Natisov 15.000, "^j > > > > 16 izhaja vsaki t datiran z dnevom [slednje nedelje. lina velja za Av-za celo leto me, za Ogrsko 150 vin. za celo ;za Nemčijo stane tlo lelo 6 kron, za iriko pa 8 kron; Irugo inozemstvo se ni naročnino z ozi-;na visokost pošt-i Naročnino je pla-naprej. Posamezne se prodajajo po 8 v. IniSivo in uprav-(0 se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača, Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— strani K 40 — strani K 20'— strani K 10'— strani K strani* K V Ptuju v nedeljo dne 5. decembra 1915. za •/. za >/i za '/. za Vie strani K 5 —- za Vsa strani* K 250 za V«i sira™ K 1.—■ Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. XVI. letnik. lavni boji s Srbijo zmagovito končani. — Več kot 120.000 Srbov letih. — Novembra so naše čete |ele nad 6T.000 Srbov in zaple-le 179 kanonov.—V istem času so naši vojaki vjeli 12.000 Rusov. Velikanski navali Italijanov povsod pod najkrvavejšimi izgubami za Ivražnika odbiti. — Grčija in Rumunska doslej neodločeni. — Nemški ada->ravi mom nan-492 o. cesar obiskal našega cesarja. Naš cesar. Te dni so po vsej avstro-ogrski državi pra-»vali vsi naredi v velikanskem navdušenju "ietno povrnitev dneva, na katerem je naš Tbljeni cesar zasedel prestol habsburške mo-jhije. Bil je to praznik države, praznik nje-b^s.' narodov, tako različnih in vendar tako " .faih v ljubezni do belolasega starčka, ki drži čno žezlo naše premile domovine že nad *1 let v roki. Seveda, praznoval se je letos ta praznik Rem drugače, kakor druga leta. Praznoval , je sredi največje vojne, kar jih pozna svetna zgodovina. Cvet narodov, mladeniči in ■feje niso doma; oni stoje z orožjem v trdni "ii na mejah države ali pa globoko v srcu Važnih nam dežela. Ravnokar so dokončali junaki giavno krvavo delo na Srbskem ; z .Urino svojega meča kaznovali so kraljemoril- i soseda. Globoko v ozemlju Rusije, premagane "isije, stojijo in nikdo jih ne more premakniti iDjih železnih postojank. Ob Soči, ob koroški in tirolski meji pa so se oživele skale in divjajo proti izdajalskemu sovragu, ki nam je skozi več kot tri desetletja hlinil prijateljstvo, da bi nas v slučaju največje nevarnosti od zadaj napadel, zahrbtno zabodel.. . Take so okoliščine, v katerih se praznuje letošnji 2. december. Z resnim obrazom, z jekleno voljo zmagovalca, ki čuti na svoji strani večno pravico in jasno resnico, — tako se zbirajo avstro-ogrski narodi okoli svitlega prestola Franca Jožefa I. . . . Kdo bi te narode in to državo, ki so jo smatrali otročji sovražniki že za strohnelo, posnel v idealni, nepremagljivi, neumljivi ljubezni svojega vladarja ? Kdo bi znal s tako jasnim čelom in tako požrtvovalnim navdušenjem hvaliti očeta, vladarja, voditelja, kar nam je Franc Jožef vse in vsem ? Tako je, kakor da bi vstal iz strelskih jarkov, iz tisočerih grobov vojnih žrtev, iz potokov krvi in plamen uničenja stari avstrijski duh ponosa in jeklene volje. Zdrava je, zdrava ta država, nedotaknjena od strupa, mogočna v svoji slogi. In ta krasna monarhija se klanja v teh dneh pred teboj, Franc Jožef, cesar in kralj, voditelj in oče naš . . . Srbija — premagana. K.-B. Berlin, 28. novembra (W.- B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Z begom ostankov srbske armade v albansko gorovje so velike operacije proti njej končane. Njih prvi namen, otvoritev proste zveze zBolgarijoin Turčijo, je dosežen. Gibanja pod vrhovnim poveljstvom general-feldmaršala pl. Mackensen stoječih armad-nih delov bila so pričeta od avstro-ogrske armade generala pl. K o v e 8, ki je bila ojačena z nemškimi četami, nasproti Drini in Savi ter od armade generala pl. G a 11 w i t z proti Donavi pri Semendriji in Ram-Ba-z i a s u dne 6. oktobra, od bolgarske armade generala pl. Boj a d jeva proti črti Njegotin-P i r o t dne 14. oktobra. Ta dan pričele so tudi Dobiva se povsodi I Schicht Perilo — Bojno-perilo Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralnim praškom »Ženska hvala-. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamke • cJelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobije. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Dobiva se povsodi I Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. 461 — 2 Jltr&achiU ova grenoioa. is xalenjav« je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših operacije droge bolgarske armade pod generalom Todorowom proti Skopi j a-Velesu. Od tedaj zavezniške čete niso samo veliko podjetje p r e h o d« Donave v očigled sovražnika, katerega je poleg tega ctežil prerano na-stopivši Kosovski vihar, izvršile hitro in gladko, niso samo hitro premagale sovražne obmejne ntrdbe B e 1 g r a d a, pri katerega zavzetju se je poleg brandenburškega rezervnega k6ra tudi avstro-ogrski 8. armadni kor posebno odlikoval, ter so padli Zaječar, Knjaževac in Pito t v roke hrabrih naših bolgarskih zaveznikov, — marveč so tudi po pokrajini podpirani ljuti odpor vojne navajenega in se pridno borečega nasprotnika popolnoma zlomile. Ne pota brez temelja, ne globoko zasneženo gorovje brez potov, ne pomanjkanje pošiljatev ter prenočišče niso zamegli ^napredovanje čet vstaviti. Ve 5 kot 100.000 mož. torej polovica vse srbske armade, |e vjetih, brez da bi se cenilo njih izgube v boju in vsled za-puščenja zastav; zaplenilo se je topo-v e, med njimi težke, in nepregledno vojnega materijala vseh vrst. Nemške izgube so prav zmerne, čeprav jih je obžalovati. Pod boleznimi čete sploh niso imele trpeti. Vrhovno armadno vodstvo. .Tints Serbiae." K.