Poštrvns plačana v gotovln*
Maribor, četrtek 13 septembra 1934
IBORSKI
mr
Slev. 207	«*»	<™-'
Cena 1 Dtn
RNK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman » upravi ali po polti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Pottnl čekovni račun St. 11.40«
-JUTRA'
99
—
Slovenci in narodno-socialistični begunci
Avstrijski in po njem seveda italijanski tisk — saj človek nikoli ne ve, ali piše to italijanski po želji Avstrije, ali avstrijski po želji Italije — še vedno tie neha napadati naše države in ji podtikati laži najgorostasnejše vrste, da podpira avstrijske narodnosocialistične begunce s temnimi nameni akcije proti sedanjemu stanju v naši severni sosedi. Pri tem se spravljamo v zvezo tudi mi Slovenci in večkrat se imenuje celo naš Mari-boi- kot nekakšno središče nekakšne temne akcije. Nič ni zaleglo, da sta tako Jevtič kakor Schaiscfanigg izrekla v tem oziru trezne besede, kakor tudi ne, da je graška »Tagespost« s pogumom povedala resnico, da so slovenske in sploh jugoslovanske oblasti telo objektivne in rigorozne pri postopanju z begunci in njihovimi zadevami ter ne kršijo nikjer načel korektnosti, ki jo zahteva mednarodno zadržanje na-Dram sosedi Avstriji. Priznanje je pa izrekla »Tagespost« tudi sploih Slovencem, kar moramo še posebej omeniti in poudariti.
Zaradi tega se nam zdi pač nujno potrebno povedati čisto odkrito, kakšno n* o r e biti in kakšno j e naše slovensko in po tem tudi sploh jugoslovansko stališče do narodnosocialističnih beguncev in vse te akcije sploh. V Avstriji menda pač še niso pozabili, zlasti pa ne v Gradcu in C e 1 o v c ti, da smo se Slovenci borili vseh šestnajst let po svetovni vojni za to, da odstranimo posledice, ki »ih je ustvarilo potujčevanje naše .slovenske zemlje na bivšem Štajerskem po pokojni habsburški monarhiji, zlasti Pa, da očistimo to ozemlje nemčurstva. Prav tako pa tudi nismo nikoli za trenutek pozabili, da je ostalo po razmejitvi v Avstriji še najmanj 120.00(1 naših slovenskih bratov! I’o dvoje nam je vedno narekovalo, nam narekuje in nam bo narekovalo stališče do vseh nemških gibanj v Avstriji in preko njene meje na 'Jašem ozemlju! O hitlerjevstvu smo, čim se je pojavilo, povedali zelo nedvomno, da ga na naših tleh med našo ■'Eniško diasporo ne moremo in nočemo tfpeti. V njem smo upravičeno videli obnovitev nacionalne prepotence in agresivnosti n at g i h Nemcev in nemčurjev, zat'° ie logično, da bi videli tako obnovitev in stopnjevanje tudi v vsaki, kakršnikoli akciji narodnosocialističnih beguncev' na n ■ai š i h tleh. In že to more Povedati vsaj Avstriji in vsemu svetu, da smo obmejni Slovenci neskončno daleč od tejja, da bi se navduševali za kakšno tako akcijo z njimi proti komurkoli!
Mimo vsega tega pa vemo pač predobro, da so bili na štajerskem in še posebno na Koroškem glavni hujskači proti Slovencem in Jugoslaviji ter proti našim bratom v Avstriji v glavnem prav Uiitfje, ki so sedaj zbrani kot narodno-s°cia!istični begunci v Varaždinu in drugod. Mnogo jih je med njimi, in našteli
lahko imena, ki so bili naši zakleti s°vražniki in tega svojega sovraštva ”l"ibrže tudi še sedaj niso resnično spremenili, vsaj iskreno ne. 1 ako naivni pa Slovenci vendarle nismo, da bi verjeli eventuelnim njihovim spokorniškim be-S6dam. Navsezadnje pa smo Slovenci in J'ugoslovani tudi mednarodnopolitično še Vl‘dno vezani na Francijo in ni naša "avada, da bi svoje zaveznike in prijajte zahrbtno izdajali, kakor to rad! de-'aio sedanji južni »zaščitniki« Avstrije, dokler smo zvezani s Francijo s trdnimi Vezmi, smo ji zvest i, ako pa ta zvestoba ne bi bila več mogoča, bi te ve®
Za sprejem Rusije še ni potrebne večine
Sporazum glede povabila, ki pa nima zadosti podpisov — Rušila se mora obvezati, da bo spoštovala temeljna človečanska načela
ŽENEVA, 13. septembra'. Po dolgih prizadevanjih in posvetovanjih se je nazadnje le posrečilo najti formuk> povabila sovjetski Rusiji za vstop v Društvo narodov. Tekst povabila je sestavljen tako, da v njem ni govora o tem, ali mora sovjetska Rusija izpolniti vse pogoje, ki jih predpisuje pakt Društva narodov, ali ne. Čim pa je bilo to doseženo, so se pojavile zopet nove težkoče. Povabilo je namreč jiodpisalo samo 31 držav od 52, ki so zastopane na sedanjem zasedanju. Manjkajo tako vsaj še štirje podpisi, da bi bila dosežena dvetretjinska večina. Podpis so odrekle mimo Švice tudi raz-
ne druge države, ki doslej še niso de iure priznale sovjetske Rusije, med njimi zlasti Avstralija, Čile, Argentina, Venezuela itd. Te države izjavljajo, da mora sovjetska Rusija, preden bodo razpravljale o sprejemu, podati obvezno Izjavo, da bo spoštovala vse obveznosti, ki jih nalaga članstvo Društvu narodov. Zanimivo pa je tudi stališče delegata poljske vlade Chodzka, ki je včeraj na seji tako-zvanega Nansenovega odbora za podpiranje političnih beguncev zelo ostro, dasl le indirektno napadel sovjetsko Rusijo z besedami: »Bojim se, d& bodo v Društvo narodov prišle tudi take države, zaradi
Francisa za Dogajanja z Nemčijo
FRANCOSKI TISK PIŠE, DA JE VZH ODNI PAKT POKOPAN, VLADA PA BAJE ŠE MISLI NA POGAJANJA.
PAiRiIZ, IB. septembra. Francoski tisk še vedno komentira nemški odgovor na predlog za sklenitev vzhodnega pakta, vendar ugotavlja večina listov čisto odkrito, da je vsaj zaenkrat upanje na ugodno rešitev tega načrt.: pokopano. »Ma-tin« piše, da je nemški odgovor spravil Društvo narodov v neprijeten položai, a radikalni »L’Oeuvre« je prepričan, da francoska vlada sploh ne bo več nadaljevala pogajanj o vzhodnem paktu, ali pa vsaj ne, dokler se Barthou ne vrne iz Rima in se ne sporazume z Mussolinijem. Čisto gotovo je, da bo za Nemčijo odklonila sodelovanje tudi Poljska, v ta-
kih razmerah pa se mu tudi baltiške države ne bodo pridružile. Ostale bi tako le Francija, Rusija in Čehoslovaška, kar pa ne bi bilo nikoli več tisto, kar je Barthou želel. Kar se tiče Anglije, vztraja še dalje na svojem stališču, da noče mimo locarnsklh obveznosti prevzeti nobenih novih. Kljub temu pa se v diplomatskih krogih zatrjuje, da nemški odgovor še ni uničil vseh upov in so pogajanja še vedno mogoča. Iz tega se sklepa, da bi bila, Francija eventuelno pripravljena pogajati se z Nemčijo sedaj tudi glede priznanja njene enakopravnosti.!?)
Schuschnigg Mussolinijev emisar
ŽENEVA, 13. septembra. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je včeraj konferiral z raznimi diplomati, med drugim tudi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičem. Zatrjuje se, da sta Schuschnigg in Jevtič razpravljala o ureditvi raznih nesoglasij, ki so se v zadnjem času pojavila med Jugoslavijo in Avstrijo. V splošnem pa se zatrjuje, da je kancelar Schuschnigg prevzel po Mussoliniju nalogo pripravljati teren za sporazum v Podonavju v smislu italijanskih načrtov. Kako se bodo končala ta njegova prizadevanja, zaenkrat ni mogoče ničesar prerokovati, vendar si nihče ne prikriva, da so Izgledi na uspeh skrajno minimalni.
