GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV
LJUBLJANA, 22, MAJA 1963 — LETO Xin. — ŠTEVILKA I#
MED KANDIDATI
ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO
STATUTI—nadaljnja akcija za osamosvajanje in reformo šolstva
Menimo, da bomo sestavljali lupili. Najti bomo morali srednjo	dev, lahko uvidimo, da bo potreb-
in sprejemali šolske statute pred- pot. Če že imamo sthtut, potem	no o vsem dodobra premisliti,
vsem zato, da bi v zakonodaji no- imejmo takega, ki nam bo olajšu-	preden bomo statute potrdili (na-
tranjega življenja in dela prešli joče vodilo v vsakodnevni praksi,	štavljanje, prenehanje službene-
dlje, kot smo sedaj, ter ob tem da bomo lažje dosegali čim večje	ga razmerja, odpovedi, dopusti,
upoštevali vse pozitivne in nega- uspehe. Ne gre pa, da bi pod nje-	kazni...).
tivne izkušnje, ki smo jih prido- govo streho spravili nevednosti, Zakaj precizirati? Zdi se mi bili ob ustvarjanju pravil. Seda- napake, nesocialistična stremlje- naslednje: labirint neopredeljeno-
nje prehodno obdobje iz birokrat- nja, češ da je to razultat speci- sti je navadno posledica osebne in , ,	...	.	.....	...	. .	------- ----- - —----
skega upravljanja v demokratič- ličnosti nekega zavoda, posebne	družbene nejasnosti, preračun-	rf	^ velika	naloga,«	je	dejal	ing.	mo	po	naših	najboljših	močeh,	hoče	imeti srednjo	tehnično šolo.
no družbeno samoupravo nam je volje kolektiva, staršev itd. (Me-	Ijivosti. Takšne demokracije ne	f	^rdo Gorjanc, šef odseka	za	sib-	Toda to	vse	ni	dovolj	za strokov-	Kako pa	bo z	opremljenostjo teh
Reforma srednjih strokovnih, šol je zahtevna naloga
naših strokovnih kadrov, kakršne zahteva proizvodnja: v boljši tehnični opremljenosti šol. Vprašanje je, če je pametno, da gremo z mrežo oddelkov strokovnih šol »Naše srednje strokovne šole diti teoriji, ki jim jo posreduje- tako na široko — vsak večji kraj
ki tok na Tehniški šoli za elek- no šolo. Dijak bi moral sam vi- oddelkov, pa ne pomislijo. To za-
Naše najboljše želje, tovariš Tito!
rahimn ctrpmimn -ra Tistn Icafprn XVA LUIV xm ACimiSK.]
čili nai bi bil boliše in nrožneiše trotehniško stroko v Ljubljani; deti kako praktično izgleda tisto, hteva velika sredstva. Bolje bi bi-reševanje stvari.	»nekako smo reformirali osnovno o čemer se mu govori; potrebovali lo, da bi imeli le nekaj centrov
* Me,.« as
statutov z
bi dobro opremljene laboratorij- strokovnih šol, ki bi jih’pametno
us lis iitsi
do b7efLnelneaa%CisSa n°; d°kaj	PriŠla d° iZraZ3 tUdi naf feko.V^^jetjfhtraki6 na'- krčnega hpl [nmi btradT dah
do brez posebnega premisleka po sprejetju kršili, če ne tudi obračali, ker jih bo nepredvidena zadeva pritirala do spremembe statuta zaradi nečesa, kar je kolektiv površno ali napačno uzakonil. In kam bi nas to privedlo? V brezperspektivnost, nenačelnost, v primitivizem od »ust do nosa«.
Eno najpomembnejših, a tudi najvažnejših poglavij v naših statutih bo vsekakor problem vodenja, o čemer je bilo že mnogo razpravljanja. Ne gre konec koncev samo za naziv in število organov družbenega samoupravljanja; občutij! ve j e, delikatne j e bo odrejanje pravic in dolžnosti. Nesmiselno bi na primer bilo dajati svetu delovnega kolektiva (po osnutku j UO) iste pravice in dolžnosti kakor kolektivu VZ, SO (po osnutku sveta zavoda), svetu roditeljev ali kaki stalni oziroma priložnostni komisiji. In obratno v vse smeri. Težko si je tudi zamisliti tenden-
Ing. Ferdo Gorjanc
varja na številna vprašanja: kako .	.	. .	, ,	.	—	haši nedavni seji dijaške	pa pišete zgodbe? Ziutrai ali zve-
! co, da naj vodstvo sole Postane	skupnosti: vprašanje prakse. Di-	čer? Ali so resnične? Si jih iz-
i	SiSiprS? SvSiir pSS
mer PSS, razredni sveti...). Teža kadre ni takšno, kot bi moralo bi- cijeva.
odgovornosti za delovne uspehe ti. Tukaj v razredih presedijo po Tudi s svojimi knjigami za mla-bi se tako po eni strani	brezper-	šest	do sedem ur dnevno, prepisu-	dino si je pridobila že precejšen
spektivno razblinila, po	drugi pa	jejo	s table in skušajo nekako sle-	sloves. Pravkar sta izšli v druei
prejuducirala. Posebno mesto bo
ših dijakov dostikrat ni nobena proizvodnji čimveč strokovnjakov, praksa, ampak vse kaj drugega... kakršne ona potrebuje. No, doslej Po mojem mnenju je le tukaj nam to še ni najbolje uspelo,« je osnovni problem izobraževanja zaključil ing. Ferdo Gorjanc.