-B. Christiana, 30. nov. „Morgen bladet" piše v „Fmis Serbiae" naslovljenem članka: Na vsak način je prvi dei velike vojne na Balkanu dokončan. Armada od 250.000 mož, pač najhrabrejših in za vojno najboljših na svetu, oblegovati in do nezmožnosti premagati, to pa še v lastni deželi, ki je tako primprna za trdovratno in krepko obrambo, kakor Srbija: vse v teku 6 do 7 tednov izvršiti, je tako veličastno delo, da obledi pred njim celo hrabri boj Srbov za njih deželo. Visoko avstrijsko odlikovanje vojskovodjem na Srbskem. K.-B. Dunaj, 30. novembra. Cesar je podal sledeče lastnoročno pismo: Ljubi generalfeldmaršal pl. Mackensen! Hvala Vašemu vzornemu vodstva, izbornemu sodelovanju Vam podloženih poveljnikov in odličnemu delu zavezniških čet bili so sovražniki občutno premagani ter je bil na balkanskem bojišču velerazveseljivi uspeh dosežen. Spietno3t vodstva in vztrajnost čet, ki je dosegla dosedanji uspeh, bodejo izvršili tudi še ostalo nalogo. Hvaležnega srca Vam podelim, ljubi generalfeldmaršal, briljante k vojaškemu zaslužnemu križcu 1. razreda z vojno dekoracijo in voditeljem Vam podrejenih armad generalu artiljerije pl. G a 11 w i t z ter generalu infanterije pl. Ko ve 15 vojaški zaslužni križec 1. razreda z vojno dekoracijo. Posredujte vsem hrabrim, ki so pod Vašim slave polnim vodstvom toliko odličnega izvršili, Mojo zahvaloin pozdrav. Dunaj, 28. novembra 1915. Franc Jožef. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 27. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Artiljerijsko in napadalno delovanje Italijanov raztegnilo se je včeraj na vso primorsko fronto. Sunki proti našim postojankam na Mrzlem vrhu in južno te gore bili so deloma v ročnem boju, deloma pred zaprekami pod težkimi izgubami za sovražnika zavrnjeni. Pred t o 1 m i n-s k i m mostičjem je naša artiljerija vsak napa- j dalni poskus preprečila. Tudi pri P1 a v i so Italijani zaman napadali. Najljutejši so bili boji j ob goriškem mostičju. Pri Oslaviji m cajboii ttspotaib korenin. flttretottUi'ova tcreadlP* ?f e n z i v a proti severni in severno vzhodni '• ~~7 črnigori je v napredovanja. C. in k. čt-te torej jo v prodiranju čez Metalka- sedlo in južno roki od P r i b o j a. Bolgari zasledujejo v smeri proti aPad P r i z r e ii d a. n t a d e r- i se-žnika ipjne Neka , ko-rno-sopet ižno-) od šefa: z ve- Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 29. novembra (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča : Balkansko bojišče. Zasledovanje je v nadaljnem napredovanja. Vjeli smo čez 1500 Srbov. K včerajšnjem poročilu o dosedanjem Dgpeha Bibske vojne je še dodati, d a maša skupno število Srbom doslej Odvzetih topov 502, med njimi mnogo težkih. Vihovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B Dunaj, 30. novembra. Uradno se danes razghtša: Italijansko bojišče. Kaže se vedno sov- bolj, da hočejo Italijani v teh dneh, naj stane adno kar hoče, ob Soči, ako mogoče pri Gorici ojnihnspdi doseči. Včeraj so se obračali njih napadi med proti vsej fronti med Tolminom in morjem, pa- s posebno ljatostjo pa proti našima m o s t i č-1 j e m a in severnemu dela doberdobske v ar- planote. Sanki proti naši gorski postojanki šefi ci verno Tolmina so se kmalu izjalovili. Tol-j minsko mcstičje nabajalo se je pc-poldne pod je se bobenskim ognjem. Potem so sledili trije e se močni napadi proti severnemu, več slabejših iSkih proti južnemu oddelku. Vsi so bili pod v e 1 i-lo se k i na i izgubami za sovražnika odbiti.. Isto-tako brezuspešni so bili večji napadalni poskusi pri Plavi. Pred goriškim mostičjem so zbrane jako močne italijanske sile vseh frcnt. K napadu prišel je sovražnik včeraj le pri O s 1 a t i j i. Bil je zavrnjen ; le ozki kos fronte e da- se je nekaj nazaj vzelo. Gorica dobila je ponoči zopet okoli 100 težkih bomb v notranjo mesto. V oddelka doberdobske planote so pričeli po 4 urni artiljerijski pripravi napadi posebne silnosti in 1 j u t o s t i preti Monte San Michele in prostoru od San Martina. Na M o n t u San Michele je budimpeštovski honved-regiment št. 1 osem velikih naskokov .So ili je g zope' izgu, s 1 a vraž-krvavo zavrnil. San Martino bil je trikrat to pet z velikimi množicami napaden; tukaj obdržal je p vs groBwardeinski honved-regiment št. 4 v ljutem stra ročnem boju svoje postojanke Tudi južno-zapadno >tako kraja bil je neki sovražni napad zavrnjen. Pri 1S5 Južno- vzhodno bojišče Jažno-zapad-no od P r i b o j a vrgli smo Črnogorce nazaj proti P 1 e vi j u. Ob črnogorski meji južno-zapadno od M i t r o v i c e napadle so avstro-ogrske čete neko srbsko zadnjo skupino in so vjele 210 Srbov. Bolgari se bližajo dolini Prizrenda. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.B. Berlin, 30. novembra. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: - 3 — Vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Neko nemško letalno brodovje napadlo je železniške naprave od Ljachowici. Balkansko bojišče. Pri Rudniku (južno-vzhodno od M it r o vice) bile so sov razne sile od delov armade generala K o v e B nazaj vržene. Takaj in zapadno S i t n i c e 80 čete armade generala pl. G a 11 w i t z skupno okoli 1000 Srbov vjele. Bolgarske čete so dne28. novembra zavzele Prizrend. Vjele so čez 3000 Srbov in zaplenile 8 topov. Vrhovno armadno vodstvo. Novembra meseca čez 12 000 Rusov in 40.800 Srbov vjetih. (Avstrijsko uradno poročilo od srede). K.