EKVADOR VSTOPI V D. N.
ŽENEVA, 13. septembra. Društvo narodov bo dobilo šc norega člana, ameriško republiko Ekvador.
AVSTRIJSKA LEGIJA V NURNBERGU.
PARIZ, 13. septembra. Ob priliki velikih parad na kongresu narodne socialistične stranke v Niirnbergu je defilirala mimo vodstva med drugimi tudi avstrijska legija, katero so vsi s silnim navdušenjem pozdravljali.
IZ POSAARJA.
ŽENEVA, 13. septembra. Ker je predsednik mednarodne komisije saarske vlade Knox pri zasedanju Društva narodov v ?enevi, ga zastopa za časa njegove r nosti šef odseka (minister) za uk ir. bogočastje dr. Zoričič.
BALTIŠKI PAKT.
ŽENEVA, 13. septembra. Včeraj je bil tu podpisan pakt zveze med Litvo, Estonijo in Latvijo. Pakt je podoben onemu male antante. Nekatera vprašanja se izvzemajo iz skupnega postopka, med njimi tud’ vprašanje Vilne, ki ne interesira Estonije in Latvije.
Prej prekinili odkrito, kakor pa zagrešili izdajo. Toda vsaj zaenkrat še ni prav nobenega povoda za to, da bi jih prekinili in se preorientirali. Ako kritiziramo včasih francosko zunanjo politiko, storimo to v dobri nameri kot iskreni prijatelji In zavezniki, ne pa morda iz zlih namenov. Prav to je pa tudi dokaz resnične odkritosrčnosti.
Kako bi potem mogli po vsem tem pripravljati z avstrijskimi narodnosocia-lističnimi begunci kakšno akcijo proti komurkoli, ali pat tudi le dovoliti, da jo pripravljajo oni sami? Čemu neki? Od teh narodnih socialistov, ki so se celo z orožjem v roki borlH za to, da bi slovensko Koroško priključili Nemčiji, vendar ne m or epi o pričakovati, da jo bodo Izročili nam. Nekaj takega si
more zamisliti le človek, ki nima v glavi možganov, ampak ima namesto nji!' slamo. Mimo tega: kdo od narodnih socialistov v Avstriji Mii v Nemčiji je kdaj kakorkoli resno ali celo obvezno govoril o tem? Nihče! Samo v tem primeru pa bi se morda lahko naše simpatije obrnile zares na stran narodnih socialistov, pa tudi takrat le simpatije neodgovorne javnosti, ne pa tudi o d-govorne oblasti. Podpirati v tem trenutku avstrijske narodne socialiste bi pomenilo samo to, podpirati akcijo za Priključitev Koroške k Nemčiji In s tem za dokončno smrt preko 100.000 naših tamkajšnjih bratov, torej delovati proti n a j-t e m e 1 j n e j š i m interesom našega naroda.	—r.
katerih bo treba v pakt postaviti nove točke o temeljnih principih, človeč inskih pravic.« S tem je očlto mislil sovjetsko Rusijo. Glavno vprašanje je torej, kakor se vidi sedaj to, kako se bo Rusija obvezala spoštovati razna načela mednarodne politike in kulturne dolžnosti, na primer odplačevanje dolgov, spoštovanje narodnih manjšin, verske svobode itd. Vse to so vprašanja, ki zadevajo v glavnem le sovjetsko politiko. Po vsem tem je čisto gotovo, da bo poteklo šc nekaj dni, preden bo vprašanje sprejema sovjetske Rusije v Društvo narodov dokončno rešeno.
Španija pred usodnimi dogodki
MAOR1D, 13. septembra. Ministrski predsednik Sainper je sklical za petek zelo važno sejo vlade. Ker je voditelj klerikalcev Gil Robles odpovedal sodelovanje v sedanji vladi, se splošno pričakuje, da bo na tej seji sklenjen odstop celokupnega kabineta. Splošno pa se presoja po vsej Španiji, da se je položaj zadnje dni silno poostril. V provinci Asturlji so oblasti pozaprle ogromno število socialistov, ker so pripravljali oboroženo vstajo. Prijeti so bili med drugimi tudi vsi župani. Nekateri so bili zasačeni prav v trenutku, ko so hoteli oboroženi s samokresi vtihotapiti na nekem motornem čolnu v San Sebastjan 200.000 nabojev za samokrese in puške.
SELITEV DRUŠTVA NARODOV.
PARIZ, 13. septembra. V zadnjem času se je iz Londona večkrat poročalo, da se govori o možnosti prenosa sedeža Društva narodov iz Ženeve na Dunaj, ali katero drugo mesto izven Švice. Včerajšnji londonski »News Chronicle« piše v tej zvezi čisto odkrito o možnosti take rešitve. Diplomatski dopisrik lista pravi, da se v Ženevi resno proučujejo ukrepi, ki naj bi jih storilo Društvo narodov v primeru, da se v Švici izvede plebiscit o vprašanju njenega izstopa iz Društva narodov zaradi sprejema sovjetske Rusije. '
POLJSKA NE PRISTOPI K VZHODNEMU PAKTU.
LONDON, 13. septembra. »Daily Te-legraph« poroča Iz Ženeve, da ie poljski zunanji minister Beck izjavil angleškemu delegatu Edemi, da se Poljska pod nobenim pogojem ne bo pridružila po Franciji predlaganemu vzhodnemu paktu.
OBSEDNO STANJE V ROMUNIJI.
PARIZ, 13. septembra. Iz Bukarešte poročajo, da se bo obsedno stanje, ki je bilo proglašeno v Romuniji po umoru ministrskega predsednika Duce in poteče 16. t. m., podaljšalo še za nadaljnjih 6 mesecev.
PAPENOV DOPUST.
DUNAJ, 13. septembra. Uradno sc poroča, da je bil nemškemu dunajskemu poslaniku Papenu podaljšan dopust še za 5 mesecev.
PRED VELIKO STAVKO V BELGIJI.
BRUSELJ, 13. septembra. V Belgiji preti stavka rudarjev. Kralj Leopold je zaradi tega prekinil svoje letovanje.
FRANCOSKE VOJAŠKE VAJE.
BESANCON, 13. septembra. Včeraj zjutraj so se pričete letošnje velike francoske vojaške vaje, katerim prisostvuje tudi maršal Petem.
Dnevne vesti
Zadnja pot ravnatelja Ivana Kasperja
V Ptuju so včeraj popoldne na mestnem pokopališču položili k večnemu počitku v ponedeljek zjutraj umrlega bivšega ravnatelja Mestne hranilnice v Ptuju g, Ivana Kasperja. Med udeleženci pogreba so bili med drugimi navzoči gg. župan in višji davčni upravitelj v pokoju Jerše, bivši župan in odvetnik dr. Senčar, bivši podžupan in častni poveljnik požarne brambe Steudte, ravnatelj Mariborske tiskarne Stanko Detela iz Maribora, predsednik ptujske podružnice Slovenskega lovskega društva odvetnik dr. Šalamun z večjo deputacijo zelene bratovščine, ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru Kocmut z deputacijo zavodovega uradništva ter sedanji ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju Vidmar z uradniki zavoda. Do včeraj je bila na mestni hiši, kjer je pokojnik sodeloval skoro pol stoletja, razobešena črna zastava.
Priznanje požrtvovalnosti. Ob priliki gasilskega župnega izleta v Slivnici pri Mariboru ie izročil župni načelnik g. Klemenčič poveljniku pekrske gasilske čete g. Brezovniku kolajno za njegovo požrtvovalno delovanje v gasilstvu.
Tiskarski škrat nam je ponagajal v včerajšnjem poročilu o občinski seji. Pravno zastopstvo je bilo poverjeno občinskemu svetniku g. dr. Milerju in ne g. dr. Miihleisenu.
Pereč problem mariborskih šolskih razmer. Sinoči je imel mestni šolski odbor pod predsedstvom župana g. dr. Li-polda važno sejo, na kateri je med drugim v prvi vrsti reševal vprašanje, kako trenutno in začasno najti primerne šolske prostore. Nadalje je razpravljal obširno tudi o gradnji nove magdalenske šole. Sprejetih je bilo več sklepov in smernic, po katerih bo ožji odbor izdelal načrte za rešitev perečih šolskih razmer v Mariboru.
Kopališče na Mariborskem otoku sc zapre 17. t. m. Stranke, ki imajo v kopališču shranjene kopalne plašče ali druge predmete, naj jih čim preje dvignejo.
