Letnik 111. (LV11I.) V Ljubljani. 14. julija 1905. List 28. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Daritev Jezusu. » (Prevod.) Tebe Jezus čem ljubiti, Saj si prej Ti ljubil me; Tebe v srcu čem nositi, Ki je kdaj žalilo Te. — Tebi Jezus čem živeti Vedno zvest od srca vdan, In služiti in Ti peti, Dok ne pride zadnji dan. Tebi naj vmrjem veselo, O presladki Jezus moj — Saj bom združen večnost celo Izveličar tam s Teboj! lladoslav Silvester VI. nedelja po Binkoštih. Množica se mi smili. (Marka 8.) Dragi! Prav sedanja doba je taka, da marsikedo vas zapusti za nekaj ur — za eden dan ali dva — svoj rodni zavičaj ter se poda na kak Bogu posebno posvečeni kraj pridobit si tam dušnega miru in — čemu da bi si ne privoščil tudi tega — na-vžit se ob enem zdravega zraka na teh vedrih, velikrat nebotičnih višavah. Božja pota menim, kamor vas mnogokrat tako vleče vsa sila srca. Premislimo zato to uro zgodovino božjih potov in — če jih obiskujemo pravim namenom — njihovo važnost in dobrovitost tudi za danes. Tak poseben kraj, kamor so hodili milosti prosit od časa do časa, je bil Izraelcem sv. šotor, kjer so imeli svoje največe svetišče — skrinjo zaveze. Saj o njem govori sam Gospod: „Ondi bom zapovedoval Iz-raelovim otrokom in altar bo posvečen v mojem veličastvu ... In prebival bom v sredi Izraelovih otrok in jim bom Bog.44 (II. Moz. 29, 43 -45.) V pozneji dobi pa je kralj Salomon mesto prenesljivega šotora sozidal živemu Bogu v Jeruzalemu tempelj, ki je bil čudežno zidarstvo tedanjega sveta, judovsko narodno svetišče. Po slovesnem posveče-vanju se je pricazal Salomonu po noči Bog in je o tem posvečenem templju tako-le govoril: „Slišal sem tvojo molitev in sem si izvolil ta kraj v hišo daritve. Če zaprem nebo in dež ne pojde in ukažem in zapo-vem kobilici, da obžre deželo in pošljem kugo med svoje ljudstvo — a se izpreobrne moje ljudstvo, na katero je poklicano moje ime ter me bo prosilo in bo iskalo mojega obličja in delalo pokoro za svoja prehu-dobna pota: tudi jaz vslišim iz nebes in bom milostljiv njihovim grehom ter ozdravim njih deželo. Tudi bodo odprte moje oči in nastavljena bodo moja ušesa molitvi tega, ki bo prosil na tem mestu. Zakaj izvolil in posvetil sem to mesto, da je moje ime ondi na večno in da ostanejo moje oči i;i mojo srce ondi vse dni." (II. Kron. 7, 12 -1(>.) Na ta blaženi kraj so morali potem vsi moški Izraelci — da so le za toliko odrastli trikrat pripotovati vsako leto. Zgodovina novega zakona nas uči, kako jc (iospod sam izpolnoval to postavo. (Luk. 2.1 Obiskovali pa so jeruzalemski tempelj o \"oliki noči, o Binkoštih in ob prazniku šotorov. krščanski dobi so narodom in posameznikom taka božjepotna svetišča bila in s»>: Vsa sveta dežela za. kojo posest so sc bojevali celo v dolgotrajnih vojskah; in v sv. deželi posebno še božji grob v Jeruzalemu ter kraj Jezusovega rojstva v Bedeli« mu. Potem groba sv. apostolov Petra in Pavla v Rimu; pozneje grobišče sv. Jakoba starejega v Kompostih na Španskem, vse-kako poleg Jeruzalema in Rima najimenitnejša božja pot vesoljnega sveta. Hišica Matere božje v Lorcti; danes svetovno znana božja pot v Lurdu na Francoskem ter skoraj brezštevilno družili večih ali manjih romarskih cerkva po katoliški zemlji Današnje dni sc posvečujejo skoraj pretežno vsa božja pota kraljici angeljev in nas vseli .Mariji Devici, koji priprošnja pri Bogu nam volja vsemogočno. Ni je namreč dežele, da bi to dobo ne imela slo-vočili .Marijinih svetišč. Tudi naša Slovenska se diči že od davna s sv. Višarjami na domači koroški zemlji in prav v najnovejši dobi z Brozjami na (lorenskem. Oba ta kraja sta sloveča postala čez meje slovenskih pokrajin. Dragi! Cesa naj vas poučim sploh o božjih potih? To naj trdim, kako so potovanja na kraje, kjer Bog deli posebnih, časih čudovitih milosti taka. da vnamejo v obiskovalcih sv. pobožnost in kako tamošnji lepi in sijajni izgledi na vse sveto nagibljejo človeškega duha. - Nad vse vgodno vpliva namreč tu na tvojo dušo. da razbremenjen za trenutke domačih skrbi povzdigneš glas svoje molitve v združbi toliko in toliko s cela neznanih ti prišlecev od vseh štirih vetrov. — Kakor šum no valovje se dviga vaša skupna molitev tje gori do božjega prestola — meniš li. da ta soglasni kor ne doseže nebeškega Očeta takim skupnim prošnjam toliko naklonjenih ušes? — Sc li ne boš tu na božji poti dostikrat celo neznanemu izpovedniku še lože obtožil svojih napak in ne boš li v tem oblagodarjenem svetišču še vneteje in veseleje nego doma v svoje srce sprejel v zakramentu svojega Boga ? A tega je pa priopomniti, da sv. cerkev nikjer in nikedar ne veleva na katerosibodi božjo pot. Ko jc namreč menil menih Pavlin, da inn je potovanje v Jeruzalem skoraj, potrebno za izveličanje, odpisal mu je cerkveni učitelj, sv. Jeronim tako-le: „Nikar ne meni, da ti pomanjkuje nečesar, ker nisi videl Jeruzalema in mene ne smatraj boljšim, če celo stanujem v Jeruzalemu. Bodi tam ali tu. le samo od tvojih del je odvisno božje povračilo." Temu bi še to dostaviti bilo, da bode romanje Bogu celo nevšeče, če bi se vsled njega zanemarjala kaka tvoja viša dolžnost; ali če bi se — prost domačih spon — na takem potu hotel kedo vesti morda grešno in nespodobno. Takih božje-potov in takih božjepotnikov pa, dragi, nikar! To niso božja; to bi bila - da sc ne izrečem svetega kraja nedostojno — to bi bila črna pota. To hi bile črne duše. Tako, dragi, nikjer in nikoli nikar. „Množica sc mi smili (Mark. 8, 2) govori v današnjem sv. evangeliju Gospod: ker tu krog njega obilno zbranemu ljudstvu primanjkuje jedil. „ Množico blagrujem —" pa vtegne vzklikniti naš lzveličar, kadar nas vidi v pokori, pobožnosti in srčnem veselju zbrane na naših dušne in telesne moči nam toliko krepčajočih božjih potih, ki naj jc Bog živi! Amen. Zgodovinske črtice o ljubljanski škofiji. (Konec.) H. Dežela koroška. XX. Dekani j a K e 1 d k i r e h e n. iT r g.)* Župniji L vrste: Feldkirchcu (Trgi. [se dež dekana] iu I linunelberg. (Sokovo). Župnije H. vrste: TilTeti, Steuerberg. (Jlanholen. Si. Niki is ain Pernigg ilVrnek). < »ssiaeli (Osojei. St. Leonhard in der (inesau (Knezovo). \Vaxenberg in Atiserleieheii (Doljne I Mesu). Župniji III. vrste: St. losef an det Tratten (Trata). Zedlitzdorf (Sedlieei in lmier-teielien (Zgornje Plešo.) XXI Dekanija L i e n z. (Sedaj tirolska dežela.) Župnije I. vr>te : Lienz i sedež dekanov). Frančiškanski samostan t štel je 12 oo. redovnikov iti 2 laika). Dolsaeh. Kals in Assling. Župnija II. vrste: Tristaeh in Lavant. Župnije III. vrste: nberlienz. Leisaeli. Dineth. Xu>sdorr. (iraletidoi-r. St. doliann itn \Vaide. Selilatten ter St. Justina in Kristeiti. XXII. D e k a n i j a Lis e r t h a 1. Župnije 1. vrste: Lisercck (sedež dekanov). Miillstatt. St. I 'eter im Katsebtliale (Kaeje) in (imiind iSovodje). Župnije II. vrste: Mallein (Maletinje). St. Margareth iu der 1'eielienau iSent Marjeta). Debriaeh (Dobrijei. Kleinkireidieim (Maloeirkno!. Padenthoin (l'a-delinjei ter St. Peter in Tvveng. Župnije III. vrste: St. Niklas im Katsehlaie. Leoben (Ljubno). (tbermiillstadt. St. Martin in der Kbeue (Seut Martin v I Javni). Kaining fKo-niatieei. St. Os\vald in Kleinkireidieim iSt. Ožbalti. Kremsalpe iKremska planina) in TrelTling i Trebi iee.) XXIII. D e k a n i j a M a t t r e v. (Sedaj tirolska dežo'a.1 Župniji I. vrste: M alt rev (sedež deka-n »v). in Virgen. Župniji II. vrste: St. Veit in * Vssa krajevna imena so posneta po šematizmu krške škotije. Menimo, pravo, če pripisujem" raju. nepozabnemu mons. Andreju Einspieler-ju, da s<. v šematizmu krške šk<'lijA razvidni tudi slovenska k rajna imena Delereggen in St. .Jakob in Defereggen. Župnija III. vrste: lloplgarten in Prevraten. XXIV. De k a n i j a M o 1 1 t b a 1. 11 Selška dolina.) Župniji L vrste: ()bervellae|i (sedež dekanov). j Zgornja IJela| in Sagritz (Zagorieai. Župnije II. vrste: Stali. Flattaeh ililatoi. St. Peter zu Kangersdorf. \Vinklorn iVogljičci. 11 e i 1 i ge 11 l »liii (Sveta Kri) iu Kolbnitz tlvd-inie). Župnije IM. vrste: Moitsehaeh Morieei. Mallnitz (Malnieai. Penk (Klopieei. Miiild«»rf in Teield. XXV. D e k a u i j a Ob e r d r a u t Ii a k (Zgornja Dravska dolina). Župniji L vrste: llerg (sedež dekanov) in Lind ob Saehsenburg (Lipai. Župnije ||. vrste: liadlaeh (Padljei. t itvileiiburg. Irsehcu (lažno). St. Margareth zu Dellaeh (Dolei. Saehsonburg. Nikelsdorf.< tberdrauburg'Zgornji Drauberg. \Veisaeh idesani) in Oetting. Župnija III. vrste: Z\viekenberg. XXVI. D e k a n i j a Obe r ga i I t h a k (Zgornja Ziljska dolina.) Župnija L vrste: St. Daniel (sedež dekanov) j>t. Danijel). Župnije II. vrste: IMarr lind Servitetl-I lospieiutu zli Kotsehaeh l\«>-tieei j štel je :; oo. redovnike. OrafcudoiT iKneževto. Liessing (Lesniki. Mautern (Mutai. Plarr und Servitenkloster zu Luggau iLo-gava. Iaikavi |št««l jo n ho. rednikov). St. I.o-renz in Lessaeh (Seut Loreneei. Kirehbaeh i('irkiio». St. Jakob iu Lessaeh (Le>j, i in KVis-aeh 11 lise i. Župnije III. vrste: \Viirmia*'h v.\*irniljei. Kornat i Komati. \\ aideek in >tra-ining (Stranik.) XXVII. D e k a 11 i j a Ob e r r o seut h a I. (Zgornja Kožna dolina.) Župnije I. vrste: St. < ieorg am Stern-berge i sedež dekanov [St. Jurijj. St. Jakob im Posenthale (St. Jakoln in Posek iPožcki. Župnije II. vrste : St. Ilgeii an der Drau iSt-nt llji. Kranzelluden (Dvor), (iottcslh.il iSkoei-dol) Kosteuberg ((iozdanjc) ter Lind ob \'e|-den (Lipa. Župnije III. vrste: Maria Kb-nd 11 Nuligorjaiiik Pet^ehiiizen iPcčnicai. St. Niklas an der Dian uia Dravii. Atigsdorf (Logavesi in Damlsehaeh iDomačale). XXVIII. Dok a n i j a S i 1 1 i a 11. (Sedaj tirolska dežela.) Župnije I. vrste: limichon (sedež dekanovi. Frančiškanski samostan d2oo. redovnikov in :» laiki). Sillian in Anrass. Župniji II. vrste: SeNten iu Innervillgraten. Župnije III. vrste: Au-servillgratin, Kari it seli. (iberlilliach. Stras-seti. 1 ntertilliaeli. \Vindbaeh, Abfaltershaeh. Viersaeli. Tessenberg in llollhriick. XXIX. Dekan ija C n t e r d r a u t li a 1. • Spodnja Dravska dolina.* Župnije I. vrste: Spital 1 sedež dekanov). Pus-sarnit/ il*ožarnieai in St. Paternion ^Sent Pa-terniam. Župnije II. vrste: Ilolz iSent Peter). 1'aldramsdorf Keistritz in Drautliale 1 Bistrica ob Dravi). Molzbiieliel (Mole«'). \Veissellsteili. Kellerberir. Kreiizeu tKrajeee) in Katnering iKainetvei. Župnije III. vrste: St. Paul ob FerndoiStoekenbog. Fresaeh iBrezej in Kublaiid (Kavna). XXX. D e k a n i j a I * n t e r g a i 11 Ii a 1. (Spodnja Ziljska dolina.) Župnije I. vrste: St. 1 lermagor (sedež dekanovi. jSeiit Mohor). St. Štela 11 itn (iailthale »Slabenji in Kgg itn (iailthale (Brdo). Žup-llije II. vrste: St. < ieorgell. Vorilials I »levberir (S«'iit .Iliriji. FeNtritz an derOail (Ziljska Bi-strieai. < ioriaeh dlorjanii. Saek ^Cačei. Forii-laeli (I »orljani 1. Tropolach 11 hopoljei iu \Veiss-ptiaeh iVi^prijei. Župnije III. vrste: Vorder-be|g 1 I »laee|. Mehllllg (Melvieei. St. Paul itn (iailthale tš, |»aVel in Mitschig (Mičičo.* XXXI. Dekanja Villaeh (Beljak.) Župniji I. vrste: St. Jakob zu Villaeh 1 sedež dekanovi. | Beljak] in Treften( Trehenj). Župniji II. vrste: Hleiberg (Nemški Plajberg). Si. Martin ob Villaeh (Sent Martin). St. Štefan ' Tudi v tcin oddelku se očividno v potu svojega uNraza trudil punemCevalec, ki je v stanu \/. „Lužeu k« v:i.t 1 _Lau>arh" da je zvaril i/, lepfga ., Dr«.polje" pred p -topni nesivur .,Tr«>p..lai)i'\ idr Vrc. dan avgusta, a n«' kakor praznik Velikega Šmarna, nego kakor rojstni dan Napoleonov. Napoleon je tisto dobo korakal pred Marijo. Zapovedano je bilo obhajati ta dan z vso mogočo slovesnostjo in v eerkvenein govoru proslavljati eesarja Napoleona. Pripovedovali so ljudje o nekem duhovniku iz Dolenske strani, (ne vem se spomniti, ali je bil župnik ali dekan) da je res prišel ta dan na prižnieo, a Napoleona v svojem g - oru niti omenil ni : pač pa je z vso navdušenostjo in gorečnostjo proslavljal Marijine vrline in čednosti. (lospod je menda dobro premislil vsebino tega svojega govora. Bilo mu je namreč v rešitev. Ko je prišel iz cerkve, pričakoval ga je ondi že naprežen voz, ki ga je peljal čez mejo v sosednjo Stajarsko, spadajočo pod Avstrijo: torej v varno zavetje domačo-avstrijske zemlje. A vsaka sila do vremena! K»» je gorenski kmet moral zibati v zibel se mu vleglega francoskega mušketirja, pel je ob letn ravnodušno: Vsaka reč le en čas trpi. Injenjalo je zibanje in jenjal Napoleon. IV. Tu so imenovani bogoslovci s Kranjskega. ki so bili od 1. 1800. -1 si2. posvečeni ter bili nastavljeni v »hišno paslirstvo. L. I-SOU. jih je bilo 14: I. l*lo. pa eelo 2f>. kar je bilo zelo veliko za taisti čas. Nasprotno pa j«' bil 1. 1S11. posvečen ie eden: eden pa je prestopil iz tržaške v ljubljansko skotijo. Bila sta torej za to leto le dva. N' Koroškem oddelku ljubljanske školije pa je bilo 1. 1*12. nastavljenih 9 duhovnikov. V. Iz tega odstavka razvidamo, da je bilo 1. lsia. v kranjskem oddelku ljubljanske školije : IU dekanij. 244 duhovnij. :I79 mašnikov. vrnikov pa :>o">.020: v koroškem oddelku pa 12 dekanij. Iti« duhovnij. mašnikov 210. vernikov pa 125.494. V skupno torej :{| dekanij. 410 duhovnij. ">80 mašnikov ter 401.114 vernikov. — Tu so imenovani kraji duhovnij (Lokal-registen. VIL To je pa osolmi imenik 11 Vrsonal-IJe-gisteri. Konečno še pripominjamo, da je imenik navajal edino le priimke: krstna imena so navedena le tam. kjer sta dva ali njih več enega in istega priimka. Ueči moramo, da nas vselej oblije kurja polt. kadar beremo danes le samo rodbinskega imena podpis: ne pa krstnega. Vselej smo tega čutila, kakor bi bilo podpi-sanea tega stani, daje kristijan: ali pa da bi rad bolj gosposkega krstnega imena. — A rojaki ! V naši narodni zgodovini vspevajo le naši -liliji in Ivani i. dr. Kmilov. Ahilov, i. dr. imamo odličnih za enkrat malo. Uojstnih krajev, sploh rojstnih dal. kakor tudi časa duhovnega posvečenja v šematizniu ni naznanjenih. — Toliko iz šematizma za 1. ls|:;. Mnogo pisanja bi provzročilo. ko bi . nego imenovane so: župnije iduhovnijei. vikarijali in lo-kalije. kar je bilo v navadi do najnovejših Časov: to je < L > k. š. Zlatolistega dobe. Do 1. 1820. je izhajal šoinatizein le v-ako drugo leto. namreč 1M3.. 1815.. 1*17. in islO. Od 1. 1*20. naprej seje pričel izdajati redno za vsako leto. Dalje omenjamo, daje bil do 1. is2."». tiskan šematizem v nemščini: od letnika ls2ti. naprej pa je jel izhajati v latinščini. kakor se godi to tudi še danes. — \ letniku 1820. so \ prvič natisnjene poleg priimkov tudi krstna imena, rojstna dala in ča> posvečenja duhovnikov. Šematizem za 1. ls:>2. kaže vprvič razširjeno školijo na 20 dekanij. ker so jej pti- rast le dekanije: Vipavska. Postojinska. Loška in (»istriška Trnovska*. Meni«»gred«' naj omenjani. kar vem - dasiravno laik — iz zanesljivega vira. goriško. Koiiečno še tole. Ako se ozremo na pomanjkanje duhovščine v Ijubljaiiskiš koliji in sploh j»o vsem slovenskem ozemlju nase dni. in pogledamo šeniatizem za I. |s:;n.. mora človeka zab«»|eii sive o razliki med takrat in danes, /a |s3o. |.-n> izhajajoči šeniatizem izkazuje namreč v ljubljanskem semenišču Li-vajočih V IV. letu s p rez bj te| ji vred 4S bogo-sloveev: v III. letu 20: v II. let u pa 3 — skupaj torej so. A zunaj semenišča leksternistovi je študiralo ono |» to na svoje stroške - človek Li nikedar tega ne verjel, ko Li ne bral črno na Lelein š.. posebej v III letu IU. \ II. letu in v L letu 37, t«»rej skupaj 113: z internisti vred l!»3. Koliki naraščaj tedaj po duhovskeni stanu hrepeneče mladim-! — Koj i. I m;L pa vidimo že zdatno ^krščene to šlevhke. Noliallje II le| l!-č. • j. • štelo Jo |eto si.-.-r še vedlio S^osioVee\ : število ek-b r- IlistoV pa Je Zliaš; io |o je|•» \ skupno le še |o. - >e l.oij pa je nazadovalo n» število i. |S.'»2. Noliallje sem« 'I I i šče je imelo š«' Vedno SO '»Oi:.»sio\eev : « ks|erilisto\ pa je Lilo |e 21. L. |s:;:;. je )»ii«» ♦ k-ierui-tov le še 7. Taista, lahko rečemo — srečna leta je zakiadaia I j 111 »-ij.tll^ka škollja 1 |e i«- domače, nego VSe SO- sedne školije / •luhovskiin naraščajem, ter s«-j«- po;ios:io smela im«no\ati: »Mati šk I' i j a ! Tudi se je marsikomu prav iz\ an kranjskega zasvetila sijajna zvezda sreči«. Kako , • pa naše čase in dni. ve vsak. ki se zanima za duhovske razmere. Poštenjak stare korenine. ki je umrl že zdavnej. je imel navado reči: Mi vemo. ki beremo!« Viši učitelj Josip Levičnik. Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. (Dalje.) Družinsko ž i v en j o L s k o k o v je bilo čisto različno od ostalih Pelokranjcev. Živelo j e p o ve č d r u ž i n s ku p aj v jedili hiši. (J o s p o d a r j e bil n a j -starejši mož. gospodinja žena n a j m 1 a j š e g a m o ž a-s i n a. Vodila sta domače delo in vsa opravila, katera so izvrševali ostali družinski udje. V jed ni hiši je bivalo lo d o 12 za vojsko sposobnih mož. ki so morali biti vedno pripravljeni na boj i 11 na stražo meje. Kaj prijetni sosedje torej pač niso bili. Valvasorjih označuje po izpovedi I skoških s os»m1ov k a k o r 1 j udi. ki radi segajo p o tujem blagu, z n a j o najti, č e s a r 11 i s o izgubili, vzeti, predno s e j i m da. Njih gospodarstvo je bilo slabo: kar so pridelali, pošlo je kmalu. Kazalo jim ni drugega, nego iti na plen. Poiskali so si ga deloma pri sovražnih sosedih, deloma pri sosedih domačinih, to in onostranih tiorjaneev. Sila težko jih je bilo pri letu »seličneni. delu zasačiti. Hitrejši so bili. nego najhitrejši konji, med seboj edini in zvezani kakor udje v žele/ni verigi, llmlo-dejstvo dokazati jim. je bilo težko. Marsikaj so pogrešili, marsikaj pa se jim prilastil.jc na račun bosansko-iurških hajdukov, ki so radi zahajali po plen na Kranjsko. t» 1 a v 11 o n j i h opravilo jc bilo vzdrževati vojašho granieo. hraniti pred Turkom k r a 11 j s k o - s 1 o v e n s k o mejo. Tu pač velja: ('ast komur čast. 1» i I o j e l skokov, ki so noč in dan bdeli na straži in vsekali Turkom dokaj ne/a-celjivih ran in s tem poplačali zaupanje, katero so stavili vanje uskoški stotniki. A bilo je tudi v e 1 i k o žumhcrških I skokov, ki so bili ravno v najbolj resnobnih časih do kraja 11 o z v c sli. T s k o š k i s 1 o l 11 i k Jernej Kav n a h je h r i t k o tožil o svojih ljudeh, da služijo Turkom za ogled uho. Tri take lurško ogleduho ie bil v jel pri Vinici. mnogo jih jo bilo pod njim in prej že ušlo Turkom. Isto se je dogajalo pod Nikolajem Jurešičem. ki pa jo preprečiti znal vse nevarne nakano njihovo pravočasno V takih odnošajih z njimi živeči sosedi so jih silno črtili kakor vohune in kažipote v znano Žumhorčanom sosednje kraje. Nihče jim ni več zaupal, črtili so jih silno, da se niso smoli nikjer pokazati. Naročeno jo bilo prav strogo vsem stražam na mejah, da pazijo nanje, kor so vedno in vedno pribegali k Turkom po postranskih potih, nadejajo se od nekedanjih zatirovaleev oheča-nega ]dačila. Zato so p r o s e 1 j e v a 1 i o d meje na sever nezanesljivo l s-koke in pri sel jo vali meji zanesljive. ki so se izkazovali v resnici zvesti bojevniki in nasprotniki Turkov. Tako je postala vojaška granica dokaj zanesljivejša. Med uskoškimi stražarji jo bilo obilo vnetih domačinov. Izmed teli. gotovo ne brez zanesljivih Pskokov. so se spuščali kakor vohuni na daljni jug na čilih konjih, da od daleč poiz-vedajo in gledajo gibanje meji nevarne silo. V nevarnosti so isto naglo poročali mejni brzojavni pošti, o pa z oval-e e m u a d o 1 o č e n i h k r o s i š č i h . katere jo v I ožjo razširjate v novico o bližajoči se nevarnosti podpirala tudi rodna pošta. Po P»eli Krajini jc pošta rila Sclmizenpaniorjova pošta. Navedena je v popisu iz 1. 1540. Od osmih konj sla bila dva v Ložah, dva v Mehovom iu štirje v Poljanah. Ona iz Lož sta vozila pošto do Uavnaharja in v Poljano, kar je prišlo od Uavnoharja. Izmed konj na Mehov e m jc vozil eden poštu v Kostanjevico, drugi ]»a v Žužemberk in Višnjogoro. I z Pol jan je vozil pošto jeden konj v lliliač. drugi v Mchovo. tretji v Metliko in Žumhcrk uskoškemu stotniku in četrti v Lože." * Let SI. Matice 18'J.". st. 61. r. Iz sveta. Ruska vlada se boji. da bi se katoličan-sivo vsled proglašene verotrpimosti preveč no razširilo. Dne :5. rožnika je izdal varšavski guverner razglas, ki strogo prepoveduje agitacijo za odpad od pravoslavno vere. Slelir-liemu jo baje dovoljeno, da sme izza cesarskega vkrepa prestopiti od pravoslavja h kaki drugi krščanski veri. zato ga ne zadene nobena kazen, toda vsakoršneinu nagovarjarju in vabljenju k prestopu preti ostra kazen. Ta razglas je menda izdan pod vtiskom povrnitve mnogih popravoslavljeiuh unijatov v katoliško cerkev. 11 krat u -e slovesno po vdat ja. da car nikedar no pripusti, da bi se pravoslavne eerkve. samostani, podobe izdajale ne-piavoslavnim. B. I*. Ljubljanska škofijska kronika. Škofijski zavodi. Škofijski zavodi so skoraj dozidani. Tudi vodstvo je v že pripravljeno Duhovni odločeni za vzgojo . d« l"»nia prihodnje leto. Letos v septembru h o lil O za-«• e I i s poukom za prvi gimnazijski razred. Že lani sem mislil za«Vti s štirimi razredi. toda želja, da Li dijaki dobili \ s«. \/gojo v zavodih, kakor j«* v smislu določil tridentiiiskega kom-ila. um j«* nagnila, d.i to misel opustim in začnem I«* s pouk«, m za prvi gimnazijski razred. < iojenei bodo V zavotlih dobili Vso |e-I e s 11 o oskrbo, primerno vzgojo in po po|e u gimnazijski pouk. l'o-u«"e\ali s,, bodo kakor prosti predmeti razni moderni jeziki: tudi stenografija. petje in glasba se bode negovala: za vse je dobro preskrbljeno Sprejemali se bodo mlad« niči iz v < •• h slovenskih pokrajin. ne samo iz Kranjske. To bo veljalo posebno za k«»n-v i k t : v deško semenišče se bodo pa mladeniči rojeni iz\ en Kranjske le izjemno sprejemali. Ker smo zavode zidali s prispevki »lu-hovtiov in ljudstva naše ljubljanske škojij. imajo tudi le pridni in siromašni mladeniči ljubljanske škofije p r a v i e o . da se v zavode s p r «■ j m e j o i» r e z p 1 a č n »» a 1 i po z n i ž a n i »eni. m)a-trošil za zidavo. Zato sem pa prosil rednega pobiranja prispevkov >kozi 1"» l«*t. namreč do leta 1911.. da se hode seda j n a L i-r a l a g I a v n i e a z a v z «1 r ž a v a n j «• zavodov. V zavodih je prostora za 4uu »lijakov, namreč za 20n semeuišiiikov in za 2on kon-viktorjev. Letos jih bonu« za prvi razred spre- jeli popolno število. Urez plačn o ali za z n i ž a n «» «• «• n o j i h bomo mogli sprejeti le prav malo. Vsi drugi bodo morali plačevati in sieer m 1 a d »' n i č i iz 1 j u b-ljanske škofije po 400 K na leto. mladeniči iz drugih škofij bodo p 1 a č »■ v a 1 i p o f>00 K: plačevalo s»' bo vsaj po »Iva meseea naprej. Šolnina se ne hod«' zahtevala. !«• za prvi sprejem se bode plačala pristojbina lo K. potem pa v početku vsacega leta po 4 K za razna učila. Vse prošnje za sprejem naj se ne-kolekovane pošljejo na k n e z š k o lai j s k i o r «1 i n a r i j a t. Prošnje mladeničev. ki torej h o č ej o vstopiti v prvi gimnazijski raz r e «1 . n a j se p o š 1 j e j o »1 o 0. j u-lija: priloži naj s«* jim: 1 i s pripomnj«>. da se j«' izdalo. ker hoče mladenič vstopiti v gimnazijo, d) uho ž ni list za tiste mladeniče, ki bi radi brezplačno ali po znižani «-11 i bili sprejeti v zavode. -V prošnji naj se tudi pove. inia-li mladenič veselje in sposobm»st za »luhovski slan. je li ]>«)]>«»lm>ma zdrav, in kako hoče plačevati. Mla«!eniči. «» katerih se bode sodilo, da bi se mogli sprejeti, s«- bodo pozval k prej«Miuietnu izpitu, ki s«' bode v onem obsegu, kakor ga postave zahtevajo, vršil v Ljubljani v Al«»jz-niei dn»- li». julija ob deveti uri. Kdor iz posebnega vzroka ta obrok zamudi, naj pošlje prošnjo do 1. septembra in pride potem k izkušnji. kakor se bode naznanilo v začetku šolskega leta. Zunanji učene i se v šolo n e bodo sprejemali, ampak edino le go-j»'ii»-i zavoda samega. Kedor ž«'li bolj natančnih poročil, naj povpraša pri p r e č. g. d r. I v. Z <► r e t u. pre-lektu v bogoslovnem semenišču v Ljubljani. V Ljubi j a n i n a p r a z n i k s v. A n-t o n a I * a d., dne 1 •{. junija 1905. t Anton Bonaventura knezškof. .Ljublj. škof. list' št. IV., 1905 .Danica* izhaja vs.ik jnuk na celi p<»li in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 5o vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron: za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 1(1 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan Pičli ler je ve tabakarni na Kongresnem trgu.