirala rahla meglica in zastirala vrhove Juljcev in Dolomitov. Korada je bila v času bojev na soški fronti strateško pomemben vrh, danes pa zaradi svoje razgledne lege privablja številne po-hodnike in planince. Iz Goriških brd smo odnesli lep spomin na zeleno gričevnato pokrajino s skrbno obdelanimi vinogradi in cvetočimi češnjami. Želja, da bi šli na Učko, je med pohodniki zorela že dalj časa. Letošnji maj je bil po vremenu bolj podoben aprilu, zato smo s pohodom odlašali toliko časa, da se je vreme končno ustalilo. Prek mejnega prehoda Jelšane smo se pripeljali do Opatje in se po nekdanji stari cesti, ki je bila nekoč edina povezava med Opatjo in Pazinom, pripeljali do parkirišča Poklon. Od tod nas je gozdna stezica proti vrhu peljala skozi lep bukov gozd, ki nam je dajal odlično senco. Na vrhu se nam je odprl lep razgled vsenaokrog: proti notranjosti in po celotni Istri na eni
strani ter na drugi na mesto in modrino Kvarnerskega zaliva z bližnjimi otoki Krk, Cres, Pag. K lepim vtisom s tega 1.400 m visokega vrha pogorja Učke, ki ga imenujejo Vojak, je svoje prispevalo tudi lepo sončno vreme. Ne samo hoja in spoznavanje novih krajev, naši pohodi so prjetni tudi zaradi našega druženja.
Pohod k Sv. Ani nad Ribnico
Naših pohodov se vedno veselimo in jih komaj čakamo. Tokrat smo se po-hodniki Društva upokojencev Dobrova odpravili k Sv. Ani nad Ribnico. Vreme nam je bilo naklonjeno. Napovedoval se je krasen, a vroč dan.
V	torek, 10. junja, smo se zbrali na Dobrovi in se z avtobusom odpravili proti Grosupljemu ter naprej, skozi Dobrepoljsko dolino do vasi Struge. V vasi Podtabor nam je prijazen domačin pokazal sliko poplavljene doline.
V	jesenskem času potoki večkrat narastejo, najbolj nevaren je potok Raš-čica. Leta 2010 je bilo tu pravo jezero. To pokrajino domačini imenujejo tudi Suha krajina. Od Podtabora smo začeli naš pohod proti Sv. Ani in pot se je strmo vzpenjala; hodili smo po gozdu, pa je bilo kljub temu kar vroče, zato smo večkrat počivali. Po dobrih
Na Koradi
dveh urah smo bili na vrhu Male gore. Šli smo še do sten Sv. Ane, od koder je prekrasen razgled na vso Dobre-poljsko dolino. Do koče pri cerkvici sv. Ane smo hodili še kakšne pol ure; tam nas je pričakal prjazen Ribničan in nam postregel s kavo, čajem ali pivom, pa tudi malica se je že prilegla. Gospod nam je odprl vrata cerkvice in nam povedal nekaj zanimivosti o njej. Še zapeli smo in se odpravili na točko, od koder se je tokrat odprl čudovit razgled na Ribniško dolino in Veliko goro, pod katero se nahaja romarska cerkev Nova Štifta. Pot nas je
nato vodila v dolino in po slabih dveh urah smo prišli do koče pri Francetovi jami, kjer so nas lepo sprejeli in nam postregli s kosilom in pjačo. Ob prijetnem pogovoru je čas kar hitro minil in odpravili smo se do avtobusa. Vožnja prek Ribnice do Velikih Lašč in Turjaka je bila prijetna. Na Dobrovi smo se poslovili polni lepih vtisov in z željo, da gremo čim prej na naslednji pohod. Hvaležni smo našim vodičem, da nas vsak mesec popeljejo na tako lepe kraje naše Slovenje, kamor sami zagotovo ne bi šli nikoli.
Darinka Peklaj
Olimpijske igre na Dobrovi
Zamisel za temo letošnjega, že 9. Dneva na Dobrovi ima svoje korenine v jesenskem dogajanju na področju košarke in zimskih olim-pjskih igrah, ki so nas večino prikovali pred televizjske zaslone. Športniki so nas razveselili z odličnimi rezultati, nam pričarali veliko veselja in marsikakšno solzo sreče. Navjanje za naše športnike v družinskem krogu je prineslo veliko lepih doživetj. Pa vendar je napočil čas, ko kavče in TV-sprejemnike zamenjamo za aktivno preživljanje prostega časa, in Dan na Dobrovi je lahko prav simpatična spodbuda. Poleg tega je to dan, ki ga sooblikujemo otroci, starši in učitelji ter je namenjen ustvarjalnemu druženju vseh vpletenih. Izhajali smo iz predpostavke, da je športna dejavnost namenjena vsakemu človeku. Vsako telo potrebuje gibanje, človek mora le ugotoviti, kaj mu ustreza. In na tem mestu bi otroci dobili še eno možnost več, da se najdejo v vsaj eni športni dejavnosti, saj ne zagovarjamo teze, da je šport namenjen le športnikom oziroma tistim, ki so v športu uspešnejši. Letošnje druženje je tako potekalo ob športnih dejavnostih pod naslovom Olimpijske igre
na Dobrovi. Začelo se je s himno naše šole, slavnostni protokol odprtja olimpjskih iger pa so s kulturnim programom popestrili člani in članice Godbe Dobrova ter plesalke Plesne-
ga društva Panorama. Z nekaj spodbudnimi besedami sta pomembnost dogodka poudarila tudi ravnatelj naše šole, gospod Viljem Kovačič, in župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, gospod Franc Setnikar. Pod okriljem Olimpjskega komiteja Slovenje smo ob olim-pjski himni prinesli olimpjsko baklo, prižgali olimpjski ogenj, razobesili olimpjsko zastavo in prebrali zaprisegi tekmovalcev in sodnikov. Z izjemo prisege sodnikov, ki jo je prebral učitelj športa, so častno vlogo na otvoritvenem protokolu suvereno odigrali letošnji pozitivci in pozitivke, ki so tudi sicer promotorji pozitivnih vrednot naše družbe, za katere si iskreno prizadevamo v vsakdanu življenja in dela na šoli.
Sledile so športne dejavnosti, ki so bile tokrat organizirane po triletjih. Otroci prvega triletja so sodelovali na Mini olimpjadi v izvedbi Olimpjskega komiteja Slovenje, pod vodstvom gospoda Aleša Šolarja in vrhunske športnice, gospe Brigite Langerholc Žager. Skozi igro so spoznavali glavno sporočilo olimpizma, ki pravi, da je važno sodelovati, da moramo spoštovati svoje tekmece in igrati pravično. V skladu z geslom "Važno je sodelovati" so bili za svoj trud na koncu vsi nagrajeni s priznanji in medaljami ter razglašeni za zmagovalce.
Pozitivizem olimpizma se je prenesel tudi v
drugo triletje, kjer so otroci pod vodstvom staršev in učiteljev spoznavali starodobne igre, med drugim gumitvist, ristanc, skakanje v žakljih, balinčkanje, metanje podkve in vlečenje vrvi, ter v tretje triletje, kjer so sodelovali v športnih igrah, ki niso čisto vsakdanje; pomerili so se v hokeju brez palic, igri med dvema ognjema s pregrado in lovljenju žoge čez visoko oviro. Celotna prireditev je potekala v športnem duhu, zato tudi zaključek ni mogel biti drugačen - ogledali smo si atraktiven nastop akrobatske skupine Bobri. Seveda pa čisto na koncu ni manjkalo zdaj že tradicionalno druženje ob sladoledu.
Dan na Dobrovi je za našo šolo poseben dan. Nastal je na pobudo skupine mam in njihovih otrok, v želji po skupnem druženju učencev, staršev in učiteljev. Ideja se je skozi leta razvja-la, rasla in se dodobra zakoreninila v nas vseh. Je projekt, za katerega se člani sveta staršev vsako leto potrudjo, da najde mesto v letnem delovnem načrtu šole, in prevzamejo zanj tudi organizacjsko pobudo. In je projekt, ki se ga še posebno veseljo otroci.
Tudi letos je dosegel svoj namen. Povabilu se je odzvalo precejšnje število staršev, ki so tako izkoristili možnost, da skupaj s svojim otrokom preživjo en dan v šoli. Dan več ob igri s svojim otrokom.
Barbara Burjak, Vesna Bozovičar
Projekt Evropska vas na OŠ Dobrova
V šolskem letu 2013/14 se je naša šola ponovno vključila v projekt Evropska vas, v okviru katerega vsako leto raziskujemo eno izmed držav Evropske unije. V projekt smo vključeni že nekaj let in smo tako raziskali že dobršen del Evrope: Slovaško, Romunijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Finsko in Bolgarijo, v letošnjem letu pa smo spoznavali Španijo.
Učenci so to lepo deželo spoznavali že med letom pri pouku, interesnih dejavnostih in v oddelkih podaljšanega bivanja. Tako smo v aprilu pripravili razstavo, na kateri smo lahko občudovali španske zastavice, risbe plesalcev flamenka, bikoborcev, nogometašev, plakate z glavnimi značilnostmi in zanimivostmi Španje, glinene bikce, sestavljanke s španskimi motivi, repro-dukcje del španskih slikarjev Mirója in Picassa ... Obiskovalci so bili zelo navdušeni tudi nad ilustracjami španske narodne noše, ki so delo naše učenke Tamare Bizjan. Kot vsako leto smo tudi tokrat na šoli v aprilu pripravili prireditev, na katero vedno povabimo veleposlanika države, ki jo raziskujemo. Letos se je prvič zgodilo, da so na veleposlaništvu svoj obisk v zadnjem hipu odpovedali, nas je pa zato s svojo prisotnostjo razveselil župan naše občine, g. Franc Setnikar.
Z letošnjo prireditvjo smo želeli prikazati
španski temperament, zato smo za rdečo nit izbrali špansko telenovelo, v kateri se je razpletala ljubezen med revno služkinjo Mario Eleno (Mojco Medja) in Hosejem Fernandom (Janom Revnom). Med zgodbo so si sledile točke, s katerimi smo predstavili Don Kihota, prisluhnili smo španskim zvokom kitare, klavirja, violine in flavte, ogledali smo si pasodoble in flamen-ko, mlajši učenci so zapeli dve španski pesmici, naša učenka Tina Poštuvan pa je zelo lepo zapela špansko evrovizjsko popevko Eres tu. Seveda nismo mogli brez športa. Ogledali smo si zmago nogometnega kluba Barcelona nad Real Madridom (montažo posnetkov naših učencev in komentarje sta pripravila Gregor Kovač in Blaž Juren), nato pa še naše prvošolčke, ki so se odlično izkazali kot navjači Barcelone. Zelo smo bili veseli tudi intervjuja z znanim slovenskim nogometašem Zlatkom Zahovičem, ki je igral za španski klub Valencia. Del intervjuja, ki
je bil posnet v Mariboru, smo si ogledali tudi na naši prireditvi. Na "dobrodelni dražbi" pa smo srečali številne španske športnike. Morda vas zanima, kako se je v naši telenoveli zaključila zgodba med bogatim mladeničem in revno služkinjo. Žal si na naši prireditvi srečnega konca nismo mogli ogledati, saj je bogata mati (Urška Hanc) tej ljubezni nasprotovala in revno služkinjo poslala stran. In tako smo, kot se za telenovele spodobi, naše gledalce pustili v pričakovanju, kaj jih čaka v naslednjih delih. Le malo smo nakazali, da se bosta Hose Fernando in Maria Elena vendarle še srečala. Tako kot telenovela se tudi naš projekt s prireditvjo na šoli še ni zaključil. Čakal nas je še sklepni del v Ljubljani na Hribarjevem nabrežju. Tako smo 9. maja skupaj s še 30 šolami in enim vrtcem iz Ljubljane in okolice ter Dolenjske zgradili Ev-
ropsko vas, v kateri je vsaka šola predstavljala eno izmed članic Evropske unje. Vsaka šola je pripravila svojo stojnico, na kateri je predstavila izdelke, nastopali pa smo tudi z dvema točkama na prireditvi. Tina je zapela evrovizjsko popevko, naši sedmošolci pa so zaplesali flamenko. Projekt smo zaključili z velikim zadovoljstvom. Ne le zato, ker smo se naučili veliko novega in smo bogati za eno izkušnjo več. Še lepši je občutek, da nas takšne stvari med seboj povezujejo, saj smo skupaj sodelovali učitelji, učenci in tudi starši. Zelo nas tudi veseli, da imamo na šoli toliko učencev, ki so bili pripravljeni projektu posvetiti svoj prosti čas in s svojimi talenti polepšati naše spoznavanje Španje. Hvala prav vsakemu izmed vas!
Koordinatorica projekta na OŠ Dobrova Zvonka Španger
V spomin Jožetu Bizjaku
(1944-2014)
Nemalo nas je presenetila vest, da je umrl naš stanovski tovariš, kolega Jože Bizjak, Krvincov Jože iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu. У Združenju obrtnikov in podjetnikov Polhov Gradec
-	Črni Vrh je sodeloval že od ustanovitve leta 1995. Bil je njegov ustanovni član in že ob prvi obletnici združenja nas je veselo presenetil. Na prvem srečanju obrtnikov in podjetnikov, ki smo ga pripravili v osrčju Polhograjskega hribovja, na kmetiji Jelovčnik, je Jože prevzel skrb za hrano in pijačo. Priprava srečanja pri Jelovčniku je bila pravi podvig. S traktorjem smo morali iz Polhovega Gradca pripeljati klopi, mize in drugo opremo za piknik. Jože pa je s svojimi izkušnjami poskrbel za odličen divjačinski golaž, jedi z žara, tudi žejo smo si lahko pogasili. Ker je prvo srečanje obrtnikov in podjetnikov Polhovega Gradca in Črnega Vrha lepo uspelo, smo sklenili, da srečanja nadaljujemo vsako leto. Zaradi boljše dostopnosti pa smo zamenjali lokacijo, preselili smo se na Setnico, na kmetijo Mihačk, kjer srečanja potekajo še danes. Letos smo pripravili že 19. srečanje z obrtniško mašo v cerkvi sv. Uršule na Setnici, ki pa je na žalost potekalo brez našega Jožeta. Kar ne moremo verjeti, da Jožeta ne bo več med nami. Koliko srečanj smo pripravili in preživeli skupaj ... Jože je bil vedno optimist, dobrega razpoloženja, in v njegovi družbi je čas hitro minil. Bil je tudi kritičen, vedno je povedal svoje mnenje. Čeprav se kdaj o čem nismo strinjali, pa smo vedno našli skupno rešitev.
Velikokrat nam je pripovedoval, kako je preživljal leta, ko je bil poklicni voznik tovornjaka in je nekdanjo Jugoslavijo prevozil po dolgem in počez. Malo je bilo mest v Jugoslaviji, kijih ni videl. Tudi po osamosvojitvi je ostal avtoprevoznik, ustanovil je d. o. o. Delo voznika in trgovca je opravljal s srcem in bil pri tem tudi uspešen. Kar pa mu je ostalo prostega časa, ga je preživel kot zvesti član Lovske družine Dobrova ali pa je obdeloval svojo malo kmetijo, kjer seje veselil vsakega obiska. Na žalost je usoda določila, da se je njegovo življenje končalo prav na njegovi kmetiji, kjer je po upokojitvi preživel večino časa.
Da je bil Jože priljubljen med sosedi, prijatelji in znanci, je pokazal tudi njegov pogreb. Na njegovi zadnji poti se nas je zbralo zelo veliko. Jože, hvala ti za tvoj prispevek k nastanku in delu Združenja obrtnikov in podjetnikov Polhov Gradec - Črni Vrh. Hvala za tvojo pomoč pri pripravi naših srečanj. Naj pa ti povemo, da smo zelo ponosni, da si bil tudi veteran Slovenske vojske in si pri osamosvojitvi Slovenje izpolnil vse zadane naloge. Na žalost je na našem praporu ostal samo lipov list s tvojim imenom in priimkom. Spomin nate, Jože, pa bo ostal v naših srcih. Ne bomo te pozabili.
Združenje obrtnikov in podjetnikov Polhov Gradec
-	Črni Vrh, Milan Košir
V slovo Cvetki Širok
Prišla je pomlad in z njo mesec april, ko si praznovala 68. rojstni dan in ko smo ti z velikim upanjem, da se boš kmalu vrnila med nas, zaželeli veliko zdravja. Vendar naše in tvoje želje niso bile dovolj, da bi premagala zahrbtno bolezen, ki ti je tako potuhnjeno črpala moči. Veliko ur smo skupaj preživeli na igrišču, kjer smo trenirali in metali baline k balinčku ter se veselili dobrih metov. Vedno, ko ti je uspelo, in to ni bilo malokrat, se je v tvojih očeh prižgala iskrica, ki je nehote prižigala ogenj vztrajnosti in tekmovalnosti tudi v nas, tvojih sobalinarjih in sobalinarkah. Nikoli se nisi jezila, da ti pa danes ne gre, vedno si bila umirjena in pripravljena na nov spopad. Prijateljskih turnirjev si se rada udeleževala in takrat je bila tvoja preudarnost in mirnost še kako pomembna za celotno ekipo. Brez velikih besed si nam vlivala voljo in samozavest in tudi tvoja zasluga je, da smo v zadnjih letih osvojile kar nekaj pokalov.
Draga Cvetka, hvala za tvoje prijateljstvo in hvala, da smo bili lahko skupaj s teboj v ekipi. Pogrešali te bomo!
Balinarke in balinarji
Srečanje upokojencev na Ključu
V soboto, 24. maja, smo člani DU Dobrova organizirali drugi pohod na Ključ. Zbrali smo se v Brezju pri "Raflnu". Rafl in Francka sta nam pripravila lep sprejem s šilcem domačega žganja in pecivom, ki ga je Francka spekla v noči pred našim prihodom. Zagotovila sta nam tudi parkirišče, tako da smo se brez skrbi podali proti Ključu. Srečanja so se udeležila tudi sosednja društva upokojencev - Horjul, Vrzdenec, Polhov Gradec in Kožarje. Na Ključu je vse zbrane nagovoril predsednik DU Dobrova Tone Tomšič. Za hrano je poskrbelo DU Dobrova, za pijačo pa Marjeta in Zvone Urbančič. Pa tudi peciva ni manjkalo, spekle so ga naše članice. Ob prijetnem klepetu so udeleženci srečanja izrazili željo, da pohod postane tradicionalen, torej vsakoleten. Domov smo se vrnili v popoldanskem času.
Za DU Anica Tomšič
Izlet DU Dobrova
Vinci-Pisa-Lucca-Firence
Doživeli smo dva prelepa dneva na izletu po Italji. Z Dobrove smo krenili ob 2. uri zjutraj in se peljali najprej do slikovitega mesteca Vinci na severu Toskane.
V	bližini mesta se je daljnega leta 1452 rodil Leonardo di ser Piero da Vinci. Ogledali smo si muzej in mestece, popili kavo in nadaljevali pot po severnem delu slikovitih toskanskih gričev. Preden smo prispeli do svetovno znanega mesta Pisa, smo si ogledali še veliko evropsko pristanišče ob ligu-rjski obali, mesto Livorno, in se popeljali skozi mesto Tirrenia, ki je od Livorna oddaljeno deset kilometrov. Zanimivo je zaradi ugodnega podnebja, tja prihaja veliko turistov in vrhunskih športnikov na treninge. Obala ponuja nešteto kampov in kilometrske plaže.
Prispeli smo v Piso, ki se ponaša s stolnico in poševnim stolpom na tako imenovanem Trgu čudes. Večino znamenitosti smo si ogledali od zunaj, vstopili pa smo v krstilnico, ki je zelo lepa in vredna ogleda.
V	stolp nismo vstopili, ker je bila čakalna vrsta predolga, čakati bi morali od dve do tri ure. Nadaljevali smo pot z avtobusom in se ustavili v mestecu Lucca, ki stoji za mogočnim obzidjem. Ogledali smo si cerkev sv. Mihaela, katedralo in srednjeveško mestno jedro. Pozno popoldne smo se odpravili do hotela v kraju Montecatini Terme, kjer smo prenočili.
2. dan izleta: Firence
Po zajtrku v hotelu smo imeli še nekaj časa, da smo si ogledali turistično mesto, polno hotelov, in se sprehodili po zdraviliškem parku, nato pa smo pot nadaljevali do glavnega mesta Toskane, Firenc. Mesto je srednjeveški in renesančni biser. Najprej smo se ustavili na platoju razgledne točke Piazzale Michelangelo, od koder smo si ogledovali mesto in okolico, kot bi ju imeli na dlani. Po mestu smo se odpravili peš in si ogledali mestne znamenitosti, kot so Piazza del Duomo s krstilnico (krstilnico so obnavljali, zato vstop ni bil mogoč), veličastna katedrala Santa
Maria del Flore, Giottov zvonik, Dantejeva rojstna hiša in cerkev Svetega križa. Med stebriščem palače Uffizi, ene najbolj znamenitih galerj na svetu, smo se sprehodili do reke in znamenitega mostu Ponte Vecchio. V poznem popoldnevu smo se poslovili od sli-
kovite pokrajine in se po avtocesti s postanki vračali proti domu. Potovali smo s prevoznikom Petrič in skrbnima voznikoma Tonetom in Marjanom, vodil pa nas je vodnik Gregor, ki mu zanimivih besed o zgodovini zlepa ni zmanjkalo.	Za DU Anica Tomšič
Polhograjske balinarke na turnirju v Lovranu
Aprila smo se balinarke udeležile prijateljskega balinarskega turnirja v Lovranu, kamor so nas povabile balinarke Balinarskega kluba Snežnik.
Sprejeli so nas nadvse prjazno in nas tudi obilno pogostili. Nemalo pa smo bile presenečene, ko smo ugotovile, da so vse ekipe, razen domače, iz Slovenje. Srečanje je potekalo v res prjetnem prjateljskem vzdušju, zmagala je domača ekipa, me pa smo zasedle četrto mesto. Obljubile smo si, da se še srečamo, gostiteljice pa smo povabile na naš jubilejni, 10. balinarski turnir, ki bo 2. avgusta v Polhovem Gradcu.
A. Novak
OŠ Polhov Gradec
Obisk urednika Našega časopisa
Našo šolo je v aprilu obiskal urednik Našega časopisa, g. Gašper Tominc. Obiskal je tudi že osnovno šolo na Dobrovi, sedaj pa si je vzel čas za druženje z nami. Novinarke šolskega časopisa smo se zbrale v učilnici slovenščine skupaj z našo mentorico Vesno Mu-hič. Nestrpno smo čakale in na koncu le dočakale. Gospod Tominc nam je prestavil delovanje Našega časopisa. Povedal nam je, da imajo več dopisnikov iz različnih občin, ki pošiljajo članke na uredništvo časopisa. Nato časopis oblikujejo in ga natisnejo. Omenil je tudi, da se po izdaji Našega časopisa kar nekaj ljudi pritožuje nad članki, ki sestavljajo časopis. Seznanil nas je tudi z delom novinarjev. »Več kot boste pisale in objavljale člankov, več možnosti boste imele, da dobite službo novinarke,« nam je svetoval. Nato nam je še pokazal nekaj starejših izvodov Našega časopisa in se poslovil. Najbrž lahko rečem, da smo se vse novinarke veliko naučile. Znanje, ki smo ga dobile bomo še naprej uporabljale in kdo ve, mogoče katera od nas postane slavna novinarka.
Mirjam Tominc, 9. b
Srečelov učencev 9. razreda
Pa smo dočakali deveti razred, čas, ko smo končno postali »glavni« na šoli. V tem letu pa nas poleg običajnih tegob, kot so pridobivanje ocen, seštevanje točk, priprava na nacionalno preverjanje znanja itd, čakale tudi bolj prijetne obveznosti. Obiskovali smo plesne vaje, »pilili« program za valeto in z nestrpnostjo pričakovali končni izlet. Ker pa so te obveznosti predstavljale
precejšen finančni zalogaj za naše starše, smo na pobudo gospoda Marka Vojvode, razrednika 9. a, organizirali sre-čelov. Na pomoč pri nabiranju sredstev so nam priskočili naši starši, prijatelji, znanci, sosedje, še posebaj pa se zahvaljujemo gospema Simoni Kumar in Nataši Hafner, ki sta vzpostavili stik z velikim številom podjetij v Slovenji in jih zaprosili za donacije. Na pomoč nam je priskočilo veliko število podjeti in prispevalo bogate nagrade, za
vino, kjer so za skrivnostnimi zidovi dolga stoletja v miru, tišini, meditaciji in molitvi v skladu z redovniškimi pravili živeli zelo ustvarjalni menihi, ki so zapustili veliko število pomembnih rokopisov. Obiskali smo lekarno z zelišči in se po obilni dopoldanski malici odpravili naprej. Po gričevnati poti ob obronkih Pohorja smo prispeli v Vitanje, ki so majhen in prijazen kraj z 2500 prebivalci, o katerem so se v preteklosti spletale različne legende, danes pa je tu moderno kulturno središče vesoljskih tehnologij. Tu smo si ogledali razstavo Herman Potočnik Noordung 100 monumentalnih vplivov, ki predstavlja vpliv pomembnega slovenskega znanstvenika na razvoj vesoljskih tehnologij. Prijazna vodička nam je zelo zanimivo predstavila zgodnje raketne tehnologije, razvoj vesoljskih postaj in zanimivosti iz življenja Hermana Potočnika. Najbolj se nam je v spomi
kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem kupcem srečk; učencem, njihovim staršem, učiteljem in ostalim zaposlenim na šoli, saj so z veseljem pokupili vse srečke!
Učenci 9. a in 9. b razreda
Ekskurzija nadarjenih
v
učencev v Zičko kartuzijo in Vitanje
Dne 10. 5. 2014 na sončno soboto smo se nadarjeni učenci s starši in mentoricami Francko Hribernik, Mirjam Ko-govšek in Vesno Muhič ob 8. uri odpravili izpred šole v Polhovem Gradcu. Na avtobusu smo si krajšali čas z zabavnimi igrami, saj nam jo je malce zagodel prometni zastoj na na cesti. Naša prva postaja je bil samostan Žička kartuzija. Tu smo se seznanili z bogato samostansko zgodo-
vtisnil prikaz vesoljske opreme in način preživetja astronavtov v vesolju. Ugotovili smo lahko, da v breztežnost-nem prostoru tudi opravljanje najbolj vsakdanjih pravil ni povsem preprosto. Ugajala nam je tudi oblika samega središča, ki posnema Potočnikovo najpomembnejšo stvaritev. Ogled središča smo končali na strehi in se nato po požarnih stopnicah spustili na zemljo, na trdna tla. Sledilo je kosilo v lokalnem središču. Nato je sledil sprehod po kraju in ogledali smo si še cerkev Matere božje in graščine, v kateri je sedež občine. Dan se je prevesil v drugo polovico in prišel je čas za slovo. Seveda nismo odšli domov prej, dokler ni padla odločitev, kam nas bo pot vodila naslednje leto. Nasvidenje naslednje leto iz avstrijske Koroške.
Lara Stanovnik, Anej Škof, Andreas Paušner, Urh Ušeničnik
Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali donacije, tudi tistim, ki so želeli ostati anonimni.
1. Amis	19. Debitel
2. Golica TV	20. Radio Veseljak
3. Unilever- Knorr	21. Ilirija
4. Studio moderna	22. Velana
5. Moja drogerija	23. Kraš
6. Pošta Slovenje	24. Poštna banka
7. Summit avto	25. Haribo Slovenja
8. Omega air	26. Avtokampi.si
9. Hotel in SC Cerkno	27. Bolero
10. Soline Sečovlje	29. Mestni muzej
11. Tehnični muzej Slovenje	30. Konstrukcije Schwarzmann
12. Lomas d.o.o Kandit	31. Mercator
13. Lipica	32. Vrtnarstvo Breskvar
14. Aniton d.o.o.	33. Catering Koren
15. Simobil	34. She
16. Tupperware	35. Carodej Jole Cole
17. Kamill	36. Čebelarstvo Božnar
18. Zavarovalnica Triglav	
Povzetek letnega poročila o pitni vodi za leto 2013 v Občini Dobrova - Polhov Gradec
Režijski obrat občine Dobrova - Polhov Gradec, kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, obvešča svoje občane o kakovosti pitne vode na javnih vodovodnih omrežjih občine. V letu 2013 je notranji nadzor in spremljanje stanja v oskrbi s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih Občine Dobrova - Polhov Gradec opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana. Spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je ZZV Ljubljana izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode, št.:120-004-602-2/09, in aneksa k pogodbi, št. 3 -120-004-602-23/11, ter Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2013. Poročilo o pitni vodi za leto 2013 je pripravljeno skladno z navodilom Inštituta za varovanje zdravja RS. Notranji nadzor se je izvajal v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26704, 92/06 in 25/09). Zdravstvena ustreznost in skladnost pitne vode so v okviru notranjega nadzora ocenjevali na podlagi opravljenih rezultatov mikrobioloških, fizikalno-kemijskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucijo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Povzetek rezultatov mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj so za vodovodne sisteme prikazani v preglednicah.
Celoten dokument Poročila o pitno vodi za leto 2013 je objavljen na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si v rubriki »oskrba s pitno vodo - obveščanje občanov«, prav tako pa je poročilo dostopno na vseh krajevnih skupnostih in na sedežu občine.
KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA							
Vodovodni sistem	sk. število odvz. vzorcev		mikrobiol. preskušanja		Fizikalno presk	-kemijska išanja	
	M	K	U	NE	U	NE	
Dobrova	38	6	35	3	6	0	
Brezje	15	3	11	4	3	0	
Hruševo	12	2	10	2	2	0	
Osredek	12	2	10	2	2	0	
Skupaj	77	13	66	11	13	0	
							
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJOŠT							
Vodovodni sistem	sk. število odvz. vzorcev		mikrobiol. preskušanja		Fizikalno-k preskus		emijska anja
	M	K	U	NE	U		NE
šentjošt	20	3	4	16	3		0
Butajnova	11	2	3	8	2		0
Kurja vas	9	2	1	8	3		0
Skupaj	40	7	8	32	8		0
KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC						
Vodovodni sistem	sk. število odvz. vzorcev		mikrobiol. preskušanja		Fizikalno-k( preskuša	!mijska nja
	M	K	U	NE	U	NE
Polhov Gradec	32	1	22	10	1	0
Dvor - Dolenja vas	6	1	5	1	1	0
Podreber	3	1	3	0	1	0
Praproče	7	1	3	4	1	0
SKUPAJ	48	4	33	15	4	0
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH						
Vodovodni sistem	sk. število odvz. vzorcev		mikrobiol. preskušanja		Fizikalno-k( preskuša	!mijska nja
	M	K	U	NE	U	NE
Črni Vrh - Smolnik	8	2	6	2	2	0
Srednji Vrh - Rovt	8	2	5	3	2	0
SKUPAJ	16	4	11	5	4	0
Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemijski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci
Režijski obrat, Občine Dobrova - Polhov Gradec
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 23. redni seji 28. maja 2014 sprejel
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra
1.člen
Ukine se status javnega dobra na nepremičninah, parc. št. 3080/6 k.o. Dobrova, v izmeri 37 m2 (ID 6205768), in parc. št. 3080/7 k.o. Dobrova, v izmeri 41 m2 (ID 6205769).
2.člen
Nepremičnini iz prvega člena tega sklepa prenehata imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postaneta last Občine Dobrova - Polhov Gradec.
3.člen
Ta sklep zaične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu.
Številka: 011-0001/2011-24 Dobrova, 28. maja 2014
Župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r.
7. julij 2014
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
45
I i Li tU