-B. Dunaj, 1. decembra. — Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Pri pod avstro- ogrskim vrhovnim poveljstvom stoječih zavezniških bojnih silah severno-zapadne fronte se je meseca novembra vjelo 78 ruskih oficirjev in 12 000 mož ter zaplenilo 32 strojnih pušk. ^ Italijansko bojišče. Včerajšni dan potekel je ob Sočini fronti v splošnem mirnejše. Le tolminsko mostičje bilo je opetovano ljuto napadeno. Sanki sovražnika so se izjalovili v našem ognju. Danes ponoSi zapričel je močni artiljerijski ogenj proti severni plati Monta San Michele. Obenem so napadli Italijani višek te gore. Bili so nazaj odbiti. Tadi sovražni napadalni poskusi v prostoru od San Martina bili so zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete silijo obsegajoče proti P levijo. Ena kolona napada visočino G rad in a jažno-vzhodno Metalka-sedla, druga pa je vzela v naskoku v popoldanskih urah 'ter po nastopu teme od Črnogorcev ljuto hranjeni rob visoke planote 10 kilometrov severno od Plevlja. D n e 29. novembra opoldne bil je Prizrend o d Bolgarov zavzet. — Armada generala pl. Koveflje v novembru vjela 40 800 srbskih vojakov in 26.600 vojaštvu podvrženih Srbov ter zaplenila 179. topov in 12 strojnih pušk. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin. 1. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stena se poroča: Vzhodno bojišče. Nobeuih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Na posameznih točkah vršijo se uspešni boji s zadnjimi stražami sovražnika. Pri Prizrendu so vjeli Bolgari 15.000 Srbov ter zaplenili mnogo pogorskih kanonov in dru-zega vojnega materijala. Vihovno armadno vodstvo. Velika bolgarska zmaga pri Prizrendu. K.-B. Sofija, 30. novembra. (Uradno poročile). Danes proti opoldnevu so naše čete po boju, ki je kratko trajal ali ima odločilni pomen, mesto Prizrend zasedle. Vjele 80 16.000 do 17.000 Srbov, zapleni le50 poljskih kanonov in havbic. 20.000 pušk in množino druzega vojnega materijala. Vjeti in domačini pripovedujejo, da zapuščajo oficirji zveze in si hočejo v divjem begu pomagati. En del oficirjev se baje skriva v civilnih obltkah v sosednih vaseh. Vsled tega se tadi srbski vojaki v veliki množici udajajo. Število vjetih raste nepretrgano. — Dne 28. novembra popoldne sta odjahala kralj Peter i n r uski po si ani k Tr ub e ck o j z neznanim ciljem kam. Gesta med Suhar-jeka (18 kilometrov severno od Prizrenda) in Prizrendom je dobesedno obsejana s trupli tovorne živine, proč vrženimi predmeti, kosi vozov in topov, vojnim materijalom itd. V Prizrendu so Srbi 148 avtomobilov, ki so se rabili za prevoz glavnega stana in vlade, sežgali. Kakorjesoditi z veliko veto- j e t n o a t j o, bode bitka pri Prizrendu, kjer smo vjeli zadnje ostanke srbske armade, konec vojne proti Srbom pomenila. Italijansko hrepenenje po miru. Zudnja „Grazer Montagszeitung" piše: „V diplomatskih krogih se čaje, — kakor zagotavljajo dunajski listi — daje stavila Italija po neki nepristranski sili na Dunaju mirovne predloge. Prav nemogoča ni ta vest z ozirom na ponesrečeno bitke ob Soči. Sicer se je baje Italija istotako zavezala, da ne sklene nobenega posebnega miru; ali vsakdo ve, kaj drži Italija na pogodbe. Tudi to poročilo ni bilo uradno potrjeno. V dobro podučenih zasebnih krogih se hoče vedeti, da je Italija že dvakrat izjavila želje po miru. Enkrat na podlagi naših ponadb pred vojno, drugič pa na podlagi sedanjega stališča na bojnem polju. R e-s n i c a j e, da je pred večimi tedni izjavila c. k. brzojavna in korespondencam pisarna, da Avstrija ne bode nikdar niti cola zemlje Italiji odstopila. Ta izjava presenetila je po celem sveta, čeprav se jo takrat ni razumelo. Zdaj je pač razumljiva, ako se jo spravi v zvezo z okoli tekočim govoricam". — (Ta vest, kakor rečeno, ni uradno potrjena, čeprav je jako verojetna. Italija danes vidi, da je napravila velikansko napako, ko ni sprejela naših itak mnogo previsokih ponudb. Istotako pa vidi, da čez naše meje ne pride, pa čeprav porablja in žrtvuje cvet svojega ljudstva. Ali vse to spoznanje je za Italijane prepozno došlo. Kar smo jim pred vojno zastonj hoteli dati, tega ne dobijo zdaj ne s silo in ne s sladkanjem. Z izdajalskim Judežem ne pozna poštenjak nobenega sporazuma. Torej naj si Italijani privadijo Dantejevo be3edo, ki bi jo bilo nad durmi Italije zapisati: .Lasciate ogni speranza, voi ch' entrate !" Armadni vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik na Tirolskem. K.-B. Dunaj, 28. novembra. Iz vojnopo-ročevalakega stana: Hitro po posetu okupiranega ozemlja v Volhiniji je šel armadni vrhovni poveljnik feld-maršal nadvojvoda Friderik na Tirolsko na inšpekcijsko potovanje. Dne 20. t. m. je dospel gospod nadvojvoda v bivališče deželnobrambe-uega poveljstva, kjer ga je sprejel general ka-valerije Danki in njegov izkušeni štab, nato je šel med veselimi vzkliki množice skozi bogato zamore svojim rastočim otrokom vsak dan za malo denarja in z malim trudom predložiti redilni, dobro-okusni i68 Italii Osaka mati Oeiker-puddistg iz dra. Oetker pudding-praška za 20 vinarjev. Veselje je videti, kako vživajo otroci vsake starosti tak Oetker - pudding do zadnjega ostanka. Za otroke ni boljšega redilnega sredstva. okrašene ceste na deželncbrambno poveljstvo, kjer si je dal poročati podrobno o zadnjih dogodkih na fronti. Po obeda se je peljal nadvojvoda k hrabrim braniteljem Stilferskega sedla, ki se tako uspešno upirajo potnhnje nema sovražniku na višinah nad 3000 metrov. Dragi dan se je mogel armadni vrhovni poveljnik po maši, katero je celebriral vojaški škof, prepri čati o izvrstnostni obrambna naprav v tonal-skem ozemlju in izreči hrabrim braniteljem tega odseka svojo najvišjo pohvalo. Nič manj niso bili razveseljivi vtiski, ki jih je dobila Njegova c. in k. Visokost v okolišu Kive, kjer