izhaja vsaki turek In luboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. rrdui&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. *<«*fraiikirana pi«ma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez poipisa. dopisov st ne vrača|i> ^^^^b * r ^^^^1 HB J^^HH NBHEt bHIk! J^^SH i^r MB^BK^^k. ^^^^^H •? ^^^^^H HH^HI l^^^^^H ^HUp d^B^HH SjHMto 1^ Km I^H^HH ^^^^^^^H ^l ^^^^^^^^i ^^h^^^b fl^^^^^^H fl^B^^M EHQ^D^Hi ^^^^I^3jE M ^^B ^I^^^HIR ^^^^Hw^ j^^^^^l ^^^^^H H^^l ^K^BB—^dä^^K' ^BS^S flRBSK KB dH^HK ^^^P& *^^^1 ^^^b SHV ^^^^«^K^ ^HH BHB äF a^SL ^^^^^^h H ^¦^^^^H ^^I^^^b ^^^^^V I^H^^^^l fli^lS^^a. S^^^I^K ^^BIh^B Hh% ^^KttH^HHH^HI^^ft .boric a* siane na !eto 10 K, ra pol leu 5*K, it četrt leta 2 50. « (pravniitvo "9 se nahaja v „Narodni Tiskarni" ¦Jliea Vetturini ft. 9. A» (»glaRr se plafttje od čveterottopne peUt vrste po 14 vin, za veikratni natis primeren popust. P<>«aniezne It^vilk** stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gnriikih iraiikah. Št. 32. V (iorici, v soboto dne 22. aprila 1911. LctO XIII. „Edinosli". Narnestu da bi bila „Hdinost" od- govorila vsaj na dvoje, troje vprašanj, katerih snio ji ponovno predlagali kar celo kopico, s katerimi smo jo ponovno pozivali, naj ovrže, kar smo dokazali neresničnega na njenih in nje liberal- r,ega voditelja trditvali..... namestu da bi se torej „Hdinost" brigala za to, kar ji je najbližje, izgublja besede in dragi čas za brambo enega — Gabrsčeka!! Ali pozna „lidinost" Gabrščeka v res- nici, ali ga pozna le po njegovem kri- čanju v „Soci"? Mi menimo zadnje; kajti o „Hdinosti" iniamo še vedno to- !iko dobrega mncnja, da ne bode zago- varjala nekoga, ki si je prilagodil slo- vensko narodnost sebi na korist. In ta nekdo je Gabršček. Ali hoče „Hdinost" za to dokazov? Dokaz je že odstop dr. Tume od vodstva liberalne stranke. Za- kaj se je dr. Tuma umaknil? Izpoznal je. da Gabršček presoja koristi liberalne siranka s stališča lastnih koristi. iin po- vod je bilo zvečanje Ijudsko posojilnične hiše v üosposki ulici Gabršček je hotel to zvečanje. Zakaj? Kaže dejslvo: da ima v tej zvečani hiši svojo tiskarno, eno svojo botego, uredništvo in uprav- ništvo svojih listov in svoje grofovsko stanovališče, za katero ni manjkal po- nudnik, ki je bil pripravljen plačati vecjo najemščino nego jo plačuje uabršček.*) Plačuje ? „Hdinost" naj se le potrudu v goriško ljudsko posojilnico — kot si,- mišljenki ji je pač pot odprta bolj nego nani — in naj vpraša. koliko je (ia- bršček doslej plačal najemščine v go- toyinl? Goiovo je, da, če bi hiša ne bra posojilnična, bi se (iabršček ne šopiril v Gosposki ulici in v grofuvskem sta- novališču. Prosimo, ali torej Gabrščeku *) To je priznaval sam v „Soči": .da se noče puliti za to stanovanje s komursibodi, ki je brez si eherne zasluge za ta zavod v položaju, da laliko nekaj kron več pontidi.* — I-'ac jasna teorija „do, ut des", t. j. uabršček lioče biti /a naiodno delo plačan in po vrhu zahteva še priz'ianje, da se žrtvuje za narod !! ___ «______ ____ _______________ nič ne nese narodnost?! Stanujejo li tržaški politični voditelji tudi v hiši „Narodnega doma"? Ali hoCe „Edinost", da nadaljuje- mo po tej poti ? Ali ve, da je postavil uabršček še drugo Štacuno, in sicer v „Trgovskem domu" ? Übe torej v hišah liberalnih denarnih zavodov. v katerih je imel on kot predsednik načelstva, oziroma nadzorništva odločilno bcsedo, torej v lokalih liberalne stranke, kateri je bil on — po odstopu dr. Tume — in je inenda še politični voditelj. AM hoče „lidinost" z naim slaviti, da se načcl- nik, nadzornik in politični voditelj Ga- bršček ni nikdar uprl zasebnim intere- som najemnika (iabrščeka! ? To je za- četek stavka, nadaljcvanje in zaključek naj si „lidinosf sama dostavi! Dostavku „lidinosti" iniamo tudi mi nekaj dosta- Viti, namreč : da je uabršček dobil mnogo dobrotnikov. Z narodnim denarom teh dobrotnikov se je (iabrščekovima stacu- nama oskrbela notranja oprava. itd. ltd. itd. No, če imata govorica resnično pod- lago, potem je bil (jabršček najsrečnejši trgovec, kar jili je rodila slovenska mati! Ali ne le Ijubezen, ampak tudi zaupanje je užival Gabršček pri lastnikih onega narodnega denarfa. Pravijo. da je bilo to zaupanje tako veliko — ali bolje — vehkansko, da odvaguje jako visoko svoto. S takim zaupanjem se inenda trzaški voditelji ne morejo ponašati; naš (iregorčič vsaj je v tern oziru prava ničla. f^eidemo k cvetoči dobi GabrsČe- kovega paševanja! To je bii čas nakupa „Jelcna" in „Siidbahn-Hotela". S kakim velikanskim pompom je bil ta nakup uprizorjen! Po „Soči" je šumelo in bu- čalo, bobnalo in trobentalo. da so ušesa glušela. Vmes pa so se prelivali valovi slavospevov in hvalospevov možem, pri - stašein Gabrščekovim. ki so menili na praviti d >bro obrestonosno kupcijo. Na čelu jim je stal seveda (iabršček. Kaj pa je vnelo toliko podvzttnost tern mo- žem ? Kaj drugega nego gradovi, katere jim je zidal Gabršček v oblake. In v tern je