To so zelo lepe ure...
Po vsej verjetnosti na marši- izdaji »Muca copatarica« in pa kateri soli že precej dobro pozna- znana »Moj dežnik je lahko ba-jo mladinsko pisateljico Elo Pe- Ion«. Za zbirko pravljic »Majhno rocijevo; ne le po njenih knjigah, kot mezinec« je pred leti dobila tudi osebno, saj se ne zgodi tako nagrado Mladega pokolenja. Za poredko, da se na Društvu knji- »Tisočkratlepo« in pa za »Moj ževnikov ne oglasi telefon in na- dežnik...« je bila nagrajena z to glas: »Na naši šoli bi zelo radi Levstikovo nagrado. V tisku je predstavili otrokom tovarišico zbirka črtic z naslovom »Zato, ker Perocijevo... če bi prišla in pre- je na nebu oblak«. V Mladin-brala nekaj iz svojih del... in se skem gledališču v Ljubljani pa pogovorila z otroki... »In tovarišica Perocijeva pride, zelo rada, med otroke, jim prebira svoje zgodbe ali pripoveduje in odgo-
potrebno posvetiti odgovornosti voljenih organov do zbora, ki jih je postavil. Vse prečesti so namreč pojavi nekakšnega zaprtega delovanja, tribunalizma, delova-
Nikoli več v pisarno
mm
V Jajcu so pripravili veliko spominsko razstavo na temo II. zasedanja AVNOJ. Poleg zgodovinsko-dokumentarnega gradiva je tudi likovna razstava. Med umetniškimi eksponati so posebno zanimive številne grafike Božidarja Jakca. Eno izmed Jakčevih del za časa zasedanja II. kongresa AVNOJ je tudi portret maršala Tita
nakazalo celo vrsto pomanjklji- gleno definiranje dolžnosti in de-	i® tvidl s s®mouPravp učencev:
vosti, ki jih bomo morali s sta- lokroga, premajhen poudarek na	kier J® P?'?Y.1Ino razvita ob pomo-
tuti urediti ter vsaj načelne za- vlogi staršev in družbenih čini-	^i učiteljskega zbora, pomeni
.deve jasno opredeliti in zastaviti tel j e v, preobsežna učna obveznost,	močno silo v razvijanju demo-
v skladu z današnjim razvojem. zaupno — nezakonito reševanje kratičnih odnosov in element za Šolniki glede omenjenega še kadrovske politike...) Demokra- doseganje skupnih ciljev, nimamo potrebnih izkušenj, tra- tično upravljanje nalaga tudi Izdelovanja statutov se je tre-dicije in prijemov (gospodarske dolžnosti, zato je prav, da ob pri-	ba lotiti cimprej, na celi črti. Ak-
organizacije so začele leta 1953), stojnostih opredelimo tudi naloge,	c^a ^ bl Ppmemla nadaljnjo
nekaj pa vendarle, vsaj v zavo- ki jih imajo posamezni organi. V	strokovno pomično razgibanost
dih, kjer že imamo svoja pravila, tem vidim jedro napredka, sicer	prosvetnih delavcev, katere na-
Naj omenim nekatera opažanja, se bomo zgubljali v razpravlja-	"p®11 daj bo na a jnja izgradnja
Ne gre, da bi izdelovali statu- njih, tribunalizmu, zvračanju bre-	sistema družbenega samouprav-
te po neki idealni predlogi, ki men z ramen na ramena. Zdaj so	Ijanja in izvajanja Šolske refor-
ji imamo s pravno formalne stra- na primer nekatere pomembne	m®- Pom®nl n. ■}	. *ev vsek	_
ni sicer kaj malo očitati, pomeni stvari še sila neopredeljene. Po-	bistvenosti, zavi j cin in napred- Jop113- Kaj jo je vleklo v pedago-
pa vendarle ozkosrčno uradniško glejmo, kako je s personalno ka-	nih;. ® studioz i delom, s po- skl poklic? Težko bi sama pove-
listino, napolnjeno s citati in pred- drovskimi zadevami.	močjo smodca n organizacij, dala. Bila je že zmlada navezana
piši zakonov, nevednostmi ali ne- Zakon o osnovni šoli pravi:	pravnikov in ^ ®^111 služb se da oke, to je res, morala je skr-
poznavanjem bistva, z laži-speci- ŠO predlaga za šolstvo pristoj- bo potrebno	do jasnih b . dva bratca, se dojenčka,
ličnostmi itd.	nemu svetu razpis učnih mest, načel ki naj nam bodo vodilo v k° J® umrla mati..