sovražnik kljub svoji premoči istotako ne more doseči nspehov. Po posebno svečanem sprejemu v Trientu, mogočni utrdbi jugozapadne fronte, je šel nadvojvoda na neko višino, ki mu nudi iz-boren pregled planot Lavaronske, Folgarije in doline Brenta. Tudi tukaj je bila prilika, prepričati se o trdnosti pozicije naših tirolskih obmejnih braniteljev. Drugi dan je posetil dolino Fasso in Flejmzensko doliuo. S sedla Pordoj je mogel nadvojvoda opazovati brezuepašne napore sovražnika za tolikokrat imenovani Col di Lana, za katerega se bijejo vroči boji, pa je trdno v naših rokoh, in mogel dobiti zagotovilo, da tudi v tem, tako vrlo hranjenem ozemlju izredne pokrajinske lepote je brezuspešen naval sovraž nega valovja. Drugi dan je inšpiciral nadvojvoda naše pozicije v Sekstenskih Dolomitih in je čestital pogumnim braniteljem tega bajnega sveta na njihovem uspehu. Poln najboljših vtiskov je odšel nadvojvoda v bivališče poveljstva jožno-zapadne fionte kjer mu je poročal njegov brat generaloberst nadvojvoda Evgen podrobno o' situaciji na ostalih delih zveste straže ob italijanskih mejah. Ko se je tam pomudil malo časa, je odpotoval nadvojvoda na Danaj, kjer je poročal Najvišjemu vojnemu gospodarju o svojih na Tirolskem dobljenih vzvišenih vtiskih, nakar je odpotoval še isti večer nazaj v bivališče armadnega vrhovnega poveljstva. Fellerjev dobro učinkujoči, oživljajoči rastlinski esenčui fluid z zn. 12 steklenic franko 6 kron. 24 steklenic franko 10 kron 60 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg Štev. 2*1 (Hrvatsko) Fellerjeve milo odvajajoče, želodec okrepajoče Khabarbarakrogljice z zn. „Elza-krogljice", 6 Skatljic franko i krone 40 vin , 12 steklenic franko 8 kron 40 vin. Čez 100.000 zahvalnih pisem in idravniSkih priporočil. — Dva staro-priznana neobhodno potrebna domača sredstva. Naj se ne vzame nobenih manjvrednih posnemanj. ■ 454 okinčani in povsod je prebivalstvo, ko se je čalo vest, zastave v barvah zavezniških držav razobesilo. Prostor pred kolodvorom in k Si-.hoa-brunnu vodeče ceste so bile vkljab mrzlemu a lepemu vremena od velike množice ljudstva napolnjene. Kmalu po 10. uri so se pri-vozile oficijelne osebnosti. Proti- 3/4 na 11. pripeljali sta se nadvojvodi Franc Salvator in Kari Štefan. Par minut pred 11. uro dospel je kot zastopnik cesarja nadvojvoda prestolonaslednik Kari Franc Jožef. Točno ob 11. uri pridrdral je vlak v kolod or. Cesar Viljem, ki je nosil vojno uniformo pruskega feldmaršala, zapustil je hitro cesarski voz in hitel k prestolonasledniku kot zastopnika cesarja ter ga pozdravil na najprisrčnejši način s poljubom in roko. Prizor toplega pozdrava je vplivala globoko na vse navzoče in n kdo ni mogel prikriti vtisa o zgodovinskem trenutku. Pozdravi so trajali četrt ure. Na desni strani prestolonaslednika stopil je potem nemški cesar skozi salon pred kolodvorsko poslopje. Vriskajoči klic brez primere pozdravil je cesarskega gosta in mu je povedal, kako je njegov prihod na Danaj srca razveselil. Tako iskreno in tako entuziastičnoni bil še nikdar tuji vladar na Dunaju pozdravljen. Pod veselimi klici množice sedla sta potem cesar Viljem in nadvojvoda Kari J"7anc Jožef v pripravljeni cesarski auto-mobiT in se p »ljala, spremljena od navdušenih „hoch" in „hurra" klicev tisočere zbrane množice v Schijnbrunn. Ob pol 12 uri dospela sta v Scbonbronn. Ob modrih stopnicah vstavil je voz. Tu je šel cesar Franc Jožef v gala-nniformi pruskega generalfeldmaršala svojemu cdličnemu gosta nasproti. Oba cesarja, ki se od začetka vojne še nista videla, bila sta globoka g i n j e n a in sta se prisrčno poljubovala ter roke stiskala. Potem sta se podala, že v' pogovora, če« veliko galerijo in sobo Marije Terezije mimo gardnega špalirja v salon nemškega cesarja. Po kratkem pogovoru pustilo se je nemškega cesarja nekaj časa za počitek samega. Ob ,12. uri vršil se je zaju-trk, katerega sta se udeležila le cesarja in nadvojvoda Kari Franc Jožef. K.-B, Dnnaj, 29. novembra. Nemški cesar odpotoval je po prisrčnem poslovljenju od cesarja Franc Jožefa v Schonbrunnskem gradu ob 7. uri 10 minut od kolodvora v Pen-zingu Cesarja je spremljal prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef do kolodvora, kjer sta se ceear in prestolonaslednik prisrčno poslovila. Ko je vlak že bil » gibanju, je prestolonaslednik pozdravil cesarja, ki je stal ob oknu salonskega vosa, s salutiranjem. Nemški cesar na Dunaju. V pondeljek obiskal je nemški cesar našega vladarja vSchonbrunnu pri Dunaja. Obisk, ki je prišel popolnoma nenadoma, ima gotovo velik pomen tuli z ozirom na vojne in politične dogodke, o katerih zadnjih se pa zdaj še ne more očitno govoriti. 0 obisku se je podalo uradno poročilo, kateremu naj posnemamo sledeče točke: K.