DR. TOMAŽ ROMIH: Boj za slovenske šole pred več kot štiridesetimi leti. (Dalje.) Moja naloga je bila, preskrbeti za vsako razpisano mesto terno-predlog. Takrat je bil deželni šolski svet navezaii na terno-predloge, tako da so bili od 1. 1881.—1886. imenovani samo narodni učitelji in ptujsko učiteljstvo ie bilo narodno najbolj zavedno. Ko je hotel deželni šolski svet vedno več in več nemščine vriniti v siovenske šole. naletel je na hud odpor pri učiteljstvu in tudi pri drugih narodnih mo žeh ptujskega okraja. Na uiadnih konferencah se ie po mojem prizadevanju sklenilo. da nemščina ne spada v narodiio šolo (takrat so skorai izključno imenovali ljudsko šolo — narodno šolo), ne kot predmet, še manj pa kot učni jezik. To naziranje si je po večini prisvojilo tudi drugo spodnještajersko učiteljstvo. Da bi glede nemščine našim sklepom pridobili čim večjo veljavo. se nii je posrečilo potom Ptujskega učiteljskega društva spraviti na dnevni red Zavezinega zborovanja štajerskega Lehrerbunda v Mariborvi temo: »Nach welcher Aictode soll die deutsche Sprache in slovenischen Schulen gelehrt werden.« Za poročevalca sem bil jaz določen. Razprava ie bila odkazana posebnemu poročevalcu in sem doumeval. da bodo v odsek prišli le spodnještajerski učitelji, katerim ie bila zadeva namenjena. A prišli so z njimi skorai vsi srednje- in zgornještajerski učitelji, tako da ie bilo zborovanje pododsekov ravno tako mnogobrojno obiskano, kakor glavno zborovanje. Čeprav sem bil do dna duše razburjen, setn začel še dosti mirno eovoriti in moia sigurnost ie rastla od besede do besede. Razdelil sem svoi govor na dva dela: 1. O inožnosti pouka tujega iezika v narodni šoli. 2. O metodi pouka. Govoril sem namenorna splošno o možnosti pouka tujega jezika v narodni šoli, ker so Nemci v tistih časih v svojih šolah začeli čistiti tujega vpliva, posebno glede francoščine. ki se ie takrat mnogo poučevala po mestih in zasebnih šoiah in ie bila v uporabi v aristokratskili krogih. Izšlo je nebroj brošuric in knjig o važnostj materinskega jezika iznod peres poznanih nemških pedagogov in rnetodikov. Imel sem lorej lahko nalogo. Izpisal sem si najvažnejše in najtehtnejše izreke in navodila omenjenih pedagogov in sem z njimi podkrepil svo" ja izvajanja Končal sem približno tako-le: Za nemške šole je torej iz pedagoških in metodičnih načel nemogoče upeljavati tui iezik. Kar pa Vi za svoie solc in za svojo deco zahtevate. morate tudi nam priznati; kar je za Vas dobro, mora biti tudi za nas prav. V slovenskih Ijudskih šolah ni prostora za tuj jezik. S tem pa odpade drugi del moie naloge in Vas prosim, da sprejmete mojo tezo kot pravilno. Nepopisen ie bil učinek teh besed. Vsi so skočili pokoncu in vsi vprek kričali: To je izdajstvo. preslepili ste nas, to ni bilo na dnevnem redu. govoriti o metodi itd. Nekaj časa sem jih minio poslušal, poiem pa zaprosil predsednika naj napravi red. saj smo vendar na parlamentarni skupščini. Ko se ie hrup polegel, vstajali so nemški učitelji z raznimi protigovori. Nek starejši učiteli tne .ie hotel v svojem graškem dialektu nekako takole podučiti: »Mladi prijateli, nimate prav. Ne odrekam Vam pa dobre volje, da hočete koristiti svolemu narodu. Ako pa sprejmemo Vas predlog. bi mu s tem le škodovali. Pomislite na obmejni promet in na stotine Vaših ljudi, ki najdejo dober zaslužek po našili nemških mestih. Zato in še za mnogo kaj drugega je treba. da znajo Vaši ljudje nemško.« Na vse ugovore je bil kaj lahek odgovor, ker ni nobeden protigovornikov niti poizkusil ovreči mo.ia teoretična izvajanja. temveč so le iz praktičnega stališča zahtevali pouk neinščine. ali pa so sploh odrekali pedagoško načelo za slovenski narod. Opozoril sem jih, da gre le majhen del slovenskega naroda iskat si službe v tujino. Ne gre torej za fa niajhen del urediti pouk nasproti zahtevam pedagogike. Sicer pa gredo naši ljudje tudi v Ameriko. Ako obvelja praktično načelo. bomo morali poučevatj tudi anglesčino in še kak drug iezik. Praktično stališče torej ne drži. Kar se pa tiče ugovora. da veljajo za male narode drugačna načela, za velike zopet drugačna, moram to trditev kar najodločneje zavrniti. Narodna šola ima nalogo dviKniti narod na višjo kulunio stopnjo. Kar hočete podati Vi svojemu nemškemu narodu, to hočemo mi svojemu slovenskemu, ki ga ravno tako prisrčno ljubimo. kakor Vi svojega. ali pa se bolj, ker ie majhen. teptan in zaničevan. Pedagoška načela niso od danes. temveč so izumi globokih mislecev. katerim se moramo pokoriti. Končno sem jih opozoril, da gre sodba o predmetu prav za prav spodn.ieštajerskim učiteljem. če pa tudi drugi o njem glasujejo, nai iim bode ])red očmi le pedagoško načelo. (Dalje prih.)