Zdaj boš postala šomoštrica?« Nekaj pa je prinesla s seboj iz nja v obliki avtoritativnega raz-	so	se čudili njeni kolegi v pisar-	ekonomske šole, iz svoje prejšnje
sojevalca, če ne tudi opoziciona-	ni,	ko se je navselepem vpisala na	zaposlitve: neko širše dojemanje
lizma. Gre za dvoje: načelno naj Višjo pedagoško šolo. Imela je življenja. Pri kolegih in kolegicah	Ela Peroci
se noben organ ne povzpne nad	že	srednjo ekonomsko in kar le-	jo često moti njihova ozkost. Z
kolektiv, in drugo, sprejemanje	P°	zaposlitev; da, ponujali so ji	veseljem je prevzela »komunalni	pravkar	igrajo	»Dve	nedelji«	—
sklepov zavezuje celotne organe	še	več, če ostane, ona pa se je od-	pouk« v 7. in 8. razredu kjer spo-	igrokaz>	prirejen	po	njenih	prav-
tudi z njihovim izvajanjem v svo-	-----'	’	’
jem delokrogu. Posebno mesto v statutih bodo zavzemali razredni roditeljski sveti, ki so zaradi svojega neposrednega vplivanja in konkretne pomoči dosegli marsikje zavidljive uspehe. Podobno
Jliilillsil
Šemrl Zora
znavajo skupaj z učenci gospo-	..	.
darsko in družbeno problematiko , ^ a Perocijeva je bila dolga njihovega kraja. Obiskujejo to- leta souredmea revije Otrok in varne in se seznanjajo z zgodo- družina, pred tem pa je poskusi-vinsko preteklostjo	la tudl življenje učiteljice. Zdaj
dela kot novinarka v mladinski . NaJvečja težava je preobreme- redakciji RTV Ljubljana — njena njenost šole, saj imajo tri izme- skrb je pripravljanje radijskih ne: ,Biižina industrijskih središč oddaj šole za srednjo stopnjo, privlači prebivalstvo. »Tako re- »Tudi to delo je zelo zanimivo,« koc brcamo drug drugega in po- nam je povedala v razgovoru; »če dimo iz razredov.«	nam katera izmed oddaj posebno
Problem so stanovanja za uči- Yspe> srn° zeI° veseli; tako se nam teljske družine. Podjetja imajo Ye-v zadnjem času posrečila od-razumevanje za šolo in njene po- daja 0 Anici Gernejevi, učiteljici trebe, kar se pa tiče stanovanj, }n pesnici>, kl i® napisala nekaj zidajo le za svoje ljudi.	le?lh pesmi za otr°ke, polnih pri-
_T . ,	srčnega veselja in ljubezni do na-
»Naš kolektiv šteje 18 ljudi in rave; ta slovenska pesnica, ki je se kar dobro razumemo med sa- kot borka naprednega ženskega bo,« pravi tov. Šemrlova, ki je tu- gibanja umrla v nemškem tabo-di predsednica delovnega kolek- rišču, zasluži več naše pozorno-tlva-	sti...«
Telesna kultura se nima tiste veljave
silsgi Sil fiiSsi
jo na razpis.	bod° s specifičnostmi olepšani Tako je postala učiteljica (s
VZ po tem zakonu nima kom- konfekcijski prepisi, ki bodo vse- skupino zgodovina - zemljepis).
deli, za kaj gre.
pravilnikov in poslovnikov naj petenc glede nastavljanja in ure- bovali sic®p ?®.r^°^Ja®no<< lepo-	leto poučuje na osnovni
5? kad“V!k0-p“!0”Mh SS*.