-B. Dunaj, 29. novembra. Nemški cesar j e dan e s do p o Id n e db Danaj dospel. Strogo intimen in čisto oseben je obisk, ki ga je napravil cesar Viljem danes cesarju F r a n c u Jožefu vSchonbrunnu. Vse sprejemne slavnosti se je moralo na željo cesarja Viljema opustiti in tako je nosil poset tudi na zunaj čisto oseben značaj. Kolodvor P e n z i n g bil je bogato okrašen. Penzing in Hitzing ter sosedni deli mesta bili so slavnostno Cepljenje proti koleri. Iz tozadevne spomenice, ki jo je izdalo mi-nisterstvo za notraoje 2adeve,priobčimo naslednje točke: Kali kolere (koleri-bacili) prid°jo skozi usta v naše telo Umazan? roke, onesnaženi predmeti (živila) poBiedajejo vstop bacilov v človeški organizem Skrbna te'esna snaga, predvsem v občevanju z na koleri obolelimi ter osebna previdnost nam zagotavlja varnost p-ed okaženjem, če ni kakih posebno neugodnih zunanjih okoliščia. Ta osebna previdnost zahteva med drugim, da v okuženih krajih ne uživamo nekuhanih jedi in da opuščam* celo kuhana jedila, če niso zavarovana pred okuženjem, n. pr. po muhah. Ako je osebno varovanje nemogoče, zlasti če je osebno negovanje snage otežkočeno ali celo neizvedljivo, ako manjka potrebnih splošnih zdravstvenih naprav (oskrbe z dobro vodo, brezhibnega odstranjevanja odpadkov itd), in odpovejo varnostne in zatiralne odredbe proti koleri (pravočasna naznanitev, izolacija, desinfekcija itd.), takrat zamore priti v poštev cepljenje proti koleri. Pri takih izrednih razmerah, n. p. na bojnem polju, ali ako nastopa obolenje v številnih slučajih, ki niso nastali potom kontaktne infekcije (občevanje z na koleri obolelimi), bo torej misliti na cepljenje. Ako so dani navedeni predpogoji, priporoča se varnostno cepljenje proti koleri zlasti osebam, ki imajo po poklica stalno opraviti z na koleri obolelimi bolniki. V nobenem slučaju pa ne more nadomestiti to cepljenje preizkušenih brezpogojno potrebnih varnostnih in zatiralnih naprav. Le-te se morajo vsikdar, tedaj todi če se je vršilo cepljenje, strogo in natančno izvrševati. Cepljenje se izvrši tako, da se dvakrat v presledku 5 — 6 dni strogo aseptično obrizga 1 cls cepiva pod kožo. Kot posledice se opažajo po injekciji cesto-krat neznatne bolečine, nadalje rdečica in oteklina na injekcijskem mestn, včasih glavobol in zvišanje telesne topline do 38° C Te posledice izgiuejo po enem ali dveh dueh. Prav redk ikrat se opažajo tudi neznatni, kratkotrajni želodčni ali črevesni pojavi. Pri nepovoljnem zdravstvenem stanju (predvsem pri vnetju ledvic, pri nosečnosti) naj se cepljenje opasti, Varnostni učinek cepljenja ne nastopi takoj, marveč šele po uekaterih dneb in traja več mesecev. To varnostno cepljenje proti koleri se marveč javlja osobito v tem, da manj cepljenih oboli in umrje kakor pa takih, ki nis> bili cepljeni. Zdi se tudi, da je bolezen pri cepljenih mnogo lažja. Ker se ravno lahka obolenja lažje prezrejo ter tako pospešujejo razširjanje, mora tudi vsaki cepljenec strogo izpolnjevati vse predpise v obrambo kolere. Paziti ima torej na zdravstveno stanje, takoj poklicati zdravnika ter naznaniti vsak sumljivi, če tudi sebi malenkostni slačaj obolenja N kdo naj se ne da v zaupanju na varnostni učinek cepljenja zapeljati, da bi zanemarjal prepotrebae obrambne predpise proti koleri. Ako traja po cepitvi nastopivša boleča oteklina s trajno mrzlico čez dva dni ali ako se vsled cepljenja pojavijo kaka druga bolezenska znamenja, treba je to takoj naznaniti pristojni politični oblasti, ki potem nvede potrebne poizvedbe. pr. 25. Mk -cela do ka za 1 zad K l kilo tor< ti j si it t isto-lina inje jejo žajo ssni :ed- i se koj, več tar-nih bili mih it. sledeče cene, ki so veljale v časa od 22. do 625. no.embra t. 1.: Berlin: Svinjski špeh JMk 230, šunka, cela Mk 2 60, šunka surova, «ela Mli 2 20 za kilogram. Duoaj: Špeh £ 7 60 do K 7 80, šunka cela K 620 do K 7-40, šunka surova, cela K 7'40, Sanka kahana K 16' — izga za kilogram. Gradec: Špeh K 6 40 do K 6 80, Jiadmo z ramo K 5 40 do K 6—, šunka, surova K 5 60, šunka, kuhana K 10— do 12— za kilogram. V industrijski nemški državi se živi torej mnogo ceneje nego pri nas, kjer je kmetijsko prebivalstvo v večini. Cadno, res čudno ... Odlikovanje nemških vojskovodij na Srbskem. rici na pomoč. Vsled laškega obstreljevanja so ee namreč v Gorici požari tako razširili, da jih domači gasilci vkljub požrtvovalnemu delu ne morejo zmagovati. Vsa čast velikodušnim graškim in dunajskim gasilcem. Upati je da se jim bodo v slučaju potrebe pridrož li tudi ljubljanski gasilci, ki se nahajajo it->k bližje. Straženja vojnih vjetnikov. Okrajna glavarstva Tazglašajo: C. in k. vojaško poveljstvo v G.adcu je od- 1 vzelo velik del od postalnega poveljstva v Mariboru J danega snažnega moštva za vojne vjetnike. Opozarja se I torej na naslednje za.straženje YOJnii^jetuikay_y£ljav.iie predpise: 1. Za straženje mora skrbeti občina, oziroma I delodajnik. 2. Vse vojne vjetnike je po noči brezpo- 1 gojno strazti. V to sta potrebna najmanj dva moža j (eden predpolnočjo, drugi popolnoči; vsekakor drug na- 1 čin menjave). 3. Kakar stražnike je vpoštevati oborožene in v črnovoin ško prisego zavi društva, ki inje; zaprise gozdne in :bc, ejo iaki val ika roti je po-■oti {kore) in veteranska beno drugo službovi zaprisežene poljske, sposobne moške ost orožja, katero mora rejo izvrševati svoje stvu zapri seči. rajo nos.ti na meščanske zb niso privzeli v i lokarsko osobje čuvaje; dri nogradt ki so izvedene v rabi strelneg. priskrbeti delodajalnik. Da zamo-sluzbo, se morajo pri okr. glavar-Kot osnanenilo m;d službovanjem mo-liajo nos.ti na levi nadlaketi čraorumeno prevezo s približno 2 cm velikim kovinskim gumbom. Od taboriščnih j poveljstev oddelkom (partijam) vojnih vjetnikov dodana j spremstva služijo samo v vzdrževanje vojaškega reda lined vojnimi vjetniki in se jih ne sme privzeti v pravo ' stražniško službo. Zaplemba usnja v področju etapnega poveljstva. j Vrhovno etapno poveljstvo je odredilo glede zaplembe usnja sledeče: Vse zaloge usnja, ki se nahajajo pri tr-| govcih in v tovarnah za izdelovanje usnja v podnaročju 1 mesta Maribor, so zaplenjene v prid armadne uprave. I Vse tovarne usnja ter vsi trgovci z usnjem morajo naznaniti v torek, dne 30. novembra, in potem vsak na-daljni torek mestnemu uradu v Mariboru, koliko izgo-tovljenega usnja imajo v zalogi in koliko v delu. Z \ vsem usnjem sme razpolagati