idejna zasnova zdravstvenega centra, Ki jo je izdelalo projektantsko podjetje STP MUREN Črnomelj, d. o. o.
idejna zasnova zdravstvenega centra, Ki jo je izdelalo projektno podjetje MiSEL.
Svetniki umikali točke dnevnega reda
Log - Dragomer, 18. junij 2014 - Občinski svet je na predpočitniški seji na mize dobil gradivo s kar petnajstimi točkami dnevnega reda in predlog za razširitev seje na dodatno točko. Na seji so svetniki iz obravnave poskušali umakniti tri zdravstvene točke. Izglasovali so umik dveh točk, povezanih z vzpostavitvijo samo-plačniške zobozdravstvene ambulante, umik obravnave DIIP-a za zdravstveni center pa ni dobil večinske podpore. Od skupno štirinajstih točk dnevnega reda so jih obravnavali le pet, sejo pa so nato zaradi prekoračitve predvidenega časa prekinili.
Vzdušje na tokratni seji je bilo burno, še preden se je ta sploh začela. Sprva so svetniki dali zeleno luč razširitvi seje, nato pa so drug za drugim začeli kapljati predlogi o umiku točk dnevnega reda. Najprej o umiku točk o organiziranju samoplačniške zobozdravstvene ambulante v osnovni šoli in o ceni najema tega prostora. Kot smo slišali v obrazložitvi Kosednarja, ki je predlagal umik teh dveh točk, naj bi bilo gradivo slabo pripravljeno, odprtih in nerazrešenih pa bi ostalo preveč vprašanj. Tako je menilo še pet svetnikov, ki so dvignili zelene kartone, štirje pa so bili proti umiku teh dveh točk z dnevnega reda. Živahna razprava pa se je razvila pri umiku obravnave Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za zdravstveni center, ki ga je predlagala Šabanova. Kot je pojasnila v svoji obrazložitvi, čas pred volitvami ni primeren za obravnavo in sprejemanje odločitev o tako pomembnih stvareh. Dodala je, da ne bi bilo pravično, da bi prihodnjemu občinskemu svetu naložili takšne stroške. V protiargumentih smo slišali, da je občinski svet o zdravstvenem centru razpravljal že večkrat in med drugim sprejel odločitve, ki so bile podlaga za pripravo tega dokumenta, ki ne nazadnje ničesar ne prejudicira. Menili so še, da ni smiselno, da občinski svet tri mesece pred koncem mandata zaključi svoje delo ter začne naloge prelagati na bodoči občinski svet. Sledilo je glasovanje z izenačenim rezultatom; štirje so glasovali za, štirje proti, ostali pa so bili vzdržani. Zaradi izenačenega glasovanja so si pomagali kar s statutom in ugotovili, da umik točke ni bil izglasovan, saj zanj ni glasovala večina svetnikov.
Projekt zdravstvenega centra se nadaljuje
Pestra razprava o DIIP-u, ki so jo najprej nameravali umakniti iz obravnave, se je končala z drugačnim izidom, kot je sprva kazalo. Osem svetnikov je dokument podprlo, proti je bil le eden, trije pa so se glasovanja vzdržali. Svetniki so pri tej točki sprejeli še dodaten sklep, in sicer da se bo pri pripravi investicijskega projekta pripravila še različica izvedbe projekta v lastni režiji. V razpravi so svetniki spregovorili o javno-zasebnem partnerstvu, izrazili svoj pomisleke in opozarjali na možne pasti, ki jih lahko prinese izpeljava takega postopka, ter razmišljali o možnostih, da bi občina projekt financirala sama, brez pomoči zunanjega zasebnega partnerja. Med drugim smo v razpravi slišali tudi pojasnilo pripravljavcev dokumenta, da je DIIP le eden izmed dokumentov, ki v prvi vrsti identificira problem, se pravi, da vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev, ter oceno investicijskih stroškov in utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta, ki nudijo podrobnejši pregled nad izvedljivostjo investicije. Dokument identifikacije investicijskega projekta "Izvedba projekta in investicije v izgradnjo zdravstvenega centra v Občini Log - Dragomer na način javno-zasebnega partnerstva" je izdelal J. S. I., d. o. o. Ta v dokumentu obravnava dve idejni zasnovi zdravstvenega centra. Ti predvidevata gradnjo 743 oziroma 914 kvadratnih metrov velikega objekta s pritličjem, nadstropjem in mansardo, v katerem bi bili umeščeni lekarna, dva poslovna prostora, tri ambulante ter prostor za dnevno varstvo starejših občanov. V mansardi pa naj bi zgradili predvidoma štiri sta-
novanja, zaradi česar naj bi bil projekt zanimiv tudi za zunanje investitorje. Poleg tega naj bi v objekt umestili energetske prostore, prostor za čistila, kolesarnico in stopnišče z dvigalom. V dokumentu je za izvedbo projekta predvidena izpeljava jav-no-zasebnega partnerstva, tako da bi občina predvidoma podelila zasebnemu partnerju stavbno pravico za namen izgradnje predvidenega poslovno-stanovanjskega objekta. Slednji bi objekt zgradil po projektni dokumentaciji, ki jo bo v skladu s projektno nalogo pripravil javni partner. Po izgradnji bi zasebni partner občini v uporabo predal prostore v objektu, kjer bi se izvajali javni programi. Cilj tega projekta je, da se v načrtovani zdravstveni center iz osnovne šole preseli zobozdravstvena ambulanta, v njem pa naj bi začela delovati še kombinirana ambulanta splošne medicine, skupaj s pediatrično ambulanto. Drugi cilj je vzpostavitev dnevnega varstva starejših ter lekarne, ki bi zagotovila boljšo dostopnost do zdravil in zdravstvenih pripomočkov. V dokumentu je opredeljena tudi vrednost investicije, ki bi bila nekaj več kot dva milijona. Občina bi v ta projekt po načrtih vložila zemljišče ter še okoli 110 tisočakov, ki bi jih namenila za izdelavo investicijske dokumentacije in osnovno opremo, potrebno za delovanje centra. Sicer pa je pripravljavec dokumentacije na seji pojasnil, da ta dokument ne prejudicira izpeljave projekta na način javno-zaseb-nega partnerstva, poleg tega pa ne določa končne arhitekturne forme objekta, funkcionalne vsebine, prav tako ne organizacije in logistike objekta. Vsi ti elementi bodo namreč določeni v naslednji fazi priprave projektne dokumentacije. Naj spomnimo, da je občinski svet ta projekt pravzaprav začel že pred tremi leti, ko je sprejel sklep, da se pristopi k celovitejši zdravstveni oskrbi občanov, da se sprejme informacija o aktivnostih za izgradnjo zdravstvenega centra na območju centralnih dejavnosti pri osnovni šoli ter se izdela idejna zasnova celotnega prostora, namenjenega centralnim dejavnostim pri osnovni šoli. V ta namen je bilo pri osnovni šoli tudi kupljeno zemljišče. Občinska uprava je v naslednjih letih iskala izvajalce zdravstvenih storitev ter med občani opravila raziskavo interesa po zdravstveni oskrbi v občini, ki je pokazala na veliko zanimanje oziroma potrebo po zdravniku družinske medicine, zlasti pa interes po dnevnem varstvu starejših. Občina je lansko jesen pridobila tudi dve idejni zasnovi za objekt centralnih dejavnosti, ki se razlikujeta po arhitekturni obliki in delno po prostorski zasnovi. Med drugim pa se je o vzpostavitvi lekarne pogovarjala z Lekarno Ljubljana, s katero je bilo podpisano pismo o nameri.
Policija predstavila lansko delo
Delo policijske postaje v lanskem letu je predstavil komandir Mirko Nunič, ki je s svetniki spregovoril o kriminaliteti, javnem redu, varnosti v cestnem prometu in preventivnem delu policije. Ta je lani v občini obravnavala deset odstotkov manj kaznivih dejanj kot leto prej. Največ je bilo premoženjskih kaznivih dejanj (79), od tega 35 tatvin, 27 velikih tatvin in ena kraja osebnega vozila. Policija je obravnavala tudi eno kaznivo dejanje prepovedanega prometa z mamili, pet kaznivih dejanj ponarejanja denarja, pet kaznivih dejanj zoper delovno raz-
merje in socialno varnost ter dve kaznivi dejanji z elementi nasilja v družini. Že tako nizka preiskanost kaznivih dejanj pa se je lani še znižala, in sicer na 25 odstotkov. Lani je bilo v Občini Log - Dragomer tudi manj prekrškov s področja javnega reda in miru, več pa je bilo prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. Policisti so v nadzorih cestnega prometa ugotovili kar 27 odstotkov manj kršitev. "Stanje na tem področju se ocenjuje kot zelo dobro, še posebno ker so se ukrepi izvajali na mestih, na katerih se je z analizo ugotovilo, da se prometne nesreče tam dogajajo najpogosteje. Ravno tako se je zmanjšalo število zaznanih kršitev po prekoračitvi najvišje dovoljene hitrosti in vožnji pod vplivom alkohola," je še pojasnil Nunič. Policisti pa so bili dejavni tudi pri preventivnem delu, nadaljevali so projekte, ki so namenjeni predvsem otrokom in mladini.
Zdravstveni dom s 95 tisočaki minusa
Izgube iz preteklih let je zdravstveni dom nameraval pokriti z višjimi prihodki, a ni bil uspešen. Kot je pojasnil direktor Tomaž Glažar, so največji problem predstavljali prenizki prihodki od javne službe: "Sredstva za opravljanje javne službe so se bistveno znižala; po kriterijih iz leta 2012 bi morali prejeti za približno 150.000 evrov več prihodkov, kot smo jih dejansko prejeli. У letu 2013 so bili kljub pridobljenim novim programom za izvajanje javne službe prihodki za pokrivanje te dejavnosti enaki kot leto poprej." Povedal je še, da so bili stroški, kljub povečanju obsega programov in poračunu tretje četrtine plačnih nesorazmerij, v primerjavi z letom 2012 višji samo za slaba dva odstotka.
Zdravstveni dom je lani uvedel kar nekaj novosti, med drugim je začela delovati ginekološka ambulanta, odobrili so jim polovico programa, pridobili so eno referenčno ambulanto ter še dodatni polovični program patronažne službe, zaposlili pa so tudi novo zobozdravnico, ki je dosegla, da ni več čakalnih dob. Ena izmed pomembnih novosti v vrhniškem zdravstvenem domu v lanskem letu je tudi organizacija dveh samostojnih ti-mov za nujno medicinsko pomoč, s čimer se je delno razbremenilo delo v ambulantah.
Število opredeljenih pacientov v ambulantah družinske medicine se je v enem letu povečalo kar za 2.000. Na dan 30. 11. 2013 je bilo v ambulantah družinske medicine ZD Vrhnika opredeljenih 8.321 pacientov, na program je bilo v povprečju opredeljenih 2.010 pacientov. "Povečanje števila opredeljenih pacientov kaže na to, da se je kakovost dela ambulant družinske medicine izboljšala in da se je povečalo zaupanje do zdravstvenega osebja v ZD Vrhnika. У istem obdobju je število pacientov pri zasebnikih ostalo skoraj isto," je še pojasnil direktor vrhniškega zdravstvenega doma.
Prihodnjič še preostalih devet točk
Svet je na seji obravnaval tudi idejno zasnovo za vrtec na Logu ter podprl dve varianti, ki predvidevata gradnjo trioddelčnega prizidka vrtca; tega naj bi umestili med obstoječo stavbo, v kateri zdaj domuje loški vrtec, in nasuto parkirišče. Več o tej točki lahko preberete v samostojnem članku. Sicer pa so svetniki v treh urah obravnavali le pet točk od štirinajstih, ki so bile na dnevnem redu. Na nadaljevanju redne seje, datum tega do oddaje Našega časopisa še ni bil znan, bodo svetniki obravnavali postavitev prvih "ležečih policajev" v občini, ki naj bi jih dobili prebivalci Poti ob Snežaku. Med drugim bo govora še o odloku o oskrbi s pitno vodo, obravnavali naj bi poročila nadzornega odbora, pregledali lokacijske smernice za enostanovanjski objekt v Dolini na Lukovici, se seznanili z analizo in pregledom subvencij v občini pa tudi s predlogom sistematizacije delovnih mest v vrtcu.
V. L.
Izdelali idejno zasnovo prizidka loškega vrtca
Log - Dragomer, 18. junij 2014 - Občina je v proračun za leto 2014 vključila gradnjo trioddelčnega vrtca, ki bi jo financirali s prodajo ene izmed večjih parcel v občinski lasti. Izdelanih je bilo več različic idejne zasnove vrtca, ki prizidek umeščajo v neposredno bližino sedanjega vrtca na Loški cesti 12. Idejne zasnove je obravnaval tudi občinski svet, ki je soglašal z dvema različicama.
Idejne zasnove prizidka loškega vrtca se je lotilo podjetje Kaliopa, ki je pripravilo pet različic. Kot smo izvedeli, so pri projektiranju morali upoštevati štiri osnovne elemente, in sicer površine, ki so potrebne za stavbo vrtca, igralne površine za otroke ter površine za zunanje komunikacije, zagotavljanje parkirišč tako za potrebe vrtca kot za potrebe športnega parka, hkrati pa pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenje (ZVKDS), saj je objekt spomeniško zavarovan. Prvi dve varianti sta prizidek umestili med vrtec in športni park, predvideli sta dvonadstropni objekt, tretja varianta je predvidela enonadstropni objekt, umeščen med sedanji objekt in parkirišče, četrta in peta različica pa sta bili umeščeni podobno, le da sta izpolnjevali še zahteve po varovanju kulturne dediščine. Z ZVKDS sta bili načeloma usklajeni četrta in peta varianta. Dokončno stališče ZVKDS pa v tej fazi ni bilo pridobljeno, ker bo izdano v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Glavni zahtevi ZVKDS sta bili, da se ohrani značilni L-tloris objekta in da novogradnja ne zakriva fasade obstoječe stavbe oziroma oken.
Četrta in peta različica, ki ju je kot sprejemljivi potrdil tudi občinski svet, sta pripeti na vzhodno fasado objekta, v katerem do-muje vrtec. Velikost prizidka bi bila po obeh variantah 545 kvadratnih metrov, nekoliko različna je le razporeditev prostorov. V prizidku so po obeh variantah predvidene tri igralnice, notranje sanitarije in sanitarije na igrišču, garderoba s hodnikom, osred-
nji in dodatni prostor ter terasa. V njem so načrtovani še prostori za shranjevanje igralnih in športnih pripomočkov ter shranjevanje čistil, pralnica, tehnični prostor oziroma prostor za hišnika, v objektu bi svoj prostor dobila tudi vodja enote, v njem bi bili še pisarna svetovalnega delavca, kabinet za vzgojna sredstva in pripomočke, shramba za vrtna igrala, skupni prostori za strokovne delavce in seveda razdelilna kuhinja. Po četrti različici bi objektu pripadalo 1.158 kvadratnih metrov zelenih površin in še 136 kvadratnih metrov terase, po peti različici pa bi bilo zelenih površin za dobrih sto kvadratnih metrov manj. Obe va-
rianti sta predvideli pritlično stavbo z direktnim izhodom na zunanje igralne površine za igro otrok, ki bi bile obrnjene stran od parkirišč in glavne ceste. Novi del vrtca bi bil prizidek slepi fasadi, ohranili pa bi tudi dostop oziroma vhod v obstoječi objekt. V obeh primerih je poleg objekta načrtovano parkirišče s 45 parkirnimi prostori. Naj ob tem omenimo, da so pri izdelavi idejnih zasnov proučili tudi možnost uporabe otroškega igrišča v športnem parku, ki je sicer težko uresničljiva, ker je za otroke treba zagotoviti varno pot, ločeno od ostalih površin, igrišče pa bi moralo biti tudi ograjeno, da bi vzpostavili varnost. Svetniki so na seji sprejeli tri sklepe, in sicer je svet - kot izhodišča za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - potrdil varianti 4 in 5, občinski upravi so naložili, naj prične postopek za ustrezno spremembo odloka o splošnih merilih in pogojih PUP ter pripravo dokumentacije, in priporočili, naj se pri izdelavi projekta za trioddelčni vrtec upošteva možnost dozidave še dveh oddelkov.	у l
Z deli že na polovici
Gradnja kanalizacije ob regionalni cesti med Lukovico in Osnovno šolo Log - Dragomer poteka po načrtu.
Kot nam je pojasnil Jure Jančič iz občinske uprave, je bilo položenih približno polovica kanalizacijskih cevi. Te delavci polagajo na globini od okoli 1,5 metra do slabih treh metrov. Za izgradnjo kanalizacije na tem odseku bo za potrebe priključitve objektov treba izvesti šest podvrtavanj pod regionalno cesto, skupaj z gradbenimi jamami za izvedbo le-teh. Kanalizacijski sistem, ki ga gradijo, bo gravitacijsko-tlačni, gradnja pa naj bi se zaključila do začetka septembra.
V. L.
Na Logu v načrtu dva prehoda za pešce
Enega naj bi zarisali pri loškem gasilskem domu, drugega pa pri križišču Rimske z regionalno cesto.
Kot so nam pojasnili na občini, je treba pred tem izpeljati kar nekaj postopkov, s katerimi se ukvarjajo že kar nekaj časa. Projektno nalogo za ureditev prehodov čez regionalno cesto pripravlja Appia, d. o. o. Kot nam je pojasnila Tanja Kru-šič iz občinske uprave, je Direkcija RS za ceste projektno nalogo že potrdila, trenutno pa je v izdelavi projekt za izvedbo in pridobivanje projektnih pogojev.
Kot smo še izvedeli, bo treba za izvedbo projekta zadostiti nekaterim pogojem Direkcije RS za ceste, in sicer bo morala občina ob obeh prehodih zagotoviti varno čakališče oziroma zgraditi pločnik ter postaviti svetilko javne razsvetljave. Pobudo za ureditev prehodov za pešce so na sejah večkrat vložili svetniki. Ti so v svojih obrazložitvah pojasnjevali, da je prečkanje ceste na tem delu zelo pogosto zaradi bližine kapele in gasilskega doma, vendar tudi nevarno - zaradi nepreglednosti in precej visoke omejitve hitrosti vožnje.
V. L.
Poleti bodo gradili cesto Bevke-Log
Občini Log - Dragomer in Vrhnika bosta skupaj financirali modernizacijo ceste Bevke-Log, stroške pa sta si razdelili tudi pri že končanem projektu, vrtini Bevke, s katero je občina pridobila pomemben rezervni vodni vir. Investiciji sta skupaj vredni 243 tisočakov, občini pa ju bosta financirali vsaka pol.
Poleti bodo stroji ropotali na še neobnovljenem odseku ceste Bevke-Log. Gre za dobrega pol kilometra dolg problematičen odsek v Občini Log - Dragomer, ki bo bolj kot Log-Dragomer-čanom služil prebivalcem naselja Bevke. Ti bodo dobili varnejšo povezavo do svojega kraja, Log - Dragomer pa bo z rekonstrukcijo ceste pridobil rezervni vodni vir, saj se bo sočasno z obnovo cestišča zgradil nov vodovod. To je tudi razlog, da si bosta občini, čeprav cesta poteka po Občini Log - Dragomer, stroške projekta, ki je vreden 171 tisočakov, razdelili. Naj ob tem omenimo, da je Občina Vrhnika cesto obnovila že leta 2010 oziroma 2012, in sicer do občinske meje. Ob rekonstrukciji ceste je bil na stroške Občine Vrhnika obnovljen tudi vodovod, ki bo ob gradnji vrtine služil Log-Dragomerčanom.
Medtem pa se je že zaključil drugi skupni projekt občin, vrtina
Bevke. Ta je bila pred leti že del vodovodnega sistema, a so jo zaradi oporečne vode, vrtina je bila namreč preplitva, iz sistema izključili. Po novem je poglobljena na 150 metrov. Po podatkih hidrogeološkega poročila, ki ga je izdelala družba Hidroconsul-ting, bodo lahko pri srednjem vodnem stanju podzemno vodo iz vrtine črpali približno v količini 24l/s, kar je trikrat več vode, kot je občina potrebuje za oskrbo. Fizikalno-kemijsko in mikrobiološko preizkušanje vzorcev vode je pokazalo, da ta ustreza merilom pravilnika o pitni vodi, nekoliko večja je bila le vsebnost železa, ki pa naj bi se tekom obratovanja vrtine znižala pod mejno vrednost. V nadaljevanju bodo vgradili črpalko in začeli črpati, po določenem času črpanja in pridobljenem vodnem dovoljenju pa se bo vrtina vključila v sistem oskrbe s pitno vodo.
V. L.
T» vv	t • *vv i t • 1 • t	1 v	•
Peščeno parkirišče dobili v brezplačen najem
Občina Log - Dragomer je v začetku junija v brezplačen najem dobila zemljišče, kjer je v Dragomerju pred leti stala Mercatorjeva trgovina.
Mercator je zemljišče, veliko 2.179 kvadratnih metrov, občini oddal za nedoločen čas, s trimesečnim odpovednim rokom, namenjeno pa bo parkirišču. Kot so nam povedali na občini, je zemljišče nasuto in primerno za parkiranje. Parkirišče bo dobro služilo tako obiskovalcem vrtca in občinske stavbe kot obiskovalcem dragomerškega športnega parka.
V. L.
Občina Log - Dragomer se zahvaljuje Poslovnemu sistemu Mercator, d. d., za brezplačen najem zemljišča, parc. št. 658/8, k. o. 1996 - Log, za potrebe občinskega zemljišča.
Praznik
zaznamovala pestra paleta dogodkov
V Občini Log - Dragomer je bilo maja zelo živahno. Ob občinskem prazniku je tudi letos v sklopu kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih prireditev vsakdo lahko našel nekaj po svojem okusu. Trinajst zelo različnih dogodkov, z vrhuncem na praznični dan, 30. maja, ko so na proslavi podelili še občinska priznanja.
Na proslavi navdušila Simfonika
Proslavo ob občinskem prazniku si bo občinstvo, ki je zopet do zadnjega kotička napolnilo večnamenski prostor Osnovne šole Log - Dragomer, zagotovo zapomnilo vsaj po dveh stvareh - šestih novih dobitnikih občinskih priznanj in vrhunskem nastopu vrhniškega orkestra Simfonika z gosti. Tudi tokrat na prireditvi ni manjkal šolski otroški pevski zbor, ki je s himno odprl proslavo ter nato občinstvo razveselil še z dvema skladbicama. Stalnica občinskih proslav pa je nagovor župana Mladena Sumine, ki je letos pozdravil z besedami: »Osmič in zadnjič vas nagovarjam v tej vlogi in ob takšni priložnosti. У teh letih smo preživeli marsikaj. Naravne nesreče, ki jih najstarejši prej niso doživeli, kot so poplave, ledena ujma, gozdni požar, nevihte s točo in suša, ter druge škodljive pojave, kot so droge večjih razsežnosti, umori, samomori in še kaj. Bilo je tudi marsikaj lepega. Moje ambicije pred osmimi leti, ko sem iz povprečno uspešne lastne firme odhajal v pokoj, niso bile postati župan. Ambicije so bile doseči hitrejši napredek v razvoju lokalnega okolja na vseh področjih družbenega delovanja in standarda. Doseči tisto, kar sem v tem okolju in širše zelo konkretno počel vseh predhodnih skoraj 40 let. Cilje, ki smo si jih skupaj postavili ob ustanovitvi občine in ki jih je v obeh dosedanjih volilnih programih konkretizirala Lista za LDL z menoj kot županom, brez posebne evfo-rije, vendar vztrajno in dosledno uresničujem.« V svojem nagovoru se je sprehodil skozi večje investiere zadnjih let ter občinstvu pojasnil, zakaj se vsi želeni cilji niso uresničili: »Vzrokov je več. Vsaj trije so omembe vredni: cilje si zavestno postavimo višje, kot jih je realno možno doseči; neposredno po ustanovitvi občine smo na podlagi odločitve takratne oblasti bili ob dobršen del dohodkov iz dohodnine in gospodarska situacija se je v svetu in zlasti v Slovenji drastično poslabšala ... V ničemer si ne lastim zaslug za doseženim, o vsem je odločitve sprejemal OS. Hvala vsem. Vse, kar smo dosegli, smo dosegli pretežno z lastnimi sredstvi. Kreditov nimamo. Kot občina nismo nič prispevali k dolgovom Slovenje, za katere nihče ne ve, kako jih bomo poplačali. Sem za kredite, vendar samo za projekte, s katerimi je možno ustvarjati dodano vrednost, ne pa za projekte, ki nam bodo le povečevali stroške. Občinski projekti so običajno takšni. Res pa je, da projektov, za katere bi bilo treba najeti kredite, v tem obdobju nismo imeli. Šele
zdaj jih imamo.« Ob koncu nagovora se je dotaknil še prihajajočih jesenskih volitev ter povedal, da se poslavlja od županskega stolčka, od prihodnjega kandidata in občinskega sveta pa da pričakuje kontinuiteto v delu občine, brez politikantstva. Za svoje dolgoletno delo v občini oziroma izjemne zasluge pa so priznanje tokrat dobili štirje posamezniki, Peter Mausar, Draga Davidkova, Alojziia Šarabon in Stojčo Tasev, ter dve društvi, Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica in Prostovoljno gasilsko društvo Log.
Slovesno vzdušje so organizatorji ustvarili tudi z odličnim izborom kulturnega programa, poleg otroškega pevskega zbora pod vodstvom Mojce Lorber ob spremljavi Klemena Lorberja na trobenti so navduševali še simfoniki. Orkester Simfonika z Vrhnike že od njegovih začetkov, leta 1992, vodi dirigent in violinist Marko Fabiani, ki je v prostem času tudi aranžer, programski vodja, menedžer in arhivar. Pred leti se je orkester iz godalnega razvil v simfoničnega. Zasnovan je kot ljubiteljsko društvo, čeprav v njem igrajo tudi profesionalni glasbeniki, ki so izšli iz vrhniškega okolja. Najbolj odmevni projekti orkestra so znani novoletni koncerti na Vrhniki in v Slovenski filharmonij ter gala pomladni koncerti, ki jih pripravljajo skupaj z Mešanim pevskim zborom Mavrica Vrhnika. Mnogi umetniki tako klasične kot zabavne glasbe jih vabijo na svoje koncerte. Igrali so na večini slovenskih odrov - v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji, Operi, Križankah, Hali Tivoli, Festivalni dvorani ... Ena izmed odlik orkestra je tudi prefinjen čut za izbor glasbenega programa, s katerim so se izkazali tudi ob tej priložnosti. Začeli so z nežnimi skladbami s pridihom slovenskega narodnega duha, na odru pa se jim je pridružila solistka Maruša Pišljar iz Logatca, ki je z nežnimi zvoki citer občinstvo popeljala v svet slovenskega filma Cvetje v jeseni. V nežnih ritmih je orkester nadaljeval tudi s solistom kontratenoristom Žigo Laknerjem. Njegova posebnost je njegov glas, ki seže vse od klasičnega tenorja, ki je visok moški glas, do soprana, ki je visok ženski glas. Žiga je navdušen nad petjem oper, k čemur je prispevala tudi Alenka Gotar s svojo zmagovalno pesmijo na Emi leta 2007. Pravi, da mu je pri operi zanimivo to, da lahko zaigraš, kar govori besedilo, in še poješ zraven. V zadnjem delu svojega nastopa je orkester občinstvo na noge dvignil z igrivimi jazzovskimi in tradicionalnimi irskimi ritmi, pri skladbi Cirkus Renz skladatelja Gustava Petra pa se jim je na odru pridružil Gašper Sladič na solo ksilofonu. Svoj nastop so zaključili udarno, z eno izmed najbolj znanih tenorskih ari, Nessun dorma, ki jo je občinstvu zapel Žiga Lakner.
KUD Kosec se zahvaljuje Emili Erbežnik za lep aranžma in okrasitev proslave ter za celoletno sodelovanje.
Prireditev se je zaključila ob prijetnem kramljanju in pogostitvi pod nadstreškom prizidka osnovne šole.
Ljubitelji športa na svoj račun prišli kar šestkrat
Športno dogajanje v okviru občinskega praznika so odprli ba-linarji, ki so se v prvi polovici maja v športnem parku v Drago-merju pomerili na notranjskem prvenstvu v balinanju za moške in ženske; dogodek je organiziralo Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica, ki je sredi maja z organizacio tradicionalnega balinarskega turnirja za moške in ženske še drugič poskrbelo za druženje. Svoje balinarsko znanje pa so športniki v sklopu praznika lahko pokazali še na dveh turnirjih, ki ju je pripravil BŠD Dragomer; zadnji konec tedna v maju so se na ploščadi v športnem parku v Dragomerju dokazovale ženske trojice, na tekmi državnega prvenstva pa članske dvojice.
V	loškem športnem parku pa so na svoj račun prišli ljubitelji okroglega usnja. Veterani Nogometnega kluba Dragomer so organizirali tradicionalni mednarodni turnir štirih ekip, ki se ga udeležujejo ekipe iz Dragomerja, z Dobrove, iz Osieka in Malega Lošinja. Turnir vsako leto priredi druga ekipa, drago-merški veterani pa so dogodek tokrat izpeljali drugič. »Na teh srečanjih je tekmovalnost bolj v drugem planu, zato so bili temu primerni tudi rezultati, ki so bili zelo izenačeni. Vseeno pa smo dobili zmagovalca, ki je za eno leto dobil v hrambo veliki prehodni pokal, in to je ekipa s sosednje Dobrove,« pojasnjuje Aleš Sumina. Dogodke ob občinskem prazniku so zaključili pohodniki, ki so se s PD Rega odpravili na pohod po mejah občine.
Za kulturno-izobraževalne dogodke skrbel KUD Kosec
Dogajanje v sklopu občinskega praznika se je začelo že prvi teden v maju, in sicer s prireditvio za otroke, ki jo je KUD Kosec pripravil v sodelovanju z osnovno šolo. V dvorano v TC center so povabili Kaličopkovo gledališče, ki je najmlajše razveselilo z glasbeno predstavo, ki jo odlikujejo avtorske pesmi, med katere so prepleteni krajši skeči s poučno in humorno vsebino. Dogajanje ob prazniku se je nadaljevalo s karmičnim svetovanjem Špele Poljanšek, ki je poslušalce na svojem predavanju popeljala v svet priateljstva in razmišljanja o tem, kakšna sreča je dana tistim, ki v življenju najdejo vsaj enega pravega priatelja.
V	svet fotografije in lepot Ljubljanskega barja pa je občinstvo s svojo razstavo popeljal domačin Janez Tarman. Ta je v fotografsko oko ujel lepoto, divjino in prvobitnost Ljubljanskega barja. Del kulture pa so tudi risani filmi, s projekcio prvega slovenskega celovečernega risanega filma Socializacia bika se je v okviru praznika predstavil eden izmed režiserjev, domačin Milan Erič, ki je risani film ustvaril skupaj z Zvonkom Čohom. Erič je po projekti uro in pol klepetal z občinstvom, ki je med drugim
izvedelo, da sta ustvarjalca za 78-minutni celovečerec narisala 30.000 risb, celotna produkcija pa je trajala štirinajst let. V okviru Koščeve literarne sekcije pa se je poslušalcem predstavil tudi občan dr. Jure Zupan, ki je na zanimiv način predstavil svojo monografijo Pomenska mreža slovenskih glagolov.
»V pogovoru z njim so članice bralnega krožka izrazile pripravljenost za sodelovanje pri pripravah na računalniško obdelavo uvodnikov v izbranih slovenskih časopisih, ki bi pokazala na razlike v besednem zakladu uvodničarjev. Dogovorili smo se, da se jeseni znova srečamo in se pogovorimo o morebitnem sodelovanju,« so nam povedali v Koscu.
Eden izmed najodmevnejših dogodkov KUD Kosec je bila zagotovo Flancarija in igračarija, ki se je sredi maja odvila pred gasilskim domom na Logu. Podobno kot na Semenjavi, ki je potekala pred nekaj meseci, je bilo tudi tokrat zelo živahno. Občani so na dogodku menjali sadike različnih povrtnin, pa tudi semena, otroci pa so menjali rabljene, a še vedno uporabne igrače. Več o vzdušju pa Mojca Premuš: »Kmalu po deveti uri se je nabralo lepo število ljudi, nekaj več kot na Semenjavi, ko nas je bilo kakih trideset. Takoj se je začela živahna izmenjava: paprike in
paradižniki vseh vrst, barv in oblik, začimbnice in tudi (popularne) jagode goji. Kakih deset otrok je imelo skromno igračarijo, potem pa zelo živahno zabavo na travniku pred gasilskim domom. Poleg zele-menjalcev so se na travniku znašli tudi radovedneži, gasilci, ki so imeli takrat vaje, in naključni obiskovalci. Prav vsak, ki je to želel, je lahko odnesel domov kako sadiko. Še posebej presenečen je bil obiskovalec, ki je na plano potegnil denarnico in hotel plačati za dobljene sadike, a smo ga prepričevali, da sadik ne prodajamo, da sadike potrebujejo nov dom, sicer bodo pristale na kompostu.« Kot so nam še pojasnili v Koscu, so se udeleženci domov vrnili zadovoljni in s polnimi rokami novih sadik in semen ter novimi poznanstvi, vrtnarskimi nasveti in izkušnjami.
Prijetno pa je bilo tudi na zadnjem Koščevem dogodku, ki je potekal pod vodstvom Drage Davidkove. V okolici Osnovne šole Log - Dragomer je asfalt s kredami polepšalo kar okoli 50 otrok. Kot smo se prepričali, so bile letošnje delavnice in prireditve, ki jih je pripravil KUD Kosec, dobro obiskane, kulturniki pa so bili zelo veseli odziva občanov, ki so prireditve tudi pohvalili.
V. L.
Foto: V. L., KUD Kosec, NK Dragomer
Franja tudi skozi naše kraje
Log - Dragomer, 8. junij - Največji kolesarski športnorekreativni dogodek na slovenskih tleh, 33. maraton Franja, je tudi letos med drugim potekal po regionalki skozi Občino Log - Dragomer. Tokrat smo lahko navijali za še več kolesarjev kot lani. V hudi vročini se je s 156 kilometrov dolgo progo spopadlo 1.855 kolesarjev. V. L.
Podelili šest priznanj
Občina Log - Dragomer je na proslavi ob občinskem prazniku že šestič podelila občinska priznanja. Prejemnika najvišjega priznanja, grba občine, Petra Mau-sarja, in prejemnike priznanja Občine Log - Dragomer, Alojzijo Šarabon, Drago Davidkovo in Stojča Taseva, je podprl tudi občinski svet. Na predlog župana pa sta priznanji župana tokrat dobili Prostovoljno gasilsko društvo Log in Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica.
Osnovni šoli Log - Dragomer sodelovala pri organizaciji izvenšolskih dejavnosti, kot so prireditve, razstave, likovni natečaji, delavnice, kolonije, dobrodelne akcije, sodelovanje v žirijah, sodelovanje na sejmih in podobno. Med letoma 1982 in 1990 je sodelovala na dogodkih, ki jih je organiziralo šolsko kulturno-umetniško društvo pod vodstvom Minke Racman. Bila je tudi ena od pobudnic in soustanoviteljic KUD Kosec, v katerem še danes dejavno sodeluje.
Priznanje grb občine: PETER MAUSAR
Peter Mausar je priznanje dobil za dolgoletno predsedstvo Krajevni skupnosti Dragomer -Lukovica ter dolgoletno članstvo v Občinskem svetu Občine Vrhnika in Občinskem svetu Občine Log - Dragomer. Mausar je bil dva mandata predsednik Krajevne skupnosti Dragomer
-	Lukovica in štiri mandate občinski svetnik, od tega tri v Občini Vrhnika in en mandat v Občini Log - Dragomer. Za ustanovitev Občine Log
-	Dragomer se je zavzemal že od leta 1994, leta 2006 pa je aktivno sodeloval pri njeni ustanovitvi. Peter je ljubitelj demokracije, demokratičnega načina odločanja, spoštovanja dostojanstva vsakega posameznika in pravice do izražanja lastnega mnenja.
Ob tej priložnosti je povedal: "Priznanje, ki sem ga danes dobil, je zame velika čast in presenečenje obenem. Vse moje delo, za katero sem dobil priznanje, ne bi bilo mogoče brez vas, zahvaljujem se vam, da ste mi omogočili, da sem to delo lahko opravljal. Vedno sem hotel biti povezovalen, čim več dobrega narediti za kraj, včasih mi je to uspelo, včasih tudi ne."
Priznanje Občine Log - Dragomer: DRAGA DAVIDKOVA, ALOJZIJA ŠARABON in STOJČO TASEV Draga Davidkova je priznanje prejela za dolgoletno družbeno aktivnost v Osnovni šoli Log - Dragomer in društveno aktivnost v Občini Log - Dragomer. Draga Davidkova je na
Ena vidnejših razstav za kraj je bila leta 2008, na kateri je sodelovalo več ustvarjalcev, med njimi tudi Draga Davidkova. Njeno ustvarjalno delo je pomemben prispevek k širjenju kulture v kraju.
Ob tej priložnosti je povedala: "Rada bi se zahvalila za veličastno priznanje s strani občinskega sveta, rada bi se zahvalila vsem svojim sodelavcem, tako v okviru šole kot kulturnega društva, in vsem posameznikom - najlepša hvala. Vesela sem, da sem bila opažena za stvari, ki jih delam na področju kulture oziroma kulture v našem kraju."
Alojzija Šarabon je priznanje prejela za dolgoletno družbeno aktivnost v Osnovni šoli Log - Dragomer in društveno aktivnost v Občini Log - Dragomer. Alojzija Šarabon je bila med pobudniki za ustanovitev Kulturno-umetni-škega društva Kosec. Od leta 2008 dejavno sodeluje na področju družbenih dejavnosti. Tudi
kot učiteljica v Osnovni šoli Log - Dragomer je sodelovala in povezovala delovanje društva z osnovno šolo. Vsa ta leta je z veliko dobre volje, navdušenjem in veseljem sodelovala pri organizaciji prireditev in proslav v okviru KUD Kosec.
Stojčo Tasev je priznanje prejel za uspešno koordiniranje civilne pobude za sosesko Dragomer - Polane in ohranitev poštne enote na Logu. Stojčo Tasev od ustanovitve Občine Log
-	Dragomer dejavno sodeluje pri prenašanju idej in mnenj od občanov do občinske uprave in občinskega sveta. Bil je koordinator dveh civilnih iniciativ. Znan je po tem, da mu ni škoda lastnega časa, ko gre za interes širše skupnosti, da je zato pripravljen obiskati vse hiše v kraju in da njegovo mnenje vedno sloni na dokazljivih argumentih.
Ob tej priložnosti je povedal: "Najlepša hvala za to priznanje, ki mi ga je podelil občinski svet oziroma občina. To priznanje sprejmem kot priznanje vsem vam, spoštovane občanke in občani. Brez vašega konstruktivnega in vzajemnega sodelovanja mi ne bi uspelo izpeljati te aktivnosti v skupno dobro vsem nam. Zahvaljujem se vam, članom odborov, ki so sodelovali, občinski upravi, občinskemu svetu
-	najlepša hvala. Cilj vsega je, da občani in občanke občini oziroma županu in občinski upravi dokažemo, da lahko tudi mi, občani nekaj naredimo za občino, kar so radi sprejeli. Upam, da bodo tudi bodoči župani in občinska uprava spoštovali mnenje, videli, da resno mislimo; mi se bomo trudili, da bomo ohranili našo skupno občino."
Priznanje župana Občine Log - Dragomer: PGD Log in PGD Dragomer - Lukovica
Obe prostovoljni gasilski društvi sta priznanje župana prejeli za izjemne zasluge pri preventivnem ukrepanju in odpravljanju posledic ledene ujme februarja 2014.
V. L.
Ob tednu ljubiteljske kulture posadili jablano
Med 15. in 22. junijem je po Slovenji potekal vseslovenski teden ljubiteljske kulture. Ob tej priložnosti je župan Mladen Sumina na zemljišču, ki naj bi bilo v bližnji prihodnosti namenjeno kulturi, zasadil jablano.
Vseslovenski teden ljubiteljske kulture je tokrat potekal prvič, pridružila pa se mu je tudi Občina Log - Dragomer. Kot je ob dogodku povedala Nataša Bergant Možina iz vrhniške izpostave JSKD, je simbol tedna ljubiteljske kulture rodovitno drevo, ki ponazarja široko dostopnost in raznolikost naše kulture, ohranjanje kulturne dediščine in tudi skrb za biotsko raznovrstnost Slovenije ter simbolno obnovo po žledolomu. Jablano je ob potoku nasproti šole, kjer naj bi po načrtih v prihodnjih letih zrasel kulturni hram, zasadil župan Mladen Sumina. Povedal je, da je bil vesel pobude izpostave JSKD Vrhnika, da ob tednu ljubiteljske kulture simbolno zasadijo drevo. "Drevo smo zasadili na zemljišču, na katerem bi v bližnji prihodnosti radi postavili nekakšen mini kulturni center. Odločitev o tej lokaciji in tej usmeritvi je občinski svet sprejel pred tremi leti, 30. junija 2011, ko smo na mizah imeli že neke idejne zasnove za kulturni objekt" Kot je dodal, so v tem času iskali možnosti sofinanciranja iz zunanjih virov: "Kar bi želeli postaviti, je namreč projekt, ki ga sami v tem trenutku finančno nismo sposobni uresničiti." Po idejnih zasnovah naj bi v kulturni center umestili kulturno dvorano, ki bi ob javnih prireditvah nadomestila večnamensko šolsko dvorano, tu naj bi svoj prostor dobila tudi knjižnica in kulturno društvo, hkrati pa naj bi v tem središču poiskali možnosti za sobivanje mladih. Ob tej priložnosti so se učenci predstavili s krajšim kulturnim programom, v okviru iste akcije pa je v ekovrtu Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika podobno drevo zasadil vrhniški župan Stojan Jakin.	V. L.
Občina Log - Dragomer se zahvaljuje Vrtnarstvu Kržič z Lesnega Brda za donacijo jablane orange pippin.
Vaja - udar strele v gospodarsko poslopje na kmetiji Novak
V poletnem neurju je strela zanetila požar na hlevu pri Novakovih. K sreči sta bila doma gospodar in njegov sin, ki sta o tem nemudoma obvestila regijski center za obveščanje in začela postopke za evakuacijo živine iz hleva. Po prihodu obeh gasilskih društev iz naše občine smo ugotovili, da ognjenim zubljem in reševanju živine sami ne bomo kos. Na pomoč smo poklicali sosednja prostovoljna gasilska društva - Brezovica, Notranje Gorice, Bevke, Drenov Grič - Lesno Brdo, Vrhnika in Verd. Po prihodu PGD Vrhnika z avtolestvijo smo začeli rezati kovinsko streho in tako prišli do žarišča požara. Po dobrih dveh urah intenzivnega gašenja s težko peno smo zadušili ogenj na podstrešju. Nadaljevali smo evakuacijo živine iz spodnjega hleva. Zahvaljujoč treznemu ravnanju lastnika kmetije, ki je s svojo kmetijsko mehanizacijo že poskrbel za zaščito evakuacijskih poti
Akvaponskega rastlinjaka na Lukovici ne bo
Načrte podjetja Ponika iz Šmarjeških Toplic, ki je v Občini Log - Dragomer nameravalo postaviti prvi veliki komercialni akvaponski sistem v Slovenji s hkratno pridelavo rib in zelenjave, je prekrižala elektrika. Svojo idejo bodo zdaj uresničili v Pre-kmurju.
V februarski številki Našega časopisa smo v intervjuju z dr. Vesno Miličić, soustanoviteljico podjetja Ponika, spregovorili o akvaponiki in dveh načrtovanih akvaponskih rastlinjakih, ki so ju nameravali postaviti na Lukovici. Kot nam je pojasnila Miličićeva, so za načrtovano lokacijo pridobili vsa potrebna soglasja, vendar se je na koncu zataknilo pri elektriki: "Od Elektra Vrhnika nismo dobili elektrike, čeprav gre električni vod čez zemljišče in so nam na začetku dejali, da priklop ne bi smel biti težava glede na našo količino električne moči, ki ni velika. Pozneje se je izkazalo, da bi elektriko dobili, če bi financirali nov električni vod od transformatorske postaje, kar bi nas stalo vsaj 20.000 EUR in več, Elektru Vrhnika pa bi to pomenilo nov element v njihovi infrastruk-
Foto: Ponika
turi, ki bi ga financirali mi" Zaradi izjemno velike investicije so v okolici začeli iskati nova zemljišča, a se je zgodba z elektriko ponovila.
Idejo o postavitvi akvaponskega rastlinjaka v okolici Ljubljane so za nekaj časa pustili ob strani, prvi veliki komercialni akvaponski sistem pa bodo postavili v Otovcih v Prekmurju. "S tehnološkega vidika bo ta sistem specializiran izključno za za-čimbnice - te namreč zelo dobro rastejo v akvaponiki, odkupna cena za rezane začimbnice pa je dovolj visoka, da se nam izplača. Obenem lovimo tržno nišo, saj v Slovenji še ni pridelovalca, ki bi bil specializiran za rezane začimbnice, in bi lahko pokrili potrebe distributerjem restavracij; ti trenutno začimbnice uvažajo iz Italije, Nizozemske in Izraela," je še pojasnila Miličićeva in dodala, da so trenutno v fazi pridobivanja vseh potrebnih soglasij za postavitev in zagon obratovanja. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi 400 kvadratnih metrov velik akvaponski sistem v Prekmurju stal že to poletje.	V. L. Foto: arhiv
Gori, gori, gori, brez skrbi,
saj prostovoljno gasilsko društvo, vedno na pomoč prihiti. Ledena ujma in z njo žled v naše kraje pridrvi in življenje nam ohromi, a brez skrbi,
tu naši vrli so gasilci vsi. Če električne energije ni, gasilski agregat poskrbi, da vsak od nas jo spet dobi. Za vse probleme in skrbi, gasilec naš, poskrbi.
Aleš Sumina
od hleva do zbirnega mesta, smo gasilci lahko prezračili spodnji prostor gospodarskega poslopja, v katerem je bilo 125 glav živine, in s tem zagotovili stalni dovod svežega zraka. Evakuacija živine, ki je bila tudi na tej intervenciji najzahtevnejša operacija, potrebuje izkušene operativce, ki se ne bojio ravnanja z živino v takih okoliščinah. Potekala je pod budnim očesom veterinarjev z veterinarske postaje Vrhnika in vodje območne Veterinarske uprave Postojna. Objekta, ki je zagorel, se na južni strani drži stanovanjska hiša, ki smo jo zaradi zadostnega števila gasilcev ohranili nedotaknjeno kljub močnemu severozahodnemu vetru. Ko smo s skupnimi močmi pogasili goreče ostrešje objekta, smo na kraju zagotavljali požarno stražo, domači gasilci pa smo tudi pomagali pri čiščenju pogorišča. Na vaji je sodelovalo 66 gasilcev z 11 gasilskimi vozili. Prvič je bila aktivirana tudi gasilska reševalna enota naše občine, ustanovljena v letošnjem letu. Vsak od gasilcev reševalcev je opremljen z osebnim nahrbtnikom za prvo pomoč, ima tudi avtomatski defibrilator. Sodelovalo je 11 gasilcev reševalcev in 3 pripravniki gasilske reševalne enote Občine Log - Dragomer. Gasilsko delo je vseskozi spremljal namestnik poveljnika GZ Vrhnika, tov. Aleksander Remškar, delo gasilcev reševalcev je nadzoroval poveljnik gasilskih enot Občine Vrhnika, tov. Boštjan Turk, moje delo pa je potekalo pod nadzorom poveljnika GZ Vrhnika, tov. Benjamina Svenška.
Po vaji smo se gasilski poveljniki vseh sodelujočih društev, namestnik poveljnika CZ Občine Log - Dragomer in predstavniki poveljstva GZ Vrhnika sestali na analizi. Dorekli smo še zadnje podrobnosti v primeru, da bi se ta scenarij v resnici zgodil.
Zavedajoč se, da na intervencijah ni časa za učenje, v občini vsako leto pripravimo večjo vajo, na katero povabimo vsa sosednja gasilska društva. S takimi vajami se gradijo mostovi med gasilci in občani. Več ko je tega sodelovanja, boljša je preventiva, posledice nesreč pa manjše.
Pavel Remškar,
poveljnik GE Občine Log - Dragomer
Zahvala
Za nesebično pomoč pri izvedbi vaje se zahvaljujem PGD Log, Dragomer - Lukovica, Brezovica, Notranje Gorice, Bevke, Drenov Grič - Lesno Brdo, Vrhnika in Verd. Za strokovno pomoč se zahvaljujem veterinarjema Veterinarske postaje Vrhnika, Andreju Brusu in Andreju Brusu ml., ter vodji VURS Postojna, gospe Tamari Čehovin. Za nadzor nad gasilskim delom pa poveljniku GZ Vrhnika Benjaminu Svenšku, njegovemu namestniku Aleksandru Remškarju ter poveljniku GE Občine Vrhnika Boštjanu Turku. Za pomoč pri izvedbi vaje in pogostitev gre moja zahvala štabu CZ Občine Log - Dragomer, poveljniku štaba in županu Mladenu Suminit njegovemu namestniku Domnu Rozmanu ter članoma Jožetu Camerniku in Tini Rebrnik. Za razumevanje, vzorno sodelovanje in pogostitev pa se zahvaljujem družini Novak.
Pavel Remškar, poveljnik GE Občine Log - Dragomer Foto: Vesna Lovrenčič in Jerneja Meglen
Počastili dan državnosti
Dragomer, 25. junij 2014 -Območno združenje veteranov za Slovenijo Log - Dragomer - Lukovica je pri lipi samostojnosti pripravilo proslavo v počastitev praznika.
Dogodek so obeležili s himno in simbolnim veteranskim dejanjem, ki ponazarja vrednote združevanja in veteranske organizacije. Nato je pred občinstvo stopil župan Mladen Sumina, ki je razmišljal o pomenu praznika ter trenutnih razmerah v državi: »Nekoliko malodušja je v državi ravno glede na razmere v katerih smo. Obeti pred 23 leti so bili lepi, sprejeli smo jih z odprtimi rokami. Se pa danes marsikdo sprašuje, kdo je to državo, ki smo si jo priborili, pripeljal do tega, da je danes v Slovenji skorajda dvajset odstotkov oziroma 300.000 ljudi, ki iščejo pomoč v dobrodelnih organizacijah. Da je še nekajkrat toliko, ne vem, 600 tisoč, 700 tisoč ljudi, ki iščejo takšno ali dru-
gačno socialno pomoč.« V nadaljevanju je povedal, da je ponosen, da je bil dva mandata župan v občini, ki v tem pogledu pozitivno izstopa, omenil je podpovprečno nezaposlenost, nizko število socialnih prejemnikov ter nato pohvalil množično udeležbo občanov na občinskih prireditvah. Tudi na tokratni prireditvi so poskrbeli za prijeten kulturni program v izvedbi tria Lilijana, Jože in Emilija.	V. L., foto: V. L.
Na prenovljeni loški steni tekma državnega prvenstva
Log, 7. in 8. junij 2014 - Balvanska stena v Športnem parku Log je gostila najboljše slovenske tekmovalce vseh kategorij, ki so se pomerili na tekmi državnega prvenstva v športnem plezanju. Gledalci so v dveh tekmovalnih dneh v steni videli kar 223 plezalcev iz vse Slovenje.
Prenovljena plezalna stena, ki jo krasi nova, zelena streha, je bila tokrat prizorišče tekme državnega prvenstva. Tudi tokrat so dvodnevno tekmovanje pripravili izkušeni korenjaki. Ob tej priložnosti sicer ni bilo tako bučno kot v preteklih letih, ko je Log gostil svetovno plezalno smetano, a so se motivirani plezalci, kljub vročini, prav tako kot svetovni asi z vso resnostjo in vnemo lotili balvanskih problemov, ki so bili prilagojeni starostni skupini, v kateri so se pomerili.
Sobotni del tekmovanja so z dopoldanskimi
kvalifikacijami odprli člani in članice, ki so se zvečer pomerili še v finalnem delu. Vanj se je uvrstilo šest najboljših plezalcev in plezalk iz kvalifikacij. Gledalci so v moški konkurenci v steni spremljali napet boj, zaradi nekoliko težjih balvanov je za zmago zadostoval že en sam vrh, o žlahtnosti medalje pa je odločalo število poskusov in bonusov. Zlato je osvojil Klemen Kejžar, ki je vrh dosegel v prvem poskusu, poleg tega pa mu je uspelo doseči največ bonusov. V ženski konkurenci, ki je bila precej okrnjena, je slavila Anja Kalan, ki ji je edini uspelo streti tri balvanske probleme, dosežek pa ji je prinesel tudi zmago v konkurenci mladink. Pri mladincih je bil najbolj prepričljiv Martin Bergant, ki je v prvem poskusu dosegel štiri vrhove. V nedeljskem delu so se v steni pomerili še tekmovalci v mlajših kategorijah.
V. L. / Foto: V. L.
Rezultati:
Člani:
1.	Klemen Kejžar (ŠPK Andreja Kokalja)
2.	Jure Bečan (ŠPO Tržič)
3.	Urban Primožič (PK Ško^a Loka)
Članice:
1.Tjaša	Kalan (AO Kranj)
2.	Veronika Meke jTS DPČ Šmartno)
3.	Anja Šerbinek (ŠPO APD Kozjak Maribor)
Mladinci:
1.	Martin Bergant (PK Ško^a Loka)
2.	Blaž Oblak (PK Ško^a Loka)
3.	Jure Primc (ŠPO Radovljica)
Mladinke:
1.Tjaša	Kalan (AO Kranj)
2.	Veronika Meke (PS DPČ Šmartno)
3.	Rebeka Kamin (ŠPO Domžale)
Kadeti:
1.	Kristjan Jurčič (PK Ško^a Loka)
2.	Anže Peharc (AO Kranj)
3.	Zan Sudar (AK Ravne)
Kadetinje:
1.	Sara Lukič (Šaleški AO)
2.	Kaja Skvarč Božič (ŠPO Rašica)
3.	Klara Jovan (Šaleški AO)
Starejši dečki:
1.	Matic Kolar (ŠPO Rašica)
2.	Luka Drolc (ŠPO Rašica)
3.	Maks Bogolin (AO Črnuče)
Starejše deklice:
1.Janja Gambret (Šaleški AO)
2.	Vita Lukan (ŠPO Radovljica)
3.	Tjaša SlemenšekJŠaleški AO) 17. Klara Avanzo (ŠPD Korenjak)
Mlajši dečki:
1.	Žiga Zajc (PS Ascendo)
2.	Nik Golej (PK Laško)
3.	Andrej Polak (PK Ško^a Loka)
4.	Lan Moscha (ŠPD Korenjak)
Mlajše deklice:
1.	Lučka Rakovec (ŠPO Rašica)
2.	Janja Oblak (PK Ško^a Loka)
3.	Petra Glušič (AK Ravne)
13.	Ajda Golob (ŠPD Korenjak) Cicibani:
1.	Miha Miljavec (AO Kranj)
2.	Grega Verbuč (ŠPS PD Mozirje)
3.	Bine Meke (PS DPČ Šmartno)
9.	Rok Bošnjak (ŠPD Korenjak)
10.	Adam Rus (ŠPD Korenjak)
14.	Štefan Tomažič (ŠPD Korenjak) 16. Jaka Jaki (ŠPD Korenjak) Cicibanke:
1.	Letija Fajfar (AO Kranj)
2.	Karolina Pirc (ŠPO Rašica)
3.	Dominika Kodra (ŠPO Kamnik)
6.	Leja Hribar (ŠPD Korenjak)
7.	Živa Golob (ŠPD Korenjak) 9. Zala Zlobko (ŠPD Korenjak)
19.	Maša Margon (ŠPD Korenjak)
20.	Anja Rupnik (ŠPD Korenjak) 26. Pia Purkart (ŠPD Korenjak)
Zlata žabja otroška cheerleading ekipa
Žabice odlične na tekmovanju v Zagrebu
Za zaključek tekmovalne sezone si je otroška cheerlea-ding skupina Žabice izbrala mednarodno tekmovanje v glavnem mestu Hrvaške. Pridružili sta se jim tudi plesalki Urša Smrekar in Maja Molek, ki sta priložnost izkoristili za zadnjo tekmo pred njunim največjim plesnim izzivom - nastopom na evropskem prvenstvu v Nemčiji, kjer bosta Slovenijo zastopali v kategoriji mladinskih hip hop plesnih parov. Prav vse Žabice so se na tekmovanju izvrstno predstavile in se domov vrnile z zlatimi medaljami!
Garden Mall Dance Cup 2014, tekmovanje za plesne in cheerleading skupine, se je odvijalo na strehi zagrebškega nakupovalnega središča, kar je bilo že samo po sebi posebno doživetje. Na pravem plesnem odru so sodniki in gledalci spremljali 106 nastopov tekmovalcev iz osmih klubov iz Hrvaške, Slovenje in Madžarske. Štirinajst tekmovalk iz ŠŠD Log - Dragomer je prikazalo štiri tekmovalne nastope in se veselilo naslednjih rezultatov:
•	1. mesto - Otroška cheerleading skupina Žabice/ Frogs (Sana Chen, Anja Winterleitner, Luca Marinko, Tia Marija in Tjaša Kušer, Carmen Taja Sekula, Tjaša Železen, Neža Cukjati, Liza Šapec, Tarin Kulenović, Tjaša Selišakar in Taja Levec, trener: Vanja Potočnik, pomočnik: NatalijaTurk)
•	1. mesto - Neža Cukjati, trener: Vanja Potočnik (otroci posamezno)
•	2. mesto - Tarin Kulenović, trener: Vanja Potočnik (otroci posamezno)
•	1. mesto - Maja Molek & Urša Smrekar, trener: David Ajdič (mladinski hip hop pari)
Tekmovalkam in trenerjem iskreno čestitamo, vse občane pa vljudno vabimo, da si v soboto, 14. 6. 2014, med 17. in 19. uro v Športnem parku Log ogledate zaključno revijo vseh "žabjih" programov 17. sezone ŠŠD Log - Dragomer. Dobrodošli na prireditvi Pozdrav poletju & Žabji piknik 2014!
v
Žabicam rekordnih 13 naslovov državnih prvakov!
24. in 25. maja je v športni dvorani Tabor v Mariboru potekalo letošnje največje mednarodno tekmovanje v cheerleadingu in cheer plesu v Slovenji. Predstavilo se je 900 tekmovalcev iz 30 društev iz 5 držav, med njimi tudi 93 tekmovalcev ŠŠD Log - Dragomer. Tekmovanje je hkrati predstavljalo državno prvenstvo za sezono 2013/2014 ter kvalifikacjsko tekmovanje za nastope na ECU evropskem prvenstvu reprezentanc (ECC, junij 2014, Nemčija), ICU svetovnem prvenstvu reprezentanc in IASF svetovnem klubskem prvenstvu (april 2015, ZDA). Žabice so z izjemnimi nastopi navdušile tako gledalce kot sodnike ter domov prinesle 13 prvih, 5 drugih, 1 tretje in 3 četrta mesta! Celoletni trud tekmovalcev in trenerjev je
Jeršin, Jan Gomboc, Tomaž Kranjec, Matej Kranjec, Matej Volčič, Deni Ušaj, Maša Rogelj, Ines Macanovič, Nika Kogoj, Ida Grom, Maxi Mohorič, Anže Zadravec, Janez Kozelj, Ingrid Sever, Anja Vidmar, Ana Janko, Miha Gerbec; trener: Matevž Remškar, pomočnik: Nika Kogoj), članske mešane cheerleading skupine - uvrstitev na ECC in IASF
1.	mesto: Žabice 1 (Ingrid Sever, Jan Gomboc, Vanja Potočnik, Anja in Natalija Turk), članski mešani skupinski dvigi - uvrstitev na ECC
2.	mesto: Žabice 2 (Lina Kogoj, Matjaž Gerbec, Matej Volčič in Janez Kozelj), članski mešani skupinski dvigi - uvrstitev na ECC
ECC
1. mesto: Žabice (Loti Obal, Anja Križ-mančič, Ambrož Remškar, Tadeja Judež, Tjaša Miklič), mladinski mešani skupinski dvigi - uvrstitev na ECC 1. mesto: Žabice (Loti Obal, Ajda Sedlar, Tadeja Judež, Tjaša Miklič), mladinski dekliški skupinski dvigi - uvrstitev na ECC 4. mesto: Žabice (Taja Tešanovič, Laura Jelovšek, Nastja Brkić, Ana Košir, Ana Smrtnik, Ela Čavlek, Hana Aleksič, Pija Križmančič; trener: Simona Trček), otroške freestyle plesne skupine 1. mesto: Žabice (Ana Čepon, Eva Pirnat, Tjaša Ogrič, Tjaša Žakelj, Lara Jenko, Lara Winterleitner, Tina Kolar, Nika Mramor Peron, Ajda Drobnič, Katja Pehlič; trener:
Velika in vesela žabja družina
Članska ekipa
bil predstavljen na dvodnevnem tekmovanju v štajerski prestolnici, kamor je Žabice pospremila tudi številčna skupina domačih navijačev. V sobotnem delu tekmovanja so Žabice dosegle 6 zmag, izjemen dosežek pa dopolnile še z dvema naslovoma državnih podprvakov ter po enim tretjim in četrtim mestom:
•	1. mesto: Špela in Liza Urbančič (trener: Katarina Kern Pirnat), članski freestyle pari - uvrstitev na ECC in ICU
•	1. mesto: Špela in Liza Urbančič (trener: Katarina Kern Pirnat), članski jazz pari -uvrstitev na ECC in ICU
•	1. mesto: Pegice (Vanja Potočik, Ingrid Sever, Natalija in Anja Turk), članski dekliški skupinski dvigi - uvrstitev na ECC in ICU
•	2. mesto: Ida Grom in Matevž Remškar, članski partnerski dvigi - uvrstitev na ECC
•	3. mesto: Lina Kogoj in Matjaž Gerbec, članski partnerski dvigi
•	4. mesto: Ingrid Sever in Matej Volčič, članski partnerski dvigi
•	1. mesto: Žabice (Alina, Beatrice in Lucia Bremec, Neža Bajt, Luna Kolar, Lori Vo-glar, Brina Žnidarič, Hana Čavlek, Tina Jereb, Zoja Dolžan; trener: Tamara Bru-dar), mini freestyle plesne skupine
•	1. mesto: Žabice (Matevž Remškar, Lucija
Nedelja je bila rezervirana za nastope tekmovalcev v otroških in mladinskih starostnih kategorijah. Ob bučni spodbudi očkov, mamic, bratcev in sestric na tribunah so Žabice predstavile 12 tekmovalnih nastopov in se veselile 7 naslovov državnih prvakov, 3 naslovov državnih podprvakov in dveh četrtih mest:
•	1. mesto: Žabice^ (Tjaša Seliškar, Anja Winterleitner, Liza Šapec, Sana Chen, Tia Marija Kušer, Tjaša Železnik, Neža Cukjati, Luca Marinko, Lara Ivič, Tarin Kulenovič, Carmen Taja Sekula, Klara Pleško; trener: Vanja Potočnik, pomočnik: Lucija Jeršin), otroške cheerleading skupine
•	1. mesto: Neža Cukjati, otroški posamezniki
•	4. mesto: Tarin Kulenović, otroški posamezniki
•	1. mesto: Žabice (Uršula Jušič Piber, Lara Meglen, Tjaša Miklič, Tadeja Judež, Mojca Povše, Zala Bergant, Maruša Povše, Anja Meglen, Ajda Sedlar, Nina Tomažič, Lea Košir, Dolores Sekula, Tia Tkalčič, Loti Obal, Lucija Kosednar, Gal Tola, Just Kante, Jan Zadravec, Ambrož Remškar, Anja Jelnikar, Martina Čeper, Tjaša Košir, Anja Križmančič; trener: Ana Janko; pomočnik: Jan Gomboc), mladinske mešane cheerleading skupine - uvrstitev na ECC
•	1. mesto: Loti Obal in Ambrož Remškar, mladinski partnerski dvigi - uvrstitev na
Mladinski hip hop par s trenerjem.
Tamara Brudar), mladinske jazz plesne skupine - uvrstitev na ECC
•	2. mesto: Žabice (Ana Čepon, Eva Pirnat, Tjaša Ogrič, Tjaša Žakelj, Lara Jenko, Lara Winterleitner, Tina Kolar, Nika Mramor Peron; trener: Tamara Brudar), mladinske freestyle plesne skupine - uvrstitev na ECC
•	2. mesto: Tjaša Ogrič in Tjaša Žakelj (trener: Tamara Brudar), mladinski freestyle pari - uvrstitev na ECC
•	2. mesto. Maja Molek in Urša Smrekar (trener: David Ajdič), mladinski hip hop par - uvrstitev na ECC
Iskrene čestitke vsem tekmovalcem in trenerjem ter iskrena zahvala vsem, ki ste nas
spodbujali s tribun. Bilo je nepozabno!!!!!
HVALA!!!!!
Uspešni balinarji in balinarke Dragomerja
■v
Članska prva ekipa zopet prvoligaš!
Balinarji BŠD Dragomer GUT & PET so z nastopanjem v 2. državni ligi uspešno zaključili sezono 2013/ 2014. Ekipa je dosegla zastavljeni cilj - povratek v 1. državno ligo. Ob uspešnem zaključku nastopanja v 2. državni ligi je bilo doseženih tudi veliko uspehov na državnih prvenstvih ter na prvenstvih Notranjske.
Klemen Podgoršek je na državnem prvenstvu v natančnem zbijanju osvojil naslov viceprvaka Slovenje. Mlada igralka Zala Vindišar je na ženskem državnem prvenstvu v hitrostnem zbijanju zasedla odlično 6. mesto, uspešno pa je nastopila tudi v Franciji za ekipo Krima na nedavnem četveroboju najboljših štirih ekip v Evropi. V letošnji sezoni v notranjski članski ligi sodeluje tudi ekipa Dragomer 2, ki jo sestavljajo večinoma starejši igralci. V medobčinski ligi uspešno tekmujemo z dvema mešanima ekipama. Zelo močna pa je tudi ženska ekipa, ki je v novoustanovljeni ženski notranjski ligi tekmovanje v sezoni 2013/2014 zaključila na 3. mestu.
Poleg uspešnega tekmovanja tako v državni kot ostalih ligah smo ob praznovanju občinskega praznika uspešno organizirali več balinarskih tekmovanj.
11. maja smo priredili prvenstvo Notranjske v disciplini DVOJICE ČLANICE. Sodelovalo je 12 ženskih dvojic iz šestih notranjskih klubov. Slavila je dvojica Kolektor Idrije, ki sta jo sestavljali bivši reprezentantki Slovenje, Jelka Vrhovec in Petra Pivk. Naša dvojica Branka Kastelic in Rada Brelih je zasedla 3. mesto, kar ju vodi na državno prvenstvo.
Članska ekipa Dragomerja Gut & Pet v sezoni 2013/2014
24. maja smo skupaj z DU Dragomer - Lukovica organizirali veliki ženski turnir, na katerem je sodelovalo 12 dvojic iz vse Slovenje. Na odprtju vedno pripravimo tudi krajši kulturni program. Letos ga je popestril trio Jesenovec iz Dragomerja, ki je v ta namen pripravil pesem, ki je postala balinarska himna BŠD Dragomer. Naša ekipa je zasedla 3. mesto. Več kot dobra uvrstitev pa veljajo pohvale vseh sodelujočih, tako za organizacijo kot za prijetno vzdušje, ki je vladalo v Dragomerju. 15. maja smo bili organizatorji državnega prvenstva v paradni disciplini ČLANI DVOJICE. Na prvenstvu sta sodelovali tudi domači dvojici, ki sta si ta nastop pridobili z osvojitvijo prvega in drugega mesta na prvenstvu Notranjske. Kljub dobri igri jima ni uspel preboj na finalni turnir najboljših osmih dvojic iz Slovenje.
Klemen Podgoršek, viceprvak Slovenje
Zala Vindišar
Da nismo samo dobri športniki/-ce, smo balinarke in balinarji društva pa tudi člani DU Dragomer - Lukovica pokazali ob občinskem prazniku, ko smo uredili balinišče in okolico. "Delovodja" Anton Fridl je bil s prostovoljci zelo zadovoljen. Pohvala gre tudi vsem tistim, ki so poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. (BŠ)
V poletnih mesecih bomo organizirali ŠOLO BALINANJA, zato vabimo vse mlade, ki jih ta prijetni šport zanima, da se nam pridružijo. Na šoli bo sodelovala tudi Zala Vindišar. Organizirano vadbo bo vodil inštruktor balinanja Damjan Vindišar. Vsi zaintresirani naj se mu javijo na telefon 041 645 010 ali pisno na naslov: Dragomer, Pot na Polane 9, 1351 Brezovica.
Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica
Balinarji in balinarke zelo dejavni
Balinarke in balinarji DU Dragomer - Lukovica smo letošnjo sezono začeli aktivno. Tekmujemo tako doma kot v gosteh, ob občinskem prazniku pa smo se zelo potrudili tudi na organizacijskem področju, saj smo pripravili kar tri prireditve.
Dragomerške "smrklje" na podelitvi v Šiški: Branka, Metka, Inka, Jožica in Zinka.
8. maja smo bili organizatorji notranjskega prvenstva za ženske in moške upokojence. Seveda sta na tekmovanju sodelovali obe domači ekipi. Moška in ženska ekipa sta zasedli drugo mesto. Prvenstvo Notranjske je tudi kvalifikacija za sodelovanje na tekmovanju osrednje Slovenje, ki je bilo 20. maja v Ljubljani. Tja se je uvrstila ženska ekipa in zasedla prvo mesto. Prvo mesto pa je
našim dekletom prineslo udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Ško^i Loki.
15. junija smo na domačih baliniščih organizirali moški turnir. Sodelovalo je osem ekip, med njimi dve domači. Organizacija je zelo lepo uspela. 24. maja pa smo skupaj z BŠD Dragomer priredili veliki ženski turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Obiskal nas je tudi
župan Mladen Sumina in nas pozdravil s spodbudnimi besedami. Tako ženska kot moška ekipa sta sodelovali na turnirjih na Vrhniki, v Loški dolini in Cerknici, ženska ekipa pa tudi na Igu. V nadaljevanju sezone nas čaka še kar nekaj turnirjev, pa tudi doma bomo skupaj z BŠD Dragomer organizirali kakšno prireditev.
B. Š.
PD Rega na Sveti Ani in Grmadi
V nedeljo, 25. maja, smo se odpravili na najbolj priljubljeni izletniški točki v ribniški občini - Sveto Ano in Grmado.
Z avtobusom smo se odpeljali do obrtne cone v Ribnici (489 m). Oprtali smo si nahrbtnike in krenili po makadamski cesti ter na prvem ovinku zavili levo v gozd, na Ribniško naravoslovno učno pot, ki ima 13 točk. Označena je z ličnimi tablami, ki opisujejo gozd, živali, ki živijo v njem, in
druge zanimivosti. Kmalu smo prišli do lepo urejenega jamarskega doma (580 m) z izrezljanimi človeškimi ribicami na balkonu. Po krajšem postanku smo nadaljevali po strmejši poti do koče pri Sveti Ani (910 m), ki je bila
postavljena na temeljih nekdanje kmetje. Posedli smo na klopce in si vzeli čas za malico in pijačo. Po okrepči-lu smo odšli do cerkve (920 m), ki stoji na kraju, kjer je bilo v starejši železni dobi utrjeno gradišče. V pisnih virih je prvič omenjena v drugi polovici 16. stoletja. Ker sta jo večkrat poškodo-
vala strela in ogenj, je že v 19. stoletju doživela več sprememb, v novejšem času pa so jo znova lepo obnovili. Pred cerkvijo se nam je odprl lep razgled na Ribniško dolino in okoliške hribe. Pot smo nadaljevali do Sten Sv.
Ane (963 m), kjer stoji velika triangulacjska piramida z vpisno skrinjico in žigom. Drevje nam je zastiralo pogled, zato smo se odpravili na razgledno točko, od koder smo imeli čudovit razgled na Struško dolino in gozdove Kočevskega roga. Od tam smo se spustili do ceste, kar nekaj časa hodili po njej, potem pa zavili v gozd, na markirano pot. Iz gozda smo prišli na cesto, ki nas je pripeljala do vasice Vrh nad Poljanami, sledil je le še kratek vzpon do Grmade (887 m), kjer stojita turistični dom in RTV-oddajnik. Na Grmadi in Sveti Ani so v času turških vpadov kurili kresove in tako obveščali prebivalstvo, da preti turška nevarnost.
Po treh urah hoje se nam je prilegla hladna pijača in sedenje v prijetni senci. Po daljšem počitku pa smo se zadovoljni odpeljali domov. Pod vodstvom vodnika Saša smo preživeli lep, sončen pohodniški dan v prelepi Dolenjski.
J. Trček
Pred kočo pri Sveti Ani.
Sekcija DVIG je bila v mesecu maju dejavna
Tudi v tem šolskem letu smo srečevanja bralnega krožka zaključili s skupnim izletom - tokrat na avstrijsko Koroško, ki smo jo jeseni začeli spoznavati ob branju izjemnega romana Maje Haderlap Angel pozabe.
Roman nam je številna nerešena, odrinjena ali pa napol pozabljena vprašanja odstiral v popolnoma novi luči, s svojo večplastnostjo, izjemno občutljivostjo za narodnostno problematiko na stičišču dveh kultur in pretresljivo iz-povednostjo pa se je dotaknil slehernega izmed nas. Na pot smo se odpravili s kombijem, ki ga je tudi letos varno vozil naš Jakob, okrepljeni še z osebnim vozilom Danice Jazbinšek, saj nas je bilo za kombi preveč. Pot nas je vodila čez Jezersko v dolino Bele in Železno Kaplo, kjer so se nam pridružile še tri ljubiteljice branja iz Maribora in kjer smo se srečali z bratom Maje Haderlap, Zdravkom.
Ob njegovi živi besedi smo se začeli spoznavati s krajem in njegovo zgodovino ter z vsemi tistimi dogodki, ki so v preteklosti tako usodno zaznamovali življenje Slovencev na drugi, "senčni" strani Karavank; denimo tudi s tem, da je prav zmagoviti protifašistični upor Slovencev v kraju Avstriji po vojni omogočil neodvisnost v okviru predvojnih meja. Ogledali smo si pokopališče, pa majhno, a izjemno uspešno krajevno galerijo, infocenter Geopark Karawanken/Kara-vanke in župnijsko cerkev sv. Mihaela s prelepimi okni, ki jih je poslikal slikar Valentin Oman.
Po krajšem predahu smo se
odpravili v prelepo dolino Le-pene s staro leseno vaško šolo, ki trdoživo in neupogljivo priča tudi o tem, kolikšen pomen so šolanju v maternem jeziku pripisovali naši predniki, in potem na domačijo Haderla-povih, kjer zdaj gospodari naš gostitelj. Popoldne pa smo si ogledali še muzej Peršman, kjer je tik pred koncem vojne, že na pragu tako željno pričakovane svobode zaradi izdaje izgubilo življenje kar enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, med njimi sedem otrok; pokol podivjanih nacistov so preživeli le trije otroci. Popoldne smo se na vrhu prelaza, od koder je bil prelep razgled na nesrečno domačijo Peršmanovih, na dolino Lepe-ne ter Karavanke, Kamniške in Julijske Alpe v ozadju, poslovili od svojega gostitelja in vodiča, bogatejši za globlji vpogled v življenje naših rojakov onstran državne meje, saj so se nas njegova pripoved in pogledi na samotne kmetije globoko dotaknili in nas obenem tudi izjemno obogatili.
KUD Kosec
Prejeli smo!
Spoštovane sokrajanke, spoštovani sokrajani
Želim vam nekaj iskreno in odkrito pojasniti. V zadnjem času ste me nekajkrat "ulično intervjuvali" na temo moje kandidature za župana Občine Log - Dragomer. Z namenom, da do vas pride prava informacija, sem se odločil napisati nekaj besed za Naš časopis.
Priznam, da ko so mi nekateri na popoldanskem klepetu predlagali, naj razmislim o kandidaturi, sem najprej debelo pogledal, se zahvalil za kompliment, ki mi ga s tem dajejo, in odkorakal naprej. Res je tudi, da sem nekaj dni po tem spremenil popolnoma odklonilen odnos do te zadeve in po premisleku opravil nekaj razgovorov. Pogovoril sem se z nekaterimi posamezniki in skupinami iz naše občine in tudi zunaj nje, da bi si lahko ustvaril kar najbolj kakovostno in uporabno sliko o tem področju. Javne funkcije mi niso tuje. V osnovi so vse v funkciji ljudi. Sem na vodilnem mestu v Slovenski vojski, moje življenjske izkušnje sežejo od vodenja Boksarske zveze Slovenje, nekaj upravnih odborov in komisij do Olimpjskega komiteja Slovenje in v veliko čast bi mi bilo, da služim svojim sokrajanom. Pa vseeno, to bi bilo nekaj zelo novega zame. Pri svojih letih se močno zavedam, da je biti župan odgovorna in zahtevna funkcija. Še posebej se čutim odgovornega, ker sem rojen v tem okolju in imam z družino na Logu močne korenine in izredne sosede. Zato mi ne zamerite velike previdnosti pri tehtanju te odločitve.
Hvala vsem za besede spodbude in podpore, a dogodkov ne želim prehitevati. Zato sem se odločil, da z zbranimi informacijami, trezno analizo in presojo ustvarim mozaik, ki mi bo osnova, da se na sproščenih družinskih počitnicah odločim za ali proti kandidaturi. Ne želim dajati lažnih obljub. Hočem ravnati preudarno, kot se tudi spodobi.
Miran Stanovnik, Log
P. S.: To pisanje pa ne pomeni, da me na cesti ne smete tudi v prihodnje pocukati za rokav in česa povprašati.
Srečanje z Ivom Vajglom
Kakor je znano, je univ. dipl. inž. Ivo Vajgl 31. marca letos prestopil v našo stranko DeSUS in je član OO DeSUS Log - Dragomer, 25. maja pa je bil izvoljen za evroposlanca. 27. maja smo se z njim sestali predsedstvo - predsednik Anton Fridl, podpredsednik Jože Sevšek, svetnica in podžupanja Branka Brecelj - ter člani Ivanka Pezdir, Danilo Čamernik, Jožica Sevšek, Jakob Dukarič in Stojčo Tasev. Po predstavitvi dosedanjega dela, ki ga je opravljal kot dopisnik, nato kot diplomat, veleposlanik Republike Slovenje v kar desetih državah, večinoma na zunanjem ministrstvu, in kot evroposlanec, je Ivo Vajgl zagotovil, da je prestopil v stranko DeSUS zato, ker ga je v njegovem programu podprla
tudi ZDUS - Zveza društev upokojencev Slovenje. V programu je najpomembnejše, da generacijo, ki je s trdim delom gradila družbo izobilja, ki smo jo poznali v časih pred krizo, zavarujemo pred siromašenjem, ogrožanjem prigaranih pravic in socialne varnosti. To je enako pomembna naloga doma, v Slovenji, kakor tudi na evropski ravni, je dejal Ivo Vajgl. Dotaknili smo se tudi
teme okrajev Log, Jordanov kot, Dragomer in Lukovica, razvoja občine, družbeno-političnega delovanja, kohezjskih skladov itn. Zagotovil nam je, da bo v stranki DeSUS sodeloval tudi na lokalni ravni, kar je pohvalno, tak odnos smo tudi pričakovali. Mislim, da je stranka pridobila novo pomoč pri strateško-pro-gramskih smernicah OO DeSUS Log - Dragomer za obdobje 2014/2018 in predvidenem dolgoročnem planu za 10 let, ki sta ga sestavila Fridl in Tasev in ga je predsedstvo stranke sprejelo na svoji seji dne 15. 5. 2014. G. Vajgl je pohvalil delovanje stranke in priporočil, naj se to bolj javno izkazuje, prav tako je dejal, da mora iti stranka na lokalne volitve s kandidatom za župana ter listo, nakar je Fridl ob prisotnosti članov predsedstva potrdil pozitivno razmišljanje v tej smeri. Zato bo DeSUS na lokalni ravni vodil odgovorno politiko, ki bo zagotavljala izboljšanje kakovosti življenja, gospodarski razvoj občine in nova delovna mesta, pravni red, učinkovit boj proti korupciji ter učinkovit nadzor v občini. Fridl je dejal, da se moramo zavedati, kaj so pristojnosti občine. Priprave na volitve moramo izvesti družno in tako, da pridobimo čim več simpatizerjev stranke na lokalni ravni ter da se vključijo kandidati, ki se aktivno zavzemajo za korist starejše generacije ob polnem spoštovanju medgeneracjskih zavez do mlajše generacije. Prav tako se bodo starejši in tudi mladi v stranki zavzemali, da bo tak program s skupnimi močmi, tudi v sodelovanju z društvom upokojencev, podprl družbeno dobra dela v občini. Udeležili se bomo tudi sodelovanja z drugimi strankami, tistimi z dobrim in razvojnim interesom za občino, brez ideoloških prepričanj, ki razdvajajo mlade in starejše občane. Strogo se zavzemamo za razvoj občine v gospodarskem, kulturnem, športnem in zdravstvenem sistemu, za obče dobro ljudi, ki sobivajo v občini. G. Ivo Vajgl je ob tem, ko je pohvalil delovanje stranke, dejal, da le tako delovanje in zavzetost vodita k uspehom in pripomoreta k dodani vrednosti okraja. Nato smo zaključili in nazdravili skupnemu sodelovanju za dobrobit občine. Tudi Fridl kot predsedujoči se je g. Ivu Vajglu zahvalil za predstavitev, odgovore in sodelovanje v prihodnje ter predlagal, da naredimo skupno fotografijo, ki naj ponazori konstruktivno sodelovanje za skupno dobro.
Hitri polžki iz DU Log
V mesecu maju smo pohodniki DU Log izkoristili vseh pet četrtkov. Bili smo na Polhograjski Grmadi, Sivki in Mrzlem vrhu, Kožljeku nad Horjulom, Golici in Polhograjski gori. Naj opišem samo Golico.
Na Golico smo se podali 22. maja, saj so ta čas narcise ali ključavnice v polnem razcvetu. Za to pot, ki vedno navdušuje ob pogledu na bele poljane, posejane z narcisami, se je odločilo
deset pohodnikov. Z dvema avtoma smo se zapeljali mimo Javorniškega Rovta in Pristave - tu so ta čas narcise že precej odcvetele - ter še malo više, do Križevca, in parkirali, saj nadaljnja vožnja zaradi podora ceste ni bila mogoča. Od tu smo peš krenili proti Pustemu Rovtu in zavili desno na sedlo Kočna, ki leži med Struško in Golico. Za nadaljevanje smo izbrali graničarsko stezo preko Ptičjega vrha do sedla Suha. Tu se začne pravi užitek ob pogledu na razcvetele poljane ključavnic. V ozadju poljan z narcisami pa je kot na dlani viden od snega pobeljeni Triglav. Težko je s fotoaparatom zajeti vse
lepote, ki jih doživiš na tej grebenski poti. Ta nas je nato vodila nekaj sto metrov nad kočo na Golici. Do samega vrha Golice je bilo potrebno še kar nekaj vztrajne hoje. Pot se večkrat približa prepadni avstrijski meji, ki pa ni nevarna. Celovška kotlina in Drava sta lepo vidni s tega dela robu. Ob poti so se bohotili modri šopki snežnega svišča. Trava še ni dobro ozelenela, saj je pred kratkim tu ležal še sneg, kar so dokazovale posamezne snežne zaplate. Proti vrhu si je bilo treba obleči anorak in nadeti kapo, saj je vel srednje močan veter, potrebovali pa smo tudi zaščito proti soncu. Po dveh urah in pol smo si na vrhu Golice zaslužili šilce kratkega in malico. Naša pohodnica je ravno na ta dan praznovala rojstni dan in nam je na vrhu postregla z odlično potico. Po malici smo naredili skupinsko fotografijo, nato pa se spustili h koči na Golici, kjer smo dolgo uživali na soncu. Krasni razgledi nam še niso dopustili spusta v dolino, saj se je dan prevesil šele čez poldan. Na eni strani smo občudovali Karavanke in Julijce s Triglavom, na drugi pa Struško in še vedno od snega pobeljeni Stol.
Po počitku smo za vrnitev izbrali krožno spodnjo pot proti sedlu Suha in se med hojo še zadnjič ozrli na številne narcise. Poldruga ura od koče do našega izhodišča je ob klepetu hitro minila. Nazaj grede smo se ustavili še na Domu Pristava. Nekaj naših pohodnikov še ni bilo tu, zato smo si na kratko ogledali park Karla Zoisa, ki ima osnovo iz 18. stoletja. Po njem se imenuje znana Zoisova zvončnica. Lep pohod nam bo ostal še dolgo v spominu.
Besedilo in fotografije: Zlatko Verbič
DU Log in Dragomer na tečaju nordijske hoje
Društvo upokojencev Log je že drugič organiziralo tečaj nordijske hoje ter k sodelovanju povabilo tudi člane DU Dragomer - Lukovica, ki so se z veseljem odzvali.
O tečaju smo se pozanimali že v začetku aprila, ko so bile vse naše gozdne poti zaradi žledo-loma zaprte. Z nordijsko hojo smo želeli zagotoviti rekreacijo, ki jo je mogoče izvajati na različnih podlagah (trava, makadam, asfalt). Tečaj je v okviru Zdravstvenega doma Vrhnika strokovno vodila ga. Urša Debevec. Zanimanje za tovrstno rekreacijo je bilo veliko, udeležilo se je je kar 21 ljudi.
Vadba je potekala od 7. do 28. maja, ob sredah ob 9. uri v Športnem parku Log. Ga. Debevec nas je na začetku ure opremila z nordijskimi palicami ter nas hkrati poučila o pravilni izbiri palic (glede na dolžino) in uporabi. Ob pravilnem izvajanju nordijske hoje lahko
vključimo do 90 % vseh mišic telesa. Pred vsako vadbo smo opravili ogrevalne vaje, po koncu hoje pa raztezne vaje, kar je pomembno pri vsakem športu. Teoretični del je zajemal še pravilno držo palic ter nastavitev paščkov za roke. Osnovna tehnika nordijske hoje izhaja iz teka na smučeh, kjer je telo rahlo nagnjeno naprej. Za pravilno gibanje je bistveno, da se obdrži diagonalni korak desne noge in leve roke. Da bi utrdili avtomatizem pravilnega gibanja, smo vadili tudi v parih, po principu lokomotive. Ko smo pravilnost hoje utrdili, je bil poudarek še na odpiranju dlani pri odrivu. Pri zadnji (četrti) vaji smo imeli že kar dober občutek pa tudi s strani tovarišice smo bili pohva-
ljeni. Običajno smo se po vaji usedli v športnem se dogovorili, da se zopet vidimo že v jeseni, parku, popili kavico, poklepetali in se prijetno Lepo pozdravljeni in varen korak želim, družili. Navdušeni nad tovrstno rekreacijo smo	Besedilo in fotografije: Zlatko Verbič
7. julij 2014
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS 53
Prejeli smo!
Na seji o poročilih nadzornega odbora
K pisanju Ivana Klenovška v NČ, št. 416 o, po njegovem, nestrokovnih ukrepih v brežino in hudournik Snežak naj bralcem povemo, da je pred leti bilo zaščiteno cestišče in utrjena brežina, ki nato v manjšem delu ni zdržala stoletnih voda leta 2010.
Letos je bila v sodelovanju z ARSO regulirana struga Sneža-ka. Prizadevanja Ivana Klenovška, da do regulacije potoka in realizacije proračunske postavke nebi prišlo, občinskega sveta niso prepričala. Ta regulacija je poleg regulirane Malenščice, nov vzorčni primer, kako bi morali biti urejeni hudourniki. Kot kažejo razmere, zaradi neustreznega in protizakonitega ravnanja ter pravne in uradniške akrobatike uradov in uradnikov v preteklosti in sedaj, potoka ne bo možno regulirati in odpraviti njegovo poplavno in rušilno moč. Ravno Klenovško-vi so izrazit primer, kako se z vodnim in priobalnim zemljiščem ne sme ravnati. Ni jim bilo dovolj vedenje, da je na vodnem zemljišču bila zgrajena njihova hiša, na istem zemljišču so zgradili še oporni zid. S temi neizpodbitnimi dejstvi so bile ustrezne službe opozorjene, gradbena dovoljenja so bila kljub temu izdana. Občina je ravnala odgovorno in v skladu z svojo vlogo in predpisi, vendar njene navedbe niso bile upoštevane. Naj si bralci ustvarijo mnenje v kakšni pravni državi živimo. Čas bo pokazal kakšne bodo posledice takšnih ravnanj in kdo bo odgovarjal za nespoštovanje Zakona o vodah.
Mladen Sumina, župan
Prejeli smo!
Žaltava ocvirka iz Občine Log - Dragomer
Praznjenje greznic. Po zakonodaji sme greznice prazniti samo Komunalno podjetje Vrhnika kot pooblaščena oseba. Ki seveda ve, kje so greznice in kako pogosto jih mora prazniti. Zato so tudi plačani in imajo evidenco greznic. Pa jo res imajo? Po mnogih letih so jo gotovo izpopolnili do potankosti. Kazni za neprijavljene greznice niso majhne. Zato lahko predpostavimo, da so zajete vse greznice.
Toda preverba evidenc je po naših podatkih pokazala, da naj bi najmanj dva lastnika ne bila vpisana v evidenco komunale. Oba sta v stanovanjskem naselju Mole, na Logu pri Brezovici. Kako je to mogoče? Prebivalci naselja že dolgo opažajo nepooblaščeno praznjenje velikih greznic in zlivanje vsebine v Krajinski park Ljubljansko barje. To počneta lastnika greznic kar sama ali v navezi. Obstajajo fotografije teh dejanj. Praznita še drugim.
Pozidava Rimske ceste skozi Mole. Kulturna dediščina. Sprašujem se, kako je to mogoče. Menim, da gre za na črno pozidano javno dobro! Kdo to dovoljuje? Sprašujem se, ali mogoče tako izvajanje nekdo celo ščiti ...
Takih ocvirkov je v Logu - Dragomerju še veliko, morda jih stresemo še po naslednjih številkah.
Če nekdo več let dopušča take kršitve, kljub mnogim prijavam prebivalcev, potem nekaj ni v redu v naši lokalni samoupravi. Ni mehanizma za preprečitev slabega dela izvoljenih, tudi svetnikov. Rešitev: novi, neodvisni župan z drugo občinsko upravo, ki bodo skupaj delali v korist vseh krajanov, ne le nekaj posameznikov.
Rada Arsenijević, Varstvo okolja Log - Ljubljana
Prejeli smo!
Ob robu praznika Občine Log - Dragomer
Letošnja osrednja proslava ob občinskem prazniku Loga - Dragomerja je ponudila nemalo čudovitih utrinkov. Zares izvrstno je bilo spremljati vse nastopajoče, od otrok pa do vrhniškega orkestra. Ja, glasba je lepa, še posebno ko jo nekdo izvaja z vsem srcem. Verjetno nisem edini, ki bi rad za vse to zaklical: velika hvala. Tudi občinska priznanja, ki so jih podelili, so šla v prave roke; še zlasti je prav, da se je na pobudo občinskih svetnikov na ta način zahvalilo obema gasilskima društvoma za odrekanja, neprespane noči... in za prosto-voljstvo, predvsem v času naravne katastrofe - žledoloma.
Občinski praznik pa ne more miniti brez slavnostnega govora prvega med občankami in občani - župana. Navzoči smo bili še posebej pozorni na njegov poslovilni govor, nekateri bi rekli celo "odstopljeni" govor, pozorni na to, da ne bo več kandidiral za župana, pa na to, da so ga zapustili celo prijatelji, pozorni na besede o tem, kaj vse je naredil itn. Gospod Sumina se dobro zaveda, da so vodstvu občine in njegovi listi LIDDL že zadnje volitve pokazale upad trenda podpore in priljubljenosti ter nezadovoljstvo občanov in občank nad takšnim vodenjem občinske politike. Mnogokrat smo že tudi slišali, da v politiki ni prijateljstva, in tisti, ki so že desetletja v njej, kot je gospod Sumina, to zagotovo vedo. Toda gospod Sumina je hotel povedati nekaj drugega, namreč to, da ga niso zapustili prijatelji, te še vedno ima v krogu bivšega podžupana, ampak tisti, ki so hoteli z njim sodelovati še iz časov vodenja krajevne skupnosti, pa z njim niso zmogli. Zakaj so ga zapustili? Gotovo je, da vodenje občine ni isto kot vodenje lastnega podjetja, kjer lahko podrejenemu svoje poveš, ga odpustiš, ne dovoliš, da ima prav tudi kdo drug, in se do njega ljubosumno ve-deš. Strokovna literatura pravi, da gre v tem primeru za majstriško miselnost. Če pa je odnos prežet še s prevaro, namreč, da dane besede ne držiš, kot se je zgodilo na primer že ob ustanovitvi naše občine, potem TEŽKO PRIČAKUJEŠ, da TI BO ŠE KDO ZAUPAL. Pomanjkanje samospoštovanja? Podjetniki namreč dobro vedo, da vsak dolgoročni posel temelji na zaupanju. Če ni zaupanja, tudi posla ni. Pred referendumom za ustanovitev nove občine je bilo na zboru krajanov v šoli z navdušenjem predstavljeno Pismo o sobivanju, in seveda katere so prioritete občine. Je bilo to narejeno? Žal, ne. Tudi na občinskih sejah je bilo jasno sporoče-
no gospodu Sumini, da mora prevzeti moralno, politično in materialno odgovornost, če ne bo zgrajena kanalizacija s pridobljenimi evropskimi sredstvi, in ODSTOPITI. Sredi poletja smo nekateri celo prekinili dopust in prišli na izredno občinsko sejo, da bi po besedah gospoda Sumine še ujeli čas za evropska sredstva. Pa naj še kdo reče, da ni bilo sodelovanja! Če bi se PROJEKT KANALIZACIJE, ki je BIL NAREJEN ŽE V OKVIRU BIVŠE OBČINE Vrhnika, nadaljeval takoj po ustanovitvi občine, bi danes imeli evropski denar in kanalizacijo. Nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja občank in občanov Loga, Dragomerja in Lukovice. Danes lahko gospodu Sumini samo čestitamo, da je zbral toliko poguma, sprejel odgovornost in na svoj način odstopil. Podobno odgovornost pa bi morali sprejeti tudi tisti, ki so takšen način dopuščali in podpirali. Človek bi tudi pričakoval, da bi se občina iz poročil revizorjev, Računskega sodišča RS in nadzornega odbora občine kaj naučila. Veliko debate je bilo v preteklosti tudi o tem, kakšno poslanstvo naj ima nadzornik, ali le računsko ali pa tudi ugotavljanje pravilnosti in smotrnosti porabe davkoplačevalskega denarja. Vse bolj se je uveljavljalo stališče, da je poslanstvo nadzornika tudi v ugotavljanju slednjega. Tega se je zavedal tudi predsednik nadzornega odbora, gospod Vidakovič, ki je v poročilih ob sprejemanju proračunov in zaključnih računov Občine Log - Dragomer znova in znova ugotavljal neuravnotežen razvoj občine, ugotavljal, da se davkoplačevalski denar ne troši smotrno itn. Predstavnika Štorklje sta vedno znova poudarjala, da takih proračunov ne moreta podpreti, njune tehtne pripombe se niso upoštevale. Tudi predlogi, ki sta jih dala za varnost občank in občanov, zanje niso
bili omembe vredni. Že pred leti se je bivšemu podžupanu z Loga postavilo vprašanje: Kdaj bo narejena kanalizacija, pločniki, varne poti - (naj dodamo tudi na Logu)? Danes se tako kot že deset let maha le s papirji in vehementno zavaja občane in občanke s projekti. Kaj imamo občani in občanke od tega? Na opozorila o nepravilnostih je bil njihov odgovor vedno isti: pomanjkljivosti smo odpravili. Da, ves čas se je uporabljala politika izvršenih dejstev. Takrat nas je vse močno zaskrbel tak način postopanja. Sodelovanje z dvigom rok in kimanje za nas ni sodelovanje. Odločno je občinski svet zavrnil tudi predlog (razen bivšega podžupana z Loga), da se tudi na Logu gradi športna dvorana v javno-zasebnem partnerstvu.
Na začetku tega mandata se je gospod Sumina seznanil tudi s pismom enega od občinskih nadzornikov, v katerem se slednji avtorju teh vrstic pritožuje nad nezakonitostjo početja s strugo Snežaka. Že takrat sem jasno povedal, da Občina Log - Dragomer ne more biti NE ŽRTEV NE TALEC spora dveh sosedov ob Sne-žaku, to je - ne župana ne njegovega soseda. To je bil tudi razlog, da sta se predstavnika Štorklje do poročila nadzornega odbora distancirala. Konflikt interesov takratnega poročevalca je bil očiten. Naj zaključim. Županu in občinskemu svetu se mandat zaključuje. Bil je naporen, napornejši od prvega. Žal nam je lahko vsem, da se je na tako lahek način zapravila velika priložnost, priložnost za občanke in občane, da se iz te naše male občine nekaj naredi, da se dvigne kakovost življenja za vse. Zato sem takrat vztrajal in še vedno vztrajam pri Pismu o sobivanju pred ustanovitvijo občine, čeprav poskušata gospod Sumina in nekdanji podžupan na to pozabiti. Na podlagi tega dokumenta, kot nekakšne Ustave razvoja, ste dali svoj podpis podpore, šli množično na volišča in skupaj z vami sem se veselil NOVE priložnosti, veselil vseh korakov, ki sem jih tudi sam storil za to naše sobivanje.
Branko Gorjan