sprejemajo, in tistimi, ki jih iz- Upravitelj imenuje tehnično bolj us.?a^a’aeituPNS?odbuial0 rito kam'81'1'! ^	''e V T‘
vršujejo.	osebje in pomožne uslužbence v	k resnicnemu delu. Naša prven.	rala kam v pisarno. Tam dela c o-
C-J™ vodenia nai bo uzako-	soglasiu s ŠO.	stvena skrb bo namreč še vna-	Yek leza Plač°, mrtvo delo je to,
njen čimbolj demokratično, a Zakon o javnih uslužbencih Prei f^J^redno'^ poSloblje- tud^^rn«^ VeČ’r ^^Med Preprosto, prožno, neduplirano.	(avgust 62) pravi, da uslužbence n.° notraaJ . . .. delo ki rodi troki , verii^kn^nnveea’ vsak
Statut se mora ujemati z za- po razpisu na predlog VZ postav- ^koselne usSe 1Zmerljive> a je svoje" ^ k3J n°Vega’ ^ koni in predpisi, vendar naj bo Ija ŠO, odločbo pa izda upravi- dalek	•	TovariSira Vmvr	kandi-
toliko širokogruden, da nakaže	telj. Kolektiv še	vedno	ni	upo-	Ena prvih stvari, ko se lote-	dira v renubliški 7hnr Nekoliko ie
tudi perspektivo, ne pa tudi pre-	števan. Današnja	praksa	se	mar-	vaY1°^ a^term in; metodologiia	začudena%aj se je hotela kar ne-
hitevania dogodkov, nrenntenri- siki e ne niema ne t enimi, ne z načrtovanja, terminiranie in rin- L-om	__	,
hi te vanj a’ dogodkov, prepotenci- sikje ne ujema ne z enimi, ne z načrtovanja.termimranje in do_ k ski’usa^ S®dj^k°ea Križe ranja možnosti.	drugimi zakonskimi predpisi, ker ločitev k°™ ki naj prI celot_ v svojo šo o v nrHazen kraj med
Ob razgovorih o zdaišniih mnnsmkai tppa rešuioio oersonal- nem delu sodelujejo. Ce sp nHln- Jm„ ° 0LV_Pn]aZen kraJ’ mea
zdajšnjih mnogokaj tega rešujejo personal- nem delu so ujejo. Ce Se odlo- prijazne Gorenjce.
Pravilih sta opazni dve stališči: no-kadrovske komisije pri ŠO, čimo, da n j soustvarja zakono- »Da bi mi bilo dolečas no eno se izraža v težnji, napraviti sveti delovnih kolektivov, usluž- dajo čim vec elanov kolektiva in Ljubljani? Ne še malo ne. (Če-čimbolj splošna, posameznim šo- benske komisije pri ObLO itd. In SO, potem se morda odločili za prav je Ljubljančanka.) Človek
II “SSI	“SSCT1-
tol TOTT +	1	---------o	“J'-	Uil jVUlI CDCii ItiIIti-
teijev telesne kulture,« je v raz- Ijite spremembe. Za to so subjek-govoru dejal direktor Visoke šole tivni in objektivni vzroki. Imamo
dober program za pouk, tod^ v glavnem se ta program ne izvaja, ker se ljudje ne trudijo. Zakaj se ne trudijo? Ali niso dovolj usposobljeni, ali pa — in to je zelo važen in še vedno aktualen moment — pri naših ljudeh telesna kultura še zdaleč ne pome-nja tistega, kar bi morala. Pri zelo naglih strukturnih spremembah našega prebivalstva, ko gredo ’ ljudje iz podeželja v mesta in se tukaj privajajo novim življenjskim pogojem, se bodo prej ali slej pokazale zelo neljube posledice premajhne skrbi za telesno rekreacijo, za gibanje v naravi, za šport. Organizem notranje degenerira in ni več sposoben boriti se proti različnim boleznim. Za to imamo številne primere v industrijsko še bolj razvitih država\
Prof. Jože Šturm
»toda tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
Vprašanja nadaljnjega razvoja šolske psihologije
V dneh 21. do 23. marca 1963 je bilo v Beogradu posvetovanje psihologov iz vse Jugoslavije, ki ga je organiziralo in pripravilo Združenje psihologov SFRJ. Udeležilo se ga je več sto psihologov. Pretresali so stanje psihološke službe v naših razmerah, probleme konkretne dejavnosti psihologov pri raznih praktičnih akcijah v našem gospodarskem, kulturnem in- javnem življenju ter tudi vprašanja raziskovalnega dela v čedalje bolj in bolj spreminjajočih se pogojih naše družbene prakse.
Do nedavnega so jugoslovanske filozofske katedre pripravljale psihologe za predavateljsko (profesorsko) službo na srednjih šolah, npr. na učiteljiščih in gimnazijah. Zadnja leta pa nas mnoge potrebe silijo tudi k praktični dejavnosti psihologov v industriji, poklicnem svetovanju, zdravstvu, vzgojnih posvetovalnicah, socialnih službah, šolstvu itd. Iz dneva v dan se spreminjajo pogoji dela in življenja, spremembe prinašajo s seboj celo vrsto novih in novih problemov, katerih osrednji problem pa je človek: človek v gospodarskem življenju, človek bolnik, človek mladinec, otrok, šolar, vajenec, dijak itd. Posvetovanje v Beogradu je opozorilo na ta dejstva, obenem pa sprožilo vprašanje, ali je naš psiholog, ko zapusti fakulteto, za svoje delo v navedenih dejavnostih (industriji, zdravstvu, socialnih službah, šolstvu itd.) dovolj pripravljen, drugič pa: ali ima bodoči psiholog že med študijem na univerzi dovolj priložnosti se praktično pripravljati za svoj poklic (v laboratorijih, pri praktičnih vajah, na obvezni praksi pri sposobnih praktičnih psihologih), po diplomi pa dovolj možnosti, opravljati na ustreznem delovnem mestu tudi daljši delovni staž, ki bi ga šele usposobil za vgžno ter odgovorno službo delati s človekom na delovnem mestu. Uveljavilo se je mnenje, da dosedanja izobrazba ne ustreza in je posvetovanje v svojih zaključkih tudi nakazalo predloge za uspešno rešitev (tre-tjestopenjski študij, obvezen staž), za študij v prvih štirih letih pa tudi več možnosti za praktično delo v laboratorijih, pri praktičnih vajah itd., za kar pa mora nuditi družba oddelkom za psihologijo na univerzah oziroma psihološkim inštitutom mimo proračunskih sredstev fakultet še več finančnih sredstev iz drugih skladov.