G
e holei
trebitlne pojdi
dobro in ceneno kup'ti Se st*e oo-
v TIMOVIH) ZADRDOO
Aleksandrova c. 13
Novi mariborski občani. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Karel Belak, Anton Brdnik, dr. Fdvard Bučar, Anton Emeršič, Zofka iti Friderik Ferk, Jože Gospodaric, Luka Gradišnik, Marko Horvat, Konrad Hribcršek, Hubert Lukman, Jiulija Miklavčeva, Jože Mohorko. France Moškon, Pavel Može, Josip Ošlak, Anton Paš, Anton Pukšič, Alojzija Rič-kova, Jože Robnik, Leopold Rošker, Alojzija Rozmanova. Marija Simoniče-va, Ivan Slavinec, Marija Sprogerjeva, dr. Mihael Stajnko, Alfonz Stergar, Miroslav Štor, Matej Štrfliček, Anton Tuš, Marija Vidovičeva, Vaclav Vošinek in Josip Veingerl. V občinsko zvezo so bili nadalje brez odraslih otrok sprejeti: Karel Bukošek, Franc Karner, Filip Lesjak, Konrad Mihalič in France Pla^včar. Zagotovilo v sprejem v občinsko zvezo pa so dobili: Albert Bauman, France Mlinarič, Simon Simonič, dr. Ivan Cerkvenič, France Duhek. Angel Gombač. Ivan Kocijan, Ana Košutova. Maks Ostrovska, Maks Pipan, Rikard Povhe, Valentin Poljanšek, Danilo Turk in Ubald Vrabec.
Nove koncesije za gostilne. Na torkovi tajni seji mestnega občinskega sveta mariborskega je bilo podeljenih več dovoljenj za gostilniško obrt. Tako so dobili omenjena dovoljenja: Alojzij Majcen za restavracijo na Aleksandrovi cesti, Ivan Kiemesvvenger za restavracijo na Aleksandrovi cesti, Josipina Kudrova za gostilno v Strmi ulici, Elizabeta Ribičeva za gostilno na Koroški cesti, Julijana Zgankova za gostilno na Meljski cesti, Francka Acmanova za gostilno na Tržaški cesti, Antonija Babičeva za gostilno na Radvanjski cesti in Henrik Lakoše za gostilno na Tržaški cesti. Premestitve na dovoljenja pa so dobi lij Josip Marek z Glavnega trga v Vojašniško ulico, Marija Vrablova z Meljske ceste 22 na Meijsko cesto 58 in Terezija Gračnerjeva z-Mel^e cg.5Je y m Korono cesto.
Slovensko Trgovsko društvo v Mariboru priredi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v nedeljo 16. t. m. družabni izlet v Sv. Lovrenc na Pohorju, na katerega vljudno vabi vse člane in društvu naklonjeno občinstvo. Odhod z vlakom ob 13.27 uri do postaje Sv. Lovrenc in od tam peš do restavracije gosp. Geratiča. Prijave sprejema društveni tajnik v Jurčičevi ulici 8-1., telefon 28-48 in gosp. Anderle, telefon 29-10 do petka 14. t. m. Aiko bi bilo v nedeljo 16. t. m. slabo vreme, se bo izlet vršil v nedeljo 23. t. m.
Teden Rdečega križa. Društvo Rdeči križ, ki stoji pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja in kraljice, priredi na prvi dan »Tedna Rdečega križa«, t. j. v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostno akademijo. ki bo trajala najdalje eno uro. Z ozirom na cilje društva Rdečega križa, na njegove težke in vzvišene naloge, prosimo cenj. občinstvo, da pokaže tudi na zunaj svoje razumevanje do te organizacije in se udeleži proslave polnoštevilno. Vstopnine ni. Tega dne popoldne ob 15. uri bo na vrt« in v vseh prostorih restavracije »Gambrinus« velika ljudska prireditev v prid društvu Rdečega križa. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Igra vojaška godba ; nastopijo tudi harmonikarji Pomladka Rdečega križa.
obupno jokati. Obtoženec se je mudil zadnje čase v Gradcu, kjer so mu postala tla prevroča. Zato je pribežal s svojo družino preko meje v Maribor, kjer jc nadaljeval svoj tatinski posel. Kakor je razvidno iz obtožnice, katero je zastopal drž. pravdnik g. Sever, je obtoženec kaj rad preskakaval zakonski jarem.
Zdaj tu, zdaj tani se je zabaval s svojimi prijateljicami, žena pa je doma jokala v bedi in pomanjkanju. Obtožnica mu očita, da je neke nedelje omamil v Gradcu neko dekle, jo popeljal se seboj v samoto
ir. ji storil silo. Svojo žrtev, ki je oble- ^	1M	J1U uimi lwlwlIJ1
žala v globokem snu, je nato okta e., ajM>nma> §e enkrat toliko, kakor abo-Zaradi .tiralice, ki je bila izdana v Grad- -	------• ti-
ču je pribežal v "Jugoslavijo. Tu jc v Ma riboni ižvršif več vlomnih tatvin. Tako
je Gril vlomil pri Josipini Abtovi, Veri Lakošejevi. Albertu Achtiku, dr. Josipu Goričanu, Gustavu Klamertu, Mariji Gro belškovi, Justinu Babudru in drugod. Po daljšem posvetovanju .ic razglasil senatni predsednik g. dr. lombak sodbo: 3 leta težke .ieče in 3 leta pridržanja.
Krvav napad z noži. Ko se jc v noči na pretekli torek vračal proti domu v Spodnji- Jakobski dol posestnik Ludvik Drozg, šo ga napadli neznani napadalci. Navalili so napi z noži in ga tako hudo razrezali, da je obležal nezavesten na poti, kjer so ga drugo jutro našli ljudje in takoj spravili v mariborsko bolnišnico.
Huda nezgoda hlapca. Ko je včeraj popoldne vozil hlapec Ivan Hriberšek ka-
GRAJSKI KINO	Danes,	cetrteB«	13.	septembra
V znameniti križa
Mojstrsko vel e del o v nemškem j
XLV. redna velika skupščina CMD bo
v nedeljo 16. t. m. ob 11. uri dopoldne v Sokolskem domu na Vrhniki z naslednjim dnevnim redom: predsedstvena poročila, poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, volitve predsednika in odbora, nadzorstva ter razsodišča, proračun za leto 1935 in raznoterosti. Ob 9. uri dopoldne bo v šolski telovadnici zaupni shod, ki se ga smejo udeležiti le tisti družbeniki, ki imajo posvetovalno in glasovalno pravico. Sprejem gostov bo ob prihodu vlada na kolodvor ob 8.30 uri. Po končanem zborovanju se bodo zborovalci poklonili blagopokojnemu Karlu Kotniku na njegovem grobu. Udeležencem je ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na železnici.
»Perun«. sekcija Tezno, priredi v proslavo 5-Ietnice dne 16. septembra vrtno veselico v gostilni Pulko, Ptujska cesta, s pestrim sporedom. Sodeluje godba »Drava« in pevsko društvo »Zarja«. — Odbor.
Društvo »Nanos« priredi 15. t. m. ob 20. uri v vseh prostorih gostilne Grmek v Studencih veliko vrtno veselico s pestrim sporedom, ki je obenem poslovilni večer tovarišem, ki odhajajo k vojakom. Prijatelji dobre kapljice in plesa bodo prišli v obilni meri na svoj račun.
Velika podlost je okoriščati se s slavo drugih. In vendar je bilo po vojni mnogo takih, ki so si na slavi padlih junakov za domovino zgradili svojo slavo, tesno povezano z velikimi materialnimi ugodnostmi. Vse to na prav duhovit način obravnava pisatelj Pagnol v igri Pa-triotje«, ki jo uprizori v soboto 15. t. m. v tukajšnjem Narodnem gledališču Dramski studio ZKD.
Mednarodne rokoborbe v »Unionu«. Danes se borijo: prvi par: Crna maska : Markovič, drugi par: Ka\van : Cza.ia. tretji par: odločilna borba Gromov : Fischer.
Vpisovanje na subvencionirani muziški šoli Glasbena Matica Maribor se vrši nadalje vsak dan od 8. do II. in od 15. do 17. ure. Opozarjamo p. n. starše go-jenccv, da so državne učne moči, gospa prof. Finžgarjeva in Liza Serajniko-va — glasom ministrskega odloka kot take le tei šoli dodeljene ter le na tej tudi poučujejo. Uprava: Krekova ulica 5-11.