v
Košarkarski turnir trojk »SD Log 2014«
V nedeljo 22. 6. je na pobudo Tomija Mirkoviča, ob podpori Simona Koščaka in s pomočjo Poldeta Šolca, v organizaciji ŠD Log na ko-
šarkarskem igrišču pri OŠ Log-Dragomer potekal košarkarski turnir trojk »ŠD Log 2014«. Na tekmovanju se je zbralo 8 ekip. V glavnem
so jih sestavljali najstniški igralci košarke iz lokalnega okolja, ki so k sodelovanju na turnirju povabili svoje vrstnike iz okoliških krajev, lep zgled vztrajnosti in modrosti pa so jim bili igralci v zrelejših letih, ki so se na vročem soncu
in v vetrovnem vremenu zavidljivo dobro upirali svojim tudi več kot 30 let mlajšim nasprotnikom. Po štirih urah igranja košarke je bil vrstni red na turnirju sodelujočih ekip sledeč: 1. Mlijeko; 2. Prodana tekma; 3. Medicinci; 4. Mladi zobki; 5. Fantastic four; 6. Invalidi; 7. 3K; 8. Zicerji.
Vsi sodelujoči so v zahvalo prejeli uradne majice turnirja, igralci treh prvo uvrščenih ekip pa še medalje, denarne in praktične nagrade. MVP finalne tekme, Domen Novak, je kot posebno nagrado prejel majico s podpisom Gorana Dragića. Le ta je bil predviden v vlogi podeljevalca nagrad turnirja, a je tokrat moral opravičiti svojo odsotnost na dogodku. Prijeten dan so udeleženci turnirja zaključili z druženjem ob hrani z žara v Športnem parku Log, kjer so se strinjali, da naj tekmovanje preraste v tradicionalni dogodek. Zatorej se ponovno vidimo naslednje leto, v nedeljo 21. junija 2015, organizatorji pa že obljubljajo, da Goran Dra-gić naslednje leto zagotovo bo obiskal turnir. (KA).
v	v	v	v	v
Črna kronika - maj 2014 • Črna kronika - maj 2014 Črna kronika - maj 2014 • Črna kronika - maj 2014 • Črna kronika - maj 2014
Območje Policijske postaje Vrhnika
Operativno območje Policijske postaje Vrhnika so maja ponovno pestili vlomilci in zmikavti. Po vrhniških kleteh je tokrat stikal tatinček nesrečnega otroštva. Ko je vdrl v eno izmed treh začrtanih lokacij, se mu je med vrati milo storilo in potočil je solzico. Naletel je namreč na otroško kolo, ki mu ga starši nikoli niso kupili. Prav hitro jo je nato pobrisal s kolesom pod eno in zračnim kompresorjem pod drugo roko. S slednjim zato, ker si boljše zadeve za napihovanje pred roparskimi kolegi ne gre zamisliti. Hitreje kot naftne vrtine v Lendavi pa so se zadnje čase sušili rezervoarji na vrhniškem. V Dragomerju je po delovnem stroju na deloviš-ču šaril nek brezdelni »naftar« in od tam speljal okrog 60 litrov dizelskega goriva. Podobni vzgibi so navdihnili tudi štiri romunske državljane, ki so se nagneteni v Alfa Romeo motali po Drenovem Griču. Njihova navzočnost je pri
Med drugim so vrhniški uživalci prepovedanih opojnih substanc zopet ostali brez priljubljene posušene konoplje, ki so jim jo dvakrat zaplenili možje postave. Na prste so stopili še raznim razgrajačem, nasršenim razgretežem ter preglasnim veseljakom, ki so v treh primerih kalili javni red in mir v gostinskih lokalih, šestkrat pa v zasebnih prostorih. Znova je pokalo tudi na cestah. Na srečo se je vseh pet prometnih nesreč končalo le z zvito pločevino, počeno plastiko, razbitim steklom ter slabo voljo lastnikov vozil.
Območje Policijske postaje Ljubljana Vič
Zgodbe o neverjetnih vlomilskih podvigih in medčloveških sporih so ta mesec prevevale tudi območje Policijske postaje Ljubljana Vič. Nepovabljeni gost se je v dobrovsko-polho-grajski občini splazil v neko stanovanjsko hišo, kjer si je postregel s 100 EUR gotovine in pa za okoli 300 EUR vrednimi kosi zlatnine. Pravcato
vdale - ter jo z dolgimi koraki mahnil nazaj v brlog. Pravične lastnike je s tem oškodoval za okoli 50 EUR. Primer hude raztresenosti pa je občanko prikrajšal za kar 350 EUR, ko je po opravljeni transakciji sveženj bankovcev pozabila vzeti iz reže bankomata. Kruta usoda je nanesla, da je za njo k bankomatu pristopil nek neznanec, ki se kavalirstva še z grdo palico ne bi dotaknil. Verjetno je mislil, da mu je denar tja nastavil sam presvitli bog nad oblaki, zato ga je hitro pobasal v žep in se odpravil v deželo potrošništva. Ker gre v tem primeru za kaznivo dejanje zatajitve, ga, tako kot vse prej naštete, možje zakona že intenzivno iščejo.
Policijsko posredovanje pa je terjal spor med sosedi, kjer je ena od posestnic natanko na mejno črto med parcelami postavila kovinsko ograjo. Sosed nad dejanjem ni bil ravno navdušen, zato je ograjo snel in jo položil na njeno stran meje. Proizvajalec ograj se je bojda že ogradil
občanih zbudila precej pozornosti, zato so o svojih opažanjih obvestili može v modrem. Ti so jih prav hitro izsledili in potrdili sume, da ne gre le za nedolžne turiste temveč lumpe, ki so pred tem osušili rezervoar traktorja poštenega davkoplačevalca. Namesto zaželene nafte so jo odnesli s kazenskimi ovadbami za kaznivo dejanje tatvine. O vseh ostalih zmikavtih in še posebej navdušencu nad avtomobili višjega cenovnega razreda, ki je pretekli mesec izpeljal krajo temnosivega Audija A7, registrskih številk LJ BI-430, pa zaenkrat še zbirajo obvestila.
bogastvo v primerjavi z izkupičkom njegovega vlomilskega kamerada, ki iz počitniške hišice na teh koncih ni odnesel nič, zato pa je lastniku pustil precej materialne škode - kar za okoli 200 EUR. S škodo bližnjemu se je zadovoljil tudi še neznani tolovaj, ki je v rezervoar motornega olja vlil še neznano tekočino, katera je ob zagonu tovornega vozila seveda poškodovala motor. Spet drugi se je raznežil ob prelepih rožicah na tujih okenskih policah. Najprej jih je gledal, nato duhal, med božanjem cvetov pa so ga tako obnorele, da jih je pograbil s koriti vred - police so bile na srečo vzidane in se niso
od vsake odgovornosti v tej zadevi. Precej odločneje pa so policisti nastopili na javni prireditvi, kjer je zavrela kri med več bojaželjnimi posamezniki. Udeleženci množičnega spopada bodo seveda deležni še ustreznih ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru. Žal pa nasilje ni tuje niti v družinskem okolju. Možje postave so tako obravnavali primer nasilnega občana, ki se je znesel nad partnerko. Dogodek se je zaključil s prepovedjo približevanja partnerki. Prometna kronika je pretekli mesec nanizala zgolj eno nesrečo I. kategorije, zakrivil pa jo je brezvestni voznik pod pretežnim vplivom ma-
liganov. Na licu mesta so mu odvzeli vozniško dovoljenje, v zameno je dobil plačilni nalog, verjetno v kratkem pa še vabilo na sodišče, kjer bo lahko podrobno pojasnil svojo vizijo vloge alkohola v prometu.
Še precej slabše se je končala delovna nesreča, kjer se je lastniku med popravilom vdrla salonitna kritina na gospodarskem poslopju. Padca v globino ni preživel.
Na horjulskem koncu so v istem obdobju policisti s področja nesreč obravnavali povoženje divjadi, sicer pa tudi drzno tatvino, ki je potekala po istem kopitu kot nekatere, o katerih smo v preteklosti že pisali. Neznanec je s praznim govoričenjem a veliko prepričljivostjo ter nadležnostjo zamotil oškodovanko, medtem pa se je njegov kompanjon pretihotapil v hišo. Po temeljitem brskanju sta zbežala z okoli 1000 EUR vredno zlatnino. Na prav toliko so ocenili tudi škodo, ki so jo dolgoprstneži povzročili lastniku skladiščnega prostora s plinskimi jeklenkami. Ali t.i. »plinski pirati« predstavljajo tudi kakršnokoli grožnjo bodočemu Južnemu toku, bodo morali varnostni organi še oceniti. Kot bi ne bilo dovolj človeških škodljivcev, se je odnekod vzela še strela in udarila v plinohram. Vnela se je napeljava, požar pa so pogasili šele gasilci PGD Lučine. Škode je bilo za 2000 EUR. Izpred neke stanovanjske hiše pa je izginil poln nahrbtnik, menda ravno v trenutku ko se je mimo pritepel še neznani fakin. Zagotovo je želel le pomeriti njegove naramnice, pa so mu tako lepo sedle na ramena, vsebina pa še bolj, da jo je sklenil kar podurhati, preden bi ga pri tem početju videl lastnik. Naravnost iz učbenika, poglavja »Prilika dela tatu«, pa je bila tatvina denarnice iz odklenjenega avtomobila, parkiranega na dvorišču pred stanovanjsko hišo.
Zbral in uredil: Damjan Debevec
Policija opozarja
Občane opozarjamo, naj ob izstopu iz vozila iz njega odstranijo vse vrednejše predmete (torbice, denarnice, garmine, ipd.) in vozila, ne glede na lokacijo, za seboj zaklepajo.
Socialni demokrati in Solidarnost z dejanji za boljšo Slovenijo.
Jasen načrt za gospodarsko uspešno, pravično in solidarno državo.
Slovenja potrebuje gospodarsko rast, ki bo zmanjšala brezposelnost, ustvarila nova delovna mesta in zagotovila dostojno prihodnost svojim prebivalcem. Le gospodarska rast in razvoj lahko zagotovita uresničenje razvojnih potencialov Slovenje, da bo ta gospodarsko uspešna, pravična in solidarna. Slovenja mora domačemu in mednarodnemu gospodarskemu okolju dati jasen signal o svoji odločenosti, da zagotovi stabilno in uravnoteženo gospodarsko rast ter spoštuje zavezo o postopnem uravnoteženju javnih financ.
Hitrejša gospodarska rast mora temeljiti na znanju, inovacijah, podjetništvu, sodobni gospodarski ter javni infrastrukturi, na podjetjih, projektih in investicijah, ki so ekonomsko smiselni, finančno vzdržni, varujejo naravne vire ter ustvarjajo novo vrednost in nova delovna mesta. Zato bomo posebej podprli revitalizacijo slovenske industrie, ki je eden pomembnih stebrov uravnotežene, na znanju in raziskavah temelječe konkurenčne gospodarske rasti Slovenje.
Samo varčevanje zaradi varčevanja in privatizacija zaradi privatizacije ne bodo ustvarili ne delovnih mest, ne gospodarske rasti in ne večje socialne varnosti. Varčevanje je potrebno predvsem tam in takrat, ko odpravlja ne dovolj upravičeno in gospodarno javno porabo, pri-vatizacja pa tam, kjer lahko s strateškimi partnerji pridobimo investicije, razvoj in nova delovna mesta. Dejstvo je, da je Slovenja med državami evro območja doživela enega od večjih padcev BDP Zato je nujno, da danes stori-
^mo vse, da se letos začeta gospodarska rast nadaljuje in pospeši.
Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenja lahko gospodarsko uspešnejša in bolj konkurenčna, zato v ospredje ekonomske politike postavljamo gospodarsko rast in pospešitev gospodarskega okrevanja, usmerjeno v ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest. Okrevanje in uravnotežena gospodarska rast zahtevata najprej politično in gospodarsko stabilnost, krepitev zaupanja, vrnitev optimizma, stabilnost in premišljeno načrtovanje.
Zavzemamo se za aktivno gospodarsko politiko države, ki se ne vmešava v poslovne odločitve podjetij ali bank, igra pa aktivno vlogo na tistih področjih, ki predstavljajo podporo razvoju, konkurenčnosti, inovativnosti, podjetnosti ter ustvarjajo pogoje za učinkovito in stabilno gospodarsko rast. Interes Slovenje je predvsem blaginja njenih ljudi, blaginjo pa omogoča dobro delujoče, inovativno in konkurenčno gospodarstvo. Zato bomo opredelili in varovali gospodarske interese Slovenje, tako kot jih varujejo uspešne evropske in svetovne države. Nova delovna mesta in rast zaposlenosti lahko dosežemo le s celovito gospodarsko strategijo. Strategija mora temeljiti na integraciji vseh politik, ki povečujejo sposobnosti in ustvarjalnost ljudi, konkurenčnost in inovativnost gospodarstva, mednarodno prepoznavnost Slovenje, delovanje pravne države, trajnostno in krožno ekonomijo, ki jo obkroža socialni sistem varnosti za vse in učinkovit, motiviran in v dobro razvoja celotne skupnosti usmerjen javni sektor. Gospodarska strategija je namenjena oblikovanju in smiselni povezavi vseh ukrepov, ki bodo prispevali k uravnoteženi in pospešeni gospodarski rasti.
(Celoten volilni program SD "Dejanja - Slovenji vrnimo prihodnost" na http://www.zidan.si/program/)
SDS ima program, ki odgovarja na ključna vprašanja, pred katerimi je Slovenja.
Slovenska demokratska stranka vedno znova dokazuje, da lahko s konkretnimi rešitvami, zavzetimi in sposobnimi ljudmi ter vizijo Slovenijo popelje na pravo pot. Tudi tokrat je SDS edina stranka, ki je predstavila jasen in konkreten program za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta. SDS je dvakrat vodila vlado. V vodenje smo vložili vse svoje znanje, izkušnje in ljubezen do domovine. Ponosni smo na ta čas. Delali smo dobro in vsi kazalci tistih let to potrjujejo. Smo stranka, ki ji velja zaupati tudi v prihodnje. Če nam boste zaupali vodenje države, bodo naše zaveze za prihodnji mandat:
•	za 50 evrov mesečno večja plača za vse, ki zaslužijo do 1000 evrov,
•	vsi mladi, ki bodo uspešno zaključili šolanje, bodo dobili pravico do šti-pendiranega pripravništva v višini 300 evrov na mesec,
•	za 200 evrov na leto na otroka bomo razbremenili družine,
•	vsi učenci od 3. razreda osnovne šole in vsi dijaki bodo dobili v brezplačno uporabo tablične računalnike,
•	za 50 evrov na leto bo vsako gospodinjstvo razbremenjeno pri RTV-naroč-nini,
•	upokojencem bo omogočen nakup vozovnic za medkrajevni javni potniški promet pod enakimi pogoji kot dijakom in študentom,
•	ne bo davka na nepremičnine in ne bo znižanja pokojnin,
•	po prenehanju delovanja slabe banke bomo zbrana sredstva vrnili davkoplačevalcem,
•	odpravili bomo vse neupravičene privilegije in s tem denarjem okrepili socialno varnost državljanov,
•	razpisali bomo mednarodno koncesijo za upravljanje z avtocestami. Prvi korak k tem odločitvam bomo naredili v nedeljo, 13. julija. Kot pravi rek: Slabe politike izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volišča. Udeležite se volitev, glasujte za SDS in dajte priložnost upanju, da Slovenja postane bolj svobodna, demokratična in pravična domovina za vse. ENOTNI ZMAGUJEMO.
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS 55
IBS mednarodna poslovna šola Ljubljana:
Visokošolski študij ni le možnost za napredovanje na delovnem mestu
Na IBS Mednarodni poslovni šoli Ljubljana študira precej odraslih, zaposlenih študentov, vendar pa ne delajo le na področju uvoza in izvoza. Velik odstotek naših študentov prihaja iz javne uprave, nekateri imajo lastna podjetja, nekaj pa je tudi mladih, ki še nimajo povsem določenih poklicnih ciljev.
Študenti, ki delajo v mednarodni trgovini, pridobijo najnovejše znanje s tega področja, spoznajo mednarodni marketing, strateški menedžment mednarodnih podjetij, poslovno ekonomiko, organizacijo, tuje jezike in tako naprej. A tudi javna uprava ima dandanes čedalje bolj mednarodni značaj, saj se ministrstva, občine in druge javne službe povezujejo v najrazličnejše mednarodne projekte, pa tudi službe javne uprave poslujejo čedalje bolj po vzoru podjetij. Zato imamo za uslužbence javne uprave v okviru Mednarodnega poslovanja posebno usmeritev, ki namesto drugega tujega jezika omogoča študij predmetov, kot so: Vlada in javni sektor, slovenska javna uprava in institucije EU, okoljevarstveno pravo in poslovanje, ekonomika javnega sektorja in menedžment mednarodnih projektov. Tretja, prav tako zelo priljubljena usmeritev je mednarodno poslovanje s trajnostnim razvojem, v katero se vpisujejo tisti, ki željo pridobiti znanje o trajnostnem razvoju, varstvu okolja in narave ter spoznati, kako voditi podjetje z upoštevanjem okolja in etičnih načel. Vsaka visoka šola razvija pri študentih znanje za delo na določenem področju, poleg tega vpliva tudi na osebnostni razvoj. Nekateri tega razvoja niti ne opazijo. Tisti, ki delamo na visokih šolah, pa ga zaznavamo pri vsakdanjem delu in v letnih evalvacijah o kakovosti šole. Prav neverjetna je razlika med študenti, ki se pravkar vpišejo na visokošolski študij in diplomanti, ki odhajajo iz šole z diplomo v roki. Na začetku se srečujemo z ljudmi, ki ne zaupajo niti v lastne sposobnosti niti šoli, sumijo v pravičnost profesorjev, v šolski skupnosti ostajajo sami zase in tako naprej. Že po nekaj mesecih je situacija čisto drugačna. Ozračje v šoli postane normalno, študenti ne prihajajo več s sumničenji, da bo en ali drugi izpit tako težak, da ga ne bodo nikoli opravili; vidijo, da so popolnoma sposobni ne le slediti predavanjem domačih profesorjev, pač pa tudi tujih, spletejo se nova prijateljstva, ki pomagajo pri pridobivanju druge službe in pri reševanju vsakdanjih težav. Na koncu marsikateri študent reče: »Nisem verjel/a, da bo šlo tako uspešno in tako hitro. Ampak moral/a sem se res zavzeti in pohiteti, ker je sodelavec odšel v pokoj, zdaj pa bodo na to mesto vzeli mene.«
Dr. Irena Marinko
IBS MEDNARODNA POSLOVNA SOLA LJUBLJANA Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si, www.ibs.si
Vabimo vas k vpisu v akreditirani visokošolski strokovni program: MEDNARODNO POSLOVANJE.
LOČCNMO ODPADKI
Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat,
nudimo brezplačno izposojo literature.
Prijave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
po telefonu: 7502-447
ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
KRVODAJALSKA AKCIJA
Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja organizirana
V	ČETRTEK, 17. 7. 2014, OD 7. DO 13. URE,
V	PETEK, 18. 7. 2014, OD 7. DO 13. URE
v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Kri je najdragocenejše zdravilo, ki nima cene in pomeni življenje.
Vse, ki še niste darovali krvi in ste zdravi, vabimo v naše vrste. Pridobite si izkušnjo, kaj pomeni darovati del sebe in zagotoviti kri - ne le drugim, tudi sebi, če bi bilo potrebno.
Prijazno vabljeni!
Ponovna povezava - je darilo človeštvu!
Tako o ponovni povezavi pripoveduje dr. Eric Pearl, utemeljitelj zdravljenja s ponovno povezavo (Reconnective healing ®). Njegova predavanja in pozitivni učinki ponovne povezave že dalj časa burijo znanstveni in medicinski svet in posledično je že več kot 8O.0OO ljudi po vsem svetu spoznalo ali se priučilo dela z nenavadnimi frekvencami ponovne povezave. V Slovenji je v nabito polni dvorani Cankarjevega doma gostoval dve leti zapored, junja letos pa smo ga najbližje lahko spremljali v Srbji, kjer so pred časom ponovno povezavo tudi uradno odobrili kot eno od alternativnih oblik zdravljenja.
Kot že omenjeno, je dr. Pearl metodo poimenoval ponovna povezava, saj se pri samem postopku zgodi ravno to - ponovno se povežemo s samim seboj, z bistvom tega, kar smo ter s popolnostjo univerzuma in posledično tudi z lastno popolnostjo človeškega telesa, ki ima zmožnost samoregulacije in zdravljenja oz. vračanja v ravnovesje. Pri ponovni povezavi ne gre za zdravljenje, kot po navadi razumemo ta izraz, saj ne zdravi specifičnih simptomov in bolezni, ampak človeka kot celoto vrača nazaj v naravno ravnovesje. S pomočjo spektra frekvenc, sestavljenega iz svetlobe, energije in informaci največkrat kot po čudežu, ki to ni, izginejo najrazličnejše bolezni, tegobe ali gibalne oviranosti, vzpostavita pa se tudi psihično in čustveno ravnovesje. Je energija in hkrati svetloba v višjih frekvencah, ki vsebuje tudi informacije in popolnost. Pri tem izvajalec ponovne povezave, skozi katerega prihaja ta svetloba, deluje kot katalizator in tako vzpostavlja povezavo med stranko in omenjenimi frekvencami.
Obstoj frekvenc in njenih učinkov so doslej potrdile že številne znanstvene študije na različnih svetovnih univerzah, med drugim, jih je med svojim triletnim proučevanjem v knjigi Sciense Confirms Reconnective Healing (Znanost potrjuje delovanje Reconnective Healinga) objavil dr. Konstantin Korotkov, profesor na Univerzi v St. Petersburgu, ki se veliko ukvarja tudi s športniki ruske olimpijske reprezentance. Izsledki znanstvenih raziskav potrjujejo, da ponovna povezava vnaša red v polje prostora prek vibracij, ki presegajo omejitve časa in prostora, vzpostavlja posebno povezavo z vesoljem v taki meri, da vpliva celo na prestrukturiranje našega DNK-ja in popravlja napake v njej.
Frekvence oz. energija ponovne povezave ima prek širše energetske mreže v vesolju svojo inteligenco in natančno ve, kje in kako delovati. Izvajalci ponovne povezave ne vplivajo in ne usmerjajo energije na posamezne dele telesa. Pustio ponovni povezavi, da pri vračanju v ravnovesje za posameznika razvije točno tisto, kar je v danem trenutku zanj najprimernejše.
Ponovna povezava ponuja dve obliki uporabe, in sicer zdravljenje ali, bolje rečeno, vračanje v ravnovesje s ponovno povezavo (Reconnective healing ®) in osebno ponovno povezavo (Reconnection ®). Razlika med njima je v namenu in informaciji. Namen prvega je vračanje v ravnovesje tako - telesno, čustveno, umsko ali duhovno -, pri osebni povezavi pa gre za dokončno povezavo našega bistva s širšo energijsko mrežo vesolja in tako omogoča pospešitev življenjske poti, osebni razvoj in samouresničevanje.
Kot lahko vedno znova slišimo na seminarju dr. Pearla, da je skrb za zdravje kot diamant z mnogimi ploskvami, tako ponovne povezave ne gre jemati kot magične pilule ali čudežnega uroka - je ena od teh ploskev, tako kot medicina, kiropraktika, akupunktura ... Je pa res, da se mnogim, ki se srečajo z njo, še posebno po opravljeni osebni ponovni povezavi (Reconnection), življenje drastično spremeni. Skozi sam postopek »zdravljenja« nastajajo neverjetne zaznave oziroma dogodki - stranke dostikrat poročajo o videnju nenavadnih barv, zaznavanju vonja ali zvokov oz. občutenju vetra ali elektromagnentnega odboja .... Ponovna povezava pogosto pušča na človeku poseben vtis, učinki pa so za mnoge presenetljivi - od ozdravitev do menjave interesov posameznika, jasnost v gledanju na odnose in dojemanje sveta, izboljšana vitalnost posameznika, nova
ustvarjalna moč, notranji mir ... Je pa zaradi enkratnosti nemogoče vnaprej napovedati, kaj se bo zgodilo oz. kot piše dr. Eric Pearl v svoji knjigi Ponovno povezani - zdravi druge zdravi sebe, ki je prevedena tudi v slovenščino: »Ce imate srečo bo zdravljenje prišlo v obliki, ki ste jo pričakovali, če pa imate res srečo, bo prišlo v obliki, o kateri niste upali niti sanjati - na način, ki ga ima Univerzum v mislih posebej za vas.«
Nagradno vprašanje:
Koliko oblik uporabe ponuja ponovna povezava? Izmed vseh, ki boste do 20. 7. 2014 poslali pravilen odgovor na maja@povezan.si, bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela ali dvakrat vračanje v ravnovesje s ponovno povezavo ali enkrat osebno povezavo. Ponovno povezavo lahko izkusite tudi na Vrhniki. Več informaci o nagradni igri dobite na www.povezan.si ali na tel. št. 051-346 912.
Maja Sest
Vir : Povzeto po knjigi Ponovna povezava, dr. Eric Pearl, ter seminarju dr. Pearla. Ponovna povezava je proces, ki vas poveže s prvotnim načrtom vašega življenjskega namena ter vas pripelje do višje ravni delovanja z vašim celotnim potencialom.
56 NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje
V Zdravstvenem domu Vrhnika odpira vrata svetovalnica za telesni in gibalni razvoj
Zdravstveni dom Vrhnika v zadnjem letu namenja dodatno pozornost analizam vpliva telesne dejavnosti na zdravstveno stanje prebivalstva. Ni dvoma, da imajo izbrane športne vsebine z ustrezno izbranimi zdravstvenimi cilji, vsebinami, obremenitvami in metodami dela izjemen učinek na zdravje vsakega posameznika in bistveno povečujejo telesno zmogljivost in okrepitev imunskega sistema. Preprečujejo nastanek ali napredovanje številnih kroničnih bolezenskih stanj, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kronične bolečine v ledveni hrbtenici in podobno. Visoka raven telesne zmogljivosti omogoča aktiven življenjski slog, ki se kaže v učinkoviti izrabi prostega časa, uspešnosti na delu in v šoli ter zmanjšuje možnosti obolevanja.
Zdravstveni dom Vrhnika v okviru nastajajočega Centra za preventivno zdravstveno dejavnost septembra odpira Svetovalnico za telesni in gibalni razvoj, katere cilj bo nadgraditi preventivno dejavnost ambulant družinske medicine in pediatrije. Temeljna ideja svetovalnice je enakovredno sodelovanje medicinske in kineziološke stroke, ki na podlagi podatkov o zdravstvenem stanju, dejavnikih tveganja za srčno žilna in druga obolenja ter diagnostike telesnega in gibalnega razvoja pacientom svetuje in jih izobražuje o vrsti, obsegu in obremenitvi pri telesni in športni dejavnosti, ki bo omogočala Diagram 1
doseganje takšnih učinkov, da bo vzpostavljena višja raven pozitivnega zdravja. V svetovalnico bodo paciente usmerjali družinski zdravniki in pediatri, ki bodo pomemben člen v konceptu celostne obravnave posameznega pacienta. V okviru posvetovalnice bomo opravljali tudi zdravniške preglede športno aktivnih posameznikov. Svetovali jim bomo, kako načrtovati trening, da se zmanjša število poškodb. Svetovalnica bo v začetku usmerjena v pomoč najbolj občutljivim skupinam (nosečnice, otroci, starostniki), končni cilj pa je, doseči vse generacijske skupine ljudi. Diagram 1 Poudariti je treba, da se s koncem obravnave delo v svetovalnici ne konča. Glede na želje posameznika ga bomo napotili v ustrezne vadbene programe znotraj občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Izpostaviti je treba pozitiven odnos in pripravljenost za sodelovanje vseh osnovnih šol in vrtcev ter številnih športnih društev v vseh treh občinah. Povratno informacijo iz svetovalnice bodo dobili tudi zdravniki družinske medicine in pediatri, ki jim bodo dodatne informacije pomagale do še bolj kakovostnega dela za njihove paciente.
Kako velik pomen bo imela svetovalnica za zdravje, prikazuje tudi analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok. Zaskrbljujoče je zmanjšanje gibalne zmožnosti otrok in mladine, ki se kaže v majhni gibalni
zmogljivosti, slabši učni uspešnosti, pogosti preutrujenosti, izčrpanosti in posledično v slabšem zdravstvenem stanju. Takšne značilnosti imajo učenci in učenke, ki imajo v športnovzgojnem kartonu ovrednoteno skupno telesno zmogljivost, ki je nižja od XT vrednosti 40. V analizo so bili vključeni občani Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja v starosti od 7. do 40. leta starosti in so bili merjeni v okviru sistema SLOVFIT (športnovzgojni karton) od leta 1989 do 2014. Iz pregleda ovrednotenih rezultatov osmih
Diagram 2
gibalnih sposobnost ugotavljamo, da se je število gibalno manj zmogljivih učencev in učenk v zadnjih petindvajsetih letih bistveno povečalo, kar še posebno velja za učence, kjer se je število skoraj potrojilo, pa tudi pri učenkah se je bistveno povečalo, za skoraj dvakrat.
Delež gibalno manj zmogljivih učencev (XT<40) v Občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer med letoma 1989 in 2014, starih 7 do14. let: Diagram 2
Pri učencih je posebno zaskrbljujoča majhna gibalna zmogljivost, ki pri
Diagram 3
14-letnih učencih presega celo 15 % delež. To je nedvomno slaba popotnica za prihodnje dijake, ki jih čakajo bistveno večje obremenitve kot v osnovni šoli.
Delež gibalno manj kompetentnih učenk (XT>40) v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer med letoma 1989 in 2014, starih 7 do 14 let. Diagram 3
Pri učenkah je v primerjavi z učenci stanje bistveno boljše in se je v letu 2014 celo nekoliko izboljšalo, toda kljub temu je število učenk z zelo skromno gibalno zmogljivostjo preveliko (6,5 %).
V	prihodnje bo treba še posebno pozornost nameniti večji športni dejavnosti učenk v zadnjem triletju. Nedvomno se pri učencih in učenkah v zadnjem triletju pozna opuščanje športne dejavnosti. To je dodatna obveznost za starše in vodstva športnih društev, da učinkoviteje motivirajo otroke za športno vadbo. Dodatno pozornost usmerjanja mladih v športno dejavnost bomo opravili tudi zaposleni v Zdravstvenem domu Vrhnika.
V	okviru svetovalnice za telesni in gibalni razvoj se bomo zdravstveno rizični skupini otrok posebej posvetili in pripravili ustrezne ukrepe za izboljšanja obstoječega stanja. Največ pa za^ svoje otroke lahko naredijo starši. Že v poletnih počitnicah lahko poskrbijo za večjo telesno in športno dejavnost svojih otrok na tak način, da so telesno dejavni skupaj z otroki, da jih usmerjajo v športna društva in predvsem na tiste športne površine, ki jih imajo na voljo. Zelo veliko možnosti za telesno dejavnost je v izjemnih naravnih možnostih, ki jih imajo občine Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Staršem svetujemo, naj skupaj z otroki načrtujejo dejavnosti v počitnicah tako, da bo vzpostavljeno ravnotežje med telesno obremenitvijo, počitkom in drugimi dejavnostmi. Vsak dan naj bodo najmanj dve uri športno dejavni z zmerno obremenitvijo.
Za ZD Vrhnika Jaka Strel,
Zaključna prireditev 31. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani
V četrtek, 29. maja 2014, smo z osrednjo zaključno prireditvijo naše preventivno naravnane akcije obeležili uspešen zaključek že 31. tekmovanja med slovenskimi osnovnošolci.
Letošnje tekmovanje je uspešno zaključilo 732 slovenskih osnovnih šol skupaj s šolami in zavodi za otroke s posebnimi potrebami, kar pomeni, da imamo zajetih skoraj 100 % vseh šol. Iz našega okoliša aktivno tekmujejo učenci vseh osnovnih šol na Vrhniki, v Borovnici in Logu - Dragomerju. Preventivna sestra ga. Zdenka Suhadolnik iz ZD Vrhnika jim med letom kontrolira, kako si umivajo zobe in si beleži rezultate. Lepo vreme, a ne preveč naklonjene razmere na slovenskih cestah je v Dvorano Tivoli privabilo veliko najboljših med najboljšimi. Ocenjujem, da je dvorano napolnila velika množica, več kot 2500 zmagovalcev iz vse Slovenje, seveda skupaj z njihovimi učitelji.
Pridružil se nam je predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš, z MOL-a, ki finančno že dolga leta podpira izvedbo prireditve, je prišla vodja oddelka za predšolsko vzgojo gospa Remšak, iz Zdravniške zbornice Slovenje kolegica Špela Turk in iz našega letošnjega generalnega sponzorja GlaxoSmithKlinea gospa Manja Burjes, vodja marketinga proizvodov za oralno nego. Vsi so prisrčno pozdravili zbrane in prireditvi s svojo prisotnostjo zanesljivo vtisnili poseben pečat.
Otroci radi tekmujejo, a so še raje nagrajeni za svoje uspehe. Zato smo letošnjemu generalnemu sponzorju GSK, d. o. o., neizmerno hvaležni, saj je bogato nagradil 17000 učencev 732