Na posvetovanju so razpravljali tudi o problematiki šolske psihologije, seveda manj, ker ie bilo med udeleženci veliko število industrijskih psihologov; znano je, da je šolskih psihologov v naši šolski praksi še malo. Vemo pa, da posveča problematiki šolske psihologije pozornost že splošni zakon o šolstvu iz 1. 1958, ki predvideva za delo v šolah službo šolskega psihologa-pedagoga. Ta služba naj po mnenju zakona izdatneje prispeva k učno-vznojnim procesom v šoli. Prvotno se je začela razvijati v okviru prosvetno-pedagoških zavodov, pozneje so nastavljale posebne šolske psihologe že tudi nekatere osnovne, a tudi druge šole. Vendar je bilo oziroma je le-teh tudi danes malo, posebno v Sloveniji. Znano je nadalje; da ima prav osnovna šola celo vrstO: . važnih vprašanj učno-vzgojnega značaja, pri reševanju katerih bi bilo sodelovanje šolskih psihologov ne samo zaželeno, marveč nujno potrebno. Podobno bi bila često potrebno intervencija psihološke službe tudi v vajenskih in poklicnih šolah ter v šolah druge* stopnje, v katerih naletimo pogosto na prav svojevrstne vzgojne in tudi učne probleme.
Ne glede na to, da si šolske institucije praktično niso mnogo prizadevale pridobiti si ustrezne psihološke kadre, ki so odhajali rajši na bolje stimulirana delovna mesta, so naleteli šolski psihologi tudi na probleme in težave, ker zakonski predpisi, ki so regulirali vprašanje šolske psihologije, niso zadosti natančno razmejili dejavnosti šolskih psihologov in šolskih pedagogov oziroma ni bilo med njimi zadovoljive povezanosti. Razen tega tudi delovne
POTREBNA JE NOVA UREDITEV UCNOVZGOJNE OBVEZNOSTI
metode šolskih psihologov niso v državi izenačene, kakor tudi ne moremo govoriti o načinih vodenja enotne strokovne dokumentacije.
V zvezi z nadaljnjim razvojem službe šolske psihologije so sprejeli na posvetovanju psihologov v Beogradu naslednje predloge:
1.	V zakonskih predpisih je treba spremeniti naziv službe šolskega psihologa-pedagoga, tako da bi se glasil naziv te službe »služba šolskega psihologa« in »služba šolskega pedagoga«.
2.	Kot zelo koristno priporočajo sodelovanje psihologov in pedagogov, ki službujejo v isti šoli ali v več šolah iste občine, da bi drug drugemu nudili pomoč v obsegu, kakršne so specifične za vsako navedenih služb.
3.	Prosvetnim organom in ustanovam priporoča združenje psihologov SFRJ uvedbo službe šolske psihologije v vse razvitejše osnovne šole, v šole druge stopnje, a posebno v šole, ki vzgajajo učne kadre, v prosvetno pedagoške za-
Šole in drugi vzgojni in izobraževalni zavodi se morajo pri določanju učnovzgojne obveznosti učnemu in vzgojnemu osebju še vedno ravnati po določbah odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znan-stveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 6-15/1956). Ta odlok je bil sprejet pred šolsko reformo in pred izidom splošnega zakona o šolstvu in drugih predpisov, ki so odprli pot nadaljnjemu razvoju samoupravljanja ter delitvi osebnih dohodkov po delu. Ustrezal je dobi, ko se državni organi še niso povsem odmaknili od konkretnega upravljanja šol in drugih vzgojnih ,in izobraževalnih zavodov ter so bile pravice in dolžnosti šolskih samoupravnih organov šele v prvi fazi svojega razvoja. Današnji stopnji šolskega samoupravljanja pa ta odlok ne ustreza več. Preveč je podroben, premalo okviren in preveč usmerjen
skih samoupravnih organov. V okviru tega predpisa naj bi šolski samoupravni organi sami reševali vse tiste podrobne zadeve, ki se pojavljajo pri konkretnem določanju učnovzgojne obveznosti.