izključno le 5. armadno ■ etapno poveljstvo. Vsako napačno naznanilo ter vsaka j prodaja usnja kam drugam se kaznuje z globo do 5000 Ikron, ali z zaporom do 6 mesecev. Če bi se kaka množina usnja ne prijavila, bi zapadlo dotično usnje v prid države. Vse zaloge usnja bo prevzelo in pokupilo 5. armadno etapno poveljstvo. Kralj dražilcev. Dunajska „Rsichspoitu piše: . Pred par dnevi prišla je na dunajski rotovž I brzojavka nekega Levi Hoffmann a, ki stanuje zdaj v hotelu „Adler" v Cernovicah, ki je , ponudil dunajskemu županu na prodaj 3000 volov, 3000 svinj, 6000 ovac, 500 vagonov najfinejše moke in 10 000 vagonov koruze, ovsa iter ječmena. To bogastvo bilo bi dobavati od 'avstrijske meje in za odvoz bi moral kupec skrbeti. Tako je brzojavil prekupčevalec Levi Hoffmann in je vedel, zakaj je stavil te pogoje. Kajti prvič ne dovolijo vojaške oblasti v Bako-vini glasom večkratnih naznanil poljedelskega ministeratva izvoz živine čez meje te kronovine, v kateri vlada vsled delovanja prekupčevalcev hudo pomanjkanje. In kar se drugič žita tiče, se mora izključno zavodu za promet vojnega žita izročiti. S tem pa stvar še ni končana. Gospod Levi Hoffmann ponudil je potem v daljšem pismu na dunajskega župana 300.000 kosov govede (t!) in je grozil, da bode dunajska občina vendar svojo dolžno3t napram Du najčanom izpolnila, svojo dobro voljo pokazala itd. Odlikovanja. Crnovojniški nadporočnik dr. Tone Gosak iz Ptuja bil je odlikovan s Sig-num laudis Na polju Časti padel je sin kranjskega deželnega glavarja, c k. poročnik in cand. iur. g. Ivo Š u š t e r š i č. Zadela ga je pri sv Luciji sovražna granata. — Nadalje je padel na italijanski fronti sin trgovca g. Georg S k v o r c iz Velike Nedelje. Težko prizadeti družini našega mladega junaškega prijatelja izrekamo najpri-srčnejše sožalje! — V Ljubljani so umrli na prizadetih ranah domobranec Johan R e-berc iz Št Lovrenca na Dravskem polju, ka nonir Vincenc Lukačič in poddesetnik Rudolf Neubauer, oba iz okolice Piuja doma. — Drugi sin mesarja in posestnika H a u k e v Šoštanju padel je za cesarja in domovino. Tudi tej prijateljski družini izražamo svoje najiskre-nejše sožalje. — Nadalje je padel g. L o vreč mlajši iz Poleošaka. Cast mu! Divjaštvo. V Ptuju je neznani divjak na poti od „Ma1chenheinoa" proti plinarni poškodoval več velikih kostanjev; bržkone je bil vojak, kajti poškodbe so narejene s fašinskim nožem. Upati je, da se ga zasači in strogo kaznuje! Ministerske izpremembe. Trije ministerski stoli avstrijske vlade so bili te dni izpraznjeni in z novimi močmi zasedeni. Sprememba seveda splošne pol.tike sedanje vlade ne bode izpre-menila Novi minister za notranje zadeve je Konrad princ Hohenlohe, bivši tržaški namestnik, jako simpatična oseba. Dosedanji direktor kreditnega zavoda dr. plem. Spitz-m ti 11 e r postal je trgovinski minister. Smatra se ga za jako zmožnega gospodarskega Btrokov-njaka. Dosedanji guberuer poštne hranilnice, iz-i redno nadarjeni dr. vitez pl Le t h pa je postal j fioaučoi minister. Ta "spremembe so velepo-merebue za vsj gospodarsko razvijanje monarhije. i Zaplemba vse žetve na mrvi, otavi in slami. i Štajersko c. k. nameatništvo je izdalo sledečo j odredbo: Za preskrbo štajerskega kmetijstva in | zlasti na Štajerskem garnizujočih čet in vojaških zavodov je namestništvo vso žetev dežele na mrvi, otavi in slami zaplenila. Ta zaplemba ima posledico, dase ti predmeti v kraje izven .Štajerske ne smejo več prevažati, razven s transportnim spričevalom namestn;je ali graške/ vojne intendance. Promet tega blaga v notranjem dežele pa doslej ni omejen. Kmete in kupčevalce se je tudi zavezalo, da prodajajo to. blago po od namestnije priznanih cenah. Te cene so: za meterski cent mrve 9 K 50 vin., otave 9 K, Blame 6 in 7 K; cene se razumejo brez transportnih in stiskalnih troškov. 01 zaplembe iz-kljuSena je le lastna poraba kmetovalcev. Občevanje z vojnimi vjetniki. Vojaške oblasti so opazile, da se je pri nekaterih posameznikih razvilo občevanje z ruskimi vjetniki, ki ni ne lepo ne pošteno Vsled tega se je izdalo posebno stroge odredbe. Vsako občevanje z vojnimi vjetniki, ki ni primorano vsled delavnega ali službenega razmerja, j e strogo prepovedano. Politična oblast mora tako občevanje kaznovati, vojaška oblast pa dotičnemu delodajalcu vojne vjetnike odvzeti. Ženske, ki bi imele ljubavno ali spolno razmerje s kakim vojnim vjetnikom, se bodo najstrožje kaznovale. Poleg tega se bode njih kaznovanje na v doticnem kraju običajni način javno razglasilo (pred cerkvijo preklicalo, v občini raztrobilo, na deski nabilo itd.) Odredbe so prav strose, ali pa našem mnenju povsem opravičene. Žalostno je le, da so take odredbe sploh — potrebne. Nižjeavstrijski c. k. namestnik Bienerth je odstopil. Za njegovega naslednika je imenoval cesar dosedanjega cesarskega namestnika na M oravakem barona Regner pl. B1 e y 1 e b e n. Iz Haloz in drugih krajev, kjer ae ne prideluje žita, nam prihajajo krute tožbe o p o-manjkanja tako potrebnega k r u- h a. Kmetovalci sami nimajo žita, da bi si zmleli moko in napravili kruha. Krušne karte pa je tudi jako težkd dobiti in skoraj se nam zdi, da v nekaterih občinah po krivdi občinskih predstojnikov ali pa drugih oblasti stvarni v redu. V mestu, pri peku in trgovcu seveda kmet brez karte ne dobi kruha, ker bi zamogel biti trgovec ali pek v tem Blnčaju hudo kaznovan. Pa tudi s karto dostikrat ni kruha dobiti; ker tudi pekom in trgovcem hudo moke primanjkuje. Tako ni čuda, da so kmetje dostikrat res v veliki zadregi in da doma niti najpotrebnejšega živ-ljenskega