Najboljši razred Slovenje
zmagovalnih razredov iz 732 šol in posebej še devet regjskih zmagovalcev in NAJ razred Slovenje, ki je letos postal 5. a razred Osnovne šole Frana Kranjca, Polule, t.j. iz širšega celjskega konca.
Program je bil pester, pisan na kožo obiskovalcev, saj se je predstavil Nik Oblak z Goriškega, tekmovalec iz šova Slovenja ima talent. Tudi v Dvorani Tivoli je zbrano množico šolarjev navdušil z vragoljami modela letala, ki je poplesaval nad glavami otrok ob spremljavi melodije. Tudi skupina Salto je očarala gledalce, saj je izvedla kar nekaj zanimivih in drznih akrobatskih skokov. In ne nazadnje, skupina Rock'n'band s pevcem Rokom Ferengjo je »zažgala«, so rekli vsi, ki so se spustili na podij dvorane in uživali z njimi.
Pomlajeno vodstvo tekmovanja se je trudilo po najboljših močeh. Podpisani je imel kot novi samostojni vodja veliko odgovornost tako do Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki še vedno strokovno in organizacijsko bdi nad našim tekmovanjem, kot pred kolegicami in kolegi, sodelavkami, sestrami vseh profilov in ne nazadnje pred zbranimi visokimi gosti ter razigranim občinstvom na tribunah.
Po prvih odmevih sodeč je prireditev uspela. Tudi med ijska pokritost našega zaključnega dejanja 31. tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani je bila dobra.
Obljubljamo, da bomo septembra nadaljujevali, saj je dokazano, da so čisti zobje tudi zdravi zobje.
Matej Leskošek, dr. dent. med., vodja tekmovanja, član IO Stomatološke sekcije SZD
Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje
Nujna medicinska pomoč na Vrhniki
Nujna medicinska pomoč na Vrhniki je del Zdravstvenega doma Vrhnika, ki deluje nepretrgoma, 24 ur na dan, vse dni v tednu. Namenjena je ljudem, ki so nenadno zboleli ali se poškodovali in potrebujejo takojšnjo zdravniško pomoč.
bulant pregledamo tudi vse nadomestne ekipe v ZD Vrh-
Svoje delo opravljamo v ambulanti in na terenu. Najdete nas v ambulanti v pritličju zdravstvenega doma Vrhnika. Če smo na terenu, boste na vratih našli obvestilo. Občasno izvajajo nujno medicinsko pomoč tudi ambulante družinske medicine ali otroške in šolska ambulante, ki delujejo v okviru našega zdravstvenega doma. Tudi v tem primeru je to jasno napisano na vratih ambulante in ob vseh vhodih v zdravstveni dom, kdo je dežurni zdravnik. Vedno smo dostopni prek telefonske številke 112, vendar vam po telefonu ne moremo dajati splošnih zdravstvenih nasvetov, saj s tem zasedamo urgentno linijo. Svetujemo, da se za zdravstvene nasvete obrnete na izbranega zdravnika v rednem delovnem času. V ambulanti nujne medicinske pomoči obravnavamo vse poškodbe, nenadna huda obolenja in nenadna poslabšanja zdravstvenega stanja, Med tednom v delovnem času am-
nenaročene na novo zbolele bolnike družinskih ambulant, ki delujejo v okviru ZD Vrhnika. Kolikor nam omogočata prostor in oprema, izvajamo tudi manjše kirurške posege (npr. šivanje ran in podobno). V NMP ambulanti ni naroča-
nja, vrstni red pregledov pa je odvisen od bolezenskega stanja in ne od tega, kdaj je kdo prišel. Če smo na terenu, morajo manj nujni primeri počakati. Zato je v čakalnici kdaj tudi malo hude krvi, ampak z jasno razlago tudi bolniki to lažje sprejmejo. Kadar gre za življenjsko ogroženega, je pomoč vedno na voljo s klicem na številko 112 ali med delovnim časom v ambulanti
nika, kadar je prva ekipa na terenu. Katera je nadomestna ambulanta, je objavljeno na vratih ambulante nujne medicinske pomoči.
Na terenu nas boste videli v našem novem urgentnem vozilu: če se nam mudi k pacientu, z lučkami in sireno, če se nam ne mudi, pa brez. Odlično sodelujemo z Reševalno postajo Ljubljana, kar omogoča zelo hitro intervencijo in po potrebi prevoz v Ljubljano. Občasno vrhniški zdravnik spremlja pacienta v Ljubljano, če je to potrebno. Želimo vam, da bi naše storitve uporabljali čim redkeje. Želimo, da se nikoli ne bi tako mudilo, da ne bi mogli počakati na svojega izbranega zdravnika, ki vas najbolje pozna, vas celostno obravnava, naroči ob uri in nudi najširšo zdravstveno oskrbo. Če pa bo potrebno, bomo dali vse od sebe, da rešimo življenje.
Ekipa Nujne medicinske pomoči Vrhnika
ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA
Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia-ter in specialist radiolog
Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvide, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav.
Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja
Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil.
ULTRA ZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV
Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja
Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo.
KARDIOLOŠKA DEJAVNOST
Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog
Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna.
DERMATOLOGIJA
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije
Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergi ter dermatosko-
pia.
GINEKOLOŠKA DEJAVNOST
Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja
Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki
UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk.
Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z:
•	načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti
•	pomočjo pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom
•	možnostmi lajšanja porodne bolečine
•	drugim mnenjem glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operaci
•	razlago različnih načinov operaci pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah.
ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja
V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost - dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila »onkološko svetovanje«. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745.
ARTERIOGRAFIJA
Primož Rus, dr. med. spec.
Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd.
Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere nam še z večjo gotovostjo pokaže izvid arterio-grafije.
Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja.
Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali na e-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com.
Obvestilo glede naročanja zdravil za redno terapijo
Zdravstveni dom Vrhnika od 1. 6. 2014 naprej uvaja dodaten možen način naročanja receptov za redno terapijo. Odslej lahko naročilo izvedete tudi s pomočjo obrazca, ki je spodaj, v Zdravstvenem domu pred vsako ambulanto ali na spletni strani www.zd-vrhnika.si. Poleg so tudi natančna navodila za izpolnjevanje. Izpolnjen obrazec lahko zavarovanci oddajo v nabiralnik poleg ambulante izbranega zdravnika. Zdravila za redno terapijo še vedno lahko naročate tudi na elektronski naslov ordinacije vašega izbranega zdravnika. Dodatna pojasnila glede naročanja receptov za redno terapijo
1)	Dvodnevni rok:
Rok dveh dni začne dan po naročilu, razen če je naslednji dan sobota ali dela prost dan, na prvi delovni dan. Če je iztek roka na soboto oz. dela prost dan, se le-ta podaljša do prvega delovnega dne.
2)	Preverite, da vaše naročilo vsebuje:
- ime in priimek
IME IN PRIIMEK:_
-	dan, mesec in leto rojstva
-	ime izbranega oz. nadomestnega zdravnika
-	ime zdravila z odmerkom (mg), dnevni odmerek, št. pakiranj
3) Elektronski naslovi ordinaci :
Helena Rožmanc Drašler: narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović: narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Lucija Odlasek Kunstelj: narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik: narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si Eva Gorup Cedilnik: narocanje.gorup@zd-vrhnika.si Jasna Kupljen: narocanje.kupljen@zd-vrhnika.si Teja Krašna: narocanje.krasna@zd-vrhnika.si Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujemo!
ZD VRHNIKA, Cesta 6. maja 11, VRHNIKA
Datum naročila:
ROJSTNI DATUM:
TELEFON/GSM:
IZBRANI ZDRAVNIK:
Naročilo oddajte v nabiralnik, ki je pred ambulanto vašega izbranega zdravnika vsaj en teden pre, preden Vam zmanjka zdravil. Hvala!
IME ZDRAVILA (Z ODMERKOM)	DNEVNI ODMEREK	ŠTEVILO PAKIRANJ
		