Dobro bi bilo, da bi pri novi ureditvi učnovzgojne obveznosti sodelovala širša prosvetna javnost s svojimi predlogi in mnenji. Te predloge in ta mnenja naj bi objavljal »Prosvetni delavec«. Zaradi lažje orientacije vsem tistim, ki nameravajo s svojimi predlogi in mnenji prispevati k ureditvi učnovzgojne obveznosti, navajam kot poskus za novo ureditev učnovzgojne obvezhosti naslednje teze:
1.	Predpis naj ureja norme uč-novzgojnega dela učnovzgojnega osebja, ki opravlja vzgojnoizobra-ževalno delo v varstveno vzgojnih zavodih, osnovnih šolah, gimnazijah, učiteljiščih, vzgojiteljskih šolah, šolah za telesno vzgojo, umetniških šolah, posebnih šolah, tehniških šolah, tehniškim šolam
iilf
Na majskem izletu. (Foto Marijan Cedilnik)
vode, kakor tudi v druge prosvetne ustanove.
4.	Neobhodno je, da vzpostavi združenje psihologov Jugoslavije čvrstejši kontakt z vsemi šolskimi psihologi v naši državi ter organizira izmenjavanje izkušenj med njimi, da bi se mogla ta služba čim bolje razviti. Da bi pouk psihologije v šolah druge stopnje, posebno v šolah, ki vzgajajo učne kadre, čim bolje uspeval, je zelo priporočljivo tudi najtesnejše sodelovanje predavateljev teh šol s šolskimi psihologi.
5.	Vsem fakultetam ter višjim šolam, ki pripravljajo bodoče učne kadre, predlagajo nadalje v svojih zaključkih, da bi angažirali za pedagoško delo tudi profesorje psihologije ter njih sodelovanje vključili v svoje programe.
6.	V zveznih okvirih je potrebno čim jasneje ter čim precizneje določiti sredstva za delo šolskih psihologov, kakor tudi predpisati dokumentacijo, ki naj jo uporabljajo pri svojem delu.
7.	Da bi prišli čimprej do zadovoljivega števila šolskih psihologov, še priporočajo prosvetnim organom ter ustanovam štipendiranje tistih študentov psihologije, ki so se opredelili za delo v službi šolske psihologije.
Problemov je mnogo, tako glede formiranja kadrov za šolsko psihološko službo, kakor tudi uvajanja te službe v naše šole ter razne druge učno-vzgojne ustanove in zavode. Mislim pa, da prognoza ni slaba! Važno je le, da zadeve ne bi zanemarili — oziroma: d.a bi ji posvetili vsaj toliko pozornosti, kolikor posveča industrijski psihologiji pozornosti in sredstev naše gospodarstvo.
Albin Podjavoršek
na državne organe, zato ga je težko še naprej uporabljati kot okvirni predpis, ki naj bi usmerjal ravnanje šolskih samoupravnih organov pri določanju učnovzgojne obveznosti. Potrebna je torej nova ureditev učnovzgojne obveznosti; le-ta naj bi na eni strani varovala že zdavnaj pedagoško in zdravstveno dognane učnovzgojne norme, da jih ne bi ustanovitelji šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov samovoljno povečevali in tako izkoriščali učno in vzgojno osebje, na drugi strani pa zagotovila učnemu in vzgojnemu osebju take osebne dohodke, dosežene z rednim delom, da jim ne bi bilo treba prevzemati pretirano veliko število nadur oziroma honorarnih ur. Obe ti dve tendenci namreč zmanjšujeta kvaliteto vzgajanja in izobraževanja in škodujeta vzgojno izobraževalnemu procesu.
Predpis, s katerim naj bi se uredila učnovzgojna obveznost, naj bi bil smernica za delo šol-
ustreznih šolah za gospodarstvo In družbene službe ter domovih za te zavode in šole (v nadaljnjem besedilu: šole).
2.	V čas učnovzgojnega dela naj se šteje:
— obvezne učne oziroma vzgojne ure, in sicer: v varstveno-vzgojnih zavodih in domovih za šole tedensko 30 vzgojnih ur, v osnovnih šolah tedensko 22 učnih ur; v drugih šolah pa tedensko 20 učnih ur; priprava na učnovzgoj-no delo; obvezno strokovno izpopolnjevanje; šolske konference; dežurstvo; športni dnevi in poučne ekskurzije; sodelovanje pri delu skupnosti učencev; roditeljski sestanki ter individualni stiki s starši in drugimi strankami v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom.
Zgoraj navedeno učnovzgojno delo naj bi bila osnova in merilo za osebne dohodke učnovzgojnega osebja.
3.	V učnovzgojno delo naj se šteje tudi: varstvo knjižnic; kabinetov, delavnic in telovadnic; na-
MED KANDIDATI
(Nadaljevanje s 1. strani)
njih tudi v tem pogledu marsičesa naučiti...