igrala narodnost glavno ulogo. Govo- rilo se jim je na srce: Bodite brez skrbi! Kupčija bo krasno uspevala: V „SoČi" jo proglasimo za narodno pridobitev, za „narodne piruhe", katere obiskovati. je vsakv^a zavednega Slovene? dolžnost. In Slovenci bodo kar trumoma zahajali v „Narodne piruhe". Nikdo pa se ni vpra- šal -- najmanj še Gabršček - ali ni bil s tern napovedan bojkot vsem dru- gim slovenskim gostilničarjem v Gorici? Ako bi bili vsi Slovenci, kakor jih je začel Gabršček poJiti z bičem v „Soči", zahajali v „naroune piruhe", od česa naj bi bili živeli c'rugi slovenski krčmarji v (iorici? All je pravično, da se časnik, ki ima služiti splošnosti, vpreza v službo posameznikov na škododrugih? Tako časniške zlorabo mora vsakdo ob- sojati. kdor ve, da se pravo rodoljubje ne sme omejati le na one, ki so se za- služeno ali nezasluženo pririli v ospredje. Ali prišlo je še hujše! Gabršček je po- stal trgovec, lastnik dveh prodajalnic in tovarne za milo. In ne motimo se, če rečemo. da je postal to največ zato. ker je bil lastnik tiskarne in dveh časnikov. Reklama je dandanes med najvažnej- šimi sredstvi v trgovini. Koliko dragtga denara žrtvujejo trgovci za rekiamo! To je (iabršček uvaževal in to ga je zvabilo med trgovce; misel namreč: lastnik sem dveh časnikov in tiskarne. reklama me bo stala malo, rabil jo bom tore; lehko tako intenzivno, da ž njo druge trgovce zadušim. In tako se je zgodilo in se še godi. „SoČa" je postala v prvi vrsti reklamni časnik Gabršče- kovih trgovin, služila je in služi v to ne le v inseratnern ampak tuüi v ured- ništvenem delu. Ali je to prav ? Ali se ne godi s tern krivica drugim sloven- skim trgovcem ? Ali ni to očitno izko- nščanje narodnega časnika v zasebne špekulacije; kajti „SoČa" ne nosi na čelu opazke: glasilo Gabrščekove trgo- vine. Ali se ne pravi to. pretvarjati ro- doljubje in narodnost ljudstva v molzno kravico? Ali ni to kaznjiva profanacija narodnega čustva ? In ker mi to graja- mo in obsojamu, se nas drzne narodno- privilegirana „Ifdinost" še psovati s — herostrati!! (Konec prih) Glas upijočega v puščavi ? (Dopis s Krasa.) lludo tare kraškega kmeta doklada na izravni davek. ki je po ne atenh občinah dospela do 500% To je gotovo nad vso mero! Kdo je tega kriv ? Za sole in učitelje je doklada 150%. Ko- liko morajo plačati kraški kmetje na leto! Izračunil sem, da gotovo do 150 tisoč kron, za katere imajo lepo nado, da učitelji ob času voiitev noč in dan tekajo in skačejo, da bi kmete v svoj „zakelj" spravili. Na ušesa jim šepe- tajo. naj ž njimi igrajo,' da bodo do- bili stavo 0000 K! Napredni krčmarji in napredna gospoda obljubljajo kmetom ob času voiitev vse — lepo obleko in rižot! Ko pa jih kraški kmet iz blata potegne in jih reši sramote — jih le-te (namreč kmete) slečejo do golega in se jim v obraz režijo češ: Oj kraški kmet. kako si še neumen. kako se pustiš voditi za nos in greš za nami kakor ovčka za soljo! Kmetje 1 Vzdramimo se v dvajsetem stoletju! Odprimo oči in poglejmo, kaj se z nami godi! Vse naokoli vstaja, vse se raduje življenja. le kraški kmet cinca in cinca! V svojem cincanju pa ne vidi, kako ga kraški liberalni mo- gotci do skrajnosti zrabljajo. Kraški kmetje! Ali ne vidite. kako se nam v pest smejejo liberalne korifeje. ki, ja- hajoč po nasih hrbtih. računajo z našo neumno udanostjo do njih. ki nam uže leta in leta sesajo našo srčno kri! Kraški kmet! Dve stranki ste bili uže ob začetku sveta: Dobra in slaba. Dr. Z. —en: Goriško slov. glediščs. Walter Berk: Poredni paž. (16. IV. 1911.) Glavne ideje igre otroci niso razumeli: da Mirko reši .Jerico, katero hoče njen strogi oče poročiti z vitezom Gromskostrelskim, ker se ji je tudi pi- satelj izneveril in postavljal na oder le razne doživljaje porednega paža in nje- govega sluge, ki so kot taki zelo ži- valini in polni smešnih zamotljajev. Obsojam pa, da je pisatelj vplel stra- hove v dejanjc, ko je že skrajni čas, da spravimo razne take bau bau-e in štorklje iz družin. Saj se menda ne vračamo v srednji vek ? Sicer pa tudi pri tej igri velja zlati rek: kar je za nas najboljše, je za otroke' komaj dobrolin to je pisatelj — pozabil. Igrali so dobro. Posebno „poredni paž" gdč. Thalerjeve bo ostal neizbrisen v otroški duši lzboren je bil g. Povhe v vlogi sluge paža. Druge vloge so epizodne, a so bile dobro igrane. Tolstoj-Bataille: Vstajenje. (16. IV. 1911.) Vse dramatizacije velikih romanov: Vstajenje, Quo vadis?, Ben Hur so več ali manj ponesrečene. vzrok je čisto enostaven: v romanu se večinoma pripoveduje, medtem ko mora biti v drami dejanje samo kot tako. Junak mora v drami nastopiti sam. d e 1 o v a t i in kar je najglavnejse : s e r a z v i j a t i do vrluinca, s katcrega potern pada. V romanu pa se laliko govori o junaku. tak je in tak in ni treba da se razvija. In na tej glavni razliki med romanom in dramo slone vsi pogreški v dramatizaciji kakega ro- rnana. Bataille sicer razvija Njehlju- dova in Maslovo, a dejanja so v