		
		
Naročene recepte boste prejeli v dveh dneh v ambulanti vašega osebnega zdravnika, in sicer v ordinacij-skem času dopoldan med 12. in 13. uro, popoldan med 18. in 19. uro. Zdravila lahko naročate tudi na elektronski naslov ordinacije vašega zdravnika.
studioR
ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
Ultrazvočna diagnostika
Kardiološka dejavnost
Dermatološka posvetovalnica
Ginekološka dejavnost
Pediatrična Ж posvetovalnica
Psihiatrična dejavnost
specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje
-	Ambulanta družinske medicine
-	Referenčna ambulanta
-	Ultrazvočna diagnostika
-	Specialistični pregledi
Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu:
01/7504755
-z^rfflr-Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika
031/881745
ambulanta.dr.rus@gmail.com
V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine.
Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med.
58 NAŠ ČASOPIS
VOLITVE 2014: 3. volilna enota, 2. volilni okraj
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pogum za naprej
Peter Petrovčič
www.alenkabratusek.si
Zavezništvo
Alenke Bratušek
Zavezništvo
Alenke Bratušek
Spoštovane državljanke in državljani!
Pri svojem delu poslanca Državnega zbora bom zagovarjal strpen, proaktiven, enakopraven in neizključujoč dialog z vsemi deležniki v družbi, vključno s civilno sfero, nevladnimi organizacijami in verskimi skupnostmi ter enako z vsemi državljani, ne glede na njihov spol, vero, narodnost ali njihove osebne opredelitve.
Na ta način se nameravam v lokalnih skupnostih, v katerih kandidiram, osredotočiti na sledeče naloge:
•	ponovna umestitev problematike urejanja prometne povezave regionalne ceste Vrhnika - Ljubljana z avtocesto na Vrhniki in v Dragomerju na dnevni red za to zadolženih državnih podjetij;
•	intenziviranje aktivnosti za umestitev vrhniške obvoznice v prostor ter priprava vse potrebne dokumentacije za realizacijo obvoznice v praksi;
•	izgradnja prizidka k Domu upokojencev na Vrhniki;
•	pričetek implementacije lokalnega energetskega koncepta vobčini Borovnica;
•	podpora ekipam vseh treh županov pri pridobivanju evropskih sredstev za vse načrtovane občinske projekte, s poudarkom na področjih, ki zagotavljajo trajnostni razvoj lokalnih skupnosti;
•	podpora vsem podjetniškim idejam pri zagotavljanju trajnostnega razvoja gospodarstva v občinah, s poudarkom na zelenem gospodarskem razvoju in trajnostnih delovnih mestih za mlade in težko zaposljive;
•	razvoju samooskrbe s hrano in ekološkemu kmetijstvu.
Na državni ravni se bom v okviru programa
stranke Zavezništva AB in sprejetega koalicijskega dogovora z ostalimi strankami s posebno skrbjo posvetil predvsem:
•	transparentnemu izstopu države iz lastništva bank in podjetij v državni lasti - nacionalni interes morajo namesto lastništva podjetij postati kakovostna delovna mesta, trajnostni razvoj gospodarstva in njegova dodana vrednost;
•	deregulaciji gospodarstva - makroekonomske politike morajo gospodarstvo regulirati samo na tistih področjih, ki zagotavljajo trajnostni razvoj, to pa so ekologija, učinkovita raba obnovljivih virov energije, zaščita intelektualne lastnine, pravilna uporaba naravnih virov, finančno vodenje podjetij, sociala in celovita izraba finančnih virov Evropske unije;
•	reformi trga dela, ki mora zagotoviti večjo prilagodljivost delodajalcev in iskalcev zaposlitve in posledično zagotavljati več delovnih mest za mlade in težko zaposljive;
•	nezmanjšani košarici storitev v javnem zdravstvu in boju proti korupciji v njem;
•	javnemu šolstvu, ki bo na podlagi naravnih danosti Slovenije in človeškemu potencialu naroda izobraževalo mlade v tistih poklicih, ki imajo konkurenčne prednosti napram ostalim državam;
•	reformijavne uprave v stroškovno učinkovito in ljudem prijaznojavno upravo;
•	iskanju rešitev za vse pogostejše primere izrednih razmer v kmetijstvu in pravilnemu ravnanju z vodami, kotjavnem dobrem.
Za izpolnitev vseh navedenih zavez potrebujem vaš glas! Zato vas nagovarjam, da na volitvah podprete stranko Zavezništva Alenke Bratušek in na volilnem listu obkrožite številko 1 pred imenom stranke Zavezništva Alenke Bratušek. Zelo vam bom hvaležen tudi za vaš preferenčni glas ob mojem imenu! Obljubljam vam posluh za vaše težave, dogovarjanje in trdo delo pri njihovem reševanju!
»Politika je pokvarjena!« »Vsi so isti!«
»Brezveze je iti na volitve!« »Korupcija je itak povsod!«
Dejstvo je, da je stanje v Sloveniji nezadovoljivo. Slovenija je država sposobnih ljudi. In tem ljudem je potrebno dati priložnost! Moramo upoštevati modrost starejših! Moramo izkoristiti potencial, ki ga imajo ljudje srednjih let s svojimi življenjskimi izkušnjami! Moramo ustvariti pogoje, da bodo naši mladi po končanem šolanju dobili priložnost svoje znanje uporabiti v praksi v zameno za dostojno plačilo. In moramo ustvariti pogoje za brezskrbno otroštvo naših otrok, možnosti za razvoj talentov in njihovo svetlo prihodnost. Nujno je ustvariti pogoje, da bomo državljani lahko v polnosti izkoristili svoje potenciale ter obenem živeli človeka vredno življenje tudi v ekonomskem smislu. Pot v svetlo prihodnost pa ni nenehno zadolževanje države ter vedno višji davki. Lepšo in boljšo prihodnost nam bo zagotovila takšna ekonomska politika, ki bo vodila v socialno tržno usmerjeno gospodarstvo. Nova Slovenija verjame, da nas do uspešne Slovenije vodijo trije glavni cilji, ki jih moramo uresničiti:
1.	NIZKI DAVKI,
2.	ENOSTAVNI POSTOPKI in
3.	ODPRTO GOSPODARSTVO.
Z nižjim DDV-jem želimo spodbuditi potrošnjo, z nižjo obdavčitvijo dela povečati slovensko konkurenčnost, z uvedbo socialne kapice pa preprečiti odliv mladih, visoko izobraženih in sposobnih posameznikov v tujino. Ob izkazani podpori za naš program bomo takoj poenostavili postopke javnega naročanja, skrajšali prostorsko načrtovanje in pospešili črpanje evropskih sredstev. Da Slovenijo ponovno postavimo na zdrave temelje, moramo gospodarstvo odpreti svetu in zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. To lahko storimo samo s privatizacijo državnega premoženja, reformo trga dela, ki bo mladim in sposobnim omogočala lažjo zaposlitev, ter povečanjem plačilne discipline.
»Ampak zakaj bi pa sploh volil zate, ko pa...?« »Vsi samo obljubljajo!« »Pred volitvami se cedita med in mleko, potem pa samo nase gledajo!«
Zakaj vam ne bo žal, če mi zaupate svoj glas?
Sem mlada, optimistična ženska, ki spoštuje preteklost in z upanjem gleda v prihodnost. Čas je, da Slovenci stopimo skupaj in združimo moči!
Nikomur v politiki nič ne dolgujem. Čas je za nov obraz na slovenski politični sceni!
Sem pravnica. Čas je za to, da dobijo naši kraji v hramu demokracije predstavnico, ki ve, kaj je demokracija, in ki ima znanja, da doseže pozitivne spremembe!
Poleg navedenih ciljev si bom osebno prizadevala za spremembo pravnih aktov na naslednjih področjih.
Moja prioriteta bo zmanjšanje stopnje brezposelnosti, saj so nova delovna mesta gotovo najboljši možen ukrep socialne politike. Kot mami dveh predšolskih otrok se mi zdi pomembno omogočanje varstva vseh predšolskih otrok, katerih starši to potrebujejo, in še bolj kakovostno javno šolstvo. Glede visokega šolstva sem mnenja, da je premalo usmerjeno tudi v pridobitev praktičnih znanj. Delodajalci v razpisih prostih delovnih mest praviloma zahtevajo delovne izkušnje in tako za večino razpisanih delovnih mest diplomanti ne morejo kandidirati. Prizadevala si bom za sprejem takšne zakonodaje, ki bo omogočala hitrejše sodne postopke, ter za optimizacijo kazenskih postopkov in postopkov izvršilnega kazenskega prava. Skrajšati je potrebno čas od začetka do zaključka sodnega postopka, tako v civilnih, kazenskih in delovnopravnih postopkih. Pravica do sojenja v razumnem roku je namreč pomemben del pravice do poštenega sojenja.
Potrebno je ustvariti pogoje, da bo lažje v polnosti zaživela tudi civilna družba, bodisi na področju športa, kulture, umetnosti ali katerem drugem.
Hej, Slovenci smo imeli Ivana Cankarja! Bodimo na to ponosni in omogočimo tudi bodočim Cankarjem razviti njihove potenciale na vseh področjih!
Polona Kovačič se je rodila 2. 12. 1985 v Postojni.
Prihaja iz Pivke, na Vrhniki živita skupaj z možem od leta 2008.
Je poročena in mama dveh predšolskih hčerk.
Osnovno šolo je obiskovala v Pivki, Škofijsko klasično gimnazijo je
zaključila kot zlata maturantka ter diplomirala na ljubljanski Pravni
fakulteti na temo nezdružljivosti poslanske funkcije.
V letu 2012 je bila zaposlena v podjetju Geoplin, d.o.o., kot
samostojna pravnica. Po izteku porodniškega dopusta se je
prijavila na ZRSZ kot iskalka zaposlitve.
Zaljubljena v knjige, tuje jezike, ustvarjanje, fotografijo, hribe, naravo, kulturo....
■
Polona KOVAČIČ
N Si »P
ODCON/ORZA PRIHODNOST
fi/ VOLITVE 2014: 3. volilna enota, 2. volilni okraj
NAŠ ČASOPIS
59
Dosedanje politične elite so izgubile zaupanje ljudi in strmoglavile ugled političnih institucij, zato je stranka Verjamem kot nova politična pobuda z odgovornimi vsebinami in svežimi idejami v tem trenutku politična alternativa, ki ji volivci lahko verjamejo.
Naš program obsega vrsto ukrepov, katerih skupni cilj je do leta 2025 uveljaviti Slovenijo kot mednarodno priznano blagovno znamko kakovosti življenja.
Kot glavna načela političnega delovanja izpostavljamo moralno držo, odgovornost, strokovnost, usposobljenost in neodvisnost. Poleg spodbujanja gospodarske rasti in krepitve socialne varnosti se bomo posvečali ukrepom za ohranitev čistega in zdravega okolja ter naravnih virov.
Naš program ne vsebuje obljub, nerealnih ciljev ali populizma, ampak konkretne rešitve za izhod iz krize in trajnostni razvoj Slovenije. Vabim vas, da se nam pridružite v naših prizadevanjih, da bi našim zanamcem zapustili takšno državo, na katero bodo lahko ponosni.
Dr. Igor Šoltes
predsednik stranke Verjamem
POZITIVNA SLOVENIJA
ZORAN JANKOVIĆ
Naročnik: Pozitivna Slovenija, Dalmatinova 2,1000 Ljubljana
60 NAŠ ČASOPIS
VOLITVE 2014: 3. volilna enota, 2. volilni okraj
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

DeSUS-DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
OBČINSKI ODBORI BOROVNICA, LOG DRAGOMER IN VRHNIKA
VABILO
NA SREČANJE S KANDIDATOM DeSUS ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR
POD ŠTEVILKO
9
Primož Hainz
iVtiifììUMfì
*	SttielM dräfxt ff fHtyvi яг тл! !щ лт:ну; г^пЮТвд 4 ■ 'Л П-* iß mftj/r iaw чМят** morajo tiltĆAftoju? l-L^ ч dbfip^iiiMim
-	Pravit ла (mika \Ärt г	■	-u^irvn. ^h^kfari
-	ЯП" M Jfl ertoA" Inv^ftal epinfrii чя гЛлд^чи^Л^ ia piU/iJffliAfl1 .A.jiffwn;^ :-r Iru^tt
*	t A i rV i ■ - taj. ■^гД^чус1; flf Д| m jr. Mmuim /jн Li^äbfa н>- > in r * ч ir/fi мтг it* рклгта
■ J яти/Ir ■ ' 1К*Л il J ■ .Л i//" J IT*. И;* :i.r.i,' tfu/ITif (JvAlIlfli1 T fi./j Pil Д-Г TiJ-Tl. t.
Srečanje bo v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, 9. 7. 2014, ob 19 uri.
Po kratki predstavitvi se bomo zadržali na prijetnem druženju in nazdravili bomo za uspeh na volitvah.
Občinski odbor Borovnica Občinski odbor Log-Dragomer Občinski odbor Vrhnika
Sloveniji vrnimo prihodnost
Janez Kikelj IgD
Socialni demokrat
Sffcdarrvpyfc
Kandidat Socialnih demokratov v 2. okraju 3. volilne enote (Vrhnika)
7. juli 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
VOLITVE 2014: 3. volilna enota, 2. volilni okraj «
VERONIKA ŠVIGELJ
NAŠ ČASOPIS 6i
Človeško srce, ki je proč od narave, postane trdo (indijanski poglavar Stoječi medved)
Spoznanje, da zdravje ljudi izhaja iz domače zdrave hrane, me je vodilo v ekološko kmetovanje. V ta namen pridelujem zelenjavo za trg, hkrati pa izobražujem ljudi o zdravem načinu življenja. Vesela sem, da lahko s svojimi nasveti spodbujam zavedanje o pomembnosti ohranjanja okolja in sonaravnega gospodarjenja s prostorom.
V	naravi ni ničesar nekoristnega (Michel de Montaigne)
Samooskrba na različnih področjih omogoča delovna mesta, ljudem pa kvaliteto življenja. Razvoj turizma, zaščita slovenskih naravnih bogastev, izobraževanje ljudi na področju ekologije in samooskrbe, vse to so naše razvojne možnosti brez neposrednega vpliva tujih vlagateljev. V ta namen moramo tudi bolje izkoristiti evropska sredstva in jih oplemenititi z domačim znanjem.
Dobro plačilo naredi hitre roke (nemški pregovor)
Slovenija ima dovolj virov, da preživi vse svoje prebivalce. Človekovo dostojanstvo je povezano s tem, da vsak po svojih močeh lahko skrbi zase. Skrb za delovna mesta in pošteno plačilo za opravljeno delo morata nadomestiti izkoriščanje sočloveka v gonji za dobičkom.
Starši nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo (slovenski pregovor)
Generacija, ki upravlja državo, je odgovorna, da sadove dela preteklih generacij oplemeniti za tiste, ki prihajajo. Ne smemo postati generacija sinov, ki je z nespametnim zadolževanjem uničila prihodnost svojih otrok.
V	puščavi nisi izgubljen, če lahko verjameš v oazo (Phil Bosmans)
Prepričana sem, da lahko Slovenijo iz krize rešijo delo, medsebojna pomoč, vztrajnost in poštenost.
Rojena sem bila leta 1962 v Ljubljani. Svoj dom sem
si ustvarila v lepi vasici Blatna Brezovica na obrobju
Ljubljanskega barja. Sem mati treh otrok, dva sta že
odrasla in zaposlena, najmlajša hči je letošnja maturantka.
V največje veselje mi je enoletna vnučka Sara.
Že vrsto let sem zaposlena kot strokovna sodelavka v farmaciji.

Nataša Frank p°čemmeprep°znate:
Rodila sem se 14.7.1982 v Ljubljani. Po končani srednji ekonomski šoli sem nadaljevala študij na Visoki poslovni šoli na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in diplomirala na smeri za poslovno informatiko.
Sem poročena, mati 10 mesečnega sina. Politika se naših življenj dotika dnevno, zato sem se nekaj let nazaj odločila pridružiti Slovenski demokratski stranki, da bi lahko tudi jaz pripomogla k boljšemu vsakdanu vseh. V primeru izvolitve bom delovala v korist svojega lokalnega okolja in celotne Slovenije.
Prvič sem se zaposlila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Nato sem svojo poklicno pot nadaljevala na Agenciji za kmetijske trge v Sektorju za razvoj podeželja. Največji del poklicne poti sem zaposlena na Ministrstvu za infrastrukturo in prostorv Finančnem sektorju, Oddelku za EU sredstva.
Resnica je edina pot do poštenja, zato človeku vedno pogledam v oči in mu povem po pravici; včasih to komu ni povšeči toda, to je edina prava pot;
Kot mlada družina se soočamo s prostorsko stisko, zato vem kako velika težava je stanovanjska problematika mladih družin, za katero se bom zavzemala;
Življenje na podeželju je zelo lepo, vendar pa je sam razvoj le-tega prepočasen, zato se bom trudila za boljše življenje na podeželju;
Zaposlitev je danes postala privilegij, kar pa je zame povsem nesprejemljivo; mlad izobražen kader naj bo hrbtenica Slovenije in ne številka na Zavodu za zaposlovanje;
Politika se naših življenj dotika dnevno; zato se zavzemam za večjo udeležbo mladih v politiki;
Upokojencem zagotoviti pokojnine, da lahko dostojno živijo in ne životarijo.

Za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta
Slovenska demokratska stranka vedno znova dokazuje, da lahko s konkretnimi rešitvami, zavzetimi in sposobnimi ljudmi ter vizijo Slovenijo popelje na pravo pot. Tudi tokrat je SDS edina stranka, ki je predstavila jasen in konkreten program za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta.
SDS je dvakrat vodila vlado. V vodenje smo vložili vse svoje znanje, izkušnje in ljubezen do domovine. Ponosni smo na ta čas. Delali smo dobro in vsi kazalci tistih let to potrjujejo. Smo stranka, ki ji velja zaupati tudi v prihodnje. Če nam boste zaupali vodenje države, bodo naše zaveze za prihodnji mandat:
Za 50 evrov mesečno večja plača za vse, ki zaslužijo do 1000 evrov.
Vsi mladi, ki bodo uspešno zaključili šolanje, bodo dobili pravico do štipendiranega pripravništva v višini 300 evrov na mesec.
Za 200 evrov na leto na otroka bomo razbremenili družine.
Vsi učenci od 3. razreda osnovne šole in vsi dijaki bodo dobili v brezplačno uporabo tablične računalnike.
Za 50 evrov na leto bo vsako gospodinjstvo razbremenjeno pri RTV-naročnini. Upokojencem bo omogočen nakup vozovnic za medkrajevni javni potniški promet
Rod enakimi pogoji kot dijakom in študentom, le bo davka na nepremičnine in ne bo znižanja pokojnin.
Po prenehanju delovanja slabe banke bomo zbrana sredstva vrnili davkoplačevalcem.
Odpravili bomo vse neupravičene privilegije in s tem denarjem okrepili socialno varnost državljanov.
Razpisali bomo mednarodno koncesijo za upravljanje z avtocestami.
Prvi korak k tem odločitvam bomo naredili v nedeljo, 13. julija. Kot pravi rek: slabe politike izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volišča. Udeležite se volitev, glasujte za SDS in dajte priložnost upanju, da Slovenija postane bolj svobodna, demokratična in pravična domovina za vse. ENOTNI ZMAGUJEMO.
62 NAŠ ČASOPIS
VOLITVE 2014: 3. volilna enota, 6. volilni okraj
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Mojca' Kucler Dolin
Kandidatka za poslanko
Gospa Mojca, kdo e pravi obraz - star al novi?
»Stranke, ki so šle na volitve z geslom o nov, obrazih, so se brez izjeme vedno izkazale za prevaro. Sama se nimam niti za star niti za nov obraz. Imam pa iz svojega r data kaj pokazati - vse tja do obnovljenih mostov na naših cestah.«
Ali lahko ra< unamo na vć ю izvolitev?
»Seveda, če bomo vo'i'i modro, bomo pomladne stranke v tem okraju lahko imele dva poslanca, kot smo ju izvo|:li leta 2004. Nič se ne naredi samo po sebi, zato vas prosim za glas.«
Kaki en i э va program?
»Programi so lahko vsi odlično napisani. Sama hočem nadaljevati dobro zastavljeno delo za naše kraje, da se bodo ljudje dobro počutili. «
ju Cj nova Sloveni
IW«vf Krščanski demokrati