Prosluli tat in nasilnež obsojen. Včeraj dopoldne jc stopil pred sodnike malega kazenskega senata 30-letni brezposelni elektromonter Jože Gril iz Nemčije. Cim so prip-Tiali pazniki vklenjenega. obtoženca. je pričela njegova žena. ki je prišla tudi na razpravo, glasno in
menje po Cafovi ulici, ga je doletela; huda nezgoda. V trenutku, ko je nameraval popraviti odejo na konjih, je prišel po nesrečnem naključju z levo nogo pod prednje kolo, ki mu je zdrobilo stopalo. Ponesrečenega hlapca so reševalci prepeljali v bolnišnico.
Ukradena aktovka. Prevozniku Ladislavu Ruterju je neznan tat ukradel iz avtomobila1, ki ga jc bil pustil pred neko oljarno, aktovko, v kateri je imel razne važne listine. Ruter, ki je doma v Dravogradu. je prijavil tatvino policiji.
Sejem za živino. Na sejem Tl. t. ni. so prignali 541 gl»v živine, in sicer 14 konjev. 15 bikov, 124 volov, 370 krav in 18 telet. Kupčija je bila precej dobra in ie bilo prodanih 352 glav živine. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3 do 3.75 Din, poldebeli 2 do 2.50 Din, voli za rejo 3 do 3:25 Din, biki za klanje 2.50 do 3 Din, klavna krave debele 2.50 do 3.25 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za 'klobasirje 1.50 do 2 Din, molznice 2.50 do 3 Din, breje krave 2.50 do 3 Din, mlada živina 3 do 4 Din, teleta 4 do 4.50 Din. Cene mesa: volovsko meso prve vrste 8 do 10 Din, druge vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 6 Din, teletina prve vrste 8 do 12 Din, druge vrste 5 do 8 Din, sveža svinjina 10 do 15 Din kilogram._______________________
Dramski studio ZKO v Mariboru
15 IX 1931 ob 20. uri Narodno gledališče
(Me'etarji s slavo).
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18 stopinj C, minimalna temperatura .ie znašala 16 stopinj C: barometer je kazal pri 19 stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 742. Relativna vlaga S2. Od včeraj na danes je padlo 10 mm dežja. Vreme jc tiho in oblačno. Vremenska prognoza: zboljšanje vremena.
Grajski kino. Od danes dalje največje filmsko delo »V znamenju križa«. Krasen velefilm iz časov preganjanja kristjanov. V nemškem jeziku.
Kino Union, Danes premiera prekrasnega filma »Prebujene strasti« (Prva dekliška ljubezen) z dražestno Karin Hardt v glavni vlogi. Film solnca, ljubezni, naravnih posnetkov in glasbe. Film, ki je bil kot najlepši nagrajen v Milami z zlato kol jno. Kot dopolnilo »Balkanske igre« v Zagrebu.
Pri ishiiasu sledi na kozarec naravne »Franz Joselove« . grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Narodno gledališče
Nova mariborska sezona se začne v torek. 2. oktobra. Že takoj od začetka prejmejo abonentje zanimiv in dober repertoar:	Sfliakespearjevega Hamleta-,
Cankarjeve Hlapce«, Vvilde.ievega Idealnega soproga« in Leharjevo opereto »Carjevič«. Abonirajte se zato čim prej v gledališču! Abonma je zelo poceni in pomeni okoli 50 odst. popusta napram normalnim večernim cenam.
Zakaj postanem gledališki abonent? Ker me stane, če se ne aboniram, onih >2 predstav, ki jih nudi letošnji gledali-
nenta! Prijave sprejema gledališka blagajna do 22. t. m. Starim abonentom ostanejo dosedanji sedeži rezervirani samo do sobote 15. t. m. Po tem roku se bodo njihovi sedeži oddali drugim interesentom.
Opozarjamo na velike sezonske lepake, ki so nalepljeni po mestu, na katerih so vse nadaljnje podrobnosti.
Naprošamo vse one dame in gospode, ki žele sodelovati pri zboru ali baletu, naj se prijavijo pri gledališki blagajni,
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi iti rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6
se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom.
Starši! Zahtevajte nakaznice pri Na-bavljalni zadrugi državnih uslužbencev in kupujte vse šolske knjige in šolske potrebščine za srednje, meščanske in ljudske Šole pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Šolska deca
pohiti v Tžskovno na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potrebuješ.
Vesti s policije. Danes dopoldne je bilo na policiji precej živahno, zlasti v uradih kriminalnega oddelka. V lase bi si bili skočili prav gotovo dve prodajalki z Glavnega trga, da ni tega preprečil službujoči uradnik. Roza? M. je ovadila stražniku neko Marijo S., da ji je pred kratkim ukradla volneno ogrinjalo. Marija je odločno zanikala Rozine obdolžitve in ji zapretila, dai ji bo vse to povrnila. Od jeze in sovraštva napihnjeni ženski so na policiji odslovili s priporočilom, naj obračunata med seboj kje drugje. Precej razgrete krvi je bila tudi še mlada Te-rezinkai F., ko jo jc prignal \% zaporov stražnik na policijo. Zelo se je- razburjala, ker so jo aretirali zaradi suma tajne prostitucije. Zatrjevala .ie, da j£. poštena in da bo v kratkem stopila s svojim zaročencem pred oltar. Nesreča pa je bila, da na policiji dobro poznajo tudi njenega izvoljenca. Za svoj preodloecn nastop bo Terezinka presedela še 5 dni v policijskih zaporih in si bo tako imela priliko ohladiti razgreto kri. Bolj pohlevna je bila stara znanka policije Josipina Z., ki jo je stražnik prijel na ulici zaradi prepovedanega povratka. Tokrat Josipi-ne niso zašili, ker je svečano obljubila, da ne pride več v Maribor. Glava pa .ie danes zjutraj hudo bolela Avgusta .!., ki je bil sinoči aretiran zaradi pijanosti in grdega vedenja. Pripovedoval je uradniku na policiji, da se ničesar ne spominja. Ker ie razžalil tudi stražnika, bo preživel v zaporih še 2 dni. Hudo smolo pa je imel 27-letni delavec F Mice Šeligo. Nič hudega skiteč je včeraj popoldne spremljal iz Ruš v Maribor svojo ljubico, ko ga je nenadoma ustavil na državnem mostu stražnik. Zardela sta, France irt njegova ljubica. Hudo je bilo obema >n še hujše, ko je povabil stražnik Franceta s seboj na stražnico. Tam se je France skušaj upirati, a vklenili so ga in spravili na varno v Ključavničarsko ulico. Danes dopoldne so pri zaslišanju na policiji spoznali v njem nevarnega ptička, cigar slike je celo priobčil Policijski dnevnik«. Na vesti imat razne grehe, za katere ga bo sodilo mariborsko sodišče-
Mariin Planinšek šestdesetletni k
OB JUBILEJU VZTRAJNEGA PODRO BNEGA NARODNEGA DELAVCA STARE MARIBORSKE GARDE.
banla ustanoviti Društvo odvetniških in
Pred 60 leti. dne 11. septembra 1S74, je zagledal v Št. Vidu pri Stični luč sveta g. Martin Planinšek, sedaj odvetniški pisarniški ravnatelj v pokoju v Mariboru. Ko je študiral gimnazijo v Ljubljani in v Novem mestu, pač ni računal na to, da ga1 bo usoda zanesla v odvetniško pisarno in bo svojo 60-letnico preživljal v Mariboru ob vznožju zelenega Pohorja že v pokoju. Toda usoda je tmtela. da je g. Martinu Planinšku postal prav Maribor — »štarejski Meran« — njegova domovina, kjer je preživel večji del veselih in mani veselih dni svojega življenja.
Po končani aktivni vojaški službi je stopil L januarja 1899 v pisarno sedaj pokojnega dr. Glaserja. narodnega odvetnika v Mariboru. Po preteku 7 let je prestopil kot solicitator v obsežno pisarno pokojnega voditelja štajerskih Slovencev. odvetnika dr. Franja Rosine, kjer je deloval do izbruha svetovne vojne. V te i dobi oživljajoče se narodne pre-buie Slovencev po Spodnjem Štajerskem je-bil vsak uradnik, obrtnik ali pomočnik in sploh vsak zaveden Slovenec ob severni meji, zlasti pa v Mariboru prepotreben člen v verigi bojevnikov za narodno prebujo.