No, objektivni vzrok, da pouk telesne kulture v šolah ni tak, kot si ga želimo, pa je dokajšnje po-mankanje prostorov, pripomočkov in opreme. V tem pogledu se bo treba temeljiteje spoprijeti s tistimi naziranji, ki odrekajo telesni kulturi njeno pomembno mesto pri vzgoji mladega državljana.«
Pogovor je dalje tekel o Visoki šoli za telesno kulturo v Ljub-
ljani in njenih problemih. Morda je razveseljivo dejstvo, da bo nemara že konec letošnjega leta dograjeno in opremljeno novo, moderno poslopje za to šolo, ki stoji na Kodeljevem in je dala družba zanjo nekaj nad pol milijarde dinarjev. Tam se bo poslej vzgajal mlad kader za telesno kulturo, od tam naj bi se v bodoče širila zamisel široko zasnovanega, v našem življenjskem tempu še nepogrešljivega telesno vzgojnega udejstvovanja, približanega seveda interesom in željam državljanov.
domeščanje odsotnega učnovzgojnega osebja (supliranje); obvezne prekomerne učne ure razrednega pouka v osnovnih šolah, ki po predmetniku presegajo učnovzgojno obveznost; dodatna pomoč učencem; delo v zvezi z izvajanjem prostovoljnih dejavnosti učencev; vodstvo krožkov učencev; izpiti; poprava nalog, ribs in drugih izdelkov v zvezi z učno-vzgojnim delom; vodstvo šolskih pevskih zborov in orkestrov; raz-redništvo; predstojništvo odsekov delavnic in drugih organizacijskih enot šole; pomočništvo ter drugo delo, ki ga opravlja uslužbenec v zvezi z delom šole po nalogu šolskih organov.
Tudi to učnovzgojno delo naj se obračunava med redni osebni dohodek, zato naj učnovzgojnemu osebju, ki to delo opravlja, pripada ustrezno zvišanje osebnega dohodka.
4.	Učnovzgojno delo honorarnega učnovzgojnega osebja naj se določa s pogodbo.
5.	'Po učnovzgojnem delu naj se šteje: 45 minut za eno učno uro pouka; 60 minut za eno vzgojiteljsko uro v varstveno-vzgojnih zavodih in domovih za šole; 60 minut za eno učno uro praktičnega pouka v delavnicah in drugih deloviščih v strokovnih šolah.
6.	Učnovzgojnemu osebju, ki se pripravlja na strokovni izpit in opravlja tudi vzgojnoizobraževal-no delo, navedeno v 3. točki teh tez, naj bi šolski odbor na predlog učiteljskega (vzgojiteljskega) zbora lahko znižal obvezne učne oziroma vzgojne ure, vendar tedensko največ do 6 ur. V tem primeru učnovzgojnemu osebju ne bi pripadalo zvišanje rednega osebnega prejemka, predvideno v 3. točki teh tez.
V soglasju z učiteljskim (vzgojiteljskim) zborom naj bi šolski odbor lahko znižal učnovzgojnemu osebju na njegovo prošnjo obvezne učne oziroma vzgojne ure, toda ne več kakor za 8 učnih oziroma vzgojnih ur tedensko. Takemu učnovzgojnemu osebju naj bi se osebni dohodek ustrezno znižal.
Učnovzgojno osebje, ki bi se mu znižale obvezne učne oziroma vzgojne ure po prejšnjih dveh odstavkih, ne bi smelo imeti učnih oziroma vzgojnih nadur ali honorarnih ur. To pa naj bi ne veljalo za nadomeščanje odsotnega učnovzgojnega osebja.
7.	Obveznih učnih oziroma vzgojnih ur naj ne bi imel predstojnik (upravnik, upravitelj, ravnatelj): varstveno vzgojnega zavoda, kjer je nad 50 otrok s prehrano; osnovne šole, ki ima več kakor 12 oddelkov (tudi oddelki za odrasle); gimnazije ali šole za vzgajanje in izobraževanje učnovzgojnega osebja, ki ima več kakor 10 oddelkov (štejejo se tudi oddelki za odrasle); poklicne ali tehniške in tehniškim šolam ustrezne strokovne šole za gospo-
darstvo in družbene službe, ki ima več kakor 8 organizacijskih enot (oddelkov, odsekov, oddelkov za odrasle, delavnic in delovišč).
V primeru potrebe pa bi morali predstojniki, navedeni v prejšnjem odstavku, nadomeščati odsotno učnovzgojno osebje tedensko do 6 učnih oziroma vzgojnih ur. Za to delo jim ne bi pripadalo posebno plačilo.
8.	Predstojniku šole, ki ni naveden v 7. točki teh tez, naj bi določil število obveznih učnih oziroma vzgojnih ur šolski odbor ali pa bi ga glede na velikost in sestavljenost šole oprostil obveznih učnih oziroma vzgojnih ur. Predstojnik take šole ne bi smel imeti več kakor 18 obveznih učnih oziroma vzgojnih ur.
9.	Pomočnik predstojnika šole naj bi imel najmanj 12 in največ 18 obveznih učnih oziroma vzgojnih ur. V tem okviru naj bi določil pomočniku število obveznih učnih oziroma vzgojnih ur šolski odbor na predlog učiteljskega zbora.