tako rahli zvezi med seboj, da bi bila težko razumljiva, ko bi ne poznali romana samega. „Vstajenje" so igrali letos že tržaški igralci v Gorici in reprize iste drame od r a z 1 i č n i h igralcev imajo ta ve- liki pomen, da kritični duh občin- stva takorekoč prisilijo, da sodi: „Ta je boljši! Ona ni delala tako!" itd. Putegnil bom torej paralelo: NučiČ: Dragutinovic-SetrMova: I) r a- g u t i n o v i c* e.v a. G. N u č i t igralec, ki se je s sa- movzgojo povspel do take vi^ine v Iju- biniskih vlogah, je igral Njehljudova kot slovenski fant, si parva licet com- ponere magnis: mehka, plemenita duša, ki, kakor hitro se zave svoje krivde, želi popraviti, kar je grešil v lahko- mišljenosti in se ne vstrasi ne truda ne poti. da doseže svoj cilj in ž njim — mir, pod pritiskom lastne indivi- duainosti. G. Nučič je nijanser. poglobil se je v psihologijo velike duše Njehlju- dova in stremil je, podati nam umet- niško „štimungo" vsega vstajenja. G. D r a g u t i n o v i c in g a. D r a- g u t i ii o v i c e v a sta učenca s t r o g o- real istične sole: brez olepševalnih kretenj. le s pristnimi, naravnimi po- tezami hočeta doseči oba zahteve iimet- nika. V Ijubimski vlogi je g. Nučič daleko prekasal g. Dragutinoviča, a kot zrela. samostojno misleča moža v drugih treh dejanjih sta oba na vrliun- cu z omenjeno razliko, ki se še bolj jasno izraža pri gdČ. Setfilovi in gospej I) r a g u t i n o v i d e v i. GdČ. ^ e- 11 i 1 o v a. sentimentalna ljubimka. je igrala v 1. in IV. aktu do popolnosti, a ga. Dragutinovičeva nam je podala v III. aktu piizore v ječi dovršeno, pre- mišljeno, brez brutalnih efektov in brez pretiravanja, a do najfinejših detajlov. In vsi Stirje so nam nudili res este- tični užitek. Režija je bila pri tržaških igralcih boljSa, posebno pa v „ječi" in v „Si- biriji". Saj menda ne misli g. režiser, da sega naša fantazija tako daleč, da mislimo, dajev Sibiriji, v ledu in snegu, krasen bujen gozd za kočami. kakor ga je nam on podal z ozadjem ? Dario Nicodemi: Zavetje. (20. IV. 1911.) Nicodemi je hotel dokazati v tej drami da je razporoka v gotovih slu- čajih blagor zakonskih, a dokaz tl je tako. da odbija od te ideje: „Tu imate vso golo resnico, pljunite, če hočete!" Z brezobzirno roko je potegnil krinko laži raz obraz in pokazal vso njeno gnjilobo. Ostro začrtam značaji in globok pogled, ki ga ima pisatelj v moderno francoskokorumpirano družbo, so glavne vrline drame. Pisatelj tira z neko energijo dejanje do vrhunca, dokler ne zmaga njegov junak, a človek za- pušča nezadovoljen gledišče. „Zavetje" je drama, ki so jo igrali morda najdovršenejše doslej. ü. Nučič je ustvaril v Gerardu osebnost. zaživel je vse boje. ki jih bije mož z ženo lahkoživko, kateremu se studi vsa hi- navsčina in propalost. dokler ne najde zavetja v Dori Lacroix. katero je igrala gdč. Wintrova z njej lastno dovrsenostjo. Lahkoživko — zakoriolomnico je igrala ga. Bukšekova in nam je podala, kar je zmogla, posebno v burni sceni III. akta. ü. Šimaček ni zaostal za g. Nučičem in nam dal dovršen tip ci- ničnega, podlega De St. Airana. # Slaba je upila: „Ni tako ne, kakor Bog pravi! Ne bodeta umrla ne, ako bodeta jedla prepovedan sad, ampak bodeta srečna, bodeta enaka Bogu." Ravno tako upije danes slaba stranka: „Ni tako, kakor duhovni pravijo! Lažejo! To je njih kšeft." — Vprašam: Odkod pa i/.virajo uboji, pretepi, žaljenja na časti, krive prisege, tatvine? Vse i2 slabe stranke, ker hoče živeti brez Ko je svet naraščal, sta bili vedno dve stranki: Dobra in staba. Ker je pa vedno slaba zmagovala. je Bog svet pokončal in ga potopil, le Noeta je rešil. Pa tudi iz njegovega rodu ste nastali dve stranki. Ker pa je vedno siaba zmagovala, si je Bog izvoiil izraelsko ljudstvo. A tudi to je pristop.ilo k slabi stranki. In Bog je potožil: „40 let sem te hranil z mano in z mesom, ti si pa meni hrbet obrnilo. zato bos umrlo v puščavi." In od 140 tisoč jih je prišlo v obljubljeno deželo le 40 dobre. Bogu udane stranke. Malo mesto Batulje je bilo dobre stranke, a je premagaio grozovitega Holoferna, ki je bil slabe stranke In na sodni dan bodete tudi dve stranki. In zmagala bo dobra, četudi bo v rnanjšini. Zapomnimo si to! Zato dragi kraški kmetje! Skupaj stopimo in kakor en mož pristopimo k dobri stranki! Saj pri slabi stranki smo bili uže toliko let! In da se nam ni dobro godilo. vemo vsi! Skušajmo srečo pri dobri stranki! Saj slabši kakor se nam godi pri slabi stranki se nam sploh ne more goditi ! Potent pa res nismo pametni ako silimo vedno v slabo in v slabo! Saj slabo pride samo! Je ni treba še kli- cati in je celo podpirati! Oj kraški kmetje! Zabliska naj se na Krasu in naše podzemeljske votline naj se stresejo in zaječijo naj kraške liberalne korifeje in preporod Krasa naj bo prvo znamenje boljše naše bodočnosti. Star, a po duhu mlad Kraševec. Oopisi. Kanal. — Pretečeni Veliki če- trtek, 10. t. m. bilo je pri nas licenci- ranje bikov. Komisija, obstojala je iz