Današnji 60 letnik je dolgih 33 let služboval v najbolj narodnih odvetniških pisarnah, ki so bile v takratnih časih z vsem osebjem posebno eksponirane in narodno delavne. Zaradi tega je bil g. Planinšek s svojo ženo Cilko od 1. 1899. dalje član skoro vseh mariborskih narodnih in kulturnih društev. Nastopal je kot pevec,' zlasti pa kot komik na odru Dramatičnega društva v Mariboru, kot izvršujoč član Sokola, bil je tudi deležen znane »bitke« s ptujskimi nemčurji ob j Priliki slavja Ciril-Metodove družbe v Ptuju itd.
Ko so avstrijske oblasti leta 1914. zapirale naše narodne prvoboritelje, odpeljali so našemu jubilantu njegovega šefa g. dr. Franja Rosino v graške zapore. G. Planinšek je s takratnim koncipi-entom g. dr. Ravnikom poskušal v težkih časih vse težave, ki so zadele na-
rodno pisarno dr. Rosine. Hujšega se je izognil, ko je moral sam obleči vojaško suknjo, katero je nosil še pod poveljstvom pok. generala Maistra. Po preobratu je leta 1919. odšel iz pisarne dr. Rosine skupno s koricipientom g. dr. Rav nikom. ki je otvoril sani odvetniško pisarno, katero mu je skrbno in požrtvovalno vodil g. Planinšek do svoje upokojitve 30. septembra 19.32.
.Jubilant se je udejstvoval tudi pri strokovnem gibanju ter pomagal leta 1919. Voditeljem mariborskega strokovnega gi-
Ni še dolgo tega. ko je imelo Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru svoj izredni občni zbor, na katerem so pekovski mojstri obširno razpravljali o prepovedi izdelovanja keksov. Zavzeli so v tej zadevi svoje stališče in poudarjali, da je bilo izdelovanje keksov stara pravica pekovskih mojstrov in pravi člen 446. zakona o obrti, da ostanejo vse pridobljene pravice v veljavi tudi potem, ko dobi novi obrtni zakon pravno moč. Iz tega bi po njihovem mnenju bilo jasno, da bi smeli pekovski mojstri tudi po uveljavljenju novega obrtnega zakona, ki sicer predvideva izdelovanje keksov kot posebna obrt, izdelovati kekse. Na pritožbo slaščičarjev pa je banska uprava razsodila, da temu ni : tako ip da pekovski mojstri po zakonu ne smejo izdelovati keksov. Proti tej odločitvi banske uprave so se peki pritožili celo na upravno sodišče v Celju in čakajo na rešitev.
Ko so za stališče in mnenje pekovskih mojstrov izvedeli slaščičarji, so se energično postavili v bran za svoje pravice. Prejeli smo od njihovega združenja sledeči dopis, ki ga v obrambo njihovih pravic in v informacijo javnosti radevo-lje objavljamo: »Zadnje čase so pričeli nekateri pekovski mojstri izdelovati različne slaščičarske izdelke, kakor kekse,
notarskih uradnikov v Mariboru, katerega član in odbornik ie bil nepretrgoma , od leta 1919 do letos in več let tudi predsednik. Kot društveni odbornik je bil uvideven. zmeren in iskren tovariš ter je lahko odbor na njegovo moško besedo vedno računal. Kakor je tudi spremenljiva usoda vsakega odvetniškega uradnika. je služil g. Planinšek vendar le pri treh uglednih narodnih mariborskih odvetnikih. kar mu je lahko v prijetno zavest, da je v tem stanu vztrajal v burnih in preobratnih časih pred in po vojni dolgih 33 let.
Čestitamo jubilantu ob 60-letnici. želeč, da mu mirno potekajo dnevi v zasluženem pokoju!
čajno pecivo, krofe in druge slaščice brez obrtnega dovoljenja in so na ta način pričeli legalnim slaščičarjem odjedati kruh. Položaj naših pekov je ugodnejši, kot nas slaščičarjev, ker mora imeti kruli in žemlje vsak. pa naj si bo reven ali bogat. Vse drugače je z našo obrtjo. Malo je-danes ljudi, ki bi kliko obiskovali naše lokale, ker je kriza globoko posegla v žepe zlasti tistih slojev, ki so bili nekdai naši najboljši odjemalci. Le v izrednih prilikah so širši sloji danes naši gostje.
Kekse je pričel prvi izdelovati leta 1826. angleški slaščičar Thomas Hund-ler. Keksi se ne izdelujejo s pomočjo kvasa, marveč je postopek pri izdelovanju povsem drugačen. Prav tako so že leta 1764. pekli'na Dunaju običajne pustne krofe slaščičarji. Tudi pri peki krofov je postopek drugačen, kakor pri peki kruha ali žemelj.
Po zakonu sme obrtnik izvrševati le ono obrt, katere se je izučil. Pekovski mojstri pa niso izučeni slaščičarji in so si pravice za izdelovanje keksov šele pred kratkim sami prisvojili. Zaradi tega slaščičarji upravičeno pričakujejo, da bo upravno sodišče v Celju pritožbo pekovskih mojstrov glede prepovedi banske uprave zavrnilo. Ni torej res, da bi slaščičarji kratili pravice pekovskim
Slaščičarji v boju za svoje pravice
tOPIS ZDRUŽENJA SLAŠČIČARJEV.
Le Marx-Llndner:
Šibila
Po svetlikajočem se parketu bara 1 »Olimpia« so danes plesali. Vse še je svetilo v zlatu.
Polslišno je spremljala gospa rjavih las neki refrain, medtem ko ji je oko hitelo skozi množico plesalcev in plesalk, dokler se ni ustavilo, kot, da je prikovano, ob dvojici žarečih oči.
»Kdo je neki ta gospod!« ji je udarjalo site; za trenotek mu je poslala krasen nasmešek.
»Bi zaplesali?« je dejal mrzel glas njenega bodočega moža.
Šibila ni slišala nič, pač pa je venomer sledala tujca, ki ji jo kot prikovan vrnil pozdrav njenih oči. Kesneje, ko se je čutila kot objeta od nečesa nerazumljivega, je sledila njegovi prošnji, ko jo je vljudno Priklonjen prosil za ples. Plesala sta. Frank Thor\valdsen je držal gospejino telo kot kak biser, ki se more vsak čas razbiti __ v svojih rokah — počasen šelest »Pean d’Espagnc« sc je izgubljal v njenih rjavočrnih laseh, kateri so ji ležali na ozki glavi kot kaka čepica.
»Poganska Madona,« si je mislil in toplina njenega mladega telesa je uhajala k njemu. Nič nista govorila, le njuni srci sta bili v taktu violin.
vžopet vas moram videti!« je prosil.
Gospa je nalahno odkimala; njena ko karmin rdeča ustna so trepetala v bolečini. Ni mogoče!«
»Potem napravite mogoče, gospa!« je Pridejal in ji nežno stisnil roko.
Šibila je pomislila, med njenima očesoma je ostala navpična, skoro grozeča grba.
»Poznate Marijino kapelico zadaj za vinogradom,« je pridejala po trenutku. Frank sc je spomnil. Ni bil sicer pobožen, pač pa ljubko navajen, da je to kapelico redno obiskoval, kadar se mu je kaka važna stvar v njegov prid izvršila. Visoko v hribti je stala, daleč pioč od mestnega širma,
»Kdaj?« je vprašal Frank in iskal v njenih očeh odgovora.
»Jiutri na vse zgodaj, ko še vse spi«
—	je zašepetala.
»Pričakoval vas bom!« Nežno ji je poljubil njeno belo ročico in jo odvel na mesto. Utihnil je glas violin.
*
Kot v snu je korakal Frank po asfaltnem robniku, po katerem sc vije velemestni film. Kri mu jc vriskala, srce mu je burno bilo. »Majhna Madona, da te jutri vidim!«
»Ne. pleši več s takimi ljudmi« — je dejal zasramovalno bodoči mož Šibili, katera je molče sedela ob njem — ujeta golobica med oblazinjenimi stenami topega avtomobila.
»Ali jc slab človek?« — je s strahom vprašala.