10.	V primeru pomanjkanja učnovzgojnega osebja, ali če bi bilo to neizogibno za uspešno organiziranje učnovzgojnega dela v šoli, bi imelo učnovzgojno osebje lahko začasno tudi učne oziroma vzgojne nadure. O teh nadurah naj bi odločal učiteljski (vzgojiteljski) zbor. Učiteljski zbor pa ne bi smel določiti posamezniku tedensko več kakor 6 učnih oziroma vzgojnih nadur. Šolski odbor naj bi lahko na predlog učiteljskega zbora v izjemnem primeru določil posamezniku tudi več kakor 6 učnih oziroma vzgojnih nadur, toda v nobenem primeru pa skupaj ne več kakor 10 učttih oziroma vzgojnih nadur.
Učne oziroma vzgojne nadure po prejšnjem odstavku naj bi bile začasne. Delovna mesta, ki bi jih zasedalo učnovzgojno osebje z nadurnim delom, bi bilo treba toliko časa razpisovati, dokler jih ne bi zasedlo redno učnovzgojno osebje.
11.	Učnovzgojno osebje naj bi smelo prevzeti honorarne učne oziroma vzgojne nadure v drugi šoli ali ustanovi samo z dovoljenjem šolskega odbora. Pri tem bi moral šolski odbor upoštevati ustrezne določbe 10. točke teh tez.
Učnovzgojnemu osebju, ki bi imelo nadure, šolski odbor ne bi smel dovoliti honorarnega dela po prejšnjem odstavku.
*
Z zgoraj navedenimi tezami nimam namena vplivati na udeležence razprave, ki nameravajo s svojimi mnenji in predlogi prispevati k ureditvi učnovzgojne obveznosti. Služijo naj le kot primer, ob katerem naj se razvija razprava. Tehtni prispevki razprave bodo olajšali delo organu, ki je po predpisih pooblaščen, da na novo uredi učnovzgojno obveznost.	RC
STATUTI — nadaljnja akcija za osamosvajanje in reformo šolstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvolitev centralne komisije, v kateri so zastopniki glavnih interesnih področij (SO, SDK, starši, vodstvo, učenci, sindikat...);
pretres dosedanjih pravil in določitev skeleta bodočega statuta, pravilnikov in poslovnikov;
seznanitev prizadetih z glavnimi obrisi bodoče zakonodaje notranjega življenja in dela šole;
razdelitev dela po področjih in določitev podkomisij, ki bodo obdelale posamezna poglavja statuta, pravilnike in poslovnike;
analiza zbranega materiala v okviru svojega področja, kar bodo opravile podkomisije;
priprava • in obdelava novih osnutkov s strani podkomisij;
splošna obravnava, ki jo bo opravila centralna komisija;
predlog kolektivu in članom SO;
recenzija in potrjevanje s strani merodajnih forumov.
Na prvi pogled se zdi, da je omenjena pot nekoliko zapletena,
Novi člani republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti
Božidar Ravnikar
Tov. Božidar Ravnikar, predavatelj fizike na osnovni šoli Valentina Vodnika v zg. Šiški, je končal VPS leta 1961. zdaj pa zaključuje še študij na tehniški fakulteti, predmet tehniška fizika. Kot predsednik sveta delovnega kolektiva na šoli (ki ima okoli 60 prosvetnih delavcev in nad 1300 učencev) dobro pozna problematiko vzgojno-lzobraževalne ustanove v naglo rastočem industrijskem predmestju Ljubljane.
Na vprašanje, katera so po njegovem mnenju tista vprašanja, s katerimi se bo moral novi republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti najprej ukvarjati, je dejal, da je to še vedno izpopolnjevanje sistema delitve osebnega dohodka. Na njihovi ustanovi so uspeli z aktivizacijo vseh članov kolektiva izdelati nov pravilnik, ki bo precej Izpopolnjen; kriterij po kvaliteti dela je od ostalih elementov v pravilniku povsem ločen, tako da bo 36 Vi
osebnega dohodka vsakega prosvetnega delavca odvisnih od kvalitete njegovega dela, celotni dohodek pa bo gibljiv. Postopek ocenjevanja dela vsakega posameznika so v enem letu tako izpopolnili, da nimajo danes več pritožb, kot so jih imeli v začetku.
Do konca junija letos bodo izdelali osnutek statuta, ki pa ne bo le Izdelek siromašnega recepta, temveč hočejo v njem zajeti vso problematiko življenja ustanove.
Zelo pereče Je - po mnenju tov. Ravnikarja — vprašanje učnih načrtov; tudi te bi bilo potrebno enkrat temeljito prevetriti in to s pritegnitvijo čim-več praktikov; predlogi dosedanjih komisij strokovnih aktivov glede učnih načrtov se žal doslej niso upoštevali, pa vendar se kažejo potrebe ne samo po aktualizaciji vsebine, temveč tudi po prilagajanju zmogljivostim določenih
Tov. Ravnikar ima razen odgovornih nalog na