sredstva za se in za svoje družine nimajo. Treba bi bilo, da se oblast v tem oziru energično za neprijetne razmere pobriga in ne-dostatke odpravi. Brez kruha tudi kmet ne more delati! Dunaj za Gorico. Na nekem zborovanju v Rudolfsheimu na Dunaju je izjavil nemški dunajski župan dr. WeiBkirchaer med drugim tudi sledeče: BIzjaviti moram danes prebivalcem mesta G j rice svoje globoko sožalje. Mislim, da se Danajčani ne bomo branili, hiteti težko izkušenemu mestu, naši šolnini Gorici, na pomoč Delovati moramo vsi na to, d a b o naša Gorica po končani vojski zopet v svoji stari lepoti razcvetela!" — Iz teh besed se zrcali zopet „das goldene Wiener Herz". In pri nemških Danajčanih ne bode ostalo le pri obljubi. Saj bo bili tudi pri velikem potresu leta 1895 prvi, ki so razrušeni slovenski Ljubljani z velikimi svotami na pomoč skočili, čeprav takrat v gotovi javnosti niso doživeli posebne hvale! Vpoklic letnikov 1865-1871. Po ogrskih „Novioah" so listi poročali, da bodo črnovojniki letnikov 1865—1871 vpoklicani šele meseca marca 1916'. Zdaj pa se zopet poroča, da ti letniki ne bodo poklicani pod orožje pred sredo meseca januarja 1916. MaŠinisti in kurjači pri mlatilnih motornih strojih so še do 31. decembra 1916 oproščeni vojaške službe, seveda pa le tisti, ki še res imajo opraviti z mlatenjem žita. Prošeuj za podaljšanje oprostitve ni treba vlagati. Bakrena galica za leto 1916. Zvezi go 0 Cez sedlo Metalka prodirajoča ko- j 3 kose mmaiaja spaimu odej Iona je včeraj sovražnika pri Bo-ljanicu vrgla, čez Priboj prodirajoča skupina pa je visočino severno od Plevlja naskočila; neka tretja skupina je Črnogorce pri Jabuki pregnala. Mohamedansko prebivalstvo je naše čete v z veseljem sprejelo. Umikanje Črnogorcev se je spremenil deloma v beg. Južrio-zapadno od Mitroviee vjel je neki avstr.-ogrski pol-bataljon 4000 Srbov, 2 kanona in 100 konj. Bolgari nadaljujejo zasledovanje proti D j a k o v i. V temi wm Vsak vojak i želi izvpdeti novice iz svcje_domo-vine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" ki je, je bil In ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Staviš! Neveste I Bratje in sorodniki vojakovi Angležko francoska armada na Balkanu povsem obkoljena. — Noben srbski vojak ni več na srbski zemlji. (Bolgarsko uradno poročilo). K.-B. Sofija, 29. novembra. (Uradno po-ločilo o operacijah od 28. novembra.) V smeri proti Prizrendu zasledujejo naše čete neprenehoma Srbe, ki so umikajo v velikem neredu proti Crnogori. CeBte so posejane z vojaškim orožjem in vojnim materijalom. 0 s t a n-ki srbske armade so le še okrog tavajoče skupine. Te dni smo zopet 2200 Srbov vj eli in 16 kanonov ter 22 municijskih vozov zaplenili. — Dne 26. novembra zasedle so naše čete mesto K r č e v o in danes mesto K r u ž e v o. Naše čete so prekoračile reko Črno in se polastile mostov in potov, ki vodijo v Monastir (Bi t olj). Operacije Angležev in Francozov so aa 1< na dolino Črne omejile. Nasprotniki bili bo nekaj kilometrom za te postojanke naiaj vrženi. Vsi njih poskusi, vsiliti severno-vzbodoo te reke, ostali so brezuspešni. Danes se ne nahaja noben Srb ali Francoz na levem bregn Črne. Tekom Orne do njenega izliva v V a r d a r so Srbi in Francozi na svojem umikanju in v svoje varstvo uničili vse mostove. Danes je vsa angleško francoska armada, razven proti Strumici jažoo Bas nca Planine nastopivših oddelkov, v kotii med Črno in Vardarjem obkoljena. Knjizeynost in u motnost. Za bolnike v vojaških bolnišnicah. Mod različnim delovanjem „Rdečega križa-1 je tudi stremljenje hvalevredno, preskrbeti našim ranjenim in bolanim vojakom raztreSonje in zabavo. '< Po dunajskem Časopisju znani direktor g. Otto Hofbauer iz Dunaja je te dni v ptujskih (kakor ze preje v raznih drugih) vojaških bolnišnicah predaval razne svoje izborne humoristične spise. ■Predavatelju g direktorju Hofoauer kakor tudi „Rdečemu križu" samemu gre v tem oziiu lepa hvala. Slabi pri;atelj in slaba ura imata marsikatero skupno laslnost. Nezanesljiva Bta in naa zapustita, kadar bi ju nejbolj potrebovali Jako veliko ljudi je te dovolj pametnih, da se varujejo pred napačnimi prijatelji; ali s.abe ure so žal'jako razširjene ni povzročijo mnogo jeze škode in zamude. Dobre, zanesljivo in natančno idoče ure oddaja dobro znana svetovna firma H. Sutt-ner v Ljubljani št. 701, ki ima listno fabriko ur v Švici in ki dobava vsled tega brez dobička preku.ca po najnižjih fabiičnib •cenah. Vsak naših čtateljev dobi na zahtevo od H. Suttnerja bogato ilustrirani, jako zanimivi krasni katalog, t katerem se nahaja tudi navodilo, kako se zamore dobiti zastonj zlato uro „Vojne mo zane.ljive osebe, ostalo preskrbimo mi. Reklame na nase troske; znanje, kapital in trgovina nepotrconi Vsled tega ruiko izkijuieno. Pfi-nterno i kot purtr. zzslnžek D.-l osebe, ki hočejo hitro in uspešno naprej priti, dobijo nadaljna pojasnila br^z troškov pod Šifro „Neue Sache" po Haasenstein & Vogler A G., Dnaaj, Sehuler-g transe Štev. 11.___________________________ °16 Šibove metlje se naknpijo v večjih mrk.ž nah. — Ponudbe pod navedbo ceoe in vco ciljat »i ene v^oroe metlje -na .Material • Magazins -Verwaltung del* k. k. priv. Siidbahn Gesellschaft" v Mariboru, Karntnerbahnhof. , 5u Zahtevajte v vseh trg-ovinah in trafikah („Stajerc"-Schweden.) Zagctovljec uspeh, druga£e densr nazaj. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8'—s POlltd krasna Pt$a KsmetisctiesDr.A.nixLa&oratoriamDaaajIX.,Lachiererg.6!K. dobite pri rabi 619 med. dr. A. Rix kreme za prša. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloga T Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj" in parfumerja Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlatero jelenu", t droteriji A. Kauč, in .Adria-Drogerie." 4 Armadna ura z napestnikom. Velikost kakor slika Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10 — Z radium svetilnikom, velikont kakor slika .... K 16'— Znamka »Cycon* s preciz. jmker-kolesjem.....K 30.— Original „Omegaa s preciz. anker-kotesjem .... K 16.— S pravo radium-svetilno cifern co 10 K več. Z varstvom za steklo i;! isom slike vsak komad 1 K 60 v več. Srebrna ura 7a napestnik...........K 14.— li karatna zlata ura .............K 28 — ZgorajSna ura z napestnikom, velik format .... K 6 — Ista, elegantna pl-.Sfta.............K 8 — Z radium-svelilnikom, 1. kakovost........K 10'— z.epne budilnice z ali brea jermena.......K 18" — I.te z radium svelilnikom, I. kakovost......K 26 — Vojne ure z 2 ali 8 cesarikim reliefom.....K 5-~ Vojna budilnica katione K 6*—, bobnar.....K 7-— Cena niklasta ura...............K 4'— Cena ura budilnica.............. K 4-— 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpoSiljanju svote s 60 v za poštnino tudi na bojišče po I. fksportni hiSi za arn-adne in vojne are Max Bohnei, Dunaj, niargatetenstraBe 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 472 ava 50"''« cenejša! Amerikanska itedilna kava, velearrmaticna, iz datna in štedilua. 5 kg poskusna vreča K 12 — franko po povzetju. Vi klgi. veleprima najfinejši 5aj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo K T— oddaja A. Sapira, ekaport kave i čaja TiszalJGSjdan 490._____ 7 M 5 Tinarjev stane dopisnica, a katero zamerete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 89 c. in kr. dvorni liferent, BRIJX št. 780 (Češko). Prave nikel-žepne-ure K 4'SO, 6*—. V srebru ft 8 40, 9 50, niklista budilnica K 290, ura-kuka vica K 7-85, ura na pendelj K 9-. Razpošiljate* po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sodaj nalezljive bolezni, kakor škerlatica, Spičfei, osepnke, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro-razhuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljSe razkuževalno sredstvo t zavodu prof. LOffler, Liebreich, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer, Vcrtun, Pertik itd. LTSOrOBU ki je brc/, duha, brez strupa in po ceni ter se dobi v vsati lekarni in drozeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 dinarjev. Uspeh Ly*oforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lygi>form-milo je ano, nalahno milo *a toaleto, ki vsebuj© 1 odstotek Lyaof'.-rma te: antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičon duh, Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je !e navidezno drago, v porabi pa je jako ekenomično,. ker en kos za dolgo časa zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. ,,Pf* fferminz-Lysftfornr' je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe cbeli in ohrani. Rabi se lahko tudi pri nahodu v grlu, pri kašlju, pri kataru, za grglanje po zdravniških predpisih. Na čaSo vode zadostuje samo par kapi; ic. Izvirna steklenica stane samo 1 krono in *0 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drozeriji. Zanimivo knjigo z naslovom: »Zdravje in razkuževanje" (Gesundheit und Dfsinfektion) pošlje na zahtevo zastonj in pofitnine prosto: Che-miker HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse 4. S36 500kron Vam plačam, ako moje Djn.hdintri Vaša kurja očtsa, b ada-iztrebilo korenin z^.— nlu'lluiluill vice, trdu koto ne odpravi brez bolečin v 3 dneb. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1 —. 8 posodice K 2 50. Stotero zahvaln h in prUnan-jevalnih pisem. 492 Keromy. Kascban (Kassa) 1. postni predal 12/29. Ognko. za pripravo krme Reporeznice, slamoreznice O O O O Stroje za paranje, krompirja, mečkalnike Drobilnike, parilnike živinske krme O O Rebljače za robkanje koruze O O O Stiskalnice za seno in slamo <><><> izdelujejo in dobavljajo PH. MATFARTH & Co., Dunaj, 1, laWialB If. /I cenik St. 754 zastonj in franka O o o o o o o o o o Fabrika kmetijskih in obrtnih strojev. 466 »Št, peti n Nai stri 4 5 h let« za ( An: za i rac roti nin Cat Sic Ur« niš Pli a Štev. 28003 II. 2765 RAZGLAS Štajerski deželni odbor je sklenil, da t namene temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni kulturi in v obratu sadno-drevesne šole ter v napravi sadnih vrtov in ravnanju z njimi tudi leta 1916, priredi po en stalni viničarski tečaj in sicer na 1. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu; 2. deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom. T Silberbergu se bode 26, v M a r i b o r u 14 posestniških in viničarskih sinov sprejelo. Ti dobivajo na imenovanem zavodu prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti. "V svrho sprejema v enega teh tečajev morajo prosilci svoje koleka proste prošnje najkasneje 10. januarja 1916 deželnemu odboru odposlati. T tej prošnji je izrecno opomniti, v katero preje imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti. Prošnjam je dodati: 1. dokazilo o končanem 15. letu življenja; 2. nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi; 3. zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na nobeni nalezljivi bolezni; 4. odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1916 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tikajočim naročilom deželnih strokovnih organov pokorili. Gradec, septembra 1915. Od staj. deželnega odbora. «3 Edmund grof Attems 1. r. . Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blank, t Ptajs