»Kaj vem?« je odklonilno mignil z visokimi rameni. »Tekač. — športnik, ki svoje znanje razkazuje množici, kot kak glumač v cirkusu s svojimi umetnijami.«
Ko je vstalo poletno jutro v svetli lepoti izza renske doline, ko ie inUdo solu-ce vrglo svoj prvi žarek v vodo, tedaj si jc stalo dvoje bitij v tihoti kapelice nasproti, prožeč si roko in pozorno sc opazujoč. Na majhnem oltarju sta goreli dve rumeni svečki, vijoč svoj plamen v vetru. Ti svečki sta prinesla s seboj. — Voščena Mati božja je smeje gledala nanju, na dvoje klečečih, za vdano ljubezen prosečih ljudi. Poljubila sta sc.
»Za vsak poljub eno svečo na oltar Materi božji,« jc sklenil Frank in na novo nežno poljubil gospo.
Zvon v dolini je vabil k delu.
»Moram iti!« je rekla. »Pač pa pridem
jutri zopet!«
Poslavljajoč sc je vil njen bel plasc v jutranjem vetru, trenotek za tem _ pa je stalo ob kapelici eno samo bitje z željo v srcu.
Tako sta sc shajala vsak dan, oba pn-vedenal z nezlomljeno silo. četudi sta imela le 30 minut časa. le toliko, da sta
odložila sveče, se prepustila ljubezenskemu objemu in opazovala vstajajoče mesto. Nekoliko poljubov — nem odgovor njunih oči. Še jima.' je zadostovalo in srečna sta bila. Nekoga dne pa je njegov dih bolj vroče oblil bledo gospejino lice. Ogenj, ki je počasi plamenel.
»Ti si ko Madona, Šibila. Tvoje oči so dvoje zvezd, dvoje globokih, breztalnih jezer, v katerih modri roži svojo rast živita!«
Polno se je nasmehnila Šibila in ponudila Franku dve razbeljeni ustni.
*
»Kmalu odpotujemo,« je nekoč izrekla in v njenih očeh' so se prikazale blesteče solze.
»Ti ostaneš pri meni, ljuba!« Frank ni niti pomislil na ločitev. Njegovo srce je kar oledenelo, če je za trenotek pomislil, da bi moral biti brez Šibile. »Zbežimo, šibila. Pojdi z menoj!«
Gospa je odkimala. »Ne morem, ljubi. Ce bi bila katera druga, bi šla s teboj, kamor hočeš, ali mene bi našli, četudi bi odšla na konec sveta!«
»Kdo si ti?« je vprašal. Neka redka slutnja ga je držala ko ujetega.
»Ne vprašuj. Ime in položaj sta le zvok in dim. — Mi se imamo radi in dovolj je sreče!«
Frank je poljubil njene ozke ročice, ki so ko bele lilije ležale v gubah njenega oblačila.
»Jutri tekmuješ v stadionu, kaj ne?« je pridela Šibila.
Nalahno se je nasmehnil. — njegovo grlo je bilo suho. Ni mislil na tek, vedno mu jc bila v mislih le šibila, katero 'bo izgubil.
Globoko mu je klonila glava, da ne bi izrazila težkega čmvstva, ki jo jc polnilo.
*
Frank Thorvvaldsen jo tekel, daleč za njim je ostal Kitajec Ma-Hatmi. I isoč-glava množica je napeto opazovala borbo. V eni izmed prvih vrst je sedela Šibita med svojo materjo in bodočim mo-
mojstrom, kakor to zatrjujejo, marveč je te res, da pekovski mojstri kratijo naše. po zakonu zajamčene stare pravice.«
Pritožba potnikov in tujcev
Prejeli smo naslednji dopis, ki ga v interesu dobre stvari radevolje priobčujemo. Zadnje čase, zlasti pa ob letošnjem Mariborskem tednu, se je mnogo govorilo o velikem dotoku tujcev v obmejno mesto Maribor. Razpisali so se tudi listi in ne dvomimo v resničnost njihovih poročil, ker nas je bilo več potnikov, ki smo v času Mariborskega tedna dopotovali v Maribor. Da ne omenjamo drugih nevšečnosti, ki se ob takih prilikah pojavljajo, vprašamo samo merodajne činiteljc, zakaj nimajo mariborski postrežčki in nosači pri roki nobenih vozičkov ali drugega prevoznega sredstva? '
Prtljago smo morali nositi sami, deloma pa smo jo razdelili med koncesioni-rane postreščke in so morali nekateri tovariši seči globokeje v žep zaradi prtljage, ki so jo morali prepeljati izvoščki ali avtotaksiji. Res je, da so vsi potrebni zaslužka,, žalostno pa je, dar morajo kru-hoborci, ki plačujejo davek na koncesijo, gledati, kako jim nepoklicani odjedajo kruh. V tern pogledu bi bilo nujno potrebno napraviti red in prav bi bilo, če bi Maribor sledil vzgledu Ljubljane, kjer skrbi železniška uprava naravnost vzorno za prtljažne nosače, ki imajo celo svoje prostore s potrebnimi omaricami. Izvedeli smo tudi, da je mariborski ne-dostatek posledica prepovedi železniške uprave.
Zavedati bi se morali, da je prvi sprejem na kolodvoru ob državni meji ogledalo države. Zvedeli smo nadalje, da Zavod komisionarjev, ki prehaja že v 50. leto svojega delovanja v Mariboru, ne more ničesar ukreniti, čeprav so vsi njegovi člani celo morali imeti vozičke za prevoz prtljage pri roki. Prepričani smo. da bi se tudi danes tak prostor za vozičke našel. S tem bi bilo ustreženo tujcem, poklicni nosači pa bi imeli zopet možnost bornega zaslužka._______________
fpominiaite 4« CHD
že m. Pozorno je opazovala svojega Franka, zanj je trepetala.
Njegovo telo je bilo središče zanimanja ljudi. Ko da se ne bi dotikale tal njegove noge tako so brzele. Thorwaldsen je čutil njeno bližino in to ga je opogumilo, kljub temu, da je bil skoro do konca izčrpan. Ma-Hatmi mu je sledil tik ob petah in zdelo se je, kot bi se pripravljal k slednjemu naskoku.
Še 100 m. — Pred očmi Franka je vse mrgolelo, sami žareči obrazi. Na tribuni se je svetil beli obraz njegove Madone... Frank se je potegnil, dvignil telo nasproti vetru — še HO m. Mora biti prvi. Množica je brez diha sledila tekmi.
' »Thorwaldsen — Ma-Hatmi!« —
»Thorvvaldsen!« je vzkipelo, ko je Frank prešel dotek z l metrom pred Mali atmo.
*
Slovo je bilo blizu. Frank še slutil, ni, le popoldne jo dobil od Šibile droben listič. Ob nenavadni uri snidenje zvečer pri kapelici. Nemirno je bilo srce Franku — slutnja se mu je porajala'. Ko je solnce zašlo za modro črto horiconta in ko je noč razprostrla svoj črn zastor preko zemlje, sta si stala poslednjič nasproti. Še vedno je sijal smehljaj voščene Madone. Rdeče rože sta si prinesla
—	žive rdeče rože.
*
Prihajalo je jutro. Brez solnca je vstalo. Dogorele so sveče na oltarju, temnordeči rožni listi so padali ko srčne kaplje na belo oltarno pregrinjalo. Poslovila sta se. Brez moči je klonil Frank svojo glavo, ko so zadnjič ozke bele ročice gospejine pogladile njegove lase.
Šele po tednih, ko jc Frank listal neki dnevnik, se je ustavilo oko ob sliki.
Pred časom sc je v Madridu poročila mlada vojvodinja! šibila Vestalk s knezom Y. v vsej tišini. Naša slika ju kaže, ko zapuščata cerkev...
V	Frankovih očeh so zazdele neizjo-kanc solze. Mala, poganska Madona .. *
Stran 4.
Mariborski »Večer ni It« Jutra
V M a r i b o r u, dne 13. IX. 1934,
Milan Ruščak:
Človek, ki se mu ni bilo mogoče izogniti
»Poslati vas v norišnico!« sem zakrit oal ves razburjen.
»Moj Bog!« je vzMiknil. »Vi se šalite, stvar pa je resna, silovito resna. Škoda vsake minufce, ki jo zamudimo.«
»•Pustite me, za božjo voljo, pri miru s svojim rižem!« sem dejal in mu obrnil hrbet.
»Ni še čas za to!« je dejal mirno. »(Kadar je ladja v nevarnosti, moramo vsi na krov. Nikogar ne moremo pogrešati.«
Tramvaj se je ustavil Planil sem proti izhodu, skočil na cesto in pričeli bežati, ali neznanec me ni Izpustil. Sledil mi je korak za korakom in ko svai pri-drevela do Lloydove palače na Velikem trgu, me je nenadoma prijel za rokav.
»Oprostite«,, je rekel, »pozabil sem vam povedati najvažnejše: o problemu povišanja prevoznih tarif za riž sem napisal članek, v katerem...«
»Gospod!« sem ga prekinil. »Pustite me na miru, ali pa bom primoran se zateči pod zaščito varnostne straže!«
»Zdelo se mi je že spočetka,« je dejal, »da ste danes slabo razpoloženi, zato vas ne bom več prepričevali, čeprav mi je zelo žal, da se ne moreva pogovo-
riti do konca. Nu, nič ne de, pa drugič. Moje ime je Berislav Križan...«
»•Veseli me,« sem rekel, samo da bi se ga odkrižal in izginil za prvim oglom. Ko sem se čez nekaj minut ozrl in opazil, da mi ne sledi, sem se oddahnil kakor človek, ki je srečno prestal veliko nevarnost. Na to, da bi ga utegnil še kdaj srečati, nisem mislil. Moji dnevi v Trstu so bili šteti, a Trst je velik.
Nekaj tednov pozneje sem se sprehajal po SchonbTnnnskem parku na Dunaju, občudoval sem gladko pristrižene drevorede, gredice polne pomladanskega cvetja in se naposled povzpel še na Gorietto. Od Golovca doli je pihal prijeten veter. Prižgal sem si cigareto in se v mislih zatopil v tiste čase, ko je bil Dunaj še skromna slovanska vas. Iz tistih zgodovinskih premišljevanj me je pa nenadoma predramil znan glas, ki je dejal:
»Gutem Tag, raein Herr! Kako zelo me veseli, da se zopet vidiva.«
Ozrl sem se. Moj Bog! Pred menoj je stal on — Berislav Križan...
»Vidite,« je rekel, »prijatelji se povsod najdejo. Upam, da ste danes bolje razpoloženi. Sicer je šlo tokrat tudi brez
vas. Naša akcija je uspela: prevozne tarife za riž se niso povišale in Evropa je rešena prve nevarnosti. Ampak tudi sedaj ne smemo rok križem držati. Kdo ve, kaj še pride.«
»Oprostite,« sem dejal, »veseli me, da je vaša akcija z rižem uspela in želim vam tudi v bodoče uspeha. Moj čas je potekel. Oditi moram. Zbogom, gospod Berislav Križan!«
»Kaj?« se je začudil. »Vi odhajate, pa je tako lep razgled tu gori. In zrak je tako čist. Spremim vas.«
»Mudi se mi,« sem odvrnil, »ne boste me mogli dohajati.«
»O, kar se tega tiče, ste lahko brez skrbi,« je rekel. »Sicer se pa tudi meni mudi.«
Zopet se je vrnil na svoj problem in me moril vse do tramvajske postaje.
»Kam ste namenjeni?« me je vprašal.
Pomislil sem, kam bi bilo najbolj od rok, pa sem mu dejal:
»V Floridsdorf.«
»Ravno prav,« je vzkliknil. »Tudi jaz grem v Floridsdorf.«
»O Bog!« sem vzkliknil sam pri sebi. Potem sem pa pričel premišljevati, kako bi se mu izmuznil, in ko smo prispeli na Ring, s&m mu nenadoma segel v roko.
»Zbogom, gospod Berislav Križan!«
sem dejal. »Domislil sem se, da moram poprej še v Favoriten«.
»-Imenitno!« je vzkliknil Berislav Križan. »Tudi meni se posebno ne mudi. Spremim vas. V Favoritengasse poznam izborno restavracijo, in če mi dovolite, vas bom povabil na vrček piva.«
Osupnil sem. Kaj naj storim? Kako naj se ga iznebim? čim bolj sem premišljeval, tem bolj sem spoznaval, da je ni pomoči. Vdal sem se in rekel:
»Gospod Berislav Križan! Če me želite povabiti na pivo, potem ni treba, da se voziva v deseti okraj, stopiva kar v prvo gostilno!«
»Popolnoma prav,« je dejal. »Strinjam se!«
In stopila sva v gostilno »Zimi golde-nen Krug«, izpila vsak dva vrčka piva in razpravljala o riževi trgovini, cenah, prevoznih tarifah, socialnih problemih, revoluciji in rumeni nevarnosti, dokler nisem izrabil njegove trenutne odsotnosti in jo pobrisal. Sedel sem v tramvaj in se odpeljal v Aspern... Tako sem se ga srečno iznebil in sem bil trdno prepričan, da se ne bova nikoli več videla. A zaman so bili moji srčni upi...
Ko sem nekaj mesecev pozneje občudoval mogočno stavbo budimpeštanske-ga parlamenta, se mi je približal popotno opravljen človek, se poklonil in rekel :
Sokolstvo
Lahkoatletske tekme mariborske sokolske župe. Kakor vsako leto, tako priredi mariborska sokolska župa tudi letos lahkoatletske tekme za članstvo in naraščaj. Za letošnje tekme, ki bodo 15. in 16. t. m., se je prijavilo 306 tekmovalcev in tekmovalk. Da poživi tekmovanje, je razpisalo župno načelstvo za one, ki so na prejšnjih tekmah dosegli zadovoljive rezultate, težje skupine. Tekmovali bodo člani v šestero in peteroboju, moški naraščaj v petero in troboj« in ženski naraščaj v dveh trobojih. Poleg višebojev lahko' tekmujejo posamezniki tudi v posameznih panogah (157 prijavljencev). Ker so posamezni telovadci od leta do leta izpopolnjujejo, bodo letošnje tekme zelo zanimive in je težko reči, katera društva imajo največ i zgledov na prva mesta. Tekme se bodo vršile na novem športnem prostoru SK Železničarja v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne v višebojih, končne tekme pa bodo v nedeljo popoldne.
Razpis župnih prednjaških izpitov.
Župno načelstvo sporoča, da se bodo odslej vršili župni vaditeljski izpiti vsako leto samo dvakrat, in sicer v jeseni in spomladi. Za jesenske izpite se je treba prijaviti do 1. decembra, izpiti pa bodo 16. decembra t. 1. v Mariboru. Kdor namerava polagati izpite, mora poslati potom svojega društva pravilno izpolnjeno prijavo z navedbo rojstnih podatkov in sokolskega udejstvovanja na župno načelstvo. Priložiti mona potrdilo, da je položil društveni izpit in že najmanj 2 leti deluje v Sokolu. — Župno načelstvo.
Petnajstletnico osvobojenca Prekmurja
proslavi Sokolsko društvo z drugimi nacionalnimi Društvi v Dolnji Lendavi 22. in 23. t. m. Polivamo vsa bratska društva, da se te nacionalne manifestacije udeleže, ker imajo ugodne prometne zveze, po vačjvh odspešlanstviih. a druga pa, da pošljejo vsaj svoje zastopnike. — Župna uprav*.
Sokol Sv. Trojica v Slovanskih goricah je imel 8. t. m. svoj javni telovadni nastop. Udeležilo se ga je veliko število domačinov, a tudi Iz Maribora ter od drugod je dospelo k nam vse polno sester, bratov, prijateljev in gostov. Med njimi smo videli tudi sreskega načelnika za Maribor 1. br. g. dr, Senekoviča, župnega starosto br. dr. Goriška, okrožnega načelnika br. PoHča, starosto Sokolskega društva Maribor HI. br. Struno itd. Ves trg je bil odet v državne zastave. Ob 15. uri se je začel pod vodstvom br. načelnika Ferlinca impozanten sprevod skozi trg, kateremu je sledil stik na telovadišču. Vse navzoče je br. starosta dr. Weix,l pozdravil z vznesenimi besedami in ugotovil, da se naše vrste vedno bolj širijo. Nato se je v imenm Sokola sveto-
trojiškega poslovil od s. načelnice Urbaj-sove in br. načelnika Ferlinca, ki odhaw jata na nova službena mesta. Prav gin-ljivo je bilo slovo sokolske dece od svojih priljubljenih vzgojiteljev. Sledile so telovadne točke. Novost je bila telovadna ura dece, polžje tekme kolesarjev, pri katerih je zmagal član svetotrojiškega sokolskega naraščaja br. Ernest Golob itd. Nastopilo je hkrati 250 sokolske dece, članstva pa 50. Posebno pa je vžgala vrsta 15 članov na bradlji. Pod vodstvom načelnika br. Ferlinca je ves spored potekel zelo pestro in gladko. Po nastopu pa se je pričela prava ljudska veselica s kegljanjem za dobitke, srečolovom itd. Vrste trojiškega Sokola so pripravljene, disciplinirane, prežete pravega sokolskega duha. Večno spopolnjevanje! Zdravo!
Šport
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 16. t. m.: V Mariboru na igrišču SK Rapida ob 10. prijateljska tekma SK Rapid mladina : SK Železničar mladina. Službujoči odbornik g. Ilovar. Na igrišču 1SSK Maribora ob 10. uri prijateljska tekma ISSK Maribor mladina : SK Svoboda mladina. Službujoči odbornik g. Kurnik. Na igrišču ISSK Maribora popoldne ob 14.30 ISSK Maribor : SK Svoboda, ob 15.15 SK Železničar : SK Rapid, ob 16. premaganca in ob 16.45 zmagovalca iz prvih tekem. Službujoči odbornik g. Filipančič. V Ptuju na igrišču SK Ptuja ob 16. SK Ptuj : SK Drava. Službujoči odbornik g. Brumen. V Murski Soboti ob 16. SK Mura : SK Panonija. Službujoči odbornik g. Peterka. Vse navedene tekme se odigrajo v prid podzvezni blagajni. Občni zbor OOLPN bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. v restavraciji Mariborski dvor. Klubi na teritoriju OOLPN Maribor naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Tajnik
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: V Mariboru SK Rapid mladina : SIK Železničar mladina g. Bizjak, ISSK Maribor mladina. : SK Svoboda mladina g. Vesnaver, SK Svoboda I : ISSK Maribor I g. Bizjak, SK Železničar I : SK Rapid I g. Bergant, tekmo premagancev sodi g. Vesnaver, zmagovalcev pa g. dr. Planinšek. V Ptuju: SK Prava : SK Ptuj sodi g. Nemec. V Murski Soboti: SK Panonija : SK Mura g. Turk, V Čakovcu: Čakovečki SK : SK Gradjanski g, Kopič.
Klub kolesarjev in motociklistov »Peruti«, sekcija Tezno priredi v nedeljo 16. septembra jubilejno kolesarsko dirko. Start ob 14. uri pri mestnem vodovodu, cilj pa pri gostilni Puiko na Teznem.
V. Balkanske i*re v Za*rebu. Tukajšnji kino »Union« predvaja v časiu od 13. do 21. t. m. film »V. Balkanske igre v Zagrebu«, na kar se opozarjajo vsi športniki.
Radio
Radio Ljubljana: Spored za petek 14. t. m.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: »Onstran Gorjancev« (Vladimir Regally); 18.20: plošče; 19: »Primorska ura«; 19.20: plošče; 19.50: čas, jedilni list; 20: saksofon-solo (Miloš Ziherl), vmes poje gdč. Ivica Cankarjeva operetne pesmi; 21: Ravel: »Le tom-beau de Couperin« (plošče); 21.20: ženski tercet Stritar; 22: čas, poročila; 22.15: tamiburaški orkester.
Radio in narodna zavednost. Vse slovenske radio-naročrnke opozarjamo na dejstvo, da delajo z glasno reprodukcijo nemških propagandnih govorov in pesmi samo reklamo za tujo stvar. Če ob taki priliki še vsa okjiar odprete, bo to našim nemškim prijateljem še bolj po godu, to se pravi, rogali se bodo, da kot Slovenci pospešujete njihovo idejo. Marsikateri, sicer zavedni Slovenec se tega Še ni domislil. Takim in drugim naj-ve'
jo v svoje sporede čim več slovanskih skladb. Je pa pravica in narodna dolžnost vseli naših rojakov, da vselej in povsod zahtevajo slovanskih glasbenih točk, pa naj jih izvaja radio, gramofon ali godba. Ne rabimo osladnih nemških »šlagerjev« in drugega dvomljivega tujega blaga, ko imamo dovolj prelepih domačih proizvodov, posebno neprecenljivo narodno pesem. Ne posnemajmo naiv-no-gizdavih srak, ki si nadevajo tuje perje, da1 bi bile menda lepše, so pa le smešne.
Sreča madžarskega inženjerja.
Absolvent gimnazije Tibor Farkaš se je nameraval pred 6 leti vpisati na tehnično fakulteto v Budimpešti. Tam ga pa niso sprejeli, ker je bil zavod že prenapolnjen. Tibor je bil sin malega madžarskega uradnika in je moral biti zelo priden v Berlinu, da si je pridobil diplomo inženjerja. Kot tujec pa je moral zapustiti Nemčijo. Ker ni dobil nikjer drugje namestitve, se je ponudil nekemu belgij-
Ija sledeče: Če že na vsak način hočete . skemu veleindiustrijalcu za šoferja. Ko je
poslušati tak dirindaj, naredite to tišje. Saj ni treba, da sliši vse mesto, kako se šopiri kakšen rjavi narodno socialistični general v svoji nadutosti. Vsak zaveden Slovan išče v prvi vrsti slovanskih postaj. Ljubljana, Zagreb in Beograd v večernih urah sicer ne oddajajo tako jasno, kakor bi želeli posebno mi na severni meji, imamo pa zato Prago, Brno, Bratislavo, Košiče, Moravsko Ostravo, Katovice, Varšavo in druge slovanske postaje s prvovrstnimi in mnogovrstnimi sporedi. Te postaje slišimo izvrstno in so njihova izvajanja več vredna, kakor napihnjena rjava propaganda s svojimi trdimi koračnicami. Z vso gotovostjo pričakujemo, da bodo budi vsi gostilničarji, hotelirji, kavarnarji itd. dajali izrazito prednost slovanski glasbi. Prav tako vabimo vse godbe in orkestre, da vpleta-
gospodar v kratkem času spoznal izredne sposobnosti svojega šoferja iu i/.vede! tudi, da je inženjer, se je moral mladi Tibor takoj posloviti od svojega vozila iu je dobil mesto osebnega tajnika s ko-losalno plačo. Ker pa je bil bogataš brez otrok, je svojega tajnika celo posinovil.
Zastrupljeni sloni.
V	neki indijski pokrajini so povzročali sloni veliko škodo tamkajšnjemu prebivalstvu. Ljudje pa so si vedeli pomagati in so nasuli v banane ciankalija ter jih nastavili slonom. Strup je naglo učinkoval in so naslednje jutro našli ob rob« gozda okrog 50 mrtvih velikanov.
Energičen mož.
Mož: Zdaj pa niti besedice več!
Žena : Kaj praviš? Komu si dejal to?
Mož: Sebi sem zapovedal molčati.
Razno	DiiaSka stan.
KORUZA za krmo. semensko pšenico In rž dobite pri Kmetijski družbi Meljska c- 12. tel. štev. 2083. 3793 ,	DIJAKA sprejmem takoj v popolno oskrbo- Naslov v upravi lista. .«15
	DIJAKA sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 3833 Sobo odda
ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtnike Itd. v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 3624 Posest 883SSS5E*--- .' "*"•. '*** * m^SSSSSSSSSSSSi PRODAM HIŠO Z VRTOM v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravo pod »Gotovina«. 3834 Prodam	
	SOBA ZA SOLIDNEGA GO-SPODA, mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se Ukoj odda, StroBmajeHeva ul. 28, II nadstr.. vrata 9 3463 LEPO, SOLNCNO SOBO oddam v najem uradnici ali dijakinji z ali brez oskrbe : Vprašati VVildenrainerjeva ulj L7/1- 3817,
OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, globok naprodaj-Delavska 30, pritličje. 3836	
Službo dobi
šoferja
sprejmem v službo. Riti mora zanesljiv iu zmožen kavcije v gotovini. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »8000 Din*	3835
Novi sodi
iz prima cepane hrastovine liter PBre. Popravila sodov so* lidno in poceni izvršuje
Sulcer, VojoSniSka ul. 7
Kupujte svoje po* trebidnapri naših inserentih i
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani^ predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.