gg. Nardinija c. kr. okr. živ. nadzdravnika, Ant. Štrekeljna, ravnatelja slov. kmetij- ske sole in Ant. Jakončiča, predsednika slov. kmetijskega društva. Potrjeni so bili že v rabi stoječi biki posestnikov Jožefa Qojjupa iz Vrha. Antona Vuge iz Kanala, Naceta Loviščeka iz Qorenje vasi, Franca Jerončiča iz Kostanjevice in enoletni čistokrven bik M. Zega iz Kanala, ki je na prodaj. Poliiični pregled. Novl avstro-ogrski poslaolk pri Vatikann Novoimenovani avstro-ogrski po- slanik pri Vatikanu, princ Schönburg- Hartenstein je v četrtek popoludne po- setil kardinala državnega tajnika Merry del Val. Te dni vsprejme poslanika papež v slovesni avdijenci. Oblsk kraija Petra v BndltnpeMl. Srbski kralj Peter obišče našega cesarja dne 7. maja v BudimpeŠti. Kralj Peter se bode mudil baje dva dni v Buoi:*-.: aM\. Uradno se iz Srbije po- roča, ( i --uda med posameznimi srb- skimi ni." stri glede tega obiska po- polno sporazumljenje. Anarhlstična zarota proti italijanskemu kralju in kraljlcl VTurinu so 18. aprila aretirali dva anarhista, pri katerih so dobili nevarne aparate. Sodijo, da sta nameravala usmrtiti italijanskega kraija in kraljico. Albanska nstaja. V četrtek so se vršili v okolici T««oüq ilocli xr j-»kli-5in M'jlia Krvii H en bili deioma zelo krvavi. Ustaši so vo- jaške oddelke popolnoma obkolifi. Vo- jaki so se s hudim naporom rešili. Dve stotniji, ki sta korakali od Tuzija v Pu sta prišli v zasedo, Nastal je boj, pri katerem so vojaki izgubili 12 mož. več jih je bilo ranjenih. Ustaši nosijo črne zastave z na- pisi: Mi hočemo pomoč inozemstva 1 Narodni bojl. V Solunu so aretirali tri bolgarske četnike. Bivše bolgarsko minlsterstvo pod obtoibo. Bolgarska vlada namerava staviti pod obtožbo celo bivše Malinovo mi- nisterstvo. Ministri so obdolženi, da so poneverili dva milijona frankov držav- nega denara Najboij kompromitiran je bivši minister Tahov. DarovL Za „Sol sk i DomÄ so plačali predsedništvu : Franc Orešec, profesor in voditelj c. kr. pripravnice v Gorici. ustanovnino 200 K; Št. Ž., na račun ustanovnine 100 K; dr. Anton Gregorčič v Gorici 20 K. Mesečnino za marec so plačali: A. in F. Anderwald, trgovea s speciarij- skim blagom 2 K, Viktor Bežek ravna- telj 5 K. Fran Bitežnik, vodja „Centralne posojilnice" 2 K, Leopold Bolko, vele- posestnik 10 K, Anton Breščak. posest- nik in trgovec 2 K. Anton Budin, župnik 3 K, Dr. Ivan Erzen, zdravnik 3 K, Fran Finžger, okr. šol. nadzornik 4 K, Anton Fon, posest. in trgovec 2 K, Jos. Fon, drž. posl. 10 K, Anton Fras, šolski svet- nik 5 K, Anton Gvaiz, prof. 2 K, Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K. Teodor Hribar, trgovec 5 K, Andrej Ipavec, prof. 3 K, Ivančič in Kurinčič. trgovca 2 K, Ivan Kalin, deželni uradnik 2 K, Milton Klav- žar, deželni uradnik 2 K, dr. Ignac Ko- bal. stolni vikar 2 K, Jernej Kopač, po- sestnik in trgovec 2 K, dr. Josip Ličan, prof, bogoslovja 2 K, Ivan Mercina, vad- niški učitelj 3 K, Gustav Novak, šolski svetnik 2 K, dr. Anton Papež, prof. 2 K, dr, Frančišek Pavletič. odvetnik 6 K, dr. Josip Pavlin, prof. 2 K, Svetoslav Prem- rov, vodja „Goriške zveze" 2 K, Ivan Rejec, prefekt v semenišču 2 K, Franc Setničar, kancelist 2 K, Ferdinand Sfili- goj, denarničar „Cent, posojil." 1 K, Anton Šantel, šolski svetnik 5 K, Andrej Tabaj, katehet 2 K, Ivan Tabaj, kaplan 2 K. Angel Trojer, računski revident 2 K, dr. Fran Žigon, prof, bogoslovja 3 K. Karol Cigoj, deželni uradnik (za dva me- seca) 6 K. Dalje so plačale mesečnino gospe in gospodične: Gizela Finšger, okr.šol. nadz 2 K, Štefanija Havel, učiteljica 40 v, Antonija Hrovatin, nadučtteljeva 2 K. Marija Kopač, svečarjeva 5 K, Miiena Papež, profesorjeva 1 K, Berta Pavletič, odvetnikova 2 K, Avgusta Šantel, šol. svetnika 1 K. Presrčna hvala vsem 'blagim do- brotnikom zapuščene šolske mladine! Domače in razne vesfi. Duhovske vest!. — V pokoj je stopil dornberški župnik preč. g. Lövro Juvančič in to vsled dolgotrajne bo- lezni. Stanoval bo v Dornbergu. Bla- gemu g. župniku želimo iz srea, da bi kmalu okreval in da bi dolgo časa užival zasluženi počitek. Župnikom v Zgoniku je imenovan dosedanji administrator preč. g. Bo- gomil Nemec. Novemu preč. gosp. župniku naše najiskrenejše čestitke! Volilno gibanje na Štajerskem. — S. L S. na Štajerskem je postavila v vseh volilnih okrajih razun enegasvoje kandidate in ti so: Za Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona in Ljuto mer — Ivan Roškar; za Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice — Franc Pišek; za Ptuj, Ormož — Mihael Bren- *i>- i-x Marpnhf>rcr SlnveniPradec. So- štanj, Gornjigrad — dr. Karol Verstov šek;*"za Celje. Vra'nsko '— dr. Anton' Korošec; za Laško, Sevnica, Brežice — dr. Ivan Benkovič; za Šmarje, Rogatec, Kozje se bode postavil kanüidat jutri. Iz polltične slnžbe Okrajni ko- misar dr. Josip Mos e 11 i g v Grauiški je prideljen namestništvu v Trstu, na- mestniški koncipist dr. Alojz Strasser v P. reču okr. glavarstvu v Gradiški in