VOLITVE 2014: 3. volilna enota, 6. volilni okraj
NAŠ ČASOPIS
63
Spoštovane volivke in volivci,
13. 7. bomo skupaj odločali o prihodnosti Slovenije. V kolikor boste podprli Slovensko demokratsko stranko, bom kot poslanec SDS v Državnem zboru zastopal vaša stališča skupaj s programom SDS. Obljubljam vam, da: Ne bomo zniževali pokojnin in ne bomo uvajali davka na nepremičnine. Upokojencem bomo omogočili vozovnice za medkrajevni potniški promet pod enakimi pogoji kot dijakom in študentom. Ne bomo uvajali nobenih dodatnih davkov. Še več, SDS bo postopno zmanjševala davčni primež, v katerega so nas pahnile leve vlade. Za 50 € na mesec bomo zvišali plače vsem, ki zaslužijo manj kot 1000 €. Za 50 evrov na leto bomo znižali RTV-naročnino.
Ukinili bomo nesmiselne prevoznice za les, s pomočjo spodbud pa okrepili kmetijsko samooskrbo.
Obnovili bomo lesno-predelovalno industrijo.
Močno bomo poenostavili birokratske postopke in ukinili vse nesmiselne ukrepe, ki dušijo najrazličnejša društva in male ter srednje podjetnike. • Sodni sistem bomo reformirali, zato da bo vsem na voljo pravna varnost,
vladavina prava, predvsem pa, da bodo goljufivci končno tudi odgovarjali! Kdo, če ne SDS?!?
I ;
* ÄVii
T
Spoštovani,
Da boste lahko sledili uresničevanju navedenih programskih točk, bom takoj po izvolitvi v Vašem okraju odprl poslansko pisarno, redno pa bom organiziral tudi javne tribune z zanimivimi gosti. Dobrodošli so tudi vsi Vaši predlogi, pobude in vprašanja, ki jih lahko posredujete na elektronski naslov anze.logar@sds.si ali na moj FB profil.
13. julija se skupaj v čim večjem številu udeležimo volitev, in Slovenijo obarvajmo v barve svobode in pravičnosti!
mag. Anže Logar,
Vaš kandidat SDS za poslanca v DZ
6. VOLILNI OKRAJ (sedež: LJUBLJANA VIČ-RUDNIK), ki obsega območja občin Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, del občine Brezovica (KS Brezovica) in del Mestne občine Ljubljana (po stanju na dan sprejema Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, Uradni list RS, št. 46/92, 24.9.1992, območje okraja obsega območja naslednjih krajevnih skupnosti Brezovica, Kozarje, Brdo, Črni Vrh, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Rožna dolina, Milan Česnik)
Kandidati/kandidatke so:
1.	ime liste: ZAVEZNIŠTVO ALENKE BRATUŠEK JERNEJ PAVLIČ
2.	ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI MOJCA KUCLER DOLINAR
3.	ime liste: STRANKA VERJAMEM IGOR ŠOLTES
4.	ime liste: KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD, INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM - IDS IN STRANKA ZA EKOSOCIALIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS)
Doc. dr. MIROSLAV HUSKIĆ
5.	ime liste: DRŽAVLJANSKA LISTA MIHA ISTENIČ
6.	ime liste: POZITIVNA SLOVENIJA TADEJA DRENOVEC
7.	ime liste: SMC STRANKA MIRA CERARJA DEJAN BALAŽIČ
8.	ime liste: PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE JANA ZAKRAJŠEK
9.	ime liste: DeSUS-DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
ANTON SLAK
10.	ime liste: SD - SOCIALNI DEMOKRATI MIRKO PEČARIČ
11.	ime liste: ZELENI SLOVENIJE BORIS ANDREJ MLAKAR
12.	ime liste: ENAKOPRAVNI DEŽELANI - NAPREJ SLOVENIJA BORUT VODOPIVEC
13.	ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ANDREJA GRABNER
14.	ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS MARICA JURKOVŠEK
15.	ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Mag. ANŽE LOGAR
Intervju Darinka Fabiani
Uspelo ji je
Na vrhniškem kulturno-glasbenem področju poznamo Darinko Fabiani že skoraj štirideset let. V teh letih je nesebično predajala svojo glasbeno znanje kot učiteljica v vrhniški glasbeni šoli in kot dirigentka različnim pevskim zborom. Skozi njene roke je šlo veliko mladih in starejših Vrhničanov, ki so se in se še bodo ukvarjali z glasbo. Spoznali so njeno navidezno nežno in krhko naravo, ko jim je navdihovala glasbeno znanje. Vendar pa, ko se je postavila pred njimi, je postala energična in polna glasbene energije. Prav tako sem spoznal tudi sam, čeprav se nisem nikoli ukvarjal z glasbo. Sem se pa v svoji več kot dvajsetletni novinarski dejavnosti udeleževal vseh njenih glasbenih projektov, ki sta jih z možem Markom uspešno izpeljala na glasbeni sceni. Tako mi je padla ideja, da napravim intervju z Darinko, ko je skupaj z zborom Mavrica pred enim mesecem praznovala 20-letnico delovanja.
Kako se je začela vaša glasbena pot?
Rodila sem se v vasi Šmihel nad Mozirjem v pevski družini, tako da sem se že v rani mladosti učila petja. Zato je tudi padla odločitev, da se bom poklicno ukvarjala z glasbo. Odločila sem se za pedagoški poklic violine. V času študija na srednji glasbeni šoli sem vodila prve zbore ter tri leta poučevala violino na glasbeni šoli v Velenju. V Ljubljani sem diplomirala na akademiji za glasbo, se poročila in preselila na Vrhniko, kjer sem še sedaj.
Kot vem, sta si družino ustvarila na Stari Vrhniki in vsi ste povezani z glasbo. Na Vrhniki sta resnično pustila velik glasbeni pečat.
Res je. Na vrhniški glasbeni šoli sem 23 let poučevala violino. Deset svojih učencev sem usmerila v študij violine. Prav ti sedaj nadaljujejo svoje poti v naših velikih orkestrih oziroma so postali tudi glasbeni pedagogi. Leta 1981 sem ustanovila godalni ansambel, ki ga je po štirih letih prevzel moj mož Marko. Seveda je ta ansambel znan daleč naokoli in nastopa pod imenom Orkester Simfonika. Petnajst let sem vodila tudi Ženski pevski zbor Concinite, s katerim smo na državnih tekmovanjih Naša pesem v Mariboru prejeli eno bronasto priznanje, tri srebrna in dve najvišji priznanji za izvedbo obvezne skladbe. Dve sezoni sem bila vodja Cankarjevega doma na Vrhniki. Sedaj pa tudi že dvajset let vodim Mešani pevski zbor Mavrica.
Kje ste sedaj zaposleni oziroma nadaljujete svoje pedagoško delo?
Od leta 2003 sem zaposlena kot učiteljica violine na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Tu pa sem tudi dirigentka dveh tridesetčlanskih godalnih orkestrov.
V glasbi ste že uspešno več kot štirideset let, dobili ste različna priznanja. Ob 20-letnici Mavrice ste prejeli častno Gallusovo značko za 30-letno delovanje na področju glasbene umetnosti.
Na tekmovanjih glasbenih šol po Slovenji sem osvojila več bronastih, srebrnih in pet zlatih priznanj. Letos sem s kvartetom violin na državnem tekmovanju prejela prvo nagrado. Ponosna sem tudi na Petkovškovo priznanje za kulturo Občine Vrhnika in na Gallusovo listino Republike Slovenje.
Od leta 2000 do 2003 ste vodili Cankarjev dom. Kako ste takrat videli in organizirali kulturno dejavnost na Vrhniki?
Samo delo me je kmalu zelo pritegnilo, čeprav sem začela s precejšnjim strahospoštovanjem. To področje dela je bilo zame popolnoma novo, saj sem do takrat delala v šolstvu. Z veseljem sem spoznavala vse oblike kulturnih dejavnosti v vrhniški občini in uvajala nove oblike, prireditve in dejavnosti. Sodelovanje z ljudmi, ki so potrebovali naše usluge, je bilo prijetno, težje je bilo poslovati z nadrejenimi na občini. Pri
ustanavljanju zavoda Ivana Cankarja sem zaradi neposluha za naše predloge izgubila veliko energije in časa. To je bil tudi eden od razlogov, da je bila odločitev, da se vrnem v šolstvo, lažja.
Cankarjev dom je bil že večkrat obnovljen. Vem, da je bila akustika velike dvorane vedno vprašljiva. Ali je sedaj kaj bolje za izvedbo kakovostnejših koncertov?
Cankarjev dom na žalost še vedno čaka na prenovo in je s svojim zunanjim videzom prava sramota Vrhniki. Pohvalno je, da je bila prenovljena vsaj velika dvorana. S tem se je tudi akustika delno izboljšala, vendar je za koncerte še vedno neprimerna. Že več kot trideset let sanjamo in se dogovarjamo o nakupu ali izdelavi solidne in ne predrage akustične školjke, ki bi na koncertih nudila naravno akustiko. Ta je dolgoročno neprimerno cenejša kot ozvočenje, ki ga mi, druga društva in preostali nastopajoči za vsak koncert najamemo posebej.
Pred nedavnim ste z zborom Mavrica praznovali 20-letnico delovanja. Kako ste se pripravili na to obletnico in kakšne težave se porajajo pri organizaciji samega zbora?
Zbor Mavrica že vsa leta združuje organizacijsko zelo homogeno enoto. Pevke in pevci radi pojejo raznovrstno glasbo, ki jo izvajamo vsa ta leta, sami in skupaj z Orkestrom Simfonika. Tako smo pridobili lepo število zvestih poslušalcev, do katerih čutimo tudi veliko odgovornost. Letošnjega jubilejnega koncerta smo se lotili z veliko pozitivne energije. Ideje so kar deževale in večino smo uspeli tudi uresničiti. Skoraj vsak član je prispeval svoj delež in mislim, da nam je dobro uspelo; vse od vabil, plakatov, scene, razstave izdelkov, besedil, povezovanja in tudi priprave hrane. In seveda Mlade Mavrice, zborčka naših otrok in vnukov, ki se je z nekaj vajami prvič predstavila na odru.
Kako rešujete pridobivanje novih članov v zbor in vprašljive so tudi finančne težave?
Ja, to pa je daleč od idealnega. Čeprav smo eden redkih zborov, ki poje skupaj s simfoničnim orkestrom, in to vse od klasike do popa, imamo velike težave pri pridobivanju zlasti moških glasov. Več let so bili težava tenorji, zdaj pa nam res zelo primanjkuje basistov in pravzaprav že zvoni alarm. Zelo bi si želeli tudi mladih svežih glasov, ki bi zvokovno obogatili zbor, vendar ... Zato ob tej priložnosti vabim vse, ki vas veseli petje, da se nam pridružite.
Kakšne težave oziroma aktivnosti se pojavljajo pri izvedbi novoletnih in pomladnih koncertov?
O težavah na srečo ne moremo govoriti, zadnje čase je še najtežje pridobiti sponzorje, ki jih nujno potrebujemo pri tako zahtevnih projektih. Zmanjkuje denarja za zanimive in kakovostne soliste ter povezovalce, tako da res vložimo velike napore, da dobimo čim boljše za denar, ki ga imamo na voljo. In tudi tu največ naredimo z lastnim delom, idejami in trudom.
Zelo lepo in dobro sodelujete z orkestrom Simfonika, kar je videti pri skupnih projektih. Kako vi vidite to sodelovanje?
Tako sodelovanje je mogoče samo, če se vsak zaveda, da lahko skupaj naredimo več, kot vsak zase. Mladi glasbeniki imajo znanje, radi muzicirajo, pri Mavrici pa prevladujejo izkušnje in to, kar sem že prej omenila, da lahko veliko naredimo sami. Organizacijsko je izvedba v večini v rokah Mavrice, prav tako nabiranje sponzorjev in poslušalcev.
Z možem Markom sta z dušo in telesom vpletena v glasbo. Ali imata sploh kaj prostega časa, recimo za kakšen hobi?
Zelo malo. Glasba je res najin način življenja, zadnje čase pa vikende velikokrat nameniva druženju z vnuki. Kar štiri imava in res nama lepšajo življenje. V poletnem času, ko ni vaj, pa zelo rada pobegneva na morje na čoln, kjer si ob plavanju in plutju polniva baterije.
Jaz zelo rada tudi smučam, kolesarim in hodim v hribe. Je pa velikokrat premalo časa za vse to. In še vrt, ki ga obdelujem predvsem zaradi zdrave hrane (da vem, kaj nesemo v usta), me zelo potrpežljivo čaka, da ga obdelam.
Na koncu: Kako občutite oziroma vidite vrhniško občinstvo na vaših številnih nastopih?
Občinstvo je krasno in ga zelo spoštujem. Zato se z možem res vsakič zelo potrudiva, da ga ne razočaramo. Vedno skušava izbrati glasbo, ki se nama zdi primerna za to naše zlato občinstvo. Brez obiskovalcev koncertov in njihove predanosti bi bilo najino delo brezpredmetno.
Ob zaključku moram poudariti, da je Darinka že sedaj veliko naredila na področju glasbe, saj je njeno delovanje v glasbi in zborovstvu povezano s številnimi priznanji, kar je plod trdega, dobrega in discipliniranega dela. S svojo skromnostjo je uspela pritegniti in osvojiti ljudi okoli sebe, predvsem ljubitelje glasbe. Zato lahko zapišem: »Uspelo ji je!« Pa tudi njena misel pove vse: »Ni važno, kaj se poje, važno je, da se poje lepo in ubrano!«	Simon Seljak
Franjo Čretnik v tradicionalni opravi, pod burko pa se skriva njegova žena Anita.
V deželi solz kot vojak s psom in fotoaparatom
Vrhnika, 10. junij - Franjo Čretnik iz Verda se je kot pripadnik Slovenske vojske dvakrat odpravil v Afganistan, kjer je proste trenutke med drugim izkoristil tudi za fotografiranje. Kot pravi, ima ogromno zbirko, v Cankarjevem domu razstavlja samo izbor fotografij, ki prikazujejo življenje domačinov in tamkajšnjo naravo.
Petinštiridesetletni Franjo se je udeležil dveh misij Slovenske vojske (2006 in 2008/09) v Heratu, kjer je deloval kot vodnik službenega psa Kekeja v okviru enot protibombne zaščite. Fotoaparat je dandanes spremljevalec številnih vojakov, sploh odkar so naprave majhne, da jih je mogoče spraviti v vsak žep. Resda Franjev ni bil takšen - za v žep -, kajti kot tradicionalist prisega na staro leico, a fotografije z njo so lepše kot z večino novodobnih amaterskih škatlic. Naredil je na stotine posnetkov, za razstavo pa je izbral le nekaj ducatov najboljših, ki prikazujejo vsakdanje življenje Afganistancev, nekaj jih prikazuje tudi drobne utrinke iz vojaškega tabora. Človekoljubnemu in komunikativnemu Franju stiki niso povzročali težav, zato si je med domačini pridobil zaupanje, kar je opaziti tudi na motivih fotografij. Beda in žalost vejeta iz njihovih oči, veselje pa se poraja ob drobnih dobrinah, ki so nam Evropejcem vsakdanje ali celo tako običajne, da se jih niti ne zavedamo. Kot je dejal Franjo, je Afganistan že od antike vojaški poligon; česar ni uničilo kolo nasilja, pa uničujejo vremenski ekstremi. Zdi se, da se je temu prilagodil samo mak, ki je generator opija in, kako ironično, ponovnih vojn. Na razstavi je poleg fotografij razstavljenih tudi več predmetov iz afganistanske kulture in življenja Natovega vojaka. Zanimivo, med drugim so tudi posebni kartončki za sporazumevanje z domačini, kajti na njih so univerzalne ilustracije počutja, dejanj, dogajanja in podobno. Razstava, ki sta jo kulturno obogatila Klara Jelovšek in Domen Šraj, bo odprta do 27. junija in nato od 1. do 28. septembra.
Gašper Tominc, foto: gt in Franjo Čretnik
Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto
NAŠ ČASOPIS 65
Odprtje razstave Harmonija Krasa; od desne umetnostna kritičarka Anamarija Sti- Mogočnost razstavljenih skulptur sta dopolnila tolkalista Vid Rus bilj Sajn in tržaški kipar, kamnosek in oblikovalec Pavel Hrovatin	in Inti Pucihar.
Mogočna skulptura Zgodovinski prostor trte gle-sa (leta 2008, premera 90 cm, kraški apnenec)
Kipar Pavel Hrovatin
Harmonija Krasa v galeriji
V okviru vrhniške prireditve Argonavt-ski dnevi je bila v torek, 17. junija, odprta razstava znanega kiparja in kamnoseka Pavla Hrovatina. V galeriji Cankarjevega doma je razstavil svoje umetnine, ki jih je poimenoval Harmonija Krasa.
Pavel Hrovatin z dušo in telesom pripada Tržaškemu Krasu. Tam se je rodil in se že v rani mladosti seznanil s prelepimi kraškimi kamni in drugimi materiali. Zanimalo ga je tudi kamnoseštvo, ki je postalo njegovo profesionalno umetniško poslanstvo. Tako je postal kamnosek, kipar in oblikovalec ter tako na-
daljeval tradicijo kamnoseških tržaških prednikov.
Na odprtju razstave se je zbralo kar veliko akademskih in ljubiteljskih umetnikov. Za kulturno vzdušje sta poskrbela učenca Glasbene šole Vrhnika tolkalista Inti Pucihar in Vid Rus. O umetniku in njegovem ustvarjanju je spregovorila in ga zbranim predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Med drugim je poudarila:
»Njegovo umetniško delovanje predstavlja nadaljevanje kamnoseške tradicije prednikov, predvsem pa je v kamnu odkril čudovitega sogovornika, kateremu lahko zaupa svoja videnja, doživljanja in občutenja. Njihov vir so vizualni dražljaji zunanjega okolja, njegovih posebnih danosti, lepote, popolnosti, veličine in edinstvenosti. V globinah svoje duše jih do-neguje in osmišlja na novo, likovno rojstvo. Avtor prepleta zunanji vir z notranjim, svoje domišljene ideje pa prenaša v kamen. Pri tem subtilno sledi njegovi naravni likovnosti, strukturam, teksturam in barvam, njegovi sli-
kovitosti, pripadajoči pestri geološki preteklosti in atmosferskim učinkovanjem matere narave. Vse to tenkočutno izkorišča in vključuje v prizore svojih kamnitih predstav. Kraška krajina s svojimi ilustrativnimi, izrazno močnimi in sporočilnimi elementi kot so kamen, rdeča prst, gmajne, vrtače, vinogradi, ograde, dvorišča in domačije z zanimivimi, kamnoseško obdelanimi arhitekturnimi detajli so nepogrešljivi v njegovem motivnem repertoarju. Vso to slikovitost pa avtor zaokrožuje s krogom, s čisto, jasno, popolno, geometrijsko, primarno in bogato simboliko zaznamovano obliko. V njej sicer lahko vidimo sonce, luno, vesolje, Zemljo, a njen simbolni pomen je v popolnosti, večnosti in neskončnosti, v možnosti novih začetkov in s tem v energiji, ki jo poseduje. Krožna forma pripada tudi zgodovini, starim civilizacijam, ki so pri čaščenju božanstev uporabljala kamnite kultne diske. Hrova-tin tudi z njimi avtorsko parafrazira. Na kamnitih ploščah se kot »naplavine« pojavljajo elementi kraške pokrajine in obmorskega
pejsaža ter vstopajo v kiparsko voluminoznost oz. oblikujejo visoki relief. Pogosto izstopajo s svojimi gladko obdelanimi površinami ali pa z raznolikostjo naravnih barv kamna. Njihova obrisna linija je tekoča, oblika pa avtorsko poenostavljena in izčiščena, zaradi česar elementi še izraziteje vznikajo iz valujoče površine, vibrirajoče v ritmu številnih drobnih sledi dleta. Učinkujejo kot protiutež sinhroni-ziranemu, ritmično ubranemu reliefnemu valovanju. Tovrstni način površinske obdelave je še en skupni imenovalec kiparjevega opusa, nekakšen »light motiv«, ki objektivizira morsko gladino, asociira na zorano njivo, ali pa na valovanje ustvarjalčevih misli. V likovno-formalnem smislu pa predstavlja uresničevanje estetskih in dinamičnih načel, za katere si avtor skozi ustvarjalne metamorfoze nenehno prizadeva.«
Mogočne okrogle skulpture iz kraškega opusa je bilo mogoče videti do 27. junija. Za vse zamudnike pa bo odprto takoj po počitnicah, od 1. do 21. septembra 2014.	Simon Seljak
Letni koncert v prijetnem hladu sv. Lenarta
Vrhnika, 22. junij - Plamen Festivala Argonavtski dnevi je ugasnil z letnim koncertom Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika v cerkvi sv. Lenarta v središču Vrhnike. V prijetnem hladu cerkve so se jim kot gostje pridružili še fantje borovniške pevske skupine »Mor'mo še zbrat«.
Tradicionalni letni koncert so kot rečeno popestrili gostje iz Borovnice, kjer ima moško petje že dolgo tradicijo. Skupino, ki je, kot kaže, imela težave z izbiro imena, vodi Nejc Trček, srečuje pa se ob petkih zvečer. Kot so dejali, radi prepevajo vse: od sakralnih dalmatinskih skladb, in tak je bil tudi njihov tokratni repertoar, s katerim so poželi velik aplavz. Nič manjšega niso bili deležni gostitelji, to je Mešani pevski zbor IC Vrhnika, za
Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika pod vodstvom Lovra Groma
katerega je njegova predsednica Nadja Malovrh dejala, da jih že četrt stoletja združuje veselje do petja, prijateljstvo in družabnost. Zbor je predan klasični zborovski tradiciji, kar pa še ne pomeni, da ne posežejo po tistem, kar ponuja glasbeni vsak dan. V svoji zgodovini so obredli že velik del Slovenje, Evrope in celo sveta (gostovanje na Japonskem). V primerjavi z Dalj-
Fantje pevske skupine Mor'mo še zbrat
nim vzhodom bo letošnje gostovanje v Dalmaciji mnogo bližje, še vedno pa bo od njih terjalo maksimalno pripravo. V cerkvi sv. Lenarta so svoj del koncerta odpeli v skladu s svojo pevsko tradicijo: številčna publika je prisluhnila slovenskim ljudskim in umetnim pesmim.
Gašper Tominc, foto: gt
Zaključni koncert
Trije orkestri in zborček
V polni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je v začetku junija vrhniška glasbena šola pripravila zaključni koncert svojih učencev. Poslušalcem so se predstavili trije orkestri in zborček Glasbene šole Vrhnika.
Na začetku koncerta je zbrane nagovorila ravnateljica glasbene šole Dominika Naveršnik, ki je na kratko predstavila uspešno šolsko leto 2013/2014. V tem šolskem letu so njihovi učenci prejeli visoka republiška in tudi med-
narodna priznanja na področju glasbenih tekmovanj. Zato se je zahvalila vsem učencem, staršem in tudi profesorjem in mentorjem glasbe na šoli. Prvi so na oder prišli in nastopili člani Godalnega orkestra Glasbene šole
Vrhnika in zbor GŠ Vrhnika pod vodstvom in dirigentsko palico Nastje Caj-hen Rode. Zborček so sestavljali prav učenci različnih instrumentov v glasbeni šoli. Seveda so skupaj navdušili polno dvorano.
Nato se je predstavil Simfonični orkester GŠ Vrhnika, ki ga vodi Jaka Jerina. Z orkestrom sta nastopili tudi solistki: sopranistka Ana Leben in mezzoso-pranistka Neža Peterle. Obe sta učenki glasbene šole in resnično veliko obetata na samostojni glasbeni poti. Na koncu je nastopil še tretji orkester, ki je najštevilčnejši, in to je Pihalni
orkester GŠ Vrhnika. Tudi tega vodi mladi Vrhničan Jaka Jerina. Prav mladi glasbeniki so dokazali, da ima vrhniška godba veliko zaledje in se zato ni treba bati za nadaljnje uspehe vrhniškega pihalnega orkestra. Dvorana je bila navdušena nad nastopom vseh treh orkestrov, obeh solistk in mladega zborčka. Mladi glasbeniki so dokazali, da je vrhniška glasbena šola resnično ena boljših v Sloveniji, in sicer po znanju in kakovosti. Zato ob koncu samo iskrene čestitke in hvala.
Simon Seljak
Solistki Ana Leben in Neža Peterle
Godalni orkester in zborček Glasbene šole Vrhnika
Nastop simfoničnega orkestra
Pihalni orkester in njegov dirigent Jaka Jerina
m
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE
Julij in avgust v TMS
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE
Bistra pri Vrhniki, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si
Nova stalna razstava NAŠ DRAGI AVTO, Prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem. Na razstavi o več kot stoletni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem je prek treh značilnih obdobij (do prve svetovne vojne, med obema vojnama in od druge svetovne vojne do osamosvojitve) prikazan razvoj avtomobilskega prometa.
Občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine
Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled do 3. 12. 2014.
Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, re-
konstruiran obrat furnirnice in žaga venecijan-ka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes.
pe, 4. 7., ob 13.00 Voden ogled muzejskih zbirk za upokojence
ne, 6. 7., ob 15.00 Voden ogled muzejskih zbirk
ne, 13. 7., od 15.00 Prikaz tkanja na statvah od to, 15. 7., do so, 19. 7. Tečaj: Prepletite niti, naučite se tkati (obvezne prijave: 01 750 66 72, programi@tms.si, cena tečaja: 205,00 €). Na petdnevnem tečaju boste na stoječih štirinit-nih statvah spoznali način nastajanja tkanine in ob tem razvijali kreativnost in ročne spretnosti. 30-urni tečaj bo vodila Nevenka Mulej iz zavoda EkoAlt Vindol. ne, 20. 7., od 15.00 Znalčkove miselne igre ne, 27. 7., ob 15.00 Ukročena elektrika, prikaz poizkusov Nikole Tesle
pe, 1. 8., ob 13.00 Voden ogled muzejskih zbirk za upokojence
ne, 3. 8., od 15.00 Prikaz trenja lanu na tukači in trlici
ne, 10. 8., ob 14.00 Ukročena elektrika, prikaz poizkusov Nikole Tesle
ne, 10. 8., ob 15.00 Voden ogled muzejskih
zbirk
ne, 17. 8., od 15.00 Znalčkove miselne igre ne, 24. 8., od 15.00Prikaz pletenja košar z vitra-mi od če, 28. 8., do ne, 31. 8., ob 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarj na obisku (projekcija s predavanjem, cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo) Vsak torek in četrtek v avgustu ob 10.00: Odkrivanje muzejskih zbirk za otroke (voden ogled za družine)
Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
Odprto: od torka do petka od 10.00 do 18.00,
sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki zaprto.
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ
Polhov Gradec 61, 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si
Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Razstava telegrafistike in
3E||i|rrögram prirec
za kulturo, šport In turizem Hp*	/ M	^^^m s— _Vitinlka _ ^^^Ирр M Ж-ìV' f
ČETRTEK,
17.	7. 2014, od 7. do 14. ure
PETEK,
18.	7. 2014, od 7. do 14. ure
telefonistike in predstavitev zgodovine Polho-grajske graščine.
petki ob 13.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence)
v juliju vsak četrtek od 10.00 do 13.00: Počitniške delavnice za otroke (delavnice: izdelovanje poštnega roga in štampiljk). Prijave niso potrebne.
ne, 6. 7., ob 15.00 Javno vodstvo po muzejskih zbirkah
ne, 3. 8., ob 15.00 Javno vodstvo po muzejskih zbirkah
od to, 26. 8., do pe, 29. 8, od 10.00 do 13.00 Počitniške delavnice za otroke (delavnice izdelovanje poštnega roga in štampiljk). Prijave niso potrebne.
Nedeljski prireditvi si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki zaprto.
Gledališki abonma sezona 2014/15
Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja za sezono 2014/15!
Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili:
Mestno gledališče Ljubljana s komedijo Jere Ivanc (po motivih anonimnega renesančnega avtorja) - PREVARE,
režija: Jaka Ivanc,
igrajo: Gašper Tič, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič, Nika Rozman, Jurij Drevenšek in Domen Valič,
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s komičnim trilerjem Erica Chapella — KRAJA, režija: Jaša Jamnik,
igrajo: Tomislav Tomšič, Gorazd Jakomini, Arna Hadžialjević, Maja Nemec, Gojmir Lešnjak - Gojc,
Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica z romantično melodramo Eduarda de Filippa - FILUMENA MARTURANO
režija: Katja Pegan,
igrajo: Saša Pavček, Bine Matoh, Ivo Barišič/Pavle Ravnohrib, Teja Glažar, Lara Jankovič/Lidija Sušnik, Ajda Toman, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Rok Matek, Blaž Valič/Vojko Belšak,
Slovensko narodno gledališče Drama z dramo Yasmine Reza - ART režija: Žarko Petan, igrajo: Aleš Valič, Jernej Šugman, Bojan Emeršič
Mestno gledališče Ljubljana s komedijo Georga Axelroda - SEDEM LET SKOMIN, režija: Primož Ekart,
igrajo: Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Mojca Funkl/Anja Drnovšek, Gregor Čušin in Gregor
Gruden.
Za šesto predstavo se z gledališči še dogovarjamo.
Mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in
organizatorka kulturnih programov
Boštjan Koprivec, direktor
PROSTOR
Polna cena abonmaja
Plačilo v dveh obrokih
Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili)
Parter
78 €
82 €
20 % popust
Balkon
75 €
77 €
20 % popust
Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. 7. 2014 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika,
Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 13. 9. 2013, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure
in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično-informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice!
RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA
Cankarjev dom Vrhnika
RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA
Cankarjev dom Vrhnika
Abonma ENAJSTA SOLA, SEZONA 2014/15
Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola !
Kot vsako leto vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili:
Kulturno umetniško društvo Baobab s plesno glasbeno predstavo- OBISK V AFRIŠKI VASI; idejni zasnova: Jasna Knez, izvajalci: Dalanda Diallo, Maša Kagao Knez, Lea Menard, Issiaka Sanou, Blaž Korez, Leticia
Slapnik Yebuah/Irena Yebuah Tiran,
Mini teater Ljubljana z lutkovno predstavo Franeta Milčinskega Ježka - ZVEZDICA ZASPANKA,
režija: Robert Waltl, igrajo: Nina Ivanišin/Maruša Majer, Tadej Pišek in Igor Štamulak,
Lutkovno gledališče FRU-FRU z lutkovno predstavo - ZIMSKA PRAVLJICA,
režija: Irena Rajh Kunaver, igrata: Marjan Kunaver in Ana Špik,
Bimbo teater z igrano predstavo - LUNOŽER režija: Jure Karas, igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Maribor s predstavo Frana Levstika - MARTIN KRPAN, režija: Janez Burger, igra: Janez Škof.
Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni.
Mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in
organizatorka kulturnih programov
Boštjan Koprivec, direktor
PROSTOR
Polna cena abonmaja
Plačilo v dveh obrokih
Invalidi in nezaposleni (s potrdili)
Parter
23 €
24 €
20 % popust
Balkon
18 €
19 €
20 % popust
Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54,
1360 Vrhnika do 31. 7. 2014 ali pa osebno oddate v Turistično-informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 13. 9. 2014, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično-informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice.
Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto
NAŠ ČASOPIS 67
Cankarjev laz
ri v •	•	• v	• ,
Srečanje v senci vnovične selitve
Vrhnika, 21. junij -Letošnje literarno srečanje v Cankarjevem lazu pod cerkvijo sv. Trojice je potekalo v senci vnovične selitve vrhniške knjižnice - le da tokrat na znatno boljše - tako za zaposlene kot za uporabnike. Kulturnemu programu na prostem je vnovič prisluhnilo ogromno ljudi, ki so bili na koncu deležni še brezplačnih češenj in orehovih potičk.
V Cankarjevem času se je šolsko leto zaključilo na Alojzijevo, to je 21. junija. Tedaj so prejeli učenci škrnicelj češenj in štrukelj, v spomin na ta dogodek pa Cankarjeva knjižnica vsako leto organizira v Cankarjevem lazu literarni dogodek. Letos so ga oblikovali člani otroškega cerkvenega pevskega zbora iz Podlipe in dramski igralec Janez Škof, Irena Avsenik Nabergoj pa je kot velika poznavalka največjega slovenskega pisatelja spregovorila o literaturi, ki je navdihovala Cankarja.
Prisotne je nagovorila tudi namestnica direktorice Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj, ki je orisala zgodovino knjižnice. Zazzna-
pa bo nova knjižnica nared. Zbrane je nagovoril tudi župan Stojan Jakin, ki je tudi sam izrazil ponos nad novo pridobitvijo v mestu, na katero bi po njegovem mnenju bil ponosen tudi Ivan Cankar. Literarni večer na prostem, ki vsako leto privabi večje število ljudi, se je v aromi pokošenega sena in vročici prvega poletnega dne zaključil s češnjami, orehovimi štruklji in izbrano kapljico.
Gašper Tominc, foto: GT
movale so jo številne selitve in skorajšnji propad, če se ne bi zanjo zavzela nekdanja IUV. Tokrat je zgodba ravno obratna: usnjarna je propadla, delček njene minule slave bo na svoj način ohranjala nova knjižnica v
Kulturnem centru (nekdanja šivalnica IUV). Kot je dejala Žakljeva, bodo začeli seliti knjižnico na novo lokacijo, kjer bo za uporabnike na voljo skoraj 1400 kvadratnih metrov, 7. julija, predvidoma sredi avgusta
Selitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika
Cankarjeva knjižnica Vrhnika bo zaradi selitve zaprta od 7.7.2014 dalje, predvidoma en mesec. V tem času ne bo možno naročanje, podaljševanje in rezerviranje gradiva preko sistema COBISS/OPAC Moja knjižnica Že v času do zaprtja knjižnice bo določeno gradivo nedostopno. Vabimo vas, da si knjige za poletno branje izposodite do 4. julija (izposodili vam jih bomo za daljši čas). V času selitve vas vabimo v
Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica (Paplerjeva 23, nasproti Občine Borovnica), kjer si knjižnično gradivo lahko brezplačno izposojate z našo izkaznico. Datum odprtja knjižnice bo objavljen na obeh lokacijah (Tržaška cesta 9b in Tržaška cesta 32), v Našem časopisu, na naših spletnih straneh (www.ckv. si) in v ostalih medijih. V času od 26.6.2014 do 4.7.2014 bo knjižnica odprta po poletnem
urniku: ponedeljek, sreda in četrtek: 13.00 - 19.00 ter torek in petek: 7.30 - 14.00. NOVOSTI V NOVI KNJIŽNICI:
•	Vsi oddelki (mladinski, oddelek za odrasle in čitalnica), prireditvena dvorana, računalniška učilnica, domoznanska soba in ustvarjalna soba bodo v prvem nadstropju Kulturnega centra Vrhnika, Tržaška cesta 32.
•	Urnik bo enoten za vse oddelke: ponedeljek - petek: 9.00 - 19.00, sobota: 7.30 - 12.30.
•	Enotna zamudnina za vse gradivo: 0,15 EUR/dan.
•	Obveščanje za prispelo rezervirano gradivo po telefonu: 0,30 EUR/obvestilo za vse oddelke.
Prijazno vabljeni v sedanjo in v novo knjižnico.
Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika Foto: Niko Nikolčič
Novosti v maju 2014
0	SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... COVEY, S. R.: Odlično delo, odlična kariera
SITAR, I.: Čudaki ljubijo drugače
1	FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTI-ZEM. PSIHOLOGIJA.
KOŠIR, D.: Astrologia iz domačega moškega predalčnika MAKAROVIČ, J.: Avantura sveta RAVENWOLF, S.: Angeli
2	VERSTVO
BRUSCO, A.: Duhovno spremljanje bolnikov
PERŠE, B.: Krščanska skupnost na poti skozi čas
3	SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA.
IGRIVA arhitektura
IGRIVA ustvarjalnica za dekleta
in fante
JOGAN, M.: Sociologia in seksi-zem
KULTURA in razred MED državo in trgom PEČJAK, S.: Medvrstniško nasilje v šoli
PRAVO mednarodnih pogodb SLOVENSKI etnografski muzej:
Jaz, mi in drugi
TOMAŽIN, I.: Srečevanja glasov VALIČ Zver, A.: Demos
5	OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIA.
PLUT, D.: Ekosoci[a]lizem ali barbarstvo
6	MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT.
AHČAN, U.: Ko se življenje obrne na glavo
GORJUP, H.: Praznične in vsakdanje jedi po starem GREGORIČ, T.: Priročnik za voditelja čolna na morju KORON, D.: Jagodičje : gojenje in uporaba
PENTEK, M.: Vaje za vadbo spomina in zbranosti 2 ZA študente več kot 100 okusnih novih receptov]
7	UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIA. GLASBA. ŠPORT.
BIENALE vidnih sporočil Slovenije
CAPUDER V., T.: Mesto in reka JURJAVČIČ, K.: Lučke prihodnosti
KLEMENČIČ, M.: Robbov vodnjak
Vladna umetnostna zbirka (Ljubljana) Umetnost za nove dni RETROSEKS : nekoč v Slogi ŠPRAH, A.: Neuklonljivost vizije VRTNA arhitektura 18. stoletja v srednji Evropi ŽUN, K.: Kino zemljevid
81	JEZIKOSLOVJE VR LIPAVIC Oštir, A.: Nemški in slovenski pregovori
82	KNJIŽEVNOST
FUSSELL, P.: Velika vojna in moderni spomin
KORON, A.: Sodobne teorije pripovedi
82-1 POEZIJA. KOLŠEK, P.: Dekleta pojejo KOSOVEL, S.: V zlatem čolnu LUKAN, B.: Pričakujem pozornost
MAKAROVIČ, S.: Zeliščarka PUŠČAVNIK: klasična kitajska lirika v slovenskem in nemškem prevodu
ZLOBEC, C.: Biti človek
82-3 ROMANI. KRATKA PROZA.
CERCAS, J.: Vojaki Salamine FLYNN, G.: Ni je več FRANČIČ, F.: Pripovetke iz Istre KOVAČ, E.: Sonce zahaja v Celju MAJ, S.: Dotik čarobnosti SELIMOVIĆ Elersič, E.: Zimski tulipan
VALLEJO, F.: Devica sikarijev 82-4 ... 9 ESEJI. HUMOR. SPOMI-
NI. DNEVNIKI. POTOPISI. LORENČIČ, D.: Ana v meni
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE.
LEKŠE, B.: Čudovita novica PERPAR, A.: Juhe, juhice, juhej! PERPAR, M.: Klotildini klobuki SKRINJAR-Tvrz, V.: Simona VRH Vrezec, P.: Vranjek Ari in njegovo prvo potovanje VUKMIR, A.: Lolo med računalniki
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE.
BANDELJ, A.: Videmsko GRDINA, I.: Proti nezgodovini MUMIJA in krokodil : Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu PRAČEK, A.: Bilo je nekoč, resnično kot zdaj
SPERBER, J.: Karl Marx ŽNIDARIČ, M.: Četrta operativna cona
Najbolj brane ali iskane knjige v maju 2014
1.	Russell, R. R.: Zguba : dnevnik
2.	Strayed, C.: Divja
3.	Brown, D.: Inferno
4.	Quinn, J.: Ljubezen z očarljiv-cem
5.	James, E. L.: Petdeset odtenkov sive
6.	Malpas, J. E.: Ta moški
7.	Banks, M.: Poželenje
8.	Chase, L. L.: Ne zavajaj me v skušnjavo
9.	Howard, L.: Razdvojena
10.	Hoyt, E.: Vražje nakane
Zvočni CD za odrasle in mladino DRAŠLER, V.: Kramljanja PENGOV, T.: Koncert UGANI pesmico!
Filmi za otroke in mladino in risanke
MIA in jaz. DVD 1, Pogovor s samorogi
MIA in jaz. DVD 2, Izgubljeni Trumptus
MIA in jaz. DVD 3, Zlati sin
Dokumentarni film FINK, A.: Domača nega: dopolnilo priročnika
Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mo-jaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič
68 NAŠ ČASOPIS
v
Sport in rekreacija
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Novičke
v
Športne zveze Vrhnika
V obdobju od 20. maja do 17. junija, ko oddajamo prispevek, se je zvrstilo več dogodkov, tako da jim je bilo kar težko slediti in se je bilo nemogoče udeležiti vseh, na katere smo bili povabljeni. Tudi čas do 25. junija bo na področju športa zelo pester. Če bo le mogoče, se bomo dogodkov udeležili, se pa organizatorjem opravičujemo za našo morebitno neudeležbo »za nazaj in za naprej«.
Javni razpis za sofinanciranje športa v Občini Vrhnika, pri katerem je letos od konca februarja naprej zaradi odsotnosti strokovnega sodelavca za šport z opravljanjem nekaterih nalog sodelovala delavka zavoda, ki sicer opravlja tehnične, administrativne in strokovne naloge za športno zvezo in sodeluje pri projektih na področju turizma, je v fazi podpisovanja pogodb in nakazovanja prvega obroka sredstev tistim izvajalcem letnega programa športa, ki dostavio ustrezna dokazila o namenski porabi sredstev. Pred tem je Sportna zveza Vrhnika na poziv Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika potrdila predlog dinamike delitve sredstev, v katerem so upoštevana vsa določila, ki smo jih predlagali v prejšnjih letih. Zaradi nujnosti zadeve in v želji, da bi bile pogodbe pripravljene v najkrajšem času, smo razpisali korespon-denčno sejo. Člani izvršnega odbora so se z glasovanjem tako hitro odzvali, da je bila seja opravljena še prej kot v razpisanih treh dneh. Na tej seji smo sprejeli še sklep, da volilno skupščino izvedemo v septembru. Ugotovili smo, da je v juniju, ki je tudi mesec olimpizma, saj je bil 23. junija leta 1894 v Parizu ustanovljen Mednarodni olimpijski komite, koledar
dogodkov že preveč natrpan in da ni primernih prostih terminov. O sprejetem sklepu smo obvestili vse naše člane in jim poslali poziv za evidentiranje kandidatov za organe zveze. Poslali smo jim tudi račune za plačilo članarine, ki znaša, tako kot nekaj prejšnjih let, deset ev-rov. Pričakujemo, da se bodo naši člani odzvali na oba poziva.
Na dan pred oddajo tega prispevka smo se na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenje -Združenja športnih zvez udeležili posveta na temo obravnave osnutka Izvedbenega načrta Nacionalnega programa športa 2014-2023. V uvodu nas je pozdravil predsednik dr. Janez Kocjančič. Obravnavani osnutek dokumenta je povzel direktor Direktorata za šport dr. Edvard Kolar, ki je v nadaljevanju prepustil besedo dr. Gregorju Juraku, ki je Izvedbeni načrt v imenu Komisije za načrtovanje razvoja športa Strokovnega sveta Republike Slovenje za šport podrobno predstavil. V razpravo se je vključilo več prisotnih. Predsednica naše zveze je med drugim izrazila pomislek k predlogu, da se iz javnih sredstev na nivoju lokalne skupnosti sofinancira samo izobražen strokovni kader. Za našo občino bi upoštevanje tega predloga pomenilo, da skoraj nihče od izvajalcev letnega programa športa ne bi imel sofinanciranega strokovnega kadra, saj je le-ta usposobljen, ne pa izobražen. Pri vseh 38. izvajalcih LPŠ lahko na prste ene roke preštejemo izobražen strokovni kader, preostali strokovni delavci pa so »samo usposobljeni«. Na to temo bo zagotovo potekala razprava tudi na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenje - Združenja športnih zvez, ki je sklicana za 19. junij in ne za 23. junij, kot je bilo prvotno napovedano. Ena od točk obširnega dnevnega reda je tudi informacija o predlogu Izvedbenega načrta Nacionalnega programa športa 2014-2023. Več o tem bomo lahko napisali v naslednjih novičkah, ko bomo verjetno že vedeli, kako bodo zadeve potekale
v nadaljevanju.
Glede priprave sprememb Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika lahko zaenkrat napišemo le, da člani delovne skupine, ki jo je imenoval Izvršni odbor Sportne zveze Vrhnika, delamo, sledimo vsem spremembam na državni ravni in pridobivamo dodatne podatke, na podlagi katerih bodo predlogi sprememb kakovostnejši. O terminskem načrtu sprejemanja teh sprememb na občinskem svetu se z županom še nismo dogovorili. Vzrok za to je v tem, da je delo na področju ureditve razmerij v višini sofinanciranja uporabe objektov, ki jih za izvajanje dejavnosti uporabljajo izvajalci letnega programa športa, zastalo, še preden se je sploh začelo. Kljub dogovoru na sestanku, ki je bil zadnji teden februarja, in kljub našim prošnjam, da delo nadaljujemo, se to ne udejanji. Dogovorjeno gradivo naj bi bilo pripravljeno predvidoma konec marca, vendar smo doslej prejeli samo odgovor, da upravljavec športnih objektov nima časa pripraviti gradiva. Brez ureditve področja sofinanciranja športnih objektov po mnenju članov delovne skupine priprava sprememb pravilnika ni smiselna, saj sofinanciranje uporabe objektov pomeni največji delež pri vrednotenju programov. Predstavniki društev, ki so »prisiljena« uporabljati javne športne objekte, pravio, da praktično vsa sredstva, ki jih pridobio na razpisu, vrnejo nazaj upravljavcu za plačilo uporabe objektov. Kaj to pomeni, pa vemo vsi. Starši otrok, ki sodelujejo v programih športa, morajo poravnati stroške: strokovnega kadra, prjavnin panožnim zvezam, štartnin, prevozov na tekme, opreme in vsega drugega. Puške seveda ne bomo vrgli v koruzo, ampak bomo še naprej prosili za uresničitev dogovorjenega. Ob tem pa upamo, da ne bo nastala časovna stiska pri sprejemanju sprememb pravilnika in da bodo imeli vsi izvajalci letnega programa športa dovolj časa za obravnavo gradiva ter za
posredovanje predlogov. Kljub počitniškemu času naše delo ne bo zastalo. Z OKS-ZŠZ se dogovarjamo za izvedbo druge Mini olimpjade, ki jo načrtujemo v septembru. Člani Izvršnega odbora smo dogovorjeni, da bomo imeli v avgustu sejo, na kateri bomo obravnavali gradivo za skupščino in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih glede sprejema sprememb večkrat omenjenega pravilnika. Našim članom s poslanim dopisom nismo sporočili, da je objavljen razpis za najem športnih dvoran ter da se prijave zbirajo do 15. julija, saj o tem nismo bili obveščeni. Kot prejšnja leta bomo torej tudi letos poskusili člane obvestiti telefonsko.
Ob branju tega prispevka bosta za prizadevnimi organizatorji NK Vrhnika dva mednarodna nogometna turnirja za mlajše in starejše dečke, Športno društvo Povž Stara Vrhnika bo zagotovo uspešno izpeljalo deseti tek Star maln, OKS-ZŠZ bo Olimpijski dan obeležil 22. junija v parku Arboretum Volčji Potok z druženjem s slovenskimi top športniki ob številnih aktivnostih, s katerimi želio mlade in malo manj mlade spodbuditi h gibanju in odkrivanju novih športov in širiti promocijo olimpijskih vrednot: odličnost, partnerstvo in prijateljstvo. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-na-slov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure: od 15. julia naprej spet vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Do konca avgusta, ko se bomo oglasili v Našem časopisu, vam želimo prijetne počitnice.
Sportna zveza Vrhnika
Akrobatska sezona GD Vrhnika
V GD Vrhnika so treningi akrobatike le dvakrat na teden. Razdeljeni smo v dve predšolski in dve osnovnošolski skupini. Tekmovalci tako trenirajo 3,5 ure na teden v zelo polni tretjini dvorane OŠ Antona Martina Slomška.
Večkrat je število tistih, ki so hkrati trenirali na vadbah, preseglo 35 otrok. Veseli nas veliko zanimanje za akrobatiko, hkrati pa nam množičnost otežuje izvedbo kakovostnejših treningov. V naslednjem odstavku bomo nekaj pozornosti namenili rezultatom
uspešnosti vrhniških akrobatov.
Tekmovalno obdobje v akrobatiki se je začelo z Državnim prvenstvom v akrobatiki in Odprtim prvenstvom Srbije v skokih z male prožne ponjave. Na obeh tekmovanjih je blestel Ožbe Kuhar, ki je za-
sedel tretje mesto na Državnem prvenstvu. Na tekmovanju je lepo izvedel skrčeni in sklonjeni salto, nekoliko manj zanesljiva pa je bila prvič izvedena kombinacija rondat, spojeno s skrčenim saltom nazaj. Na Odprtem prvenstvu Srbije je s sklonjenim saltom s pol obrata in iztegnjenim saltom zasedel drugo mesto, ekipa cicibanov pa je slavila s tretjim mestom (2. Ožbe Kuhar, 6. Ivan Šraj, 10. Erazem Jazbinšek, 14. Matic Slavec). Uspešno sta skakala tudi starejša dečka Nik Poličnik (6.) in Jan Šraj Miklič (8.). Januarja smo se udeležili Državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave. Z visokim rezultatom je presenetil Ivan Šraj, ki je med cicibani zasedel tretje mesto. Z odličnimi skoki je nadaljeval spomladi na OP Renč in OP Bežigrada, kjer je bil obakrat šesti.
Omeniti moramo še prvi izvedbi dvojnega salta, ki sta ju dvojčka Iza in Jan Šraj Miklič prikazala na OP Bežigrad. Vsi so se z navdušenjem udeleževali treningov in lepo napredovali. Za uspešno in kakovostno nadaljevanje pa se nadejamo prostorske razbremenitve z novo dvorano in, upamo, tudi z novimi gim-nastičnimi orodji.
Jure Kern (GD Vrhnika)
(ЧР5 ft
ш	lira <»<т .л.ллля
И» ; i


Uspešna sezona za vrhniške ritmičarke
V juniju se končuje spomladanski del sezone za ritmičarke gimnastičnega društva Vrhnika. Letošnja sezona je bila za naša dekleta zelo naporna, a obenem tudi uspešna. Predstavili smo se kar na sedmih tekmah državnega nivoja in na štirih mednarodnih.
Po dolgih letih so se naša dekleta pomerila na tekmovanjih državnega nivoja v programu A, kjer so pred mnogimi leti Vrhničanke krojile slovenski vrh tega čudovitega športa. Tako so se na državnem prvenstvu, ki je potekalo 25. in 26. maja v Ljubljani, naša dekleta predstavila v skupinskih sestavah pri mlajših deklicah, v postavi Ana Luna Štupica, Vesna Pogačar, Ula Tel-ban in Neža Podvratnik ter osvojile odlično peto mesto. V kategoriji deklic, kjer so se predstavile le tekmovalke, ki so se na DP uvrstile iz prejšnjih tekmovanj, je ime našega društva zastopala Ivona Vukićević in osvojila odlično končno deseto mesto.
Naša dekleta so se uspešno predstavila tudi na tekmovanjih v programu A1. Na prvi tekmi sezone, ki jo je organiziralo domače društvo, so dekleta navijače razveselila s čudovitimi nastopi, s katerimi so posegle v sam vrh in pobrale številne medalje. Iza Lucija Štupica in Nastja Podvratnik sta se med pari v kadetinjah uvrstili na drugo mesto, Ana Jazbinšek, Neža Čuk in Nina Žižmond so s trojico v kategoriji mladink osvojile tretje mesto, Meta Mramor in Ajda Ratkovič sta v kategoriji članic osvojili drugo mesto. Skupinske sestave v kategoriji deklic so dekleta GDV osvojila tretje mesto ter pri mlajših deklicah sedmo. Nastja Podvratnik je osvojila drugo mesto pri kadetinjah posameznicah, Neža Celarc četrto in Metka Močilar sedmo mesto pri članicah. Vsa dekleta so se predstavila
tudi na državnem prvenstvu, ki je 24. maja potekalo v Mariboru, kjer so o medaljah med odlično pripravljenimi tekmovalkami odločale le še malenkosti. Naši članici Meta Mramor in Ajda Ratkovič sta si pritelovadili odlično tretje mesto, Nastja Podvratnik pa je bila za tekmice nepremagljiva in je osvojila prvo mesto. Naša dekleta so se zelo dobro predstavila tudi na mednarodnih tekmovanjih v Gradcu in Pu-lju. Minuli vikend, 7. junija, so na Prijateljskem mednarodnem turnirju v Ljubljani, kjer se je predstavilo 121 tekmovalk in sedem skupinskih sestav, dekleta dokazala, da so iz tekme v tekmo boljša, saj so se povzpele vse do stopničk. V skupinskih sestavah pri mlajših deklicah (A. L. Štupica, V. Pogačar, U. Telban in N. Podvratnik) so dekleta osvojila tretje mesto, v kategoriji posameznic, letnik 2003, pa je bila Ivona Vukićević za svoji vaji nagrajena s končnim petim mestom, z vajo brez rekvizita se je uvrstila na odlično tretje mesto in prav tako v vaji z obročem, kjer ji je žal napaka pri tveganem metu odnesla zlato medaljo. Pred dekleti je še zadnje mednarodno tekmovanje, ki bo 14. junija v Mariboru. V GD Vrhnika smo ponosni na naše tekmovalke, trenerke, vaditeljice in sodnice in jim za njihov trud še enkrat čestitamo. Sedaj pa nas čaka poletni oddih, kjer si bomo nabrali novih moči, da bomo jeseni nadaljevali z dobrim delom, za-zrti k novim uspehom.
Mojca Rode (GD Vrhnika)
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreacija
NAŠ ČASOPIS 69
„---Z7trirjre>- inntv*jbry
TreKSta
Diamanti'
■ ..
^ AVTO MERLAK
)v
2 ;
Zavod Ivana Cankar)»
Čas starta Nočnega teka je ob 21:00 | Start vzpona ob 17.00 uri KJE: Stara cesta na Vrhniki www.ntvrhnika.si
Strelci
Finale 37. dopisne lige
Zaključena je tudi 37. dopisna liga Slovenje. SD Epic iz Postojne je končal najbolj množično državno ligo, kjer je v predtekmovanjih sodelovalo več kot tristo strelcev. V finalu lige so na koncu tekmovali le tisti strelci, ki so se uspeli prebiti med prvih deset ekip in posameznikov, med njimi pa smo imeli svoje predstavnike tudi Vrhničani. Tekmovanje je potekalo na prenovljenem ljubljanskem strelišču, ki je sedaj opremljeno z elektronskimi tarčami, kar je bilo za nekatere novost, saj zaradi visoke cene niso na voljo vsem strelcem. Vrhniški strelci smo že vrsto let zvesti tej ligi in vsa leta nastopamo uspešno. Tako je bilo tudi letos, ko smo ponovno nastopili v finalu in dosegli na-
slednje uspehe. Najprej so se v boj pognali člani s standardno zračno puško, ki so v ekipni razvrstitvi osvojili drugo mesto, med posamezniki pa je bil najboljši Bojan ml. na drugem mestu. Nadaljevali smo še v veteranski kategoriji, kjer smo bili ekipnoprvi, med posamezniki je bil Bojan st.prvi., pri veterankah je na drugem mestu Benjamina, na tretjem pa Mojca.
Takoj za prvim nastopom je Bojan st. puško zamenjal s pištolo in se pognal v boj, vendar ostal brez odličja. Osvojil je nehvaležno četrto mesto z enakim rezultatom tretjeuvrščenega, vendar s slabšo zadnjo serijo. Drugače je bilo med veterani, kjer je dosegel najboljši rezultat in sledila je medalja.
Finale smo nadaljevali s serijskim orožjem, kjer nas je nastopilo največ. Najprej je za veselje poskrbel ciciban Ambrož Jilek, ki je debitiral v ligi in na prvem nastopu osvojil svojo prvo medaljo; zaostal je za strelcema iz Idrije in tako osvojil bron. Pri mlajših pionirjih je nastop spodletel Janu Romu, ki je za stopničkami zaostal le za dva kroga; osvojil je peto mesto. Tudi pionir Ožbe Drašler si ni mislil, da se mu nastop lahko ponesreči. Z zanj skromnim rezultatom je osvojil šesto mesto. Smo pa zato »paradirali« člani, ki smo ekipno z visoko prednostjo ugnali vse nasprotnike. Med posamezniki se je najbolje znašel Bojan st, ki je zaostal le krog za zmagovalcem Dejanom iz Vremščice, Bojan ml. in Aleš Rom pa sta osvojila deveto in deseto mesto. Tudi pri članicah je opaziti, da nimamo tretje tekmovalke (oz. je nismo imeli), saj sta naši Mojca in Benjamina vedno pri vrhu med posameznicami. Mojca je osvojila srebro, Benjamina pa četrto mesto.
Veterani smo bili v ekipnem delu drugi, le krog za zmagovalci iz Celja. Med posamezniki pa je bil na prvem mestu Bojan st. v kategoriji nad 50 let, Matija je bil v kategoriji nad 60 let enajsti. Benjamina je v kategoriji do 50 let osvojila šesto mesto, Mojca pa do 60 let, ZLATO. Tudi naslednjo leto bomo tekmovali, upam, v prenovljenih postavah, trudili pa se bomo po svojih najboljših močeh. Na Vrhniki se nikoli ne predamo, vedno hočemo več, vedno višje in vedno boljše. Mogoče bodo pripomogle tudi boljše možnosti za trening.
Bojan Lampreht
Bogata bera medalj v rokah vrhniških atletov
Atleti Atletske sekcije Športnega društva Vrhnika so se udeležili spomladanskih mitingov. 19. 4. 2014 so bili na mitingu Bled 2014, 27. 4. 2014 na mitingu Domžale Open in na mitingu Mladi upi, 10. 5. 2014 na enajstem mitingu Šentjur 2014 in 7. 6. 2014 na dvajsetem mednarodnem atletskem mitingu mladih - memoriali! Vučko. Iza Obal je za tek na 100 m iz Domžal prinesla zlato medaljo, z Bleda in Kranja pa srebrni medalji. Na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince je dobila bronasto medaljo. V Šentjurju in Kranju je Miha Možina osvojil zlati medalji za met vorteksa in srebrni za tek na 60 m. Nace Podlesnik je bil na Bledu, v Domžalah in v Kranju tretji v teku na 100 m. Žan Dobrovoljc je na Bledu prejel srebrno medaljo za skok v daljino, v Domžalah pa bronasto medaljo za tek na 600 m. Martin Molk je iz Kranja za tek na 600 m prinesel zlato medaljo, Tjaša Železnik srebrno medaljo za tek na 300 m in Matic Dobrovoljc za met krogle prav tako srebrno medaljo. Anžej Arčon je v Šentjurju do-
bil zlato medaljo za tek na 60 m. Sara Dodič je iz Domžal za tek na 200 m prinesla bronasto medaljo.
Glede na vrhunske rezultate bi si morda zaslužili stadion z umetno podlago iz tartana, ki ga imajo že vsi atletski klubi, s katerimi tekmujejo
Čestitke vsem atletom in trenerjem!
Zdenka Obal
Tek Bevke
Letos tudi po trikrat okoli Bevk
Bevke, 7. junij - Športno-družabnemu vikendu v Bevkah je bilo vreme tokrat pisano na kožo, kar se je odražalo tudi v množičnih prijavah na tamkajšnji tek okoli meja krajevne skupnosti. Organizator, Športno društvo Bevke, jih je na koncu naštel več kot 340.
Otroci so se podali na 500 ali 1000 metrov, odrasli pa na 7, 14 ali 21 km. Kot je dejal Mitja Vehar, predsednik društva, so letos vpeljali novost, to je tek na 21 km, kar je v praksi pomenilo, da so morali tekači trikrat obkrožiti krajevno skupnost. Kar nekaj tekačev je namreč v preteklosti izrazilo željo po tovrstni dolžini, zato so odločili, da jim bodo letos prisluhnili. Najhitrejši je za 21-kilometrsko traso potreboval uro in pol (1:29:43), to je bil Zahid Abdahović iz ŠD Za-plana Lesk, med nežnejšim spolom pa je ciljno ravnino najhitreje pretekla Andreja Skubic s časom 1:45:06. Okoli petdeset tekmovalcev je odteklo štirinajstkilometrsko traso. Med moškimi je bil najhitrejši stari znanec Bevk Luka Kramarič, ki je lani slavil na sedemkilometrski trasi (0:58:59), med ženskami pa Pia Dobravec, ki je pritekla v cilj devet minut za Kramari-čem. Zaradi rekreativne vsebine teka je razi-mljivo, da se največ tekačev in tekačic odloči, da bevško krajevno skupnost obkroži samo enkrat. Konkurenca je bila zelo velika, na koncu je slavil Starovrhničan Andraž Pahor s časom 0:26:17, med ženskami pa Melita Romih (Dvig, d. o. o.) s časom 0:29:50. Nagrade in priznanja sta nagrajencem podelila predsednik ŠD Bevke Mitja Vehar ter župan Stojan Jakin. Tek je sicer športni vrhunec športno-družab-nega vikenda v Bevkah, veselo pa je že pred tem in potem. V petek je namreč staro in mlado zabaval Pop Design, v soboto zvečer pa sta izpod šotora odmevala domača glasba in dalmatinski melos. Organizator je med športnim dogajanjem pripravil tudi bogat spremljevalni
program za otroke, saj jih je zabaval čarovnik, vročino prvega poletnega dne pa so si lahko blažili s sladoledom.
Gašper Tominc, foto: GT in Leon Novak
š • »
WWW.SD-DREN.SI
m
2)r
. mlad.
»STROIT««Я««
-odlični pogoji zadelo
.zmagovita nogometna dwž№

žepnina otroku ostane,
saj je prvi mesec vadba za
Zve člane №ешм
v mesecu juliju počivamo, s treningi pričnemo 11.08.2014
Pridruži se namna^celodnevnem kampu
* MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si *
Uspešna sezona končana!
U-11 (otroci, letnik 2003) ne ve, kaj je poraz
Letos je na dvaindvajsetih tekmah v letni ligi pod okriljem MNZ LJ dosegla dvajset zmag in dva neodločena rezultata, vse pod skrbnim nadzorom trenerja Iztoka. V zimski ligi so morali le v finalu priznati premoč igralcem iz Domžal, tako da so lanski zmagi v zimski ligi letos dodali še pokal za drugo mesto. Poleg močnih mednarodnih tekem z ekipami iz Hrvaške Istre so tudi v igri 8+1, ki bo njihov igralni sistem naslednje leto, premagali ljubljansko Olimpijo.
U-10 (otroci, letnik 2004) napredovali na vseh področjih
Napredek otrok (letnik 2004 pod vodstvom trenerja Anžeta) s prve tekme v začetku septembra pa do zmage na turnirju na Dobrovi je bil viden. Otroci so se povezali kot ekipa in se družio tudi
turnirju z leto starejšimi vrstniki v Ajdovščini, na dnevu nogometa v Zagorju in vseh ligaških turnirjih, ki so se jih udeležili.
U-8 (otroci, letnik 2006) se razvija v pravo smer
Letnik 2006 se prav tako razvija v pravo smer, saj sama igra in ideje kažejo, da trener Gašper na treningih dela kakovostno. Posledica (ki pa ni glavni cilj) so tudi rezultati, ki jih dosegajo fantje. Letos so trenirali dvakrat na teden, naslednje sezono bodo imeli treninge trikrat na teden z istim trenerjem.
U-7 (otroci, letnik 2007) uživa v nogometni zabavi
Tudi prvošolci, pod Branetovim vodstvom, so letos obiskali nekaj prijateljskih turnirjev, kjer so se izkazali z uživanjem v nogometni igri in doseganju zadetkov, ki so jih »zabili« dosti več, kot prejeli. Pomembno je, da je trener pri tej starostni kategoriji najprej pedagog, šele nato pride
zunaj nogometnih treningov, kar je za samo vzdušje in napredek ekipe izredno pomembno. Svoje znanje so prikazali tudi v tekmovanju Rad igram nogomet, kjer so igrali z leto starejšimi nasprotniki, se jim dobro upirali in jih povečini tudi premagovali.
U-9 (otroci, letnik 2005) potrjuje, da gre za dobro nogometno šolo
Otroci letnikov 2002 in 2003 so postavili zelo visoke standarde. Da to delo ni bilo le muha enodnevnica, potrjuje generacija 2005 pod vodstvom trenerja Jana, ki se je prikazala v zelo dobri luči, kamor koli je prišla. Svoje znanje so dokazali na prvi mednarodni tekmi proti igralcem Novigrada, nato na mednarodnem turnirju v Radomljah (premagali so Juventus z 2 : 0), na
na vrsto trenersko delo, saj so otroci še majhni in prihajajo na treninge predvsem na »nogomet za zabavo«.
Vzgoja in delo sta motiv
Sedaj smo s treningi končali in bomo ponovno začeli z delom 11. avgusta, novi člani pa ste dobrodošli in se nam lahko pridružite kadar koli po 11. avgustu. Kot je na Drenu v navadi, prvi mesec vadnino za nove člane poravna klub. Tako nas lahko brez obveznosti spoznate in vidite, kako delamo. V klubu verjamemo, da se samo s pravo vzgojo in načrtnim delom v zdravem okolju lahko otroci razvijejo v odgovorne odrasle, dobre športnike in vrhunske nogometaše. Če ste se našli v našem razmišljanju, ste vabljeni, da nas pridete spoznat na Drenov Grič.
* MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si *
Slovenska veteranska košarka z novimi cilji in vodstvom
Košarka ima v Slovenji dolgoletno tradicijo, največje uspehe je dosegla v nekdanji skupni državi, in sicer na svetovnih in evropskih prvenstvih, pa tudi na olimpijskih igrah. Po letu 1990 se je tudi pri nas začela intenzivneje igrati veteranska košarka. Ekipe, v katerih so igrali tudi nekdanji uspešni igralci in igralke, so nastopale na svetovnih in evropskih veteranskih prvenstvih. Prvič so naše veteranske ekipe nastopile na 4. EVP leta 1998 v Helsinkih na Finskem, nazadnje pa lani na 12. SVP v Solunu v Grčiji.
Po številu osvojenih medalj na dosedanjih prvenstvih so med 32 državami na prvem mestu ZDA z 48 medaljami, na zelo dobrem šestem mestu pa je Slovenja z 29 osvojenimi medaljami (7 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih). Ekipe nastopajo v starostnih kategorjah moški M 35+,40+,45+,50+55+ in ženske F 35+,40+,45-+,50+ in 55+. Konec novembra 2013 je bila pripravljena brošura, v kateri so bile prvič skupaj predstavljene vse ekipe, ki so nastopale na 12. SVP Solun 2013, avtorja F. Modrijana. Za kakovostnejšo organiziranost in povezanost veteranske košarke je v marcu 2014 Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenje imenoval posebno komisijo za veteransko košarko v naslednji
sestavi: Vincenc Butala - predsednik (Ljubljana, predsednik FIMBA Evropa), Katarina Mejal - namestnica predsednika (Maribor), Franjo Modrijan - sekretar (Borovnica) in člani: Miroslav Železnikar (Slovenske Konjice), Dušan Hauptman (Litja), Marjana Bremec - Homar (Ljubljana), Marjan Fišer (Ankaran),
Železnikar, Lesjak, Kokalj, Butala, Pavlovič, Kotnik, Hauptman in Modrijan
Bogdan Ambrožič (Kočevje), Franc Kokalj (Ljubljana) in Matej Jamnik (Ljubljana). Komisija deluje v okviru Košarkarske zveze Slovenje, njene najpomembnejše naloge pa so:
-	organizacija državnega prvenstva veteranov (poskusnega - jesen 2014),
-	enoten nastop slovenskih ekip na evropskih in svetovnih prvenstvih (8. EVP Ostrava - Češka 2014 in 13. SVP Orlando ZDA - več informacj na http:/www.fimba.net),
-	organizacija Dneva slovenske veteranske košarke 2014 v Kočevju,
-	evidentiranje in povezava veteranskih košarkarskih društev, klubov in ekip, katerih spisek z naslovom in ključnimi podatki bo objavljen na spletni strani KZS,
-	izdaja knjige Zgodovina slovenske veteranske košarke v letu 2015.
Poleg omenjenih ciljev pa je želja veteranov tudi večja prisotnost v sredstvih javnega obveščanja na lokalni, predvsem pa na državni ravni. Komisija se je doslej sestala na dveh sejah, tretja pa bo septembra 2014 v Kopru.
Franjo Modrijan
Košarkarji KK Vrhnika se odpravljajo na počitnice
Tudi ko se je šolsko leto zaključevalo, košarkarji niso počivali. Poleg veliko energije, ki jo fantje vlagajo v uspešno zaključevanje šolskega leta, tudi pridno trenirajo in tekmujejo.
Tako so ekipe U-15, kadetov in mladincev v maju igrale kvalifikacijske tekme za nastop v prvi Slovenski košarkarski ligi (SKL) za sezono 2014/2015. Ekipa U-15, pod vodstvom trenerja Vlada Beka, je svoje kvalifikacijske tekme začela na Vrhniki proti ekipi Splošna plovba Portorož. Prvo tekmo so odigrali suvereno in si priborili zmago z veliko razliko v koših, kar jih je po povratni tekmi v Portorožu pripeljalo v prvo SKL. Vsem igralcem in trenerju čestitke, saj so poleg poškodb in bolezni, ki so težile ekipo, popolnoma vsi igralci zaigrali na kvalifikacijah in pripomogli k uspehu.
Ekipa kadetov pod vodstvom trenerja Vlada Beka si je igranje v prvi SKL priborila z zmago nad ekipo Ajdovščine in ekipo Nove Gorice. Tako kadetska ekipa že četrto leto zapored igra med najmočnejšimi štiriindvajsetimi ekipami v Slovenji. Največje presenečenje in uspeh pa je pripravila ekipa mladincev pod taktirko trenerja Matica Vidica. Mladinci so že po prvem delu kvalifikacij prek zmag nad ekipami Hidria, Stražišče
in Lastovke v prvi SKL oz. med šestnajstimi najboljšimi mladinskimi ekipami v Sloveniji. V septembru se bodo borili še za vstop v prvo A SKL ali med najboljših osem ekip, nasproti pa jim bo stal zelo močan nasprotnik KK Triglav Kranj. Fantom želimo vso srečo in obenem čestitke za že doseženi velik uspeh in preboj med najboljše. Za zaključek sezone so poskrbeli še mlajši košarkarji. Ekipa U-13 se je pod vodstvom trenerja Primoža Jurce v začetku junija udeležila turnirja na Reki.
Naši košarkarji so se borili in turnir končali na tretjem mestu. Najmlajši košarkarji v klubu ekipa U-11 pa so imeli pravi Argo-navtski košarkarski turnir kar na Vrhniki. V soboto, 14. 6. 2014, je v Športnem parku Vrhnika potekal drugi turnir Argonavt-koš za najmlajše. Udeležili sta se ga ekipi Logatca in Heliosa iz Domžal. Naši najmlajši člani so prikazali veliko borbenosti in veselja do košarke. Turnir je zmagala ekipa Heliosa iz Domžal, drugo mesto so zasedli košarkarji iz Logatca in naši najmlajši so pristali na tretjem mestu. Ker pa je bilo to pravo srečanje z vrstniki, so se po končanem turnirju vse ekipe skupaj odpravile na pco in klepet v Pizzerijo Boter; pogostitev je sponzoriral ZIC Vrhnika.
Tako se je tekmovalna sezona končala in začele so se počitnice. Košarkarji bodo svoje treninge začeli v avgustu, vse informacije bodo na spletni strani www.kkvrhnika.si. Obenem tudi vabljeni novi člani, da se nam pridružite v novi sezoni. Za konec ne smemo pozabiti naših sponzorjev, saj brez njih v klubu ne bi mogli tako dobro delati, kot delamo. Največja zahvala velja Kompostarni Rosa, ki je že drugo leto zapored naša največja sponzorka, in Skupini Petrol, ki nam tudi že nekaj let zapored pomaga do uresničitve ciljev. Obenem hvala tudi vsem manjšim vrhniškim podjetnikom in posameznikom, ki so pomagali pri srečolovu, staršem, ki se udeležujejo tekem in spod-
bujajo svoje mlade košarkarje, ter navijaški skupini vrhniških košarkarskih navdušencev, ki spremljajo vse tekme, ki potekajo vso sezono na Vrhniki. Čestitke in zahvala vsem igralcem in trenerskemu kadru za res dobre košarkarske predstave v minuli sezoni in uveljavitev KK Vrhnika nazaj med najboljše v Slovenji. Zdaj pa odhajamo na zaslužene počitnice! (DM)
Ikarjev let: otroci izdelovali modele letal in tekmovali
Vrhnika, 22. junj - Tudi letos je v okviru Argonavtskih dni v športni dvorani OS Antona Martina Slomška potekal Ikarjev let, ki sta ga pripravila Klub letalcev Vrhnika in ZIC Vrhnika. Prireditev je prvenstveno namenjena otrokom, se pa na njej »dobro počutijo« tudi starši, predvsem očetje. Zakaj? Otroci so morali s pomočjo staršev izdelati tri modele letal (iz lesa, deprona in papirja), jih primerno obtežiti na zahtevanih mestih in nato vaditi spuščanje le-teh, da so dobili primeren občutek. Starši so pri tem skoraj nepogrešljivi. Letošnje nagrajence si lahko ogledate na fotografiji, najbolj uspešni so prejeli celo po tri pokale, tisti malo manj pa sladko nagrado.
Gašper Tominc, foto: GT
Rokometni klub ŠDRŠ Vrhnika
Mini rokomet
Maj je v klubu DRŠ Vrhnika minil v znamenju turnirjev mini rokometa. V nedeljo, 18. maja, je bil v dvorani v Logatcu zadnji, tretji turnir mini rokometa za deklice za šolsko leto 2013/2014. Turnir je bil rokometno obarvan vseh starosti.
Najprej so najmlajše rokometašice iz OS Log - Dragomer, Antona Martina Slomška in Ivana Cankarja Vrhnika ter 8 Talcev Logatec prikazale prave rokometne prvine. Kot prave trenerke in vaditelji so dekletom na turnirju poleg trenerjev DRS Vrhnika Sendy Jonovič, Zdenke Demšar in Mateja Marinaca pomagale tudi igralke ekip MDA in SDA Vrhnika. Naslednji so se predstavili starši. Odigrana je bila prava rokometna tekma med starši vseh udeleženk. Mamice in očki so se izvrstno izkazali, padali so goli in tudi izključitve. Za konec je sledila poslastica - prijateljska tekma med udeleženkami zaključnega turnirja državnih prvakinj za sezono 2013/2014 med ekipama Vrhnike in Logatca. Tekma je bila odigrana v konceptu fair playa brez rezultata kot celotni turnir. Da pa je bil konec najboljši, je potekala še tekma 60 deklic mini rokometa proti šesterki ekipe Vrhnike in šesterki ekipe Logatca. Turnir smo zaključili s podelitvijo diplom za vse udeleženke mini rokometa v šolskem letu 2013/2014. Da je bila mera polna, so se deklice, letnika 2003 in mlajše, udeležile še turnirja v mini rokometu v Zasavju. DRŠ Vrhnika sta zastopali dve ekipi, ekipa letnika 2003 in ekipa letnika 2004 in mlajše. Obe ekipi sta bili izvrstni. Z malo športne nesreče sta le za gol razlike pristali na mestu brez finala. Kljub temu je treba poudariti, da je bila celotna zasedba ekipe Vrhnika sestavljena iz ključnih štirih igralk, letnika 2003 in igralk letnika 2005 in mlajše.
Delo v klubu kaže, da je za podmladek poskrbljeno in da bodo deklice, ki se bodo pridružile svojim starejšim kolegicam v klubu, dostojno stopale po stopinjah svojih starejših vzornic. Za to je treba izreči čestitke in zahvalo trenerjem Sendyju Jonoviču, Zdenki Demšar, Mateju Marinacu in Tari Jonovič za izvrstno delo v interesni dejavnosti mini rokometa na omenjenih šolah. Za DRS Vrhnika Damjana Oven Medmeš
Mednarodni turnir Harpaston cup 2014
V času Argonavtskih dni na Vrhniki, od 13. do 15. 6. 2014, smo v športni dvorani OS A. M. Slomška in OS I. Cankarja (nedelja) odlično izpeljali tudi tradicionalni mednarodni turnir HARPASTON CUP 2014, ki se ga je udeležilo več kot 250 igralk in njihovih trenerjev iz Slovenje (RK Piran, ŽRK Krka Novo mesto, ŽRK Veplas Velenje in SdrS Vrhnika), Italije (ADS Pall-mano Mestrino), Hrvaške (RS Vučići Zagreb), Bosne in Hercegovine (ŽRK Dubica, Kozarska Dubica, Rep. Srpska BIH), Črne gore (RK Trebjesa Nikšić) in Srbije (ŽRK Kolubara Lazarevac). Tekme so dekleta odigrala v duhu fair playa, zelo suvereno in prepričljivo ter prikazale pravi borbeni duh in željo po dobri uvrstitvi. Tako smo gledalci lahko uživali v prikazanih igrah in se na koncu zasluženo veselili uspeha naših deklet, ki so zopet dokazala, da dobro in uspešno trenirajo vso sezono.
Rezultati turnirja:
Letnik 2003
1.	mesto ŽRK Kolubara Lazarevac, SRB
2.	mesto ŠDRŠ Vrhnika, SLO
3.	mesto RS Vučići Zagreb, HR
Letnik 2002
1.	mesto RK Trebjesa Nikšić, ČG
2.	mesto ŠDRŠ Vrhnika, SLO
3.	mesto ŽRK Krka Novo mesto, SLO
Letnik 2000
1.	mesto ŠDRŠ Vrhnika, SLO
2.	mesto RK Dubica, Kozarska Dubica, Rep. Srpska BIH
3.	mesto RK Piran, SLO
Letnik 1998
1.	mesto RK Dubica, Kozarska Dubica, Rep. Srpska BIH
2.	mesto ŠDRŠ Vrhnika, SLO
3.	mesto ŽRK Kolubara Lazarevac, SRB
Za uspešno izvedbo turnirja se moramo zahvaliti vsem, ki ste kakor koli in po svojih najboljših močeh pripomogli k temu. Se posebna zahvala velja našim glavnim sponzorjem; ZIC Vrhnika, LGB Ljubljana, Stirn - Trgovina z gradbenim materialom, Gostilna Mostiček, Sitomat Kočevje in vsem, ki ste prispevali dobitke za srečelov ter seveda trenerjem in staršem deklet. Po tako uspešnem turnirju že nestrpno pričakujemo naslednjega, ki ga bomo organizirali v juniju 2015. Dekletom želimo prijetne počitniške dni ter uspešen začetek nove tekmovalne sezone.
Veronika Hudobreznik, foto arhiv društva, Jože Smrekar in Lina Celarec
NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA
Mednarodni nogometni turnir Fireball open cup
Vrhnika, 21. - 22. junij - Vrhnika je na začetku poletju doživela še en nogometni vikend, na katerem se je v vlogi organizatorja preskusil NK Vrhnika. Na zelenicah v športnem parku se je pomerilo dober ducat domačih in tujih ekip iz Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Osrednja tekmovalna dogodka sta bila sobotni in nedeljski odprti turnir za selekcije starejših (U15) in mlajših dečkov (U13), sočasno pa so na sosednjih športnih površinah potekale še športne in ustvarjalne delavnice ter predstavitve vrhniških športnih klubov: od tenisačev, taekwondoistov, do rokometašic in drugih. Kot je povedal prvi mož Nogometnega kluba Vrhnika Sebastian Zalar, so turnir organizirali z željo, da si na ta način približajo sanje po prenovi velikega pomožnega nogometnega igrišča. »Največji problem starega igrišča ponazarja samo stanje in nezmožnost normalnega treniranja v slabših vremenskih pogojih in seveda preko zime. Vsakomur je jasno, da je prenova ali pa vsaj sanacija za nemoteno in kvalitetno delovanje v prihodnosti nujna.« Več o samem turnirju pa v prihodnji številki.	Gašper Tominc, foto: GT
Turnir v ročnem nogometu
Sukanje ročk ni zgolj gostinski šport
Vrhnika, 16. junij - Gostilna Pri Kranjcu je tudi letos v okviru Argonavtskih dni gostila turnir v namiznem nogometu, ki se ga je udeležilo več skupin. Fantje in dekleta, ki so od poznega popoldneva do večera neumorno vrteli ročke namiznega nogometa, so dokazali, da je tovrstno početje več kot zgolj gostinski šport, saj je bilo potrebno za osvojitev prvih mest tudi veliko znanja in izkušenj. Kot nam je pojasnila Tjaša Kogovšek, se je najžlahtnejšega pokala razveselila ekipa Golf 3 (Matic Mesojedec in Nejc Zakrajšek), sledili pa sta ji ekipi Rocco Team (Urban Saje in Rok Železnik) in MI2 (Stella Ančimer in Fabijan Leskovec).
(gt, foto: gt in tk)
Zmagovalna ekipa Kozel pivo
Futsal turnir Zavas 2014
Od Vrhničanov je lovoriko osvojila ekipa Pri Kranjcu (beli dresi)
Srečnež, ki je prejel glavno nagrado iz srečk - Elektroluxov hladilnik.
Zmagala ekipa Kozel pivo
Vrhnika, 6. - 8. junij - Športni park Vrhnika je bil prizorišče enega najmočnejših turnirjev v malem nogometu, na katerem se je za nagradni sklad v višini 3500 evrov merilo rekordnih 26 ekip, zlati pokal pa je na koncu po zadetku razlike pristal v rokah ekipe Kozel pivo.
»Obisk gledalcev je bil nad vsemi pričakovanji, saj so že na samem začetku turnirja povsem napolnili tribune in športni park na Vrhniki. Sicer smo bili primorani začetek turnirja nekoliko zamakniti, saj se zaradi gneče na primorski avtocesti nekatere ekipe niso uspele pravočasno prebiti do Vrhnike. Za zamudo se še enkrat iskreno opravičujemo tako gledalcem, kot ekipam, ki so zaradi tega morale dodatno čakati na pričetek svojih tekem,« je pojasnil Boštjan Erčulj iz organizacijskega odbora. V soboto so se nadaljevali dvoboji osmine finala tolažilne skupine (Pringles pokal), v kateri so se pomerile drugo in tretje uvrščene ekipe iz petkovih skupin, popoldne pa je bilo v znamenju četrtfi-nalnih tekem tako tolažilne kot glavne skupine. V finalu glavne skupine sta se pomerili ekipi
Kozel pivo in Joma, kjer je slavila prva, v tola-žilni skupini pa je po kazenskih strelih osvojila najbolj žlahtno lovoriko ekipa Šmarje Sap pred Avtohišo Živic. Do polfinala sta se prebili tudi dve vrhniški ekipi - Can Can in Pri Kranjcu - kjer je slednja izločila prvo in na koncu zasedla tretje mesto.
»Na Zavas turnirju vsako leto posebno pozornost namenimo ugodju gledalcev in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ker želimo na turnirju omogočiti zabavo za celotne družine, smo leto prvič priskrbeli tudi za varstvo otrok. Medtem ko so se otroci lepo zabavali na zato posebej pripravljenem ograjenem igrišču in so zanje skrbele varuške, so lahko starši brezskrbno uživali na tribuni, ali pa ob hladni pijači.. Tudi mize v ma-sažnem salonu, so bile ves čas polne. Masaža je
marsikomu povzročila veliko bolj sproščene in neboleče mišice,« je povedal Erčulj in dodal, da je izkupiček od prodaje srečk šel v sklad za pomoč žrtvam poplav v BiH in Srbiji. Novost letošnjega turnirja je bil Otroški festival, ki je potekal v nedeljo, na njem pa so prišli tokrat na svoj račun samo otroci. Izbirali so lahko med delavnicami, napihljivimi igrali, animatorji, čarovniki, klovni, branjem pravljic... Bilo je veselo in živahno, nekaj kar bi veljalo ponoviti. Gašper Tominc, foto: GT
Končni vrstni red:
1.	KOZEL PIVO
2.	JOMA
3.	ZUMIX TRANSPORT
4.	RS TEAM
Naj strelec: Denis Krivic JOMA Naj igralec: Mordej Rok KOZEL PIVO Naj vratar: Kristjan Čož RS TEAM Fairplay: Elektroskok
Klovn Žare na nedeljskem Otroškem festivalu.
Končni vrstni red tolažilne skupine (Pringles)
1.	ŠMARJE SAP
2.	AVTOPRALNICA ŽIVIC
3.	GOSTILNA KRANJC
4.	ŠD LOG ZAPLANA
Naj strelec: Spalevič Dejan - Dečko, GOSTILNA KRANJC
Naj igralec: Matej Fideršek, AVTOPRALNICA ŽIVIC
Naj vratar: Mihajlović Jovica Đole, AVTOPRALNICA ŽIVIC
O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO
24. 5. 2014 - S^ PD Vrhnika v Ćićariji - na Žbevnici in Gomili
Za nami je še en čudovit pohod. V soboto, 24. 5. 2014, smo se podali v hrvaško Čičarijo. To je hribovito apnenčasto območje, ki leži na severozahodu Istrskega polotoka. Osvojili smo dva vrhova: 1014 m visoko Žbevnico in 1026 m visoko Gomilo. Ob 6. 00 zjutraj smo se zbrali in pod Romanovim vodstvom krenili na pot proti Sočergi, kjer smo prečkali mejo med Slovenijo in Hrvaško. Peljali smo se mimo Buzeta do istrske vasice Brest, ki leži 693 m nad morjem. Tam smo začeli s pohodom. V vasi je zanimiva cerkev Sv. Trojice iz leta 1878, ki ima zvonik postavljen ločeno od cerkve. Znamenitost vasi je tudi vodnjak iz leta 1876. Iz vasi nas je peljala precej strma pot in po dobre pol ure hoda smo prispeli do planinske koče v borovem gozdičku. Posedli smo po klopeh okoli nje in si privoščili krajši počitek. Pohod smo nadaljevali proti vrhu Žbevnice. Na poti smo občudovali zanimivo cvetje, najbolj opazne so bile po-tonike, uživali smo v razgledih. Na eni strani nas je spremljal Slavnik, na drugi Učka in Planika, v daljavi v meglici smo videli morje. Vseskozi smo pogledovali v nebo in upali, da nas ne bo zajela nevihta. Pod vrhom smo opazili opuščen vodovod, ki so ga zgradili leta 1947. Od tam smo se že spogledovali z našim naslednjim ciljem, vrhom Gomila, do katerega sta nas ločili še dobri dve uri hoda.
Zapuščamo Žbevnico
Spustili smo se z vrha Žbevnice in se ustavili v vasi Trstenik. Stara istrska vasica je nekoč štela več kot dvesto prebivalcev, ki so se preživljali s prodajo mleka in drv. Dandanes vas izumira, v njej živijo le še štirje ljudje. Cerkev sv. Lucije, ki stoji v Trsteniku, je bila zgrajena že v letu 1580. Spet smo se začeli vzpenjati po razgibani in razgledni poti, ob kateri je bilo prav tako veliko cvetja. Opazili smo tudi več slepcev in zelenih hroš-čev. Kaj hitro smo osvojili tudi drugi vrh, Gomilo. Nad vrhom so se začeli zgrinjati temni oblaki, ki so nas kar hitro pregnali in strela je udarila blizu nas, kar nam je pognalo kar malo strahu do kosti. Nevihti smo se izognili, le nekaj kapelj nas je ujelo, pa tudi močno sonce se je izmenjevalo s temnimi oblaki. Pot nas je vodila mimo mogočnega bora. Nekateri se nismo mogli upreti radovednosti, kako je videti Jelena pečina, ki jo je pred tisočletji naredilo morje.
Pohod smo končali v Račji vasi, 692 m nad morjem, kjer smo se v koči srečali s skrbnikom, hrvaškim vojnim veteranom. Besedilo: Marjan Nicoletti Foto: Sonja Zalar Bizjak
Iz Lenčevega triglavskega nahrbtnika
Sli so, da se znojijo po zakotnih stezah, namesto da bi isto daljavo pohlastali z avtom v nekaj prašnih minutah. Prenočevali so po senikih in kozolcih, mogoče celo na prostem, da jih je prekrila jutranja rosa, oblila večerna zarja, budila jih je nočna nevihta in jutranje petje ptic, spremljalo jih je šumenje vetra in žuborenje potočkov. Blagor jim - to je bogastvo!
Vrhnika-Triglav od 14. do 17. septembra 1983
Ko naju je zbudila prva nočna žeja na Sinkovčeve-mu seniku, po napol kuhanih klobasah, sva šla s Tonijem tudi odtočit. Med potjo pohodiva enemu glavo, drugemu noge, ko študirava, kaj bova? Na bistrem studencu ob poti sva sinoči videla tablo z napisom, da voda ni pitna. Žeja naju premaga in se odločiva, da jo pjeva. Ko jo mahava mimo štale, se šele spomnim, da imamo gajbo, polno piva. Ko sem v dolgih požirkih praznil steklenico piva, sem mislil, da sanjam. Ob vračanju na štalo pohodiva in zbudiva še Cirila, ki je bil tudi zarit v seno v zgornjem nadstropju. Se srečo je imel, da sva ga zbudila, če ne, bi lahko zaspal za večno od žeje; zaupava mu skrivnost o pivu. Do Robidenskega brda smo nabrali že toliko jur-čkov, da smo imeli na Davči kosilo iz njih. Neredki so odkrili, da le niso tako odporni proti žuljem,
kot so računali, in sanitejec Ciril je imel občasno resno delo. Suhemu so od utrujenosti počile hlače čez celo zadnjico in Petelin kot intendant je moral po sukanec in iglo v trgovino. Po enournem počitku smo v sončnem popoldnevu nadaljevali pot proti Sorici.
Susmana, kot odličnega poznavalca te poti in vodjo poti, so marsikateri utrujeni resno kritizirali, ker je včasih izbiral grozne bližnjice. Tako je bilo tudi iz Davče na Sorico. Morali smo za njim, zato smo mu tudi dali ime SUS-MUS. Najlepše gobe smo dobili na bližnjicah, tam kjer človek turist ali gobar težko zaide. Temu je sledilo, da smo imeli za večerjo na Soriški planini tudi gobe z jajčkom.
S Petelinom smo imeli zmenek na Sorici. Ko prispemo gor, po čudovitih bližnjicah v prijetno vasico - gostilna je zaprta. Utrujeni, veseli in manj veseli posedemo na obeh straneh ceste, ko se z njive, kjer kopljejo krompir, oglasi ženska, če hočemo pivo, da tega nam lahko da, kaj več pa ne more. Osvežitev pred zadnjim današnjim dveurnim vzponom na Soriško planino nam je prijetno dela. Vlekle so se večerne megle, ko smo zagledali Litostrojsko kočo. Ob vstopu v sobo je že dišalo po jurčkih, ki jih je v kuhinji pripravljal intendant Francl; jurčke, ki smo jih nabrali med potjo. Nekateri so šli že v mraku pomagat pospravljat drva. Peter se je utrujen stegnil čez skupna ležišča, Jaka je v kotu hodil in premišljeval prehojeno pot, Suhi je gledal, kako je zašil hlače, ki so mu od utrujenosti počile čez celo zadnjico, ko se je vzpenjal proti Davči, Toni je božal svoj žuljček, ki ga je »fasal« na podplatu; skratka, vsak je imel že toliko težav ali pa lepih spominov, da smo v glavnem tiho posedali in malo govorili. V zamišljenost je pripomogla še slaba vremenska napoved in črn oblak nad Laj-narjem.
Preden zaspimo, s Franclom spjeva še eno pivo, da ne bo treba ponoči vstajati zaradi žeje. Liter Jakcovega šnopsa smo splanirali v Hotav-ljah, liter Cirilovega pa na Vodnikovem domu (pojasnilo: en liter za petnajst oseb, da ne bi zgle-dalo preveč grozno). Zato je najmanjši v ekipi zadremal kar za pečjo. Da ga ne bi budili, smo ga nesli spat; to je tudi edini član odprave, ki z Vrhnike na Triglav ni prišel peš, ampak smo ga morali del poti nesti.
Če s Petelinom nisva bila žejna, sva bila pa lačna. Ta čudež lakote sva doživela zvečer ob desetih v Vodnikovem domu. Sla sva k Angelci v kuhinjo in odprla konzervo rib; da je bilo več, sva dodala še polento in nekaj žlic golaža. Ugasnila je luč. Vse skupaj sva zmešala in pojedla, saj niti ni bilo tako slabo. Pojedino sva končala ob sveči in dobri volji Angelce. O, ti Vrhničani, kje imate pa tistega, ki je pri peči zaspal, ta je bil pa res utrujen. Tretjega dne smo se zbudili v belo jutro - sneg! Sneg, ki nas je pospremil do Kredarice in nazaj, ene v Krmo, druge v Voje in tretje v Vrata. Ko se srečujemo, smo enotnega mnenja, da je tudi v snegu lepo!
Uspeh pohoda je popoln. Prišlo nas je vseh petnajst, manjka nam le pika na i - vrh Triglava, sicer smo pa z našim pohodom počastili slovesno odkritje prenovljenega Triglavskega doma na Kredarici in naš pozdrav je bil: Sli so, nekateri že večkrat nekateri prvič,
spoznali so nove lepote naše domovine, čeprav samo majhno prgišče, spoznali so, mogoče ne prvič, da so gore prijateljice. In prijateljice se večkrat obišče, mar ne?
Tretjič Vrhnika-Triglav od 19. do 22. septembra 1984
Sreda kot običajno, jesenski zbor po stari navadi
-	pred Mantovo. Stane je natovoril že dve gajbi piva, torej spremstvo, malo spremenjeno od lanskega leta in tudi ekipa je nekoliko zmanjšana in spremenjena. Prvič sta Berginc in Trboveljčan, ki se nam je pridružil v Srednji vasi pri Bohinju. Odhod - normalno ob 12.00, po nekoliko spremenjeni varianti: Vrhnika - St. Vrhnika - Podlipa
-	Smrečje - Lučine - Gorenja vas - Hotavlje - Črni Kal - Zali Log - Sorica - Soriška planina - Vodnikov dom - Planika - Triglav - Kredarica - Krma
-	vrnitev z avtomobili.
Vse kaže, da je to najboljša varianta, tako smo jo ocenili, in verjetno bo tako v tudi v prihodnje. Tudi tokrat smo se v soboto, 22. septembra, zbudili na Kredarici v zasneženo jutro, tako da smo se v Krmo vračali po zasneženi poti z 20 cm
snega, ki se je v Krmi spremenil v dež. Prejšnji večer sem ob 18.55 prek Vala 202 in Draga sporočili pozdrave vsem Vrhničanom in najavili naš prihod na Triglav in Kredarico, kjer smo v družbi Gregorja Klančnika ubrano zapeli in zabavali vso družbo tako, kot je zapisal v pismu, ki ga je naslovil na Liko v pomenu denarne pomoči za obnovo Kredarice. Takole je začel svoje pismo: »V petek, 20. 8. 1984 ,so delavci vašega OZD-a opravili hrabro dejanje: po prehojeni poti z Vrhnike do Bohinja so prek očaka Triglava v dežju prispeli v posodobljeno našo najvišjo gorsko postojanko na Kredarici. Kljub naporom in težkim vremenskim pogojem so ta večer z ubranim petjem zabavali vse obiskovalce Triglavskega doma. Naslednje jutro so v snežnem metežu, dobro razpoloženi, zopet odšli na dolgo pot vračanja na domove.«
In potem nadaljuje Gregor Klančnik, predsednik gradbenega odbora, svoje pismo glede denarne pomoči, ki naj bi jo Liko namenil za posodobitev Triglavskega doma.
Mokrim na začetku poti (znotraj) v Podlipi nam je s svojim pivom postregel Ciril Kozjek, ki tokrat z nami ni mogel na pot - delal je fasado. Mokri smo bili tudi v Krmi (znotraj in zunaj), imel sem dvakrat za preobleč, pa sem imel od močnega naliva mokro tudi vse v nahrbtniku oziroma smo vsi imeli vse mokro.
Rešil nas je Stane, ki je imel v avtu le nekaj suhe garderobe, za vsakega nekaj pa smo posušili v Kovinarski koči, le duše so bile vedno bolj mokre. Zadnje kadre filma smo posneli na deževnem Bledu, kjer bi se morali dobiti s Pečarjem, Turkom in Trboveljčanom, pa se nismo, ker so bili oni prehitri za domov.
Ob vračanju domov je dal Berginc še za eno rundo zato, ker so mu »dobri hribovci« zabasali na Planiki en kamen v nahrbtnik, ki ga je nesel na vrh Triglava. Na Kredarici je povzročil precej smeha in šal na ta račun. Ker pa kamen ni imel več kot eno kilo, se je namenil, da ga bo odnesel kar domov, če ga je že na naš najvišji vrh, pa še za ves trud ga je Bertl na vrhu Triglava pretepel - krstil. Ko smo v začetku oktobra imeli pri Casermanu zaključni obračun našega pohoda, film in podelitev značk, smo za naslednje leto sklenili:
•	program za pohod 85: sestavijo Lenaršič, Turk, Susman,
•	število: največ dvajset,
•	majice: modre ali rjave z obvezno letnico 85, emblem naj bi bil,
•	Krajnc: za pohod da 2 l »šnopsa«.
Vrhnika-Triglav leta 1991
Leta 1975, ko so se na pešpot Vrhnika-Triglav odpravili trije ljubitelji planin in narave sploh, ni nihče upal misliti, da bo ta ideja prerasla v tako množičen pohod prek pašnikov in planjav, po grapah in senožetih, po stezah in kolovozih, v dežju in soncu, a vedno v prijetni naravi. Na pot nas pospremio zvonovi sv. Lenarta vsako leto konec avgusta. Pot z Vrhnike na Triglav prehodimo v celoti peš, za kar potrebujemo štiri dni. Spimo na senikih in v kočah, hrano si v glavnem pripravljamo sami ob pomoči naših prijateljev, ki nas spremljajo s kombijem, ob poti nam pripravio večerjo in kosilo ter v potočkih pravočasno ohladijo pivo. V naših vrstah združujemo planinske navdušence v starosti od 18 do 63 let. Lani, leta, 1990, se je pohoda udeležilo enaintrideset pohodnikov in trije spremljevalci. V petnajstih letih naših popotovanj je v dnevnik zapisanih 60 imen, vsi skupaj (eni večkrat, drugi manjkrat) pa smo občudovali našo naravo, slovensko zemljo, 179-krat.
Letošnji seznam prijavljenih je okrog štirideset, spet se pričakuje največjo ekipo in osem je takih, ki se nam pridružujejo prvič. In da je postal naš pohod eden od simbolov Vrhnike, se imamo zahvaliti tudi našim triglavskim dobrotnikom, ki nam že vsa leta občutno mate-
rialno pomagajo in prispevajo k prijetnejšemu vzdušju naše ekipe. Spisek bi bil predolg, če bi navedel vse (več kot štirideset); nekdo prispeva steklenico žganja, drugi zaboj piva in tretji še kaj več, a v naših srcih so zapisani vsi in upam, da nismo na koga pozabili se spomniti z našo popotno kartico.
Na naši poti do Bohinjske Bistrice so nas spremljali trije in ko se vračamo, nas pridejo počakat dobri prijatelji, ki nas vedno popeljejo domov. Veliko je te naše družine: pohodniki, spremljevalci, dobrotniki, več kot sto nas je, ki nas združujeta prijateljstvo in planinsko srce in še več nas bo; tako bomo letos bogatejši še za en pohod. Ker dekleta nočejo zaostajati za nami, se je letos ojunačilo sedemnajst žensk, da dokažejo, da gredo z nami »vštric«. Ponosni smo na to vrsto; prepričan sem, da bodo uspele in da se bodo prihodnja leta vračale na prijazno pot, ki pelje skozi edinstvene slovenske gozdove, čez senožeti in pašnike, po stezah in kolovozih, po grapah in grebenih in se konča četrtega dne zjutraj v zlato obsijanih skalah; po soncu, včasih po dežju in snegu, vendar pot ostaja vedno lepa in se vračamo z lepimi spomini in prijatelji, bogatejši še za en pohod.
Moška ekipa vedno krene na pot zadnji teden v avgustu, v sredo ob 12.00, ko zvonovi pri sv. Lenartu naznanijo odhod.
Nežnejši spol pa vzame pot pod noge zadnji teden v juliju, v torek zjutraj ob 7.00 ob enakem spremstvu zvonov.
Nismo edini, ki hodimo po tej poti, smo pa prvi in zato nanjo tudi ponosni. Vsakega ljubitelja narave, ki mu je do hoje, vabimo, naj se nam pridruži in spozna pot Veselih triglavcev.
Dvodnevni izlet na Pohorje
S planinci smo se od 7. in 8. 6. 2014 odpravili na izlet po Pohorju. Bil je zelo poseben, saj smo tam prespali. Vozili smo se z lokalnim avtobusom (od Vrhnike do Ljubljane), vlakom (do Maribora), mestnim avtobusom in nato še z vzpenjačo do začetka kolesarske/smučarske poti.
Naš prvi cilj je bila Mariborska koča. Tam smo se v senčici okrepčali in dobili prvi žig. Potem smo dve uri trpeli, da smo prispeli do Ruške koče. Zadnji »štempelj« pa nas je skupaj z odlično večerjo čakal na Osankarici. Po večerji: 99 % spi, 1 % napol spi.
Zjutraj smo prehodili ogromno stopnic, da smo prispeli do Črnega jezera, kjer so po najinem mnenju živeli MOSTlSČARJI!(!!!). Po vrnitvi smo se odpočili in pot smo nadaljevali po meji med gozdom in pragozdom. Na Rogli nas je čakal avtobus (končno!), da nas je odpeljal do Zreč. Tam smo dobili (zasluženo) pico in sok, ki se je kar nekajkrat polil. In končno smo s polnimi trebuhi prispeli domov.
V najinem spominu bodo za vedno ostala mravljišča, ki so nas spremljala vso pot! Besedilo: Rebeka Gombač in Boža Moritoki Škof Foto: Mladinski odsek
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Iz julijskega, avgustovskega in septembrskega koledarčka				
Datum	Dogodek	Odhod	Ur pohoda	Organizator/vodnik
JULIJ, 22.-26.7.	40. OBLETNICA LENČEVEGA POHODA VRHNIKA-TRIGLAV	■		VESELI TRIGLAVCI
AVGUST, 1.-10. 8.	50. MLADINSKI PLANINSKI TABOR			MLADINSKI ODSEK
SEPTEMBER, 6. 9.	PLANINA RAVNE - VELIKI VRH	6.00	5-6	TATJANA PEĆLIN
74 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
•	Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi •
•	Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi •
•	Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi •
Prodam malo rabljen in izredno ohranjen cepilnik na sveder Kolenc zaradi nakupa hidravljičnega cena 220€ in trosilec mineralnih gnojil Hmezad. Vrhnika, 051694407 Otroški voziček in avtosedež, rabljena samo eno leto, prodamo za simbolično ceno. Tel.: 051 320 458.
Prodam dva ponija (konja). Kobila je stara 5 let, čipirana, žrebe pa 8 mesecev. Ugodno prodam. Telefon: 041 534 858. Ugodno prodam 2000 značk, za simbolično ceno pa tudi 10 gramofonskih plošč. Telefon: 041 534 858.
Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnoza-bavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente V Rovtah prodam zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2, sončna lega, dostop asfalt,ob parceli voda, elektrika, kanalizacija. Cena 30 eur/m2. Dodatne informacije na tel. 041 620 850.
Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Prodam parcelo, na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Dostop
je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552-006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Prodam mizarski ponk, močne masivne izvedbe z lesenimi vijaki. Ima dva predala s prekati. Tel: 041 971 665. Kupim motorno žago, lepo ohranjeno, malo rabljeno, brezhibno; takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, 1100 m2, po ugodni ceni. Tel: 041 439 499.
Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo. Ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Cena po dogovoru. Za več informacj, prosim, pokličite: 041 502 870. Prodam bone trgovine Dollar (www.dollar.si): jogiji, posteljna dna, posteljnina, odeje, vzglavniki, bioprogram ... Bon v vrednosti 100 EUR prodam za 80 EUR. Na voljo več bonov. Boni so primerni tudi kot darilo. Tel.: 041 369 170.
VPS
-odoplnc^taponk
-	pctoflù^e hwuiUhe
МДЯ-ИО - fiŠ"? н™
-	hldk-flJMlDćlJfr LWoi m bi*üfiäv
-	pLeskonfca m AtL№i : TKJEJ deta
-	httUfcü dqawost
POLAGANJE HERRMH6 Г
SRKLJUČNA оал v GfifìoaehiÉTvu
WAR-КО
Klogaviric Morto ар.
вял mi ал-nù
Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 22 94 ali 040 250 473. Porat Červar - oddam lep apartma za do štiri osebe, zelo ugodno, za velikonočne in prvomajske praznike. Vsa infrastruktura, sprehajalne in kolesarske poti so blizu. Inf.: 041 828 455.
Nudim pomoč v gozdu pri spravilu lesa, ki ga je zajela ledena ujma v naši občini. 068/ 136-146.
Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole, gimnazije, maturo in popravne izpite. Inf.: 031 352 124. Atokem, Zlat-ko Šorn, s. p.
Prodam suha bukova drva,
ugodna cena. Pripeljem tudi na dom, če je potrebno. Obenem prodam tudi češnjeve in brestove plohe. Lokacija: Horjul. Tel: 031 852 871. Prodam cepilnik na sveder, Jagodic, 220 €. Lokacija: Horjul. Telefon: 031 852 871. Prodam več kosov pušpana, posajenih v posodah in oblikovanih v krogle, po ugodni ceni. Tel.: 041 821 361.
Prodam kosilnico - traktorsko, Tomo Vinković, greben 120 cm, in dele kmečkega voza - lojtrnika in škropilnico Agregat, bencinska. Tel: 01 7546819. Na Dolu pri Borovnici - ob re-gionalki prodam zemljišče, ki je delno stavbno zemljišče (15%) in delno kmetijsko (85 %). Cena po dogovoru. Tel: 040 946-741.
Prodam pašnik v izmeri 1,5 ha v Zaplani. Cena po dogovoru. Tel: 031 228 419, kličite po 15. uri.
Nudim terapijo pri težavah s partnerskim odnosom in vzgojo otrok. Namenjena je samskim, parom in družinam. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si
Terme Čatež: oddam hišico s prikolico. Informacije na št. 041 913168.
Star mizarski ponk, skrinje, omare, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031878351.
Iščemo nove sodelavce za redno delovno razmerje
1- Pomočnika za pomožna dela v kovinopasarski delavnici ter pomoč pri montaži - možna priučitev za samostojno delo.
2	- Samostojnega ključavničarja oz. preoblikovalca kovin. Zaželjeno je znanje varjenja
po postopku TIG in MIG-MAG.
3	- Študentsko delo v strežbi lokala
POGOJI: VOLJA DO USTVARJALNEGA DELA
Nejko Škof 041/320-209
Ob Voljčevi cesti na Vrhniki oddam garažo za neomejeno obdobje. Cena po dogovoru, za več informaci pokličite na tel. št.: 041 312 407. Iščem dobrega človeka, ki bi mi po moževi smrti pomagal pri košnji vrta, urejanju okolice hiše in morebitnih drugih podobnih opravilih. Lokacija: Vrhnika, Tržaška. Tel. (pokličite večkrat, najbolje zvečer): 01 750 4440.
Za simbolično ceno prodam lepo ohranjeno fantovsko kolo (8-10 let) s čelado. pokličite na 041 309 012.
Prodam večjo količino bukovih drv, Razorska dolina. Telefon: 041 63 49 64.
Obrezovanje žive meje
- gabra. Iščem delavca, ki bi mi obrezal 25 m žive meje na Zaplani. Tel.: 041 894 010.
Prodamo kmetijsko zemljišče s parc. št. 1564/4, k.o. 1704 Kamnik (Občina Brezovica), v izmeri 5.942 m2. Informacije na tel. št. 041 830-984.
V Borovnici oddam v
najem opremljeno garso-njeno, 36 m2. Tel.: 041 863 600.
BREZPLAČNI PREGLED ZDRAVNIKA SPECIALISTA*^...*,,
и
M
Ш№


OPTIKA LARA
OPTO NAVTIC d.o.o.
Notranjska 14, LOGATEC, telefon: 01 754 21 50 Trg svobode 9-ZD- ŽIRI, telefon: 04 510 63 80
Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa.
Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638
ali na nascasopis@zavod-cankar.si
Naš časopis
Obveščamo Vas, da bomo tudi letos v trgovini KOCKA pobirali naročila za šolske
potrebščine in delovne zvezke.
Možnost nakupa na dva oziroma na tri obroke in sicer:
-	DVA OBROKA: PRVI OBROK OB NAROČILU, DRUGI OBROK DO PREVZEMA,
-	TRI OBROKE: PRVI OBROK OB NAROČILU, DRUGI ČEZ MESEC IN TRETJI OBROK DO PREVZEMA.
V kolikor poravnate celotno kupnino z gotovino ob naročilu Vam priznamo 5 % popusta na celoten račun.
Naročila bomo sprejemali samo v prednaročilu in sicer do 19.07.2014. Po tem^atumu delovnih zvezkov ne bo možno več naročiti.
Naročene delovne zvezke boste prevzeli v trgovini KOCKA predvidomapo desetem 0 avgustu.
Obveščamo vas, da si v trgovini K O C K A na enem mestu ogledate velik izbor šolskih torb, zvezkov in ostalih šolskih potrebščin priznanih blagovnih znamk.
Hvala za dosedanje zaupanje. Vam in Vašim šolarjem pa želimo lepe počitnice.
rr^flviiifi H ПС ICA

Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si
Wogo^a w POSTOJNI DM LJUBLJANI
£ tbč®J PRVE potrati
Vadba VARNE VOŽNJE
S S S S
ШРШ ш тсш^шс^ 14., 15. in
-S ^ ^ S
S □ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA В KATEGORIJO
- '	□ PRVIH 10 UR PO 19€
□ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o г— i akciji so na voljo na spodnji internetni strani P ]
www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik
ffiffff ташжп
30.6.	- 7.7.
28.7.-4.8.
18.8.-25.8.
ob 17.00 v podjetju
PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si
IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV
Koprivec in družbenik k.d
Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika
Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si
www.koprivec-druzbenik.si
K
i II
Л>MtAVn^-
DANICA GUTNIK s.p.
Drenov Grič 58а, 1 360 Vrhnika siviljstvodanica@gmail.com m: 041 378 510
Cankarjeve skodelice Cankarjeve skodelice	
»	>w ZIC Zavod Ivana Cankarja
	Vrhnika
[JtJL^bsjJL&^f ^ с£еЛ£&, /LtxJLi^	l
TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9,Vrhnika,	
Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure. ^мма*«мв1пм> Sobota: od 8. do 14. ure.	
51
Rode Miro s.p.
MalaLigojna 13 • 1360 Vrhnika
GSM: 041/684-091
www.parketarstvo-rode.si
- polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog
Več kot le stroj.
To je tehnologija narave.
Husqvarna
euro^Garden
Eurogarden d. o.oPod smreka 7e, 13 56 D obrova p ri Lj ubij ani Tel. : 01/24-25-135, 01/24-25-136 www.ro tar- trgovina. si www. eurogarden. si
Da bo vaš vrt boli zelen.
Za zavidanja vreden izgled vaše zelenice, vam nudimo širok izbor artiklov za urejanje vrta in trave. Pri nas dobite vse od vrtnih kosilnic, kosilnic na nitko pa do vrtnih traktorjev in Rider kosilnic. Za vse, ki vam ne ostane veliko časa in vse, ki obužujete vrhunsko urejeno trato pa imamo v ponudbi robotske kosilnice Automower®, ki bodo popolnoma samostojno skrbele za vašo trato, tudi takrat, ko vi ne boste imeli časa ali boste na dopustu. Prav tako pa vam ponujamo najbolj zelene produkte iz našega asortimana - baterijske proizvode Husqvarna, ki jih odlikuje visoko učinkovit elektromotor in zmogljiv 36-voltni Li-lonski akumulator, s tihim delovanjem in brez škodljivih emisij.
SUPER CENA
L od 1.7 do 15.7.2014
ШМЕ Ji
Jelovškova7 foi/ 7506 840
SENČNE MREŽE
.Gnutella
£—Л 630g
* 4,75€
Moč: 180W 900 obr./min ОДАОЕМ*
ZALIVALNA CEV 50 M
BALIRNA FOLIJA SI LO РАС 750
Testenine Barilla špageti п.3 1kg
Solarni paneli
(po naročilu)
ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV ZA PAŠNIŠTVO
Ročke za ograjo
Testenine Barilla peresniki 1kg
Električni pastirji
Živilska trgovina VERD
Verd 6, 01/7506 844
Novi del. čas od 1.-31.8.2014 pon. - pet. 7-16, sob.: 7-12, ned.: zaprto
Palice z izolatorji
Izolatorji
76 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
^Jaim
Jesenovec Janez s.p.
Drenov grič 2B, 13BO Vrhnika, GSM: 041 E
www.vodjan.com
STROJNE INSTALACIJE:
vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni sistemi, toplotne črpalke
POSODOBITE SVOJO KURILNICO
trenutno najceneše ogrevanje
maiFBAVlrJENi «A VBnéE &NI?
J= EELED IN OLNJENJE
SKE NAPR /E
ZA VSE ZNAMKE.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,7 L/100 km. Izpuh CO2: od 110 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,1166 do 0,175 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00041 do 0,00128 g/km.
Število delcev: od 0,06 d o 2,66. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov.
NOVI PEUGEOT 308 SW
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10
Razniizkopi Traktorskiprevozi ■ Adaptacijp - aorovradnjp • ansaole * Urrjznje dkarišč • Rebrnih pnarp
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418
T: 041742 018
ODDAJA PRIREDITVENE OPRIME
■ pAQodr Jffl 1 5m Odutfbjoptil
ndltktwn Ы tortllilty pflKHfctrtWga \tfùi\(MJi ОтИгцл
G«l huli e AriH rw e
m скшщ

'J1 Г
ìli
MO? JÖ5-334
7. julij 2014
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 77
vzdrževanje objektov prenova kopalnic vodovod, popravila

041 S00 257
■	
4	Muha Franc
	Ljubljanska с. \ t-
	1354 Horjul
/мШ1	
	
	
	


*
SPORT
Vojkova 77, 01/565 30 30
Ljubljana - Bežigrad
VW Servis Turšič
SERVIS VULKANIZERSTVO
Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117
mobi: 031 410 660
■	prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI
■	priprava vozila za tehnični pregled
■	testiranje zavor in amortizerjev
■	zavorni servis menjava amortizerjev
■	menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil
■	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala, naj ho srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
V 72. letu je za vedno odšla naša mami, babica in prababica
MILENA PUZIGAĆA,
roj. SKOPEC 21. 4. 1942 - 18. 4. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Vsi njeni!
windsurfing
prtljažniki za vse avtomobile
rolerji, ščitniki, M čelade, očala, M drsalke
Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana
Ш
SERVIS
CHEVROLET
10 let garancije
KIA MOTORS
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spoajte, zdelane roke... Zaprte so utrujene oči.
ZAHVALA
V 78. letu starosti se je od nas po dolgotrajni bolezni poslovil naš dragi ata, dedi in pradedi
ĐERĐ ZALOVIĆ
(21. 5. 1936 - 30. 5. 2014)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter mašo in lepo opravljen obred na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Vrhnika, junij 2014
AutoMfa -
SE US K AR i
Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252
www.avtohisa-seliskar.si
Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia
Po isti poti, koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Poslovila se je draga mama, stara mama, tašča, prababica, sestra in teta
MARIJA PISEK
Pavletova mama iz Žažarja (25. 3. 1931 - 3. 5. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
78 ÌSJ A Q С*. А ^Г^РТЯ	Oglasi	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
NAŠ ČASOPIS	Oglasi
POGREBNE STORITVE VRHOVEC
DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA
C» 01/755 14 37 041 637 617
24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 NOVO
IZDELAVA ŽALNIH VENCEV IN IKEBAN ...
«rtxo^Cb^'


Rupnik Janez, s.p. ♦ Tržaška cesta 3 ♦ Vrhnika ♦ 01755 2714 031 554 121 ♦ cvetlicarnajana(S>siol.net ♦ www.cvetlicarna-jana.si
KAMNOSEŠTVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	BALKONSKE 03R0&E
-	NAGROBNI SPOMENIKI
Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
POGRF.RNF STORTTVF LAVANDA

tk
ZAHVALA
V 95. letu starosti se je od nas poslovila draga mama
AMALIJA BRODNJAK
z Loga
Iskreno se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrhovec, župniku z Brezovice za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala.
Žalujoči: sin Viki z Julko, snaha Magda in vnuki
Log, junij 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 86. letu se je od nas poslovil dragi mož, brat, stric in svak
JAKOB URH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred ter članom Lovske družine Šentjošt za izkazano čast. Hvala obema govornikoma za izrečene besede slovesa, pevcem za lepo zapete žalostinke in Pogrebni službi Vrhovec za vso pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Poslovili smo se od naše drage mame in stare mame
ALOJZIJE ŠTEFANEC,
roj. SUŠNIK 26. 5. 1927 - 27. 5. 2014
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in darove za maše. Hvala sosedi Nadi za nesebično pomoč in tudi vsem drugim vaščanom, ki ste jo razumeli in ji pomagali, hvala Kristini in Marjanci, ki sta jo dnevno obiskovali doma, in hvala osebju v Domu starejših občanov Notranje Gorice, ki ste jo lepo sprejeli in bili z njo v zadnjih mesecih življenja. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in njihovim sodelavcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V večnost je odšla
BERNARDA GERJOLJ
po domače Majerjeva mama iz Setnika nad Polhovim Gradcem 1933-2014
Ob njenem slovesu se njeni najbljižji lepo zahvaljujemo vsem, ki ste jo v njeni bolezni obiskovali, jo bodrili in se z njo radi pogovarjali. Hvala posebno sosedom, ki ste nam stali ob strani ob njenem odhodu v večnost. Vsem se zahvaljujemo za veliko udeležbo pri njenem pogrebu, za vse darove, molitve in ljubečo prisotnost.
Njeni domači
У času vse odteka, je kot divja reka. Za sabo pušča sledi in vse nas spremeni. F. Japelj
Poslovila se je naša »teti«
FRANČIŠKA JAPELJ
1932-2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, darove za svete maše in sveče. Iskrena hvala patronažni sestri Katji.
Vsi njeni
Vrhnika, maj 2014

ZAHVALA
V 70. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, ati in dedek
GABRIJEL PIRIH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zaposlenim v vodstvu Centra starejših Horjul, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali ustno in pisno so-žalje, darovali za cerkev ali maše ter poklonili cvetje in sveče. Zahvala velja tudi župniku Andreju Severju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem in šentjoškim pevcem za lepo petje in poslovilni govor. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Suhi Dol, maj 2014
Usoda je hotela, da tebe nam je vzela. Bil si skrben in vztrajen v življenju in junaški v zadnjem trpljenju.
ZAHVALA
V 65. letu nas je po težki bolezni zapustil
VINKO
NAGODE
20. 2. 1949 - 2. 5. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Evi Cedilnik Gorup in patronažni sestri Saši za nesebično pomoč. Hvala tudi duhovniku Francu Hočevarju ter Pogrebni službi Lavanda iz Horjula za ganljivo pogrebno slovesnost.
Vsi njegovi
Blatna Brezovica
Prazen dom je in dvorišče, Naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno živiš.
ZAHVALA
Poslovil se je dragi mož, ati, deda in pradeda
MELHIJOR RIHAR
(po domače Babčarjev Miha) (1940 - 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na pot večnega počitka.
Vsi njegovi
Babna Gora, juni 2014
MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL
041 747 646 DOSEGLJIVI 24 UR
www.usluge-lavanda.si
Križanka Našega časopisa
Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Tehniškega muzeja Slovenije se je glasilo: »Muzejska noč v TMS Bistra«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Vinku Trobcu iz Ljubljane, Špeli Rojc z Brezovice, Janezu Zalazni-ku z Dobrove in Mariji Kuzma iz Borovnice. Nagrajenci bodo prejeli po dve vstopnici za ogled Tehniškega muzeja v Bistri. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. avgusta na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.
Izdelava in urejanje ^^ ^^ _ FB strani že za ■■■■v
Mi4
/mes
Studio za oblikovanje in spletne komunikacije
Pokličite zdaj!
! 041 772 722 j
www.okusi.si
Vrhn'ške iskr'ce
Pred leti sm u Našm časopisu brav,d' boje naredl se-maforiziran prklučk na avtacesta z Jelovškove, t'm pr Zadurg - je ablublov bivši žup'n. Zdejšn pa še n'č ni reku kva je s tem.
Mere bo tu abljublav kdu drug na letošnih lakalnih valitvah ,k' boje ta jesen. Mi se morma pa še kr naprej vozt da Vrtnarje, če čma prov prpelet kje u Zadruga, d' nas palicaji ne štrafaje al pa maltretiraje, tud če se peleš s kalesam pa bližnc kje dol skuz.
J. Sulc
NAŠ ČASOPIS
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra
GALAXY
|EXCOVER 2
akcija na obroke
€
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
m£leK.si
RAČUNALNIŠTVO Ш SERVIS
Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molek.si
www.molek.si
T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 M: 070 21 08 14
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@sioi.net
NOVO V PONUDBI - Inverterske klimatske naprave!
^ . ^i^k^HHI
klimatske naprave
•	hlajenje in ogrevanje
•	privarčujete lahko do 10 % stroškov energije
•	tiho delovanje
•	visoka učinkovitost
•	konstantna temperatura
•	zmanjsanje stroskov ogrevanja
Ф
v?
RDEČI N9SKI
KLOVNI ZDRAVNIKI
RECiKLiRANJE zA NAsMEH -sODELuJEMO PRi PROJEKTu RDEči NOsKÌ!
10% POPUST
NA BARVE IN TONERJE
ob vračilu prazne kartuše / tonerja.
Bodi EKO, p razne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev.
	Proizvajalec model	Fujitsu 09LLC	LG Z09SL	LG Z12SL	Fujitsu 12LLC	Fujitsu 09LMCA	Fujitsu 12LMCA	LG D09AK	LG D12AK	
	moč hlajenja	2,5 kW	2,5 kW	3,5 kW	3,4 kW	3,5 kW	3,5 kW	2,5 kW	3,5 kW	
	moč ogrevanja	2,5 kW	3,2 kW	3,8 kW	4 kW	4 kW	4 kW	3,2 kW	4 kW	
	energijski razred	A++	A+	A+	A++	A++	A++	A++	A++	
À										L
	cene brez montaže	569,-	589,-	618,-	647,-	708,-	809,-	889,-	908,-	
л										
L	cene z montažo	690,-	707,-	734,-	760,-	814,-	904,-	976,-	993,-	J
V ceno izdelka z montažo je vračunana osnovna montaža. Do znižane stopnje DDV 9,5 % so upravičene fizične osebe z uporabno površino stanovanja do 120 m2 ali hiše do površine 250 m2.
www.molek.si
RAČUNALNIKI - NOVI IN RABLJENI • FOTOKOPIRANJE • IZPOSOJA BLAGAJN • SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV