r^Najrečji iloveniki dneroik^^ ▼ Združenih državah | VeUa za vie leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 ° Za New York cdo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IM:d*T| ne i,, ob poldveh sporočili izjClKLUlNl UK Kajfošima, da je letel aeroplan pre-ko »nega mesta. Letalca Sta pristala pred šesto u o pri Omnri. v bližini Xigasakija, ker jima je zmanjkalo kurivo. Ostala sta tam' preko noč j ter namerata danes nadaljevati n potovanjem. Japonska mornar, zračna služba je napravila obeu vanja vredne priprave sprejem obeh letalcev. Kakih 250 častnikov in mož je bi- MEAIC0 rm • Mehika. 12. lo v službi in aerodrom je bil raz-|Scr>tenibrrt- — Tako* pacifične kot svetljen z žarkometi. Podadmiral.»tlanti.ške ^bali so prišla poročila, Arnlo, poveljnik Kasumijmare in ki kažejo, da se bližajo vremenske "l"^™.raZ,,,ere' ki so Prevladovale tekom zadnjih Stu-ih dni. gotovih to.'. kah resnični MEHIŠKI OBALI Ciklcnaki viharji so obiskali obali Mehike ter povzročili veliko škodo v obmorskih mestih. in drugi uradniki =:o ju .-akali. (ie neral Kaneda. zastopnik cesarske 1( v ■ p». K" so Komunisti jaTOO ^ drn-k je Kal, resme., katastrofi. objavili, da se bodo vzdržali di- n . • » . ' . oa~ . •• » 1ma velikanskima s-opkoma. I Brzojavka, ki i.- dn9rela včpmi rektne akcije pmi paradi ter o- ,rn . . , ' «io»j.cia \«er.i.j tU- -i- j * •• i in Veliko tevilo brzojavk IZ Ame-'zvecer i/ Manzan:",- , mejili svoje demonstracije dne 19. - . , . . .. , 1 Jianzan.-•.». ja\ Ija, da so Manj kot ena (rutina v deželo DAL UNIČITI ROV frent priseljencev «ta dali Mehika m Canada. Za ti dve deželi ne velja kvetna postava. Iz Canaile je dospelo v preteklem letu 81.506 j)riseljeneev. Nji je sledila Mehika 67,721. Neme ija z 48,513, prosta irska država ? nad 28,000. Anglija 7. 24,000 in Italija z več kot 17.000. Narodna industrijahio konferen- semptenibra za protestne sestanke v industrijalnih okrajih, je pričel vsakdo la/je dihati. Soeijalisti, ki so še manj naklonjeni lejriji kot so bili kdaj poprej izza eksekueije Saeea in Vanzetti-ja. so že sklenili svetovati svojim rike je čakalo letnice. V njih so' - . , - ■ : • - . J na četrti dar. vihar ia butali dvai- prijatelji ./nizali npanje, da ne bo-» , J J sta riskirjla tran*pacifk-nfga po-' tr" ^ijev visoki va* leta. Iovi hrez prestanka ob vodno fron- TOKIO. Japonska. 12. septem- to. da ni ostalo celo nobeno flrevn, , bil Pride okrepeila ter da je bil izpodkopan of Detro.t prisiljen pristati na Qclo zid iz c,mpnta Brzojavka (lo. pristašem, naj se Adrže vsake de- jOmura mornariškem aerodromu, v .sfavlja, da je prirariški kapitan Vstaski general v Nica-ragui je dal uničiti rov. Ameriški lastnik rova je pripovedoval o ple-njenih Sandina. stop francoske vlade, ki se je naenkrat poslužila maksimalnega tarifa proti ameriškim izdelkom, diskriminatoricen. V takem slučaju bi se predsednik Coolidge labko poslužil, ne da bi čakal na dovoljenje kongresa, povračilnih tarifnih podstavkov, katere bi uveljavil proti francoskim proizvodom, uvedenim v Združene države. HALLF Nemčna 12 sentembra — Odločno1" natanfno Prouflla Priseljeni-^ iNemcija, i z. septembra. — yaiocno gke razmere v dobi treh ]et odkar nasprotujoč mrkim izvajanjem dr. Duisberga, | je veljavna kvot na postava. U«?o- predsednika narodne zveze nemških industrij, je tovil° Sfi ie» i* bilo število i,i5"tscnikai • o t 1 dr. Kasti, eksekutivni načelnik zveze informiral 1S"ljene!v ^ A"-lije1 in Irske Dok er Sand"', . i-« i "ji i i l-i i • illko nizJe kot vojno, da pa jeklarske izdelovalce, zbrane tukaj, da so ndustri-|je bilrf tozadavno število izenaiV jalne razmere v splošnem zelo zadovoljive po vsej »o s povečanim priseljevanjem iz Canade in Nove Pnndlandije. Iz angleških domim.jev je prišlo v zadnjih treh letih povprečno nad fl3,(X)fl priseljencev v. primeri z inonstracije ter ostanejo doma. Pariz bo lepo razsvetljen, kajti na tisoče in tiso-rč pestrobarvnih žarnic so 'nštalir.ili ob bulevardih in drugih prostorih, kjer se bodo lejrijonarji v jrlavrirm mudili. Naj- blizmi Nagasakija. .vznemirjen ?Iede potniškega par- Porocile. ki so prišla iz Omura, nika ^ pf tnigk jn ^ ugotavljajo, da je pričela policija Tornega pirnika ;,avajoa, ki bi s preiskavo, ker sta letalca prista- morala že flavno dospeti yjhar . Ia v bližini utrjenega pasu. 'vrpe, na obrtI Veliko število ribi; Letalca sta pn:stala kakih sto ^j-jj, ]arlij boljše kuharje glasnega mesta so milj od KTcrošime. t> bi hotela le-i že mobilizirali za vec velikih ban-i teti z Kagošime v Tokio, bi mora- Iz Tn*pama je dospelo poročilo MANAGT'NA, Nicaragva, 12. jketov. katere bo!a priredili le-!la leteti v severoii.točno smer, ai° Prep'avTjenju Alamo petrolej- njih manevriranje tokom viharja poljri, kjer je sedala voda en ju je najbrž zaneslo v napačno meter in P0* nafl * isino eeste. Tri smer. : tisoč prebivalcev je prizadetih. Re- Ko sta oristala Brock in Schlee ka je nar.v-tla za dva metra ter je septembra. — Chaiics Butters, [ giji. lastnik San Albino rova, ki je bil! Pesimistična napovedovanja, da praktično uničen oa vstaškega «re- bodo prišli legijonarji gotovo v nerala Sandina. se je vrnil včeraj i nemški državi. — Tega izboljšanja ni treba le vzdržati, pač pa še nadalje razviti, — je rekel dr. Kasti, — in v ta namen potrebuje industrija kreditov. Naša do- 72.000 v dobi pr-d vojno, mača industrija je aktivna in močan domači tvg' mes1° Itali.v je stopila Meje potreben kot uvod k zdravi eksportni trgovini. I" " ° !,ncpv in dustrijalni aktivnosti ter vzklikriil: v zvezi s tem je treba povdariti, — Proč torej z napačnim pesimizmom ter za- da se povprečno vrne v Mehiko upajno v bodočnost našega naroda! Dr. Kasti je ob istem čadu otro kritiziral naraščajoče stroške administracije v Nemčiji. Zvezni izdatki so poskočili za 160 odstotkov od leta 1924 naprej, izdatki držav za 209 odstotkov in mest za I 70 odstotkov. Zahteval je ekonomijo v admini-stracijskem osobju ter večjo javno uspešnost. manj kot pet odstotkov. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da zapusti deželo več Italijanov kot pa jih pride semkaj. Od leta 1924 se je priselilo nekoliko več kot 32.000 Italijanov, dočim jih je 65.000 zapustilo Združene, države. Predsednik zopet doma. WASHINGTON, D. Cv 12. sep. Predsednik, njegova žena in sin so dosjH'li včeraj zvečer ob desetih po dolgi vožnji iz Biack Hills zopet senika} ter se napotili takoj t Belo hišo. ki je bila tekom odsotnosti predsednika ienovirana. Na koldvoru so ga pozdravili tajniki Msllon, Kellog, Jardinne in Sargent. Kakih 500 ljudi se je zbralo na postaji. Trije delavci ubiti od eksplozije. Turški učitelji debatirajo o verskem ^ouku. Dokler je Sandiro obratoval rov S silo orožja ter pridobival z njega zlato. »Ia plača sA'oje vojake s tu, je jih in kupuje potrebščine, je bil rov vluzomo. težkoče. kakorhitro bodo dospeli v Pariz, se niso dosedaj uresničila. v Omura na Japonskem, se je zgo- precej dobrem stanju, a ko je odšel so on in njegovi pristaši odne- Čeprav hodi sedaj vee tisoč dele- diio prvik-at, da nisla dosegla svo-»atov že več kot en teden po me-jW* ciIja- izza fasa* ko sta 0fHp-cbnašmje naravnost tela iz Združenih držav. Očividno je bila megla premočna in raje kot riskirala polet preko tuje pokrajine, sta pristala m japonskem mornariškem letalnem polju. &e vedno se dvomi, da bi letalca nadaljevala s poletom preko Pacifika. Sorodniki in trgovski tovariši ju pozivajo, naj ne poskusita poleta na Midway otočje. Če se bodo nji!i tovariši, ki se nahajajo 3?daj na poti. obnašali na sh ah pa uničili v^. kar je imelo ^ti način, ne bo imelo dosti oprav-kohekaj vrednosti. Ameriški in |ka ^ebno sodišče legijskih urad-domači uslužbenci.--je rekel But-n ikov ki ^ bik> ^^ ulstanov_ ter,. - so zapustili pokrajino, ki ^ da wravna kontroverze med člani legije Razventejra pa bodo našli legi- ni varna. Sandino se je umaknil s svojimi silami v gore. ki so skoro nerlostop- jonarji "očiščen" Pariz. Tako je ne. On ima obilo konj, provijanta vsaj obljubil M. de Chiappe. poli-in municije, in soglasno z Butter-som je pripravljcu vznemirjati ameriške mornariške vojake in do- j ANGORA, Turčija, 12. sep. — LONDON. Anglija, 12. septem- Prva narodna konvencija učiteljev bra. — Tdje delavci so bili ubiti ** je takoj no svojem sestanku raz-vsled eksplozije v vladnem skladi-J cepila glede vprašanja ločitve cer-šcu kordi'nega smodnika. Trijejkve od države na dva tabora, nadaljni so bili vrženi od zračnega j En del ;e zahteval zatrt je teča-pritiska iz poslopja, a niso bili po- jev, ki se pečajo z mohamedai»ko škodovani. Več delavk je bilo lah-]vero. Skliceval se je ni) v moder-ko ranjenih. |ni Turčiji veljavno versko pro- Vzrok eksplozije ni znan. Kma- stost, ki ne dopusti, da bi s vpli-lu po eksploziji Je obje! poslopje valo na otroka na ta ali oni način, plamen, ki se je dvigal sto čevljev|ne v prilog mohamedanske-in'tAdi visoko. - pe v prilog kake druge-vere. mače orožnike v vsakem ugodnem trenutku. Lastnik rova je opisal Sandina kot obupanca. ki jc- krut in zelo nasilen. Izuril je štiri fante v starosti od štirinajstih do šestnajstih let, da poslujejo kot. njegova telesna straža in ubijajo na njegovo popelje. Ti fantje p.o baje absolutno hladnokrvni, ki se niti malo ne brigajo za umor človeka. Butters namerava vložiti pri dr žavnem departmentu zahtevo za odškodnino ter se vrniti nato v Združene Jržave. MANAGUA, Nicaragva. 12. sep. Charles Eberhardt, ameriški poslanik v NioAragvi, bo odpotoval torek na počitnice v Združene države. Poslovilni banket njemu na čast je priredil predsednik Diaz v Managua klubu. Navzočnost petih ali šestih tisoč cijski prefekt. ki je vsako noč za- žonsk, žena. mater ali sester de-poslen s čistilno kampanjo v onih.legatov bv kot se domneva, v ve-mestnih delih, kjer je veselje ne- liki meri pripomogla, da bo obisk omejene t< r pogosto robato. I dobro urejena afera. sedaj več kot dvesto metrov široka. Tok j? odnesel celo največja drevesa ter nosi s seboj druge predmete, o<"ivi luo 7. uničenih renč. Pomanjkanj" najbolj }>otreb-nih stvari spravlja prebivalstvo naravnost v obup. Poročila iz Sali-j^. Cruz, potrjena od po!»*del>kega ministrstva, poročajo. 'Ia zavzel vihar v onem pristanišču naravnost, velikanske proporci je. Veliko šievilo hiš je u-ničil ciklon ter se domneva, da je bilo izgubljenih tam dosti življenj. Ista poročila, ki so bila objavljena v listu Excelsior, poročajo o bedi v državi Oaxac.i ter pravijo, da bo kmalu Iztnihnila lakota, ker so bili uničeni skro vsi pridelki. i>ragi del p« feH, da bi bili ti tečaji še, vedno dostopni mladičem, kojih stariši žele to. Seznam. To je sesnam, ki pokafe, koliko ameriftcfa ah kanadskega denarja nam je treba poalati, da poskrbimo ▼ stari dooMvini izplačilo oanačenega sneaka, bodiai ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so Teljami do prddios, ki oo po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo te ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali ovoj« lariat in nafto zanesljivo ter točno r w Poseb ni po* HatkL Pristojbina m Oa aaHvflUh Je? v JagoaiafftP Ia ItaBJI tm >a mak 79 tov; sd |29. ia SMO. ps t Za reije mroto po pL SAKSER STATE BANK fXMBJm m ■il! Neg XorSr Na L d SPI r iv .OljAfL NAjROpi^. 13, SEP. 1S27 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) mmSUSiSSmim Novice iz Slovenije. Seiuacijonalen s&momor pri Treh Ribnikih. 19. avgusta popoldne je razburi- Otoned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ^ Frank Sakaer, president.______ Loul« Bencdik, treasurer. tIa Mariborčane senzaeijonataa ve*t Place of business of the corporation and addresses of above officeM;|° nepri^kovaneui saiuomoru 82Portland! St., Borough of Manhattan, New York City, K. Y- P°lkoviljki Fran* Jurkoviča, ko- . roškga rojaka, ki je bil v Mariboru splošno znana in priljubljena o-se b n ost. Pokojnik je služil pod A v-Za Neu> York r* ce/o Utc^OO «trijo pri ^domobraliskeM polku "GLAS NARODA" (Voice of the People)____ Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. Za celo leto velja lisi za Ameriko in Kanado .........................$6.00 Za pol leta ..........................$3.00 /n črt rt leta ............................$1.50 Za pol leta____________________________13.50 ,n Je bit ni.: gl,su ;kot dober vojni Za inozemstvo ta celo leto MM strokovnjak: Teki>th vojne je služil Za vol leta................................%3Jf ^onji -paHcovni^juntat. Po prevratu je takoj stopil vna- . , .. . t * rodno službo ter organiziral vojno Advertisement on Agreement. i , --- dopolnilno poveljstvo generala Subscription Yearly $6.00. "(fins Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pratnikot. t • Maistra. Služil je nato ves čas v Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se ; Mariboru, odkoder je bil šele letos blagovoli pošiljati po tyoney Order. Pri spremembi kraj« naroem- preme^en na jutr kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitrejte, __JL:_.e najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, telephone i Cortlandt 3876. omenjeno svoto in'uato preko Ma-ribora 'pobegnil v Avstrijo in odtod v Hamburg. Ž njim vred so sedeli na otožni klopi njegovi prijatelji Konstantin. Dubrovin. Lazar Pirošk«, Milutin Milunovič in Branko Stojaaovie. ker so si od obtoženca izposojali denar, čeprav so vedeli, da je h državne: blagajne. Po prečitauju obtožnice se je pričelo zasliševanje Korošca, njegovih prijateljev ifl prič. Vprašan po predsedniku senata, kako je prišel na idejo poneverki državni denar, je obtoženec odgovoril, da to umetnini potom. Vršila je debata, kaj moški pri ženskah najbolj občudujejo. 15$ delegatov je reklo, da obraz: f- — razum in 20 — noge. Tako gj .iso van je ni merodajno. Sleherni ve. da posvečajo dandanašnji ženske no^ani stoprocent-no pozornost. In Midi moški, ženskim nogam seveda. * Zdravnik je resno razsrdil n3 idragega rojaka.- i — To v ndar ne grp. Sami pravite. da vd"i žena vse noči kašlja, pa ste me šele danes poklicali ? — Stvar je takn. gospod doktor. Zgodovinarji naše dobe zelo ra- ko netrenirani ljudi, tako da v,"eraJ s"m nekako presta- re. Zapušča ženo in dva nedoletnajvldeL da ^ ne vračajo in da mo- di pondarjajo. ,Ta j, bihl treniran človek tvega zdravje in ker *» lmp| h»in v "^ih. otroka. Dobili SO prt njem odpr-,ra priti do katastrofe, si je izpro-1 lno- in vztrajnost ,tarih narodov štvljenje. f, hoče Ure. treninga do-."0"1 mi ' & zmanjkalo. in . . .. ta pisma, v katerih se |»oslavlja od Lii 20 dni dopusta 111 zatem pobeg- V nekom okraju na Južnem Tirolskem, kjer gospo- svojccv i x navaja vzrok svojega j nj] darijo Italijani, fie je lotila goveje živine kuga na gobcih koraka. Našli so ga ležati pod dre- g^^ . KorjJtca . , 1 fnt-Am ■«» rrrt'/. tla j«- >eei iL>pelie sfH»rtn:kov. Muskula.. težo ga mo.'iura in notranji organi port ni ko/ rali voditi starodavniki. ustvarjal so navajeni naporov, ki jih zahte-bolj moene tipe ljudi, kakor/, a jo tekme cd konkurentov. V z.k! jih more izoblikovati iiiperkulri- j jih dveh, treh let h smo doživeti res ni m* m mogel vso noe zatisniti očesa. virano 19. in 20. .stoletje. Toda i> rekorde, ki bi jih i»rei| lf) leti v.>ak 1 • ' , j' '. \ zbil Ilia V VSe* P' I * »IVI« llofl. ovračilo škode, šec, ki je poneveril 640,000 dinar- povzročen* državi, Branko Stoja-jev, se je moral Je dni zagovarjati novic na G mesecev, doeim je Di> pred sodiščem v Šabcu. Obtožnica brovin oj)roseen. Drakonska ob- lo .N t V^ak. ki -i v Jugoslaviji najame posla — hlapca, deklo, šoferja itd., mora na jHisebni listini javiti pristojni >lila^ti. Na listini je že v-e natUkano. le svoje ime. ime posia. njegovo sta- iXurnii s<» dosegli rezuliatt ™ . • . • , • ,, . . , rost .rojstni kraj itd., je treba vpi- jinx navadni >mrtniki niti ml tla leč I • isatl- da mo lerni atl' ti ne morejo ]>r bližat:. \/.rok |>a n- trm. »la >o .svoje t<-i.i ofifijclno prepovedane. Vojaštvo nobene vojskujoče se mu očita, da je kot davčni urad- sodba Kor^*:ea je vzbudila splošno države so jih ni smelo posluževati. Italija preti ž njimi v mirnem easu zasužnjenemu prebivalstvu. Pretnja je navzezadnje brezpotrebna. Nihče ne bo silil v ozemlje, kjer je kuga, bodisi na ljudeh ali živalih. Bas nasprotno, Ljudje, bodisi naši na Primorskem nik v Šabcu ošk?ocval državo za pozornost. Zanimivosti iz Jugoslavije. V smrt, ker je zaigral skupilo za Scnzacijonalna aretacija bančnega prodano kravo. f ravnatelja. V Mursl ;em Središču je botell bodisi nemški na Tirolskem, silijo iz okuženega ozemlja, skočiti v Muro neznan moški, ka-^, Po naloiru okrožne^a sodišža v i.i ie bilo nekoč njihova last. Radi bi pobegnili, pa jim j ki mogoče. Kadi bi zbežali pred kužnimi gobei svojih gospodar jev in njihovimi okuženimi, grabežljivimi parklji. TEROR PROTI OPOZICIJI teremu pa so pasanti v zadnjem Srem^i Mitroviei je bil v Srem trenutku preprečili, da izvrši svo- skili KarJivcili aretiran ustanovi jo namere. T« pa ga ni odvrnilo telJ in ravnate,j "Fruškogorske od svojega sklepa - na samotnem ba,lke" Pavic Bail»ia ^ kraju je skočil v drugič v Muro in ,,rPtl kratkl,n Postala >»solventna izginil v valovih. Truplo še niso in je pozneje »»Povedala konkurz. našli. |Tozadevna kazenska preiskava je Vzrok obupnega čina je bil obup, imela za posledico, da je bil rav-jker je mož v gostilni zakvartal natelj Balugdžič aretiran in izro-_ . |skupiček. ki ga je sprejel za proda- ^n sodišču. Aretacija je povzro- Med terorističnimi vladami latinske Amej'ike je naj no kravo. .čila veliko senzacijo. bolj osovražena diktatura generala Maehada, predsednika kubanske republike. Žrtve steklega volka, V hercegovinskem selu Dobriše- Takoj svojem nastopu je začel zatirati časopisje.'^ se je nedavno pojavil stekel Ravnatelja nekega meščanskega lista je dal aretirati, de-lavea Varona je dal usmrtiti, več oseb je pa na skrivno- Mussolini pohvalil župana Walkerja. volk, ki j" napadel tudi živino. O-J grizel je 'udi *lvi dijaka. Ljubo-1 RIM- Ityli-»a- 12 septembra. - ....., . . ,, J , mira in Nikolo Jovanoviea ter na Mussolini, ki je v petek sprejel sten naem izginila Pozneje se je lz^delo, da so bilo de, ov£io staio v katpri -p raz 'newyorekega župana Walkerja, je ovčjo stajo, v kateri je raz-. njihova trupla vržena v morje. Par jetnikov, med njimi trgal mn-»go ovac. Končno je vol-,P°vedaI v5erai- kakšen vtbi Je na~ tudi delavec Cuxart, je bilo po znani 4tubegli postavi" ka ustrelil stljak Teter Lovrie. .pravil Walker nanj. usmrčenih. Po gozdovih so našli trupla obešencev, in1 veljakoma se jev - Župen Walker ne izgleda le h w 111 mostarski bolnici nudila prva mhicl pac pa je tudi mlad po du- Vlacta pravi, da gre V teli slučajih za "samomore", [zdravniška pomoč, potem pa sta hu. On je zelo nadarjen, idealist. Izgon je pa najbolj priljubljeno sredstvo ,da se via- bila odpravljena v Pasteurjev za- a vendar praktičen človek, vsled da iznebi tistih, ki so ji na poti. , jvod ^v Sarajevu. Ko je general Machjjdo časopisje deloma kupil, de- Atentftt ^ felezniškega uradnika, h.ma ga ukrotil ter podkupil dobršen del ljudskih za | lz Djel-kovcev pri Osijeku post opnikov, je spravil na površje vprašanje novih pred- ročajo: Ko se je z vlakom vrnil na sodni škili volitev. Toda kljub zatiranju delavskih organizacij so se vr postajo železniški uradnik Ivan Lovec in ko je ravno skočil iz vagona, ga je v mraku neznan uapa- vcc se je vrnil z radikalne skupščine v B?»novcih, kjer se je spri z nekaterimi radičevci. Domnev* se. da mu je iz osvete s kolom posvetil kak radičevski pristaš. >ila velika protestna zborovanja. Sklicali so jih štu- d»lec udaril z vso silo po glavi. dent je in drugi intelektualci. Loves se * zgrudil v nezavesti ^ . . .. ..... ...... , . so ga morali takoj prepljati v bol- A sled pomanjkanja je bilo prisiljenih 8000 spanskih llico Domneva se, da ga je napa- priseljencev vrniti se v Španijo. Vršilo se je 5000 pro- del kak politični nasprotnik. Lo-cesov proti najemnikom, ki niso mogli plačati stanarine. Izgubili so procese ter so bili vrženi na cesto. Da bi zadušil proteste, ki bi se lahko razvili v revolucijo, je izpremnil Machado svojo taktiko. Zbornici je obljubil, da bo predložil osnutek za preosnovo ustave. Istočasno je pa uvedel nova zasledovanja proti opoziciji. Machado je zatrl glasilo narodne stranke, zaukazal policiji navaliti na urade delavskih organizacij, naprtil tisočerim pre.bivaleem procese na Vrat in jih obdolžil za rote. Pred štirimi meseci se je mudil Machado v Wash- ingtonu. Vsepovsod je bil svečano sprejet. Celo uradniki Ameriške delavske delegacije so se mu prišli poklonit. Hoja k j? eitai č.»sopis in majal nja, potem bi se bilo moralo najprej pokazati pri oiim|»kib grah; vemo ]>a. da moderni atl-i. ue morejo pr .,tiran. w.r,,K ,,-j bj k j(> ji>tit,(i |jp z]oraWjal v onih vajah, glede katerih jih lah,Jh ži siim.» v trni. .In m. .svoje telo j(> na,iska,.0 spodaj r. debelimi črko primerjamo, prekašajo atltrfe Imlje trenirali, ampak v tem. dsi ^.kami: — Ne služi kao legitimacija, starega veka. Tudi skoraj ni mo- izboljšali tehniko vaj. Cotovo n:-j NVkdo. ki mu ie žena rodila o-goče. da bi človeštvo v tako kr*t- sta Xurmi in Paddm-k premagala t roka. je najel mla«! • -dekle za po-kem času. kot ga obsega svetovna zgodovina, moglo v telesnem napredku ]>o-ebno zaostati. Vzlie u-dobnemu modernemu življenju so as peli i atletov od leta do leta boljši. Dejstvi je. da >e dobijo najboljši atleti ravno v velikih mestih .Še pred 10 leti so trdi'i strokovnjaki. da bo takratne svetovne rekorde Ie težko prrkositl in če se bo pojavila kaka "zvezda" na atletskem nebu. bo to ravno izjemni človek, ki bo le pod ugodnimi po. to j i mogel nadkriliti kak obstoječi rekord. Od tega časa pa se je marsikaj spremenilo; vedno novi možje tolčejo rekorde. Pred petimi le ti zopet .so trdili strokovnjaki: sedaj je meja dosežena, osobito v dokih in v tekih na kratke distan. ee, ker je tu možnost zboljšanja tuspehov naravno veliko manjša kakor v tekih na dolge proge. Tudi PredsedniV von Hindenburg je od- naPr5mer setlaJ ~ s kitajskimi. sta Xurmi in Paddock premagala ^ t roka. je najel inla«! \eejih naporov, kot njihovi prednu moč v hiši. ki. (n danes .strokovnjaki zopet za| lzpi»al je zgoraj omenjeni do-st >pajo mnenje, da je z Xurnrjem kument ter jmd besede "Xe služi dosežen višek vztrajnosti in s Pad- kot legitimacija" zapisal in pod-dockom višek hitrosti. Mogoče ima- črtal: "ampak kot pesterna". jo prav; mogoče s- [ia tudi motijo Atletika je postala znanost, ni >e šele razvija in uspehi se bodo'z glavo. >t jpnjevali proporcionalno k po giobljenju te znam^ti. Ravno tako kakor je nauk joghijev v.sposobil — Nak, vse bi rlovek verjel, le te;: \ ne. da je na svetu bigamija — to je —'da so nekateri moški svoje učence, da >o dosegli tispe.i obenem z več ženskami poročeni, lie, ki so s<> zdeli čeznaravni, bo Enkrat, ne rečem, tnkrat se že člo-tudi znanost v atletiki ustvarila Ivek zmoti. — to la, da bi se dva- sportnike. ki bod kar je svet videl. prt kosili vse. krat ali trikrat obenem... Ko elov.'k kaj piše za javnost, I mora posvečati \».o pažnjo imenom. Ime mora b'ti pravilno, ina-gari, da je vse drugo narobe. Z dom o1" i m i imeni že še gre. te- BERLIX, Nemčija. 12. sop. — žava s ,ujiu,;- 1>osebno kot Hindenburg odpotoval v Ruegen. trditve teh so .se izkazale kot na pačne in atle'i vedno zboljšujejo \ ekorde. Xi manjkalo v našem času ljudi, ki govore |>roti temu "lovu za rekordi", ki po njihovem ummju ne more dobro učinkovati. Toda tudi ti ljudje so. kakor sp zdi, v zmoti. Kajti, ee bi se b:lo izkazalo. ■ "sire lahkoatletske tekme ško-dujej> zdravju atletov, bi gotovo česar je ušposoblj-u voditi veliko ne bil *P°rt tako popularen. On-, metropolo, v kateri živi en milijon ki nasprotujejo ostremu tekmova. Italijanov. O teli je rekel AValker, nJu» ne pomislijo, koliko dolgolel da so poš+^-ni, pridni in da se po- treninga zahteva rekord. To- kore postavam dežele. da rekorderji ivzdržijo veliko več Italijanski podkonzul v Parizu umorjen PARIZ, Francija, 12. septembra. Grof Carlo Nardini. italijanski podkonzul. je bil danes ustreljen. Domneva se. da jc bil atentator Italijan, č »prav je zanikal vsako izjavo glede svoje osebe in glede motiva. Obiskal je grofa v njegovem uradu v konzulatu ter pričel streljati nanj brez kakega svarila. RO XY "KATEDRALA KI NEMATOGHAFA" FVfj vodstvom S. L RMafel ifioxv). Najverja ljuba v na 50th St. a. 7th A v«. zc„(n,a ,la platnu. Zaftne se -tinea. Najboljši *lika v lety. heaven* r x Janet Gaynor in Chdr'es Farrel ICavtiHtt-lJ Kr. H'rrzag.- — Thl*iiuvt tntsni glrdal iaii. S orkestrom in 2K>ri>m na MOVIK-Tn.N'B in izritzit Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slepslii Dom v Ljubljani! NAZNANILO in ZAHVALA T mM*. 3. Hptnbn Je nemila ant ngraMU našfss Mine tytiMjenrga sUa FRANKA Tm pal« w fahrt— lahn'Mnt. tmb damdttn krasnih renter in tretk. Cvetje m p*l—IB Mfav Tt'nW. Kert la TMf. L. Šteti«. L. BalnC, L. tBertkn. J. Jaka**, M. Gitt, Dnir Stva Ojatrl Vit, kajefa Je Ml Hm te F. Ti^hm Tarej prisfn. hvala tm ta vaafca a^awji* aringa r tak imlertnih urah. «lej Kril nam mretl govori. Ila v id m o se nad sresdand. Žalajaii staHU — VIDA h FRANK VAUSNdt Duraat dte, f^tel; inlirtia. Itn. potoval danes zjutraj na otok Hue-' ° do-odkih na Kitajskem je tre-^en. kj^r ramorar,, preživeti dva'ha Toda kakorhitro se dni v lovski kori kom*za von Put- Uovek s U'*kn nUlK0 l>r,vadi busa. Ž otoka Ruegen namerava *ati ime kjkeŠa ^^jskega -ene-oditi v Swinemuende. kjer bo Tiad-.raIa- I,rod" P0^'10- da zlo,nek zoroval m mevre nemške morna-.*'1 ah da 80 ga ubllh rice, Xarava čudna, zagonetna v svojih čudežih in početjih. Znanstveniki naprimer dognali. da ima samica raka naenkrat do milijon mladih. Ni čuda. da samec-rak |iko ne-umno-deb ter opazil dolg las na njeni ram*. * Neka osemdesetletna ženska v države Tennesse pravi, da ni še nikdar videla avtomobila. C'e bi kdaj odblizu videla avtomobil ali bi se celo vozila v njem, bo najbrž- ne dosegla te lepe sta-, rost i. " •*:."- * * ^ Taki pogovori so dandanes povsem vsakdanji.* , — Le pomisli, WJja žena je ušla s svojim ljubekom v mojem avtomobilu. • — V tvojem novem avtomobilu! — Ne. v starem. — No. potem ni posebne škode. * Poslovno posredovanje. Naša banka .si je zadala naiogo. da pomaga roj&kom vzdrževati poslovne zveze z domovino. »Kdor ima v .starem kraju sorodnike, "pride včasih ur,-pričakovano v položaj, da jim mora nujii<$ denar poslati. t Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestvo, ali prevzel domačijo, uakar mora izplačati denar v najkrajšem času. jT -j Hiter prenos denarja je pa v .slučajih potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokraj>kik zavodih čdi onim, ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila. . M. * j . •• . Denarna nakazila 4ja so za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. ' V vsakem slučaju, mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno ir. za stranico naj, bolj koristno. To pa žam ore'storiti le banka, k j ima, tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to FRANK SAKSER STATE BANK. Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki 'priložnost, • da Vam v Vdšo lastno korist dokažemo vrednost našega bančnega poslovanja. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street STATE BANK : New York, N. Y. Listnica. / Vprašanje: — Kako naj fant zasnubi dekle? Ali na kolenih? Odgovor: — Zakaj snubiti v takem slučaju? Če ti na kolenih sedi, ti s tern dor®Ij dokazuje, da te ima rada. ' > \ 3 1 jjjL ___________ _____:__ glas naroda, 13. sep. i$27 v DpfeER PL5N Ci ARKADI/ A VERČESKO: V vojno nriodratvo neko ui ia_ ve je prišel en koč mož .s prebrisanim obrazom. 'Pranim, peljjlte me takoj k vodji oddelka za zrakoplov.stvo. linam važno iznajdbo te .stroke in bi jo rad prodal. Moja iznajdba l'o povzročila v zrakoplovstvu prevrat in tista država, ki bo ku-p la mojo iznajdbo — bo imela ogromne koristi." Peljali >o izuajditelja k vojnemu ministru. Vojni minister .se je močno razveselil in vprašal iznaj. ditelja: "Torej vi trdite, da imate važno iznajdbo " Gospod minister, .skonstruiral sem zrakop!o\ ki se hiiiko 10.000 ur vzdrži v zraku in vzame -s seboj eelo stotnijo vojakov. Kupite to iznajdbo! Iznajditelj je pokazal ministru risbe in načrte. "Da', je dejal iiuni.\ter, ko je pogleilal načrte. "To mi potrebujemo, koliko hočete za to iznajdbo.'" "Milijardo." "Lepo," je vzkliknil miui.ster. "tu imate nakaznico za državno banko. Hvala. In če iznajdete kaj novega, pridite zopet." "(iospoil minister." je dejal iznajditelj. "imam še nekaj za vas. Nekaj nezaslišanega, nekaj senzaei ionaInega." "Kaj pa.'" "(ioespod minister, iznašel .v m top. ki z lahkoto in popolno prc_ eiznostjo zadene moj zrakoplov v zraku. tak->, da se aparat takoj zruši na tla." "Cujte," je dejail miirster, "to je od vraga. Iznašli ste li'ko krasen zrakoplov iu zdaj prihajale naenkrat s topom proti zrakoplovu.' "Gospod minister, moj zrakoplov je čudež tehnika,- toda po_ trpben je tudi protistrup." "Gotovo! Toda bilo bi mi ljub* te, če bi nekdo drugi iznašel t» top.' "Gospod minister, to vam je pač lahko vseeno. Ce želite, greni ven, se obrijem, oblečeni drug IZNAJDBE plašč in se vrnem k vam kot popolnoma drug čl n ek, ki ga niste nikdar videli." Gospod minister ni bil neumen človek in je dejal smehljaje se: — "Imate prav! Ne gre drugače. Ku„ Ije za eno m'lijardo. potem pa zopet nove kroglje iznašli.'" "Gotovo, gospod minister!" G as p od minister si je od jeie iz-ruval šop las in besno zakričal: — "Gospod, vi ste me spravili v slepile moramo tudi vaš top. Sicer p0 ulic?, odkoder ni izhoda.... Kdo greste k drugi državi in ji proda->t<- to iznajdbo. Potem bi nakup zrakoplova ne imel zniisla. Kaj stane top."' — Milijardo! Minister je j>otrepljal iznajdite-Ija po rami in dejal: "Vi ste geni jalen človek iznajti lak top...." "Nič posebnega, gospod minister! Ko ste že kupili top. vam iz„ dam majhno skrivnost: iznašel sem za svoj zrakoplov oklep, ki ga ne prodre nobena topovska kroglja.'* Minister se je prijel za glavo ;ii obupano vzkliknil: "Gospod, me hočete spraviti v hlaznico? Z*-kaj mi niste tega jeklenega oklepa takoj ponudili.' Sedela sta nekaj časa molče in kadila cigarete. Potem je vprašal minister: "Koliko?" 'Miljardo." "Vzemite pol milijarde." "Nemogoče, gospod minister! ste.' Povejte ini svoje ime, da ga brxlo lahko prokliujali n« vseh o-glih...." Iznajditelj je nervozno skočil pokonci: "Gospod minister! Svojega imena vam ne povem, toda če logično mislite, boste uvideli, d« fcCUl zdrav razum na dveh nogah." Zaprl je vrata za seboj iu pustil ministra samega v kabinetu. STRAŠILO JE.. Koncem letošnje pomladi je za-slovelo osamljeno posestvo Flot*inc v Telemarkenu po celi Norveški. Na posestvu je namreč začelo shr-šili in sicer tako zelo. da je prest rašni gospodar Ilaloor Kihle kon-'110 naprosil oblast, uaj ga rešijo nadležnih duhov. Babjeverni so-j sedje s » mii to zamerili. Zasledovanje duhov je trajalo mesec dni. tola vse prizadevanje varnostnih STISNJEN DO SMRTI Ko začne postajati delo okorelo, ko postane gibanje bolestno, je to ponavadi znamenje, da ledice niso v redu. Ohranite te organe zdrave. Pijte dosti vode in poskušajte dftPMgUtt Stalno pomirjajoče odrajatno sredstvo, | slavno izza leta UEH5. V treh veli- Neka druga država mi ponuja tudi i orpanov ji- ostal«. brezuspešno. Čim milijardo toda jaz bi rad vam pro- Sl. je se je zaČulo kje v dal to stvar. J kotu lesene hiše brskanje. Ko so sir ''Torej, dobro. Tu imate vašo domači s hlaj>ccm Hauganom pri-milijardo! Toda vi boste spravili bližali, je trkanje prenehalo in se našo državo v propast." (kmalu ponovilo na drugi strani. Iznajditelj je vzel denar, stisnil Strahopetci so mislili, da pošilja ministru roko in stopil k vratom.;kak umrli telegrafist z onega sve-" Cujte," je poklical minister.'ta depeše. Naposled so se začeli "je jekleni oklep res neprodir-!7H11»n»ti ZH Mašilo strokovnjaki, 1 j i v ? * * ki so v obširnih razpravah doka- ''Gotovo." je odgovoril iznaj,. zovali. da gre za posebno kategori- d i tel j, "dokler ne bodo iznajdene' ^ <1«*^. eijih poklic je vnemirja-nove kroglje, ki bodo imele poseb-i'1 ,judi s trka,1^em- Toda Halo°r no razdiralno moč...." jKihle ni obu'>aL. dasi sc ***** "In bodo iznašli take kroglje," l^strašena rodbina preseliti. Stra- j šilo je postajalo od dne do dne predrznejše. S trkanjem se ni več 1 zadovoljilo. Nekoč je lazil hlapec , po strehah, da se prepriča, od kod J prihaja trkanje. Naenkrat je nale-i tel na ribiške mreže, ki so se zače- je tresoč se vprašal minister. "So že iznajdenc!" "Kdo jih je iznašel?" ".Taz, gospod minister!" "Vzemi vas vrag! Zakaj molčali o tem?" " (l . ... . , . , !le tresti, dasi se jih in dotaknil. "Saj ne molčim." je skromno|Ro sc j(? hotd 1)ribližati mrežam. odvrnil iznajditelj, "saj pravim. j(. zaC,elo leteti nanj kamenje, da sem iznašel take kroglje." j Radovedlieži so prihajali od vseli Tedaj se je minister zlobno na strHnj. posestvu so se zbirali smehuil in rekel: "Tako.....iu po-Lpiritisti. okultisti, |»sihologi in po tem boste prišli k meni in mi pred. j 2navalci duhov. Hlapcu Haugann, lagali, naj kupim te kroglje. DaJ j ki je odločno trdil, da trkanje ni In če bom kupil, se boste ironično , delo duhov, so se vsi smejali. Toda smehljali in baste trdili, da ste iz mož se ni dal ugnati in je ostal na našli oklep zoper te kroglje." ; posestvu štirinajst dni sam z go- "Da!" je dejal iznajditelj. | spodarjem. Strašilu pa njegova Latrson je potoni svojega easo_ *,-* Hpisa vodil neizprosno;borbo proti korumpiranim polirtčarjcm. ki >o Jod čas ado časa imeli mestno upravo v svojih rokah. Neumorno se je boril za napredek C hira ga in >la-• botne otroke revnih strašev. Zago-ivarjal je ustanovitev poštn.-ga hra-; nilništva in njemu lw>lj kot komu J drugemu se je zahvaliti, da se j.-I tam sistem uvedel, t "mrl je 1. l!)2f>. S njegova "easnkarska lastnina se! je cenila ob njegovi smrti na l!ij miljonov dolarjev. Mnogo denarja ije posvetil dobrodelnim in kultur,' !rim »vrbam. so imeli ribiči ob obali Floride. Vjeli so ogromno ribo. takozvano "devi! fish", ki .elita 3500 funtov. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU OS I'() HODITE 1 * ('h'XCE V (22. si ft 11 m lit 1 HO2. > Odpad južnih drijv i,- bil sj<.-.»r neposreden vzick t \ilnr vojne, ali temeljni razlog i»g;< odof.da je b;-lo suženjstvo črnc^v L. l(»lf> so v Ameriko pripeijaM dvajset Afrikancev kot sužnjev. 0<1 tedaj naprej je trgovina s . ruimi bližnji nadaljevala brez ovire _ >in;no te vilo imp r,mili črncev znano, ker za^ . knv n; bilo. IV. oniivah zgodovinarjev p-i j< Jidr mj. stoletju prij-.i ]j,.'!>'• !p.ccv. v 17. .stoletju 2.75*1000. v' v-' Stoletju t.o.ki.'j ».; ;»: v sto-tju čez 4.000 /. •(» skupaj kakih miljonov duš. A!o te š>ev.lke prani lie, je mo"«li b!'i leortaliteta med sužnji naravnost si rasna kajti I. 1860 je bilo prilrfižrid le pet milijonov črncev v Zd-nženih di- | FliAXCIS P A UK MAX. — AMERIŠKI '/.GODOV I V Alt )' Zgodopisje v Ameriki datira žp j j . . ' i ed prvih začetkov angleških kol;. nij. ali prvi zgodopisi so bili bolj kronike ali zapiski sočasnih dogotl-kov. ki sicer imajo veliko vrednost za ka.-nej.še zgodovinarje. Ko t naj večji ameriški zgodovi-I narji se smatrajo William Pres_ | ccott, John Lathrop Motley in j j Francis Parkman. Ta poslednji 1 velja za na jsijajnejšega i/.m»-d vseh. Hotlil se je v Bnstonu. dovršil Harvard univerzo in mnogo po->tvu brez poskusov, da bi zopet L , ■ . T ' toval po inozemstvu. L. 1S4(> se je pridobili svobodo. Bilo je uporov -i 4 . J 1 spravil na pot. da prouči tedanji erneev . 1820, 1822 in 1»31. Svo.' Ameriška zgodovina v mesecu septembru. Črnci se niso podvrgli suženj- bodni "daljni zapad" in tam ž:vel med ernei na severu so nepresta- T t* • x-* i •• ' Indijanci. Njegova prva knjiga no vodili propagando proti suženj!«.ti i\ t i" • . 1 ' The Oregon Trail je [»opis po- stvu. ali uporni sužni: s<» bili vsa- . - - i • r * v 1 tovanja raziskavauj po divjem /.i- kikrat ugnani v jarem. « t , f |>adu. Mnogo belokozcev se je tudi pro- Parkman j>- izda! vsega skupaj tivilo suženjstvu in zagovarjali« od-* enjst zgodovinskih knjig. >pi>aniJr pravo Istega. Imenovali so se "abo_! z naj vest nejso natančnostjo. Nihče; licijonlsti Ko je bil Lincoln iz-i izmed mo*lernih zgotlovinarjev New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY •'ajO.l metrov !«7o kil.«iklov The Edison Ensemble Jn«f Bonime. vodja. GOSTUEJO UMETNIKI Philip Kirchner, oboist Benjamin Kohon, basonist. 0»erlura. Phedre . . . XlasMuiet j ObiM- solo Pastorale.....tiodtml Korurnira planinrev . . CiMlant Chili p Kirrlinrr Andante Concerto za b;v>n . . . WeU-r ltenjaniin Kohon Izvlečki, Čokoladni lojak Strauss [Pastorale . . . . s.arlatti Flavta, oboe in bavm ' «»Totte ...... Piran i Scherzo...... Tiruiiij Woodwind kvartet. Lir^'o Simfonija NoveRa Sveta . I»v..nik Stalna radio-izloiba za udobnost na- iih Odjemalcev m Javnost. Je na 124 West 42nd Street. The New York Edison Company Vam na razpolago. MOČ DOMIŠLJIJE V.-liko ,„1 tegji. kako si rln- v.-k nek > uevarnt zamišlja in ko-voljen kot kandidat stranke, ki ie ne prekaša, kar se tiče podrobne j ''ko .»e ji unieje upr»-ti. .Mnogi bol_ nasprotovala suženjstvu, so a l»ol i-raziskave, jasnega literarnega si i ! n ik i hi ozdraveli, •'•e !>i preprieali cijonisti pričakovali, da bo Liiiecln .la in dramatične sile. \>',f-\ k«i < rili j samega >"l»e. tla so zdravi. Kakšna takoj proglasil osvoboditev v-eh kakovosti se njegove zgodovin:' < i , j'1 nioč avlosiigestijc. pričuje n.i-erncev. Ali predsednik Lincoln sejtajo s privlačnostjo najzanimivej- j .slednji slučaj: je upiral radikalnemu krilu Repub- Ših romanov. Parkina.i lika ruske .-tranke. ki je bilo poti j skousil svojo srečo k vodstvom Horace (*reeley-a in je zahtevalo takojšnjo \emancipacijo ie tlidi p , „ , . (suženjstva se pred začetkom vojne, zavali. Nekaj čez 44i\'.H70 od I' ll ic t • i • . i i > , .. , , ., ' i Lincoln pa je smatral, da je glav. Inlo svobodnikov, z: v .severnih , • ...... . v , „ . I no vprašanje ohranitev l niie in da državah. Ostali so ži vli kot s.r/.nii v šestnajst or ici južnih d žar, ki so priznavale suženjstvo. Te države so se prizadevale, da bi, suženjstvo trajalo za vedno. trOsp^dar je mogel prodati ali podariti sužnja. Kot del gospodarjeve lastnine je suženj mogel biti zaplenjen od go_ spodarjevih upnikov, mož je mo-frnsas- Alahama- Flori(Ia- Geor-gel biti odstranjen od žene. otrociMississippi. North Carolina, od staršev. C'riuH- ni mogel pose South ('»solina. T.-xas, Virginia in je takojšnja osvoboditev črncev postranske važnosti. Sredi Civilne vojne pa je Lincoln dne 22. septembra 1862 izda i začasno Proklamacijo emancipacije". Ta zgodovinski dokument je osvobodil 3.000.000 sužnjev v Ar- "In nam boste prodali te krog- NAPRODAJ ZIDANA HIŠA prisotnost ni ugajala in zato je začelo divjati. Prevračalo je posode z vodo. skakalo po strehi in razgra- , .. , , I jalo vso noe. Norveški listi so pri- u sob. klet in poleg lep vrt; vse v . .. ^ .. . , , , , . . * ,. i nasal i o zagonetnih duhovih obsir- dobrem stanju. Prodam tudi polu-1 , . . . na poročila. Sele te dni se je drzni kosilti v vseli lekarnah, llarautirano k«t odlašano. Glejte, da bo ima Gold Medat na vaakl ikatljl. Na kupujte nadomcatkov. štvo. Za ceno se zmenimo v liiši št. 5607 Wickliff St., blizo Kranjske dvorane na Butler St., Pittsburgh, Pa. (6x 8—14) h POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— 8 strešico za slovenski črke Č, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, H. T. dull ujel. Hlapec Haugan se je skril neke noči na podstrešju, kjer je strašilo zasačil. Strašil je 17-let-(ni gospodarjev sin Torjus. ki je priznal, da si je s svojimi tovariši dovolil to šalo. ker so se imenitno zabavali videč, koliko prahu so dvignili dozdevni duhovi. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. John Okorn, Harrietta, Mich.. $1.00. Denar sprejeli i:i ga bomo izročili na priitojuo me^to. Uredništvo. Pozor atatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo Zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. dovati lastnine, ni mogel biti priča na sodišču niti sklepati pogodbe ali trgovati. Podvržen je bil te_ lesni kazni s strani gospodarja in j Louisiana. Proglas >e ni dotikal suženjstva v bližnjih bolj severnih državah. takozvanih "border states". 832.000 črncev v teh dr- v nekaterih slučajih ga je mogel jžavah > postalo svobodnih, ko je gospodar ubiti, ne da bi bil ta od-j13- ameniiment k Konstituciji sto-govoren za umor. Končno se ni do-j*"1 v veIiavo v decembru 1. 1863. voljevaJo črncu, da bi se učil pi-j L. 1«)20 je bilo v Združenih drsati in čitati. Podučevati črnce je zavali približno deset in pol mili-bib kaznjivo. | j on o v črncev. vt«mano-On j.- ie Pred dllevi M) V nekem neuyor-škem zdravstvenem /avodu napra- pisec. pa ne u-s^n,«,. « m. j,- ie | yj|i ^^ ^ ^mj(i|l]i ^ velik kot a.nei .ške godovi- (^^ >() ^^ ^^ ^ ^ ne. Njegove ki-,so pov>bu lile ; {(,rj|j zanimanje za zg^ I ivini Amrike. je reklo, da vsebujejo neki strup, čigar učinek je lažjega j značaja in hiti-, ininr. V resnici CHARLE* CARROLL of" CAR- 1>a je biia vet-.!na tflhlrt !irirej-na ROLI.TO V j iz mlečnega sladkorja, le nekoliko Charles Carroli ir r xlil An-j jih je bilo strupenih. Po vnanjosh uapolis. Marylami. ali izšolan je j in barvi s<> 1 >i]vse enake. Dijaki bil v Parizu in Lou'.oni;. Povrnil morali tablete pogoltniti in na- OBLETNICA ODLIČNIH AMERIKANCEV STRIC SAM (t. trntemhra 1812) Kdaj se je Stric Sam ('Uncle Sam) rodil, ni prav gotovo, ali splošno se demneva. da se je rodil v Troy. X. Y.. 1. sept tubra 1812. On še danes živi, in. ker j" izredno Čvrst in žil. je upari da bo živel še mnogo stoletij. Stric Sam je bil baje Brat Jonathan. Stvar je namreč tako-le. Tekom ameriške revolucije se je Ceorg> Washington vedno zanašal na Jonathan Trumbull, governerja Con-necticuta. ki je znal vedno p image. 1i. kadar je ameriška vojska potrebovala živeža in drugih stvari. Washington je navadno pravil: — "Brat Jonathan bo že pomngrd."' Tako je Brother Jonathan postal simbol Združenih držav. To Ta trkam vojne 1. 1812 je Stric Sam stopil na mesto Brata Jonathana kot namišljeni dolgi in suhi m;lik,:", s kozjo brado. kF poosebljtij? Združene države. Uncle Sam pa se je rodil takoje. Vojaško blago, ki je bilo lastnina Združenih Držav, je bilo označeno z začetnicami "US" Tncle Sam začel rabiti za oz^ačlio Združenih držav. Sličnih poosebljenih priimkov imajo tudi druge dežele, na primer. John Bul! za Angleško. Marianne za Francijo, nemški Miehl, itd. LAWSOX. OCE POSTXE HRA XILSICE (9. septembra Victor F. Lawson, dasi njegovo ime ni posebno znano široki javnosti. je bil odlična pojava v ameriškem časnikarstvu. Njegovo žur. nalistično delovanje se je omejevalo na mesto Chicago v dobi oko-lo 1. 1880, ko je osrednji za pad t r pel na posledicah prehitrega razvoja in je bila mestna uprava v Chieagu vseskozi korumpirana. — "Graft'I je nedvladova^ ilOčJnutvo je bilo v zavezništvu s politiko in za dobro občinstva se ni nihče po.' sebno brigal. Lawson se je rodil T;' Chieagu in je po precej dobri šolski izobrazbi vstopil v tiskarno o-četa. L. 1875 je bil v Chieagu u-stanovljen jutranji dnevnik "Chi- cago Daily News". Prvo leto ni (United States). V Trov. X. Y._ je časnik dobro uspel. V juliju pri. 1. 1812 J>il neki nadzornik v voja-Jhodnjega leta ga je nakupil Law-ških skladiščih, imenom Samuel j SOn skupaj z Melville Stone, kate-Wilson. Vojaki so ga nazivali ri je kasneje prodal svoj delež in Uncle Sam in v šali trdili, da se stopil na čelo velike ameriške ob-njegove začetne črke nahajajo na veščevalne organizacije Associated sajem erarnem predmetu, ki ?re. Press,, katera zalaiga z brzojavnimf se je v domovino v Starost; 27 let postal je takoj aklivn v ilružab. nem in politične.u življenju. L. 177.1 je bil izvoljou v "kont.nen-talni" Kongres. k.;c ,- je skupa; 7. drugimi člani porip.šal Izjavo Neodvisnosti. Nevarnos« vi.-lie je pretila podpisaleem. ikj bi Anglež; zmagali. Carroll jki j> v za.-iR.-h tej pretnji in. da bi Angleži prav si. g urno m»gli indentifieirati. je k svojemu potlpisu dodal "of Ca"-rolltou"\ kajti živel je tedaj tudi neki drugi Charles Carroll, ki ni hotel zaplesti v to nevarnost Po mnogih letih javnega življenja se je umaknil na svoje posestvo. Umrl je I. 18.*t2. Tekom zanjih šestih let svojega življenja j je bil Carroll zadnji preži več i poii_ pisalec Izjave Neodvisnost i. Njegova družina je bila ena izmed j najodličnejših katoliških družin, j ki so .-ne naselile v Marvlandu. d?i ! ubegnejo verskemu preganjanju, na Angleškem. Maryland je bila i ena izmed prvih kolonij, ki je z«i-jameila Versko svobodo. Sosedna kolonija kvakerjev. Pennsylvania, je nudila isto svobotlo in tako >ta ti dve koloniji postali zatočišee onih. ki so bežali iz Evrope radi verskega preganjanja. taneno opisovati obr-ntke zastrup-ljenja. ki jim bodo prihajali. Domišljija. so povžili strupe, ne tablete, je kot avtosugestija tolikanj vplivala na študente, ki >o pogoltnili sladkorne tablete, da >o l jeli kar ]>o vrsti tožiti o bolečinah in se pripravljati k bruhanju. Zdravniki so s<- na tihem imenitno zabavali, videč, da odgovore o najhujših znakih baš oni. ki so použ li docelo nedolžno sladkorno snov. Le-ti so |rr» bruhanju večinoma ]ire_ kadili one. ki so použili resničen strup. Sele ko so jim povedali resnico, so "bolečine" na mah ]>re-nehale. Prav vsakdo- kdor kaj iiče; kdor kaj p>onuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v **G!as Naro3a'\ "18 ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader " Sestavil dr. F. J, KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nanke o izgovarja vi angleških besed; vaje za licence angleščine; beriia in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: , 1 "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street : New York, N.Y. J GLAS XAl? ODA, 13. SEP. 1927 UKRADENI NAKIT SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 14 \ (Nadaljevanje.) v fino usnje vezano..........1.80 f Elizabeta Kvišku srca mala: v fino usnje vez. ............1.J® Oče nas, slonokosf l>ela ..........1.20 Oče naš. slonokost rjava.........1.20 PKi Jezusa: v ctlolojd vez.......i (2 zvezka pozlačeno fino usnje vez. .....1.30 ....1.6« Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............7® 1.20 Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.40 fStrfsJa se je, kljub gorkemu poletnemu večeru. Lotila se je je l.-ihna omotica in oprijeti se je morala stola. Vsa prestrašena se je ozrla naokro«r. Za božjo voljo, — le sedaj ne /.boleti! Z vso svojo silo se je ojunačila ter pozvonila soborici. — Prinesiti mi, prosim, čašo čaja. a žejo vročega, — je rekla hitro. Hišna se je sočutno ozrla na tujo žensko. Kako bleda in žalostna je izgledala! Jlitro ji jp prinesla čaj, in je položila tudi par listov na mizo. — Ce hočete nekoliko citati, gospa .— je rekla .sobarica pri-] jazno. Mrs. "Warrens so je zahvalila. Ivo je dek'ica odšla, se je odela z •rorkim šalom ler izpila čaj tako vroč kot sra je mogla. Takoj nato ji je odleglo. Sedla je za mizo ter pričela citati. Ivako čudno zaupne so se ji zdele domače besede! Bile so kot pozdrav. katerega je prinašala stara domovina. Xi se mogla nasititi in b;lo ji je kot da pripoveduje list o samih str.rili. dobr;h znancih. Naenkrat pa se je stresla. Ali je bila 1*> t"a»ta:'.i.ia, ali pa je v resnici čitala ime ^Vindenfcls? S tresočo se roko si j? segla preko oči ter popreldala še enkrat natančnejše. Da. — tukaj nieil novicami je .stalo, jasno in razločno ime, ki je bilo nekoč vsebina njenega življenja: — Crof Joaliim ^Vildenfels. Roki sta se ji tresli in na njene oči je padla megla. Morala je najprvo pomiriti, prodno je mogla citati. kar je poročal list o .Toa-himu Wildent'elsu. Kakšen čuden slučaj, da ii je prišlo to ime pred eči takoj prvi dan njenega bivanja v stari domovin«! Končno pa se je toliko pomirila, da je mogla čitati: — Neurje, ki je povzročilo v noči od pondeljka na torek veliko opustošenje po severni Nemčiji, je uničilo tudi človeško življenje. Nedaleč od svojega gradu je bil ubit s svojim konjem vred grof .Joa- Key of Heaven: T i m "Wildenfels od drevesa, katero je izruval vihar... j v najfinejše usnje vezano Anica Warrens se je naenkrat vzravnala kot seča, s preplašenim Key of Heavenr ddrMle') pogledom, zroča v daljavo, kot da vidi. strašno prikazen. Nato pa' v fino usnje vezano .........lj»o so .je onesveščena zgrudila na tla. Tako jo je našla sobarica, ki je j C^^olic Pocket Manoal: , . i v v fino usnje vezano.........1.30 prinesla sveže vode za uoc. - J ...........***• Sočutno ji je umila obraz in roki z mrzlo vodo, ji odpela obleko ter jo vzravnala. Počasi se Anici Warrens vrnila zaeyst. / — (lospa se ne počiti dobro. Boljše bi b'lo. če bi legli. — je rekla deklica skrbno, Anica se je dvignila z njeno pomočjo ter zrla na list, — Bilo je... slučajno sem čitala o smrti... nekega starega znanca. In k temu... dolgo potovanje... Res, zelo sem izmučena. Legla bom, — je rekla Mrs. Warrens z medlim glasom. Ko je ležala v postelji, je globoko vzadihnila. — -Jutri zjutraj bo gospe boljše, lahko noč, — je rekla Berta ter 0 lšla, potem ko je pripravila še kozarec vode. Anica Warrens je ležala v jmstelji kot d:i je njeno telo iz kamena. Ah, ležati in spali, — ne da bi se zopet prebudila... Pozabiti \se. vse... A otrok, moja ljuba, mala Jen rtv! Ne. pametna hočem 1 ili in juanška. No ničecar drugega nočem misliti kot na to. da jo dete potrebuje. Nočem misliti na smrt. Ostati hočem živa in zdrava! Znebiti se mora razmislekov, ko ji uničujejo. Tam so bili njeni mrtvi >\-triši, ko so bledi in nepremični ležali v krvi — in poleg njih John Warrens, njem mož. ki jih je hotel ščititi. S svojim lastnim življenjem je moral plačati. Mrtvi. — vsi vrtvi, ki so ji biii ljubi in dragi!... In sedaj — tudi Joaliim Wildenfels, — ubit s konjem vred. Smehljajoče se oči, katere je tako zelo ljubila. — prazne in nepremično — in tam... jezero Wildenfels. — mesečna noč. Tisti na drevesih — samo srebro — in slavčki so prepevali tako sladko. Joaliim Wildenfels ubit od drevesa----in stari.ši, — ubili o l divjih hudobnih ljudi... vse mrtvo, le ona in otrok. Jenny, ljuba Jenny. Le ne nisliti na vse strašno... ostati živa in zdrava... le ne zboleti, za božjo voljo ne! . . i Naslednjega dne se je mogla Anica Warrens le s težavo dvigniti. Strah pred boleznijo pa jo je vendar pregnal iz postelje. Mala dekl ica je kramljala tako ljubo z mlado m.imico, ko jo ie oblačila Berta. Kramljala je vsevprek, nemški, ang'eski in tudi par španskih besed. Berta se je smejala ter bib vsa zaljubljena v mič-liega otroka. Pozneje je odšla Anica s s svojo hčerko nekoliko na prosto. Prišla pa le je do prvega parka. Tam je sedla na prvo klop in hčerka jO deloma kramljala ž njo, deloma pa se igrala s puneiko, katero je zela s seboj. Krog poldne se je vrnila Anica v hotel. Na ta n»'"in je skozi par dni zatrla v sebi plazečo se bolezen, vedno v upanju, da je to le mimo idoča slabost. Osem dni je poteklo, ko ji ni bilo nekega jutra mogoče pripla-riti se dalje kot od postelje do divana. Berta jo je skušala prego-voriti. da vpraša za svet zdravnika. Anica pa je to strahom zavračala. — Ne. ne. ljuba Berta. saj vendar nisem bolna. Le trudna in izmučena sem od vse teh naporov. Jaz si moram le privoščiti par dnij KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland* Street, New York, N. Y. \ VKUke (Marija Kmetova) ........JI Bentln dnevnik.................6» Bsdja km .................... J5 Boj ia zmaga, povest............JO Cankarjev zbornik, trdo veun...l,S6 Cvctfce ..........................J25 Ogrneva •sveta ................ .S3 Caa J« zlato .................... .30 Cvetfna Borograjska ............30 Četrtek, t. v......................90 Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JO Črtice is življenja na laaetih .... .35 Drobiž, slabi car in razne povesti — A* *tanJ* Marniko* SJuprtng MOLITVENIKI: ** " Duša r min i i -- ..................Ia i Marija Vartinja: v i«latoo vezano .............JO T flno platn? ..............LOt v eelolojd vezano............ljp v usnje vezane ..............|J| v fino usnje ,vezano ........L.70 Rajski glasovi: ▼ platno vecano ............1J0 ▼ fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ............1.50 v fino usnje vezano ........1.71 Skrbi za dušo: v platno vezano ............JO v usnje vezano..............1.63 v fino usnje vezano ........UO Sveta Ura (z debelimi črkami) : v platno vezano ............JO v fino platno vezano ........1.50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Don: v usnje vezano..............1.50 i spisal Milanski ............. Pareii—, zgodovinska povest .... Dalmatinske povesti ............ Dekle Eliza .................... Doli z orožjem .................. Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) ...................... Devica Orleanska .............. Dobavni boj .................... Dedek je pravil; Marinka in filtra-telj»i ...................... Podobe ta sanj. (Cankarj broi ..L— Poznava Boga....................30 Pirtai ...........................JO Povodenj........................JO PraSki judek .................... .25 Prisega llur—*ip glavarja .... .30 Prvi* Med Indijanci ............JO Preganjanje indijanskih aisjeoar- Jev ........................... JO Prisaoi Trubar, (ASkerc), trd. vex. 1.— Rabiji, trda vez .................75 Rebinzoo.........................60 Rcvolnrija na Portugalskem.....JO Rinaldo Rinaldlni .............. JO Romantične duše (Cankar) ......JO Razkrinkani Habsburžani.........10 Roman zadnjega cesarja Habsbar žana .........................1J0 FSazofska zgodba F? i Diavolo ..... Rdeča in bela vrtnica, povest .. Slovenski &atjfvec ............. Slovenski Robinzon, trdo vezan Suneski invalid .............. Skozi širno Indijo ............ Sanjska knjiga, mala.......... Sanjska knjiga, nova velika Sanjska knjiga Arabska....... Spake, humoreske, trda vez. .... .............50 ...........1.20 .60 Strahote vojno Godlevski katekizem .............35 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji .........................JO Grška Mitologija................1.00 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) .........45 Humoreske, Groteske in Satire, vezano .......................80 broširano .. JO .. .40 .. .70 .. J5 .. JO .. .00 .. JO ..1.50 .. JO .. JO .. .75 ..1J0 Strup iz Judeje.............. Spomin znanega potovalen ... Stritarjeva Anthologija. trda vez .. JO Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80 Sv. Genovefa .....................35 Sveta Notburga...................35 Sredoaimci, trd. vez..............60 bro5.........................40 .60 Spisje, male povseti .35 POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nank kako se Angleško-slov. in slov. angl. slovar JO Abecednik ...................... jo naj streže k sv. maši .........10 Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano .......................35 Cerkniško jezero ............ Domači zdravnik po Knaipu trdo vezano ................1.60 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................ljg Gospodinjstvo ...................l._ Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1J0 2. zvezek, 1—2 snopič ......1JQ Kubična račonica, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan ................ JO Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenju .... JO Ljubavna in snubilna pisma.....JO Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik Ijubsvnib pisem JO Nauk pomagati živini...........60 Najboljša slov. Kuharira, 668 str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje- užitnih in struiienih gob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1,— Iz dobe panta in bojev ......JO z modernega sveta, trdo vez.......1.40 Igračke, trdo vez. .............. L00 broširano ....................80 Jagnje ..........................30 Jernač Zmagoval, Med plazovi.....50 Jutri (Strugi trd. v..............75 Jarčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih .................10.— •Sosedov sin, broš. ...............40 G. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano ................1.20 broširano .................. .75 Juan Miaerja, povesti iz Španskega življenja ................... .60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest Iz m i sij 0- nov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Krliev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna asveta .................. .75 broširano . Nemška slovnica Nemščina brez učitelja — - • b del ..................... ' 2. del ..................... Prva čitanka, vez. ............. Pravila za oliko ............... Psihične motnje na alkeholski podlagi .................... Praktični račuoar .............. Parni kotel, pouk za rabo pare ... Poljedelstvo. Slovenskim gospodar jem v pouk................. Račanar v kronski in dinarski veljavi ..................... Srbska začetnica............. Sadno vino ................... Slike iz živalstva, trdo vezana ... Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........t JO ! Slov. italijanski in italjmmk* alsv. slsvsr J«*)j Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — TolmaC (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pescncah — IiazliČ-ne poezije — Zabavljice in puSiee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorakl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trj; Mf. KnpTijskl stražnik, U-rudnik, Jiv.irni doktor. Gostilul-Car, Klepetulje, Natakarea, Duhovnik, itd.....................60 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo veznno ...............1.00 Klalo življenje ...................65 Marijna otroka, povest lz KavkaS- klh rora .......................25 Maran .krščanski deček lz Libanona.............................25 Mlada mornarja .............. JO Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano ..................JO aDadib sanikernežov lastni iivo- topis ........................ Moje obzorje, (Gangl) ..........1.29 Mrtvi Gostač .................. .35 Materina žrtev ..................60 Musolina .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija .......................... .30 Malenkosti (Ivan Atbrecht) .......25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovensko mladino ........ Notarjev nos, humoreska .... Narod ki izmira............. Naša vas. 1. del. 14 povesti .. Naša vas, II. del 9 povesti •• Nova Erotika, trd. vez....... Naša leta, trd. vez........... broširano ............... Na Indijskih otokih.......... .iS .00 JO JO .75 .65 .75 .75 U0 J5 .75 .40 JO JO resničnega počitka. — Jaz bom vzela Jenny ven. Lahko se Iirra na koridorju in gospa ho počivala. J a z bom dobro pazila na o*roka ii ste lahko brezi ie|«o trdo vezaaa vsake -skrbi. Veliki vsevedci ........ — Dobra Berta. prav iz srca vam bom hvaležna, če se boste zav-l®'*r®c* domačih zdravil . T Vošftlaa knjižica....... zeli za mojo Jenny. .Zdravilna zelišča....... — Ah, dete mi ne dela nobene nadlege. To rada storim, da se boste vi lahko dobro odpočili. iS temi besedami je odšla Berta z deklico, in Anica je zrla za o-b>*ina z mrkimi očmi. Bilo ji je težko biti navzana n-i dobrosrčnost te služkinje. Kljub temu pa je biia hvaležna usodi, da jo je privedla semkaj. 7. Grofica*Teja je že par dni pred svojim odpotovanjem stopila pismeno v stik s slavnim privatnim detektivom Prosila ga je za sesta-i*ck ter vprašala, če ga more pričakovati ob določenem času v svojem berlinskem hotelu. Gospod Anton Volker ji je odgovoril, da bo "točno na mestu. Grofica Teja je nato določila svoje odpotovanje na "naslednji dan ter je dospela s svojo zvesto Grillovo ob določenem času v Ber-. jnjgfjJi^ o knjigi lin. \tktm aatjo, trda JO Naslednjega dopoldne, točno ob enajstih, ji je izročila Grilloval®^*1^® £Dostojevakl) trdo v«. .73 pi'Lprosto vizitnico: — Anton Yolker. Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1J0 Sveto Pisano stare in nove zaveze, ........3 JO ........ JO ........ .70 ........ ,00 Zgodovina S. H. S^ Melik 1. zvezek ................ 2. zvezek. 1. In 2. snop«? Zel in plevet alavar m zdravljenja, vez. . .45 ...10 1J0 RAZNE POVESTI Dl ROMANI: Amerika, najbolje ....................j| Aageij mžajev, brazil j ska povest Ji Andersonovo prlpmin, trdo vex. .75 Agitator < Kersnik) trdo ves.____L— Andrej Ilofcr ......•••..•...,,. JO Beneška vedeževalka ............ Jg ........a... JB ••■•<>(•>■11 JV (Daljo prihodnjič.) ••••••• Božjo pot na Boija pot na voJ*n A JO Nekaj is rusko zgodovino .. Nihilist ................... .25 J5 M JO JO .70 JO .61 JO .75 Ji .40 <40 Na v Ameriho. po reonMnih dogodkih. (Alešovec) ............JO Na Atriji ...................... JO j^gfljgOgl ..............( < _ _ Na krvavih poUmmk Tr^je«je ta " strahote z bojnih pohodov bivSe-ea alovenabega polka ........1J0 Ohkki (Cankar) Trto vezano ..Ml Pabirki iz Baia (Albreehtl ...... *5 ftrtld llMV • J • • • • • • • • • • • • • • • JS PcfMi Lnbflppf« sffCt ? mvcfl ia d n«e povead ................70 Prihojoi, povest ................JI Pod krivo jdka Povest tz Časov ro-kavnjačev mm FOMnJI Povcot o Pravljico H. Majar ............. o stopnjk pri ov trdo ves. ...... JO *.......•»..»«.• ji ..•.....« J5 poveati la irske jnnaSce dobe JO rreaern m mi ITO-v nmotonu ............. jf trda vaa ..UO trda vez .......... JK (Poftta) ..........J| Sveti ve£er...................... J5 SH A K E SPE A REVA MElA: Machbet. trdo vez. .............. JO broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne no^l.......... .......70 SPLOŠNA KNUŽNCA: St. 1. (Ivan Albrecbt) Ban jena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 St. .*:. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS, 105 strani .....................35 St. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ..................... JO St. 5. (Fran Milanski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, vesel o modre črtice I., 72 strani, broširano ...............25 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS. ..........J5 št. 8. Akt M. 113 ...............70 Št !>. (Univ. prof. dr. Franc Web"r.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, brad.............70 St. Ki. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura la minulosti, 55 str., broS.........JU St. 11. (Pavel Golia) Petertkove poslednje sanje, božK-na povnst v 4. slikah, 84 str., broš........35 St. 1'-'. (Frnn Mileinskll Mogoinl prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 01 str.. broS. ..........30 St. 13. (V M. Garsin) Na dež da Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., brofi...........JO St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 atr., broS. ......................... JO St. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broS. ...........45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vleoh, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............JO Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., bro*. ........ St. 20. (Jul. Zeyer) Gompatl ia Komnrasaki. japonski roman, iz feštne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS. .......... S t 23. (Sophoklesi Antigone, ialna Ijtra, poflov C. Golar, 00 str., broširano...................... JO St. 24. (E. L. Bul we r) Poslednji dnevi Poa^cjev, I. del. 305 str.. broX» oao»a*oooooaooao*aoaooa«o iN St. 25. Poslednji dnevi ............ II. dri ......................Ji St 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 st, bro*. ..........................................«35 Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo* slenost la probiraii skrbstva za brezposelne, 80 str., broi. .....J5 St. 2!>. Tarzan sin opico........JO St. 31. Roka roko .............J5 St« Žiflli JtS St. 33. (Gaj Salaatlj Krisp) Vojna z Jogurta, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broil. ..........Ji r. »>. r Km ver IMtol Uothi. 144 strani ......... ........Ji St 37. Doamto Živali ..........JI Sr. M. Taraan In svet..........1— St. KA BriNBi ssssasostsos L St« Bilfit « o • o a aoooaoaoaa «40 St. 47. MiateriJ date............t— Hvali ........ JI .90 UO JO 11 Mpttmbra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 14. Mptambri: Aquitanla, Cherbourg: George Watfhlnvtoa. Cherbourg, Bremen; Berlin, Cherbourg Bremen. 15. Mptamkra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg; 17. septembra: France, Havre; * Olympic. Cherbourg; Laptnnd, Cherbourg; Dullio. Xapoll. Genovi. 20. septembra: Preside n te Wilson. Tr»t; 21. septembra: Berengaria, i""herbourg; President Roosevelt. Cherbourg Bremen ; 20. septembra: Westphalia. Hamburg; 24. septembra: Paris, Havre-' Majestic, Cherbourg: Betgenland. Cherbourg: Volendam. Boulogne sur Mer. Hot-terdam; Colombo. Xapoll Genova. 26. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen. 27. septembra: C'.nie Riosn. f.enoa, Xapoli. Resolute, Cherbourg. Hamburg 28. septembra: ilAL'RETAXtA, Cherbourg SKt.T- XI IZLLT; 29. septembra : Albert Balhn, Cherbourg, Hamburg. 30 septembra: Muenchen. Cherbtjurg. Bremen. 1. octobra: I.' vlathiui. Cherbourg, lic de France. Havre. Homtiit, l"lierl»ourg Arabic. Cherbourg. Antwerp. Vwiidan, r^tilopne sur Mrr, Kot-terditm. 4. oktobra: ThuriiiRia. Hamburg. Sb rra Ventana, Bremen. 5. oktobra: Aquttania. Cliertwjurs- IVi^id-nt Il;tnling Cherlfturg, l">rc-nien. 6. oktobra: Xew York. Clierl^»uiK. Hamburg S. oktobra: Km nee. Havre. OI> m pic, Chrrlwnirg 1 Vnniand. Ch«rtU. tlenoa. 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg Hrtmcn. 11. oktobra: Martha Waihlncton. Trr.f TCetlame. I'herbourg. HamT>urg 12. oktobra: H»-r^riEiii i.«. «"h' rlHHirg. Oea.rce Wastiingt>^i. »'h^rbount. Mr« mi l:. 13. oktobra: [>eut«rhUtitl, Cherbourg. Ilremen 15. oktobra: K>-public. riu-rU.urg. Bremen. P.«ri*. Havre. Mhj.-.«tif. ("1i.-rU.iirc Uotterdam. ft ulfuno Sur Mer lt<>t-terAam I'.reni. n. Clieri>our(j. Hrenwn • '"tit.- Hiancamario. li.-iAi. X«poII I^ipland, Chert»».ur(;. Antwerp 19. oktobra: >lMtiretarii:<. (""h^rb<.t>rc Pf'sidrBt lld-isrvr't 'lierb"ing, Hreni« n. 20 oktobra- ilevfliiril. i"herl>.■ :rc. HamburK. lUrlin. <"h.-rl.ourg, Hamburg 22 oktobr?: I^\Uith:i:\ I'll. l«.iirs. 1!.- .1- Krancr. Ifavr.-. Il»m'r . i "hfrlxiurc R'lrmhini. «"'fr>>r.«rit. .\ntw.-rp. IhtllK X.»ix>li. i :eno.< 25 oktcbra: I'ivrl". Cherbourg Birmrn II inib'src 1 tamburs 26. oktobra: A«iuitanla. • "■.luinbii«'. 27. oktobra- llamburc. 28 oktobra: I'r»-»U!ent« 29 oktobra- Kram-. . Havi *■ t »;ympi«-. • "ht-rlM-urc. Arabic, «."herl»o»irg. Antwrrp Vdlcn ........Jt St. 61. (G«tar) BratU ia Mrtn.. .U Št. 62. I. del. (Dostojevski) Jt St. 63. MIK II. del ..........M St W. UJd, III. del..........M iter. 65. Mjaft, IT. del .......JI Vsi 4 Ml Ifc^ij............SJSS Štev. 66. Kamel«, ikbil oho Hnnke, veseloigra........4S TW ia m mi, trdo rem. J*i Tik ia ikvato •••••••••••••••••• k, trd. T^. ... Tri wmwtmkj grmtm TalaUJa ........ M Turki pni MhJmi ••*•••••«••• JI u Trenutki oddiha .................40 Treskava Urška ..................35 V gorskem lakotjn ................35 V sklepnjako okrog sreta, 1 del... .90 '2. del ...................... jo Veliki inkrizitor ................1.— 1 Vera (Wildom p, brofi. .......... 'Vianjera repatira (T^rstlk), voz. 1.— Vrtnar, (Rabindratb Tagore), trdo Tesaao ................. .75 broširano ....................60 Vojaka na Balkanu, a slikami.....35 Volt spokomik in druge poreati. Valetiti Vodnika ubrani apM .... .30 Vodnik svojemu narodu..........J2S Zmiael smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, porest ..............J3 j Zadnja kme*ka rojaka ...........75* Zadnja pravda, tnlo vez. ........«63' Zadnja pravda, broi.............M' Zmaj iz Bosne ...................70* Zlatarjev« zlato ................ JO, Za miljoni ......................65; Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alesovec, 3. zv. Aapaj ........13# Zvesti sin, povest.................25 Zlat okopi ....................... .30 Ženini naše Kopnele.............35 Zmote in konec gMpaditne Pavle. -35 Zgodovinske anekdote, ...........30 ZBIRKA SLOVENSKIH PO*"ESTI: 1. zv. Vojaamir ali paganitvo .... JS5 2. if. Hnio Mm .. .......35 S. zv. Vesele povesti ............ .35 4. ar. Povesti hi afike...........i} L zv. State* aaj bo. NU vaakda. M krab ...................... .6 Naročilom jš prOo&ti denar, bodisi v gotovini, Money Order .ali pot t ne znamke po 1 al 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajte pumo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pobijamo poštnino protto. "GLAS NARODA" 82 Gortl&ndt SI, Hew York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor jo muueajoa potovati t atari kraj. je potrebno, da J« pou-Ion o potnih llstib. prtljagi In dm-gtb stvareh. Valed nafte dolgoletne lskuftaje Vam ml aaraoremo dati najboljla pojasnila In priporočamo, ▼odno la prvovrstne brooparnlks. Tudi nedrfsvljanl oamc/afo potovati v atari kraj. toda preskrbeti st morajo dovoljenja all permit Is Washlngtona, bodisi aa eno leto afl 6 mesecev In se mora delati pro-IbJo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na geaeralega naselaA-ftega komisarja. Glasom odredbo, ki je stopila f veljavo It Julija, 1121 se nikomur vse as poajo permit po pofttl, ampak ga mora Iti Iskati vsak posliee osebno, bodisi v naJbllCnJI naselnl-U urad ali pa ga dobi v New To-kn pred odpotovanjem, kakor kedo v profajt ca prost Kdor potuje van bres dovoljenja, potuje na tvojo lastao odgovomost. Kako dobiti ivojei la dbfi(A kraja. Kdor Isti doMtf sorodnikS afl svojce (a starega kraja, naj nam prej pOs n pojsalla. It Jugoslavije bo prlpoWenlb v tem letu 671 ptlseljsneoe. toda polodet to krste je določena sa smerUko drfav-Ijane, ki Me dobiti sem ?arB» ta otroke od 18. do 2L leU la pa m poUsdolsks delavca. dlavljsBl pa earners Jo dobiti sem lese la otroke do 1& lota bran da bi un Kot! v kvoto, potrebno pa jo delati prolnjo v Wash- logtoa. Prodno podvsasMts kaki ioni. FRANKSAKSER STATE BANK a COSIUNDT sc. saw ion