namestniški koncipist dr. Vladimir Adamkiewicz v Trstu okrajnemu glavarstvu v Poreču. Spremembe v poveljstvu HI. ar- madoega zbora. Poveljnik III. armad- nega zbora general Karol Schikofsky je imenovan namestnikom poveljnik?. de-- želne brambe. Poveljstvo HI. armadnega zbora je poverjeno FML baronu Leith- nerju, poveljniku oiomuške divizije. K reklamacljskemu postopanju. Minisser notranjih stvari je z odlokom od 10. aprila t. I. štev. 13 8 odredil sledeče: ülasom § 13., odstavek 8 voliv- nega reda za državni zbor je pri rekla- maciji za vpis v imenik volilcev treba priključiti potrebne dokumente, ki do- kazujejo volilno pravico kake osebe, ker se sicer na reklamacijo ne ozira. Te priloge so proste koleka. Da se strankam, ki bi hotele upo- rabiti volilno pravico za se ali za druge, da priliko, doprinesti dokaz o enoletnem bivanju v občini (§ 7. odst. 1 zakona od 26. januarja 1907 drž. zak. št. 15), bo v krajih, kjer je policijsko prijavljanje poverjeno državnim poli- cijskim oblastnijam, naloga teh. da bodo. v kolikor to dovoljujejo obsto- ječe uredbe, dajale tozadevna potrdila o dobi prebivanja v dotični občini. Vsl enake pravlce I — Kaj*ne, to je lepo! Pri prihodnjih volitvah v državni zbor bodemo imeli vsi enake pravice, gori od ministra, doli do revnega baj- tarja! Vsi samo po en glas! Tako je prav! Pod kožo smo vsi krvavi! Zato se moramo pokazati pri volitvah ravno tako mogočne, tako veljavne in ponosne, kakor ministri. Naš glas bo veljal to- liko, kolikor oni grofa ali barona! Zato bodemo morali iti prav vsi na volišče, da nas bo veliko število in da izvolimo take može, ki nam pribore tudi drugod take pravice, kakoršne so nam priborili pri volitvah. Ti možje pa so edino za- stcpniki Slovenske Ljudske Stranke. Saj liberalci sonasprotovali splošni in enaki volilni pravici! Vsi enake pravice in enake dolžnosti 1 Podkupovanje glasov pri volitvah Je strogo prepovedano. — V zapor bo šel, kdor bo le skušal kakega volilca pri volitvah v drzavni'zbor podkupiti, kaj pa šele v resnici podkupil. Kazno- vana bocjeta oba, tisti, ki podkupuje in tudi tisti, ki se je pustil podkupiti. In pa še kako bodeta kaznovana! Čujte! Do 6 rr*2secev bodeta zaprta, ako se jima to dokaže! Torej pozor! Volite po iastni vesti! In ako si volilec še nepokvarjen, imaš tudi vest nepokvarjeno, in le ta ti bo svetovala voliti krščanskeposlancel — Pa tudi plačevati volilcem dopjone m gulaše se ne sme! To je prepove- dano in kaznjivo. Kdor bi plačeval vo- lilcem za pijačo in jedačo, bo kaznovan z 200 K globe. Vidite, tako pravi po- stava! In postavo je treba spoštovati, ako nočemo jesti ričeta! AU bo moral ltl vsak volilec na vollšče ? — Bližajo se volitve v državni zbor. Marsikdo se je uže vprašal, ali bo moral iti na volišče! Nato odgovarjamo! Po vesii da! Vsak volilec mora na vo- lišče za naše kandidate! Čemu pa ima volilno pravico? Menda zato, da jo iz- vršuje. Poprej, ko nisi imel volilne pra- vice, si mrrnral, češ: voliti smejo le bo- gati. Sedaj pa, ko jo imaš, moraš na volišče! Ta bi bila lepa, da bi rekel marsikateci naš volilec: „Opravijo uže brez rnene l" Ako bi vsi naši možje tako rekli, kaj bi bilo i Nasprotniki bi se smejali! Bodemo uže videli, dragi vo- lilci. kako bodo nasprotniki vozili njih volilce na volišče! Jo], to bo vpitja, pri- dušanja! In naši možje naj bi roke kri- žem držali, ko bodo nasprotniki divjali? Nkakor! UŽe sedaj ucepimo si v glavo trdno voljo: Volit pojdem može Sloven- ske Ljudske Stranke in sosede bom na- govarjal, da store tudi oni! Pozor torej! Siiberalnl vsllkonočnl plruh. — „Trgovskoobrtna zadruga" v Gorici je razposlala .vvojitn dolžnikom za veli- konočni piruh to le okrožnico : „V zadnjih letih jelo se je pojav- Ijati med denarnimi zavodi stremljenje po povišanju deležne glavnice. Skoraj vsi slovanski denarni zavodi brez izjeme so podvojili, nekateri celo potrojili svojo že itak dovolj visoko deježno glavnico, vedoč, da jim je letedaj zajamčen zdrav razvoj in povoljen vspeh, ako imajo do- volj lastne t. j. deležne glavniee. Trgovsko-obrtna zadruga je zavod, ki ima o k r o g d va in i 1 i j on a ra z- posojenega denarja, aleokroglih 5000 K deležne glavnice. Data malenküstna svota vplačane deležne glavnice ni v nikakem razmerju z svoto razposojenega denarja, ki znaša, kakor zgoraj navedeno, ok r o g dva milijona kron, ni treba še posebej povdarjati. Da se odpomore temu nedostatku, na katerega nas je že povodom zadnje revizije opozoril revizijski organ, j e sklenila tudi Trgovsko-obrtna zadruga povišati svojo de- ležno glavnico v toliko, da bo znašala deset odstotkov raz- posojenega denarja. Z ozirom na ta sklep je dolžan plačati vsak dolžnik Trgovsko-obrtne zadruge toliko opravilnih deležev, dabo krila njegova vplačana deležnaglavnica eno desetinko posojila. ki ga i,na od Trgovsko-obrtne zadruge. One dolžnike, ki odplačujejo svo] dolg v obrokih, obveščamo tern potorn, da se porabijo odplačila, ki bodo do- hajala zavodu od 1. aprila t. I. naprej, na vplačilo oziroma spopolnilo doležne glavnice; one pa, ki imajo posojila na menice in plačujejo le obresti, vabimo tern potom, da najdalje tekom enega meseca vplačajo oziroma spopolnijo Že vplačano deležno glavnico v toliko, da bo znašala deset odstotkov obstoječega posojila. Vplačani deleži se obrestujejo po obrestni meri, ki jo določi načelstvo in nadzorstvo za vsako leto sproti. — Za sedaj je določena obrestna mera 6°,0. Dolžniki, katerih mesečna vplačila so se vporabila na spopolnitev deležne glavnice, morajo v to svrho porabljena vplačila nadomestiti. Od dolžnikov, ka- teri bi tu navedenim pogojem ne zado- stili, bo Trgovsko-obrtna zadruga iztet- jala posojilo V Gorici, dne 20. marca 1911. Načelstvo Trgovsko-obrtne zadruge/ Brez komentara ! „Soöau In volitve. — Bližajoče se volitve so „Sqco" spravile ob pamct. Ne loči več svojih grehov in jih pripi- suje nam. Drugače, kako razumeti sle- deče, kar je napisala ,,Soča" pretekli torek: wMi pa jim (namreč nam) za- brenkamo drug „valcer". Ravno te dni smo slišali od nekega hudega kleri- kalca, da vsi oni ljudje na deželi, ki imajo kaj opraviti s korumpirano kle- rikalno bando, ki spravlja deželo v družbi z najhujšimi drugorodnimi so- vražniki v finančni propad, ki zad ru- ga ri tako, da ima „udruženi" kmet na vseh straneh škodo, ki jej služi „regulator" v pod- krepiio zadrugarenja, da se vsled tega pokaže velika škoda za zadružnika, ki ume zadruž- ništvo tako, da kmalu nekje zaropota ter zap re sapo lum- pom, ki so toliko škodovali z ovadbami in peklensko-hu- dobnim pisarjen jem..." Da. da! Hudi spomini so takrat kot möra tla- čili onega, ki je napisal te vrstice. Vse „plemenite" Gaberščekove ovadbe, vse peklensko-hudobno pisarjenje v zadevi „Krojaške zadruge", strašen pok pri Mizarski zadrugi, potres pri Trgovsko- obrtni zadrugi, suša pri Goriški ljudski posojilnici, prisilna upjava genera- 4ova in toiiko drugih pošasti napredne slranke so ga pripravile v lialucinacije, tako da je menil, da so vsega tega krivi le klerikalci. Povej „Soča" o stanju konkurza „Mizarske zadruge", ¦povej kaj o razkritjifi. ki utegnejo glede te še keda] priti na dan, povej nam kaj, ali je že dobila Trgovska zadrwga onega pol milijona kron vladnega po- sojila. da zamaši strašno zevajoče rane. Ali mogoče misli še tretji zavod odkloniti svojo pomoč temu zavodu? Pove naj nam kaj o prijateljskih infor- macijah ljudi, ki so stali v neposred- nem obližju vodstva te zadruge. Pove naj nam kaj o potrebi povi^anja de- J.-žne glavnice in o stiskanju ubogih ilolžn kov. To bi bilo za nas zanimivo. Toda o tem noče „Soča" ničesar sli- šat1. Gluha je in ostane! Da, da, nude so volitve, ko preklinjajo liberalci svoje denarne zavode. ki postopajozdolžniki- somišljeniki hiije nego žid. Čepa misli, da bo pri nas kaj krnalu zaropotalo, naj nam le pove kje, radovedni smo na to sami. Samo da jo ni informator s črnimi naočniki napačno informiral in ]o speljal na led! Uboga „Soča", „šnelpolko" mora plesati in ni izklju^eno, da ji zagodejo potem še „trauermarS". Skesal se Je. - - Goriski župan Bombič, ki je bil v svoji navzočnosti pri doiičnem zborovanju izvoljen v od- bir jj-iriSke podružnice avstrijykega mornariškega drušiva, se je ti častiod- povcdal. skoru gotovo vsled pritiska goriskih italijanskih „patriotov". More- biti sc bode prihodnjič ptistil voliti v italijansko društvo „Lega Navale". ki ima v Italiji slični namen kot v Av- stnji avstnjsko mornarisko drustvo. Shot društva „Ska line a" bo dne 23. aprila ob 3. in pol pop. v dvo- rani „Central". Pridite vobilnem stevilu! Odbor. Upomba. Dne 7. maja t. j. trctjo nedelju po Veliki noči bo procesija na sv. Ooro. Tridnevnica se bo obhajalu v cerkvi sv. Ignacija dne 4.. ,\ in 0. maja 2 govori ob 5. uri zjulraj in ob 7. in pol zvečer. (iovoril bo C. jj. župnik Jos. Budin. Za „NarodoS muzej • so darovali : ü. N. N. „Lesebuch" li>44. — (josp. Bu- din Jos, sod. urad. 2 novca. — (iosp. Podgornik Andrej. dezel. urad. (lorica: Več dekretov i/.danih za Casa Napoluona oJ „maira* v Sv. Knzu na zupana v Vrtovinu. -- (3. Furlani, učit. ^tandrež, 1 novec — (j. Kersevani I, 1 novec. — Ciospica Medvcsček, sv. Knz. 15 novcev in 1 svetinjo. — (j. Ant. Ferlat, nadm\ Rupa, 1 rim. pušico, 2 rim bronsa z ornamenti, 2 prahistorična lonca. — (i. Faganeli Ant, Msren, 1 pelrefakt (velik polž) 1 pop. 1 fl, 4 bakr. in 4 srebr. novce in 2 razsodbi iz Napoleonove dobe. — Dr. Lcvpušček, A. Podgornik, R. Dru fovka in Ferlat (naduč.) so izkopali v Rupi dne 13. IV. 1911 2 bodali. 1 nož, 1 držaj in kos opeke (vse iz rim. dobe). — 0. H. Lešian, pisnionoša v üorici, 2 stara novca in 1 koruzen klas, popol- noma zaraščen (nenavadno). — (I Jos. Balič, Vrh, 6 dar 1. Japelj Juri, Sv. pi- smo 8 zvezkov. 2. Japelj, Pridige I. d. 3. Slov. kupno pogodbo iz Avč I. 1855. — G. Lokar Jos. Lokavec, knjigo „Ro- marska druga blaga" ipesmi). — (josp. Bolko Ignac, trg. Lokavec 1) Janez Sve- tokriški „Pridige" 1. 2) Hvangeli ima Branie iz sv. Pisma. — G. Jug, slikar. Solkan; Japelj: Hvangelji 1800. — G. Klavora H. 1 novec in 1 rim- bronast okrasek. — G. Likar Jakob, Dol 19, 3 slike na steklu in g. Čibej, Dol, 1 slike na stellu. (oboje prinesel N. Velikonja VII. raz). Odbor. Samomor. Danes zjutraj ob 7. uri se je ustrelil na svojem stanovanju v ulici Tre Re St. 15 bivši mestni inženir Alojzij Pagon, star kakih 50 let. Bil je samskega stanu. Pokojnik je, kakor znano, nadzoroval izkopavanje gramoza za niestne potrebe v ulici Ponte nuovo, tarn namreč, kjer je pred leti našlo smrt vet oseb. Vzrok samomora jebaje neozdravljiva bolezen. Aviatiker v Goricl. Jutri popo- ludne bode na Yelikih Rojali letal zra- koplovec Albert Lettis / ktalnim stro- jem Bieriot-ovega sistema. Vstopnina znaša 2 K in 1 K. Vojaški koncertl V sredo popoludne med 5'3U in 630 uro je bil v ljudskem vrtu prvi letošnji vojaški koncert. Od sedaj naprej bode vsako sredo pri lepem vremenu vojaška godba svirala v ljudskem vrtu. Koncert Margarete Sltvjantky odgoden Koncert Margarete Slaviansky. ki se je imel vrSiti v pondeljek zvečer v dvorani „Central", je odgoden na dan 6. maja t. 1. Margareta Slavjansky s svojim izvrstnim zborom in orkestroin namreč koncertuje v i>vici, kjer mora na splošno željo prirediti več koncertov nego je nameravala. Oorlškl tramvaj je prevozil v me- secu februarju Ictus 7S.756 oseb in inrel SSI8 kron dohodkov. Uni se- bruarja je bilo dohodkov 8897 K. Odprtl lekarnl — Od 23. do 30. t. ni. hoikla imeli ponočno službo le- karni: Cristofuktti-Kurner. Smrtna kosa — V Četrtek je v Tržiču limrl tamosnji zupan in bivsi deželni poslanec livgen grof Valentinis, umrll so v Gorlcl od 10. do 15. aprila, in sicer na d o m u : Ana Bre- Sčak. Josip Mikelus. Lukrecija Platzer, Jožefa Zweck. Anton Caincro. V b o I n i s n i c i u s m i I j e n i h bratuv: Cuitti Vincenc iz Sv. Dani- jela na LaSkem. Pcttarin Joief iz f;ani. V I e n s k i b o 1 n i s n i c i: Kome' Jožefa iz (iorice. Marangon Jolanda iz Koprive. V vojaski bolnišnici ni v tem času nikdo umrl. Ivan Orohar Biarl V ljubljan- ski bolni^iici je podlegel jctiki slovenski akademični slikar Ivan (irohar, na ka- terega se je stavilo visoke nade. Prvl napad na škofa dr Karllna „Piccolo" v uvodnem članku z najne- slanejsmii frazami, ki v/.bujajo sum. da pohajajo od laškega duhovntka. napada trža^kega skot'a dr. Karlina, ker je v cerkvi sv. Antona starega pridigoval vprvič, in sicer slovensko. „Piccolo* pravi, da je Trst italijansko inesto in da znači ta nastop novega skofa, da je vzdrževanje panslovanske narodne ideje. „Piccolov" neosnovan napad bo škofu le pridobil še večje simpatije. Tudi pa- metni Lahi obsojajo izbruh tega lista, ker se v cerkvi sv. Antona starega od panitiveka slovensko pridiguje. Jutri se bo. kakor le naznanjeno vrSilo slovesno ustoličenje novega lrža§- kega Skofa na stolico sv. Nazarija v Kopru. Kakor pa ravnokar doznajemo, nameravajo Italijani vslid „Piccolovega* hujskanja prirediti proti novemu škofu burne demonstracije. Poiitična oblast je bila o fej nameri pravočasno obveščena in je odredila že obsežne varnostne priprave, da prepreči dernonstracije. Zrakoplov oad Sei&no. V soboto ob 8. zjutraj je piaval nad Sežano do kakih 3000 m visoko zrakoplov v smeri proti Tržiču. Na zrakoplovu je vihrala zastava, dvigal se je celo nad oblake. Sodijo, da je bil to kak vojaški zra- koplov. Most črez železniškt tlr pri po- staji Volčjadraga Ta zadeva je sedaj popolnoma uravnana: Delo je že oddano Köriigsfeldski tovarni v Brnu. Most bo dovrsen in v prometu koncem junija all najkasneje zaCetkom julija 1.1. Slovenske srednje sole. Na pred- log dr. ^ušterSiča je vsprejel c. kr. de- želni sulski svet kranjski predlog na c. kr. učno ministerstvo, da se uvtfde na slovenskih srednjih Solan pouk v slo- venščini za matematiko in klasične Polar. — Med Cesto in Ajdov- Ščlno je zgorela te dni na samem sto- ječa hi&a. last neke vdove Rebkove. Že pred tremi leu je enkrat gorelo na tem posestvu. Hroäöev je letos vse polno po drevju. ki pridno obirajo mSadje. Suia je nastopila. Dež je potre- be n. Vipavska telesnlca je v leku februarja prevozila oSOo oseb in 3600 tonelat blaga. Dohodkov je imcia v tem mesecu 13.800 kron. Lam pa le 12.043 K Boleien pri govejl ilvin* Kakor po cell naii deželi. tako se tudi v ka- nalskem okraju vedno in vedno slišijo to?.be. da morajo gospodarji po večkrat jjoniti krave k bikom predno se ubre- jijo. in pa. da krave v sredi brejosti. ali se kasneje zvrzejo. To je za na5e živi- norejee grozovit udarec. kojemu bi lehko sledilo zalostno dejstvu. da ne utegnemo priti le ob mleko, ampak tudi ob ži- vmo. Vzrok temu je katar na spolovilih pri bikih in kravah, ki se vedno bolj sin lako, da je ze težko najtt hiev brez te bolezni. Dolžnost je torej vseh ži- vinorejeev. županstev. dežele iz driave, da se povsod nemudoma prične z zdrav- Ijenjem živine, predno do prekasno. Da se nasi kmetovalci o nevarni bo- ie/ni podučijo. bo jutri po bla- goslovu v Kanalu javen poduk, katerega naj se udeležijo vsi gospodarji iz vseh vasi. V tolazbo ^Soči" omenim tudi. da je poskrbel za ta shod nas deželni posla- nee g. Zega. vendar ne bosta pri po- uku govorila ne on ne g. Klavžar. am- pak vešček. LJublJanske občinske volitve. — Jutri se bodo vršile v Ljubljani prvi- krat po novein volilnem redu občinske volitve. Priprave za te volitve od strani vseh strank so bile velikanske. Agita- cija je bila čez vse mere živahna. So- deč po pisavi glasil raznih strank, bode jutrajšnji boj jako vroč. S. L. S. se na- deja. da spravi v tnestni svet vsaj 12 svojih pristflšev. Razuine se samo ob sebi, da je zanimanje za izid teh voli- tev vsestransko jako veliko. Wflsreca i avtoaokUom. Pri Vo- lovski je avtomobil kneza Koburga podrl na tia voiovsko-opatljskega zu- pana dr. Andr. Stangerja, tcr ga poSko- doval. Boje se, da si je dr. Stanger pretresel mozgane. Vozai red, veljaven od t. maja 1.1. izda, kakor navadno, znani trgovec z manufakturnim blagom g. Teod. Hri- bar Leio^nji vozni red bo še bogatejši od lanskega. Gosp.Teod. Hribar pri- loži ta vozni red kol prilogo eni pri- hodnjih številk „Gorice". nakar uže se- daj opozarjamo naše gg. naročnike. Vozni red je že v tisku. Nova Havana - smodke. — Ob Ve- liki noči sose izročile prometu noveluk- sus-smodke namesto opuščenih impor- tiranih Havana smodk splošnega tarifa, ki niso več priljubljene. Nove havanke se nazivajo „Ideales". „Victorias", En- treactos-, „Imperatores". „Aroniaticos" in „Graciös s". Slamnate kape ieleznicarjet — Železniško ministerstvo je dovolilo no- siti železniškm uslužbencem po leti o hudi vročini v svrho lažjega opravljanja službe kape napravljene iz slame. Prstao z briljanti je zgubila v sredo v mestu neka oseba. Kdor bi ga bil naSel. je naprošen. da ga odda na go- % risk: policiji. kjer dobi veliko nagrado- Drobfinice. Yelika tatviaa na Dunaja V pa- laci barona Iridenka Rokitanskega na Dunaju se je izvršila velika tatvina. I'kradenih je mnogo dragocenosti med njimi tudi pahljača nesrečne kraljicö .Manje Antoinette. Veltkaaski pcžari Na Velikouočno nedeljo je nastal v Stari-Novi vasi pri Krizevcih na Murskem polju velik püzar. ki je vpepelil 12 poslopij. Vzrok neprevidno streljanje. Škoda je ogromna. — Večji požar je bil isti dan tudi v Ruperčah pri Sv. Barbari niže Ala- ribora. Na smrtni posteUi prisnal ätiri QDore — Sredi februarja t. I. so pri- peljali v neko bolnišnico pri Göttingenu nekega 40 let starega ltalijana. Pri njem so nasli potno listino na ime Luigi Zam- bieri in potrdilo invaliditete, ki se je bilo izdalo na bleskern. Kmalu nato, ko soga prinesli v bolnišnico. je mož umrl, Na smrtni postelji pa je priznal. da je v Času med 16. aprilom in 31.ok{obrom I. 1. izvršil na ^leskem 3 umore in 1 po 31. oktobru v Harzu. Nada!jni!i po- drobnosti ni mogel več povedati. Sedaj poizveduje državno pravdništvo. koliko je resnice na tem priznanju. LJudsboäo.ski učenci roparjl. — Dvanajstletni Bela Vasony je v Budini- pešti ustrelil s flobertovc puško Šeslet- nega Aleksandra Hohla. Policijska pre- iskava je dognala, da so učenci ljudske sole na cesti Tith Kaiman ustanovili roparsko tolpo. Vsak član te ljudsko Šolske tolpe je bil oborožen s flobertovo puško. Mladi roparji so ropali na cesti mlajSe učence, češ, da jim morajo kaj darovati. TlYIQto lU linlppiHP? Revmatiske. trganje. glavobol. zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu, vslsd lllld.lv 111 UUlvvlllv • prehlajenja? Poiskusite vendar bol lajšajoči. zdravilni. krepilni Feller-jev fluid s z „Elsafluid". Ta je res dober! To ni samo reklama! Dvanajstorico za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici Hlstarg St. 264 (Hrvatsko). Mr SWF sap wr ttr wtr pf v manufakturni trgovini TEOD. HRIBAR !TV,Vm I ston' da s0 boiestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi priza- Ä U$2mmm* starehh ranah itd. 2 Ikatlji staneta K 360. A itteinechterBalsam Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolfs ZtaTSST T h i e r p y v Pregradu pri Rogatcu. * MMfaMwtrhreno. | Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinal- ^ nih mirodilnicah. Iz zalogg „Narodne Tiskarne". „ Narodna Tiskarna " v Gorici ima v svoji zalogi sledeče knjige: S. GregorČič : „Svetopisemska knjiga Job in psalem 116" s „Pojasnilnim uvodom * knjigo Job", spisal dr. Fr. Sedej. , Cena: Eleg. vez. K 320. I. S. Gregorčič: „Poezije IV." Eleg. * vez. K 3-20. broš, K 2. A. Kragelj: „Iliiada". mehko vez. K 1-40. V. Remec: „Veliki pi?,'il". Drugi na- tis. Bro§. K 1-70. F. Vodopivec : „Iqre za samomoške in samoženske vloge". Bros. K 140. i Dr|iQ|fif Spomlojajte se ob vsakl i nUJaKl. prilibi w§oiskega Doma" Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rici Oospodska nlica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. X zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ?enske läse pol2K in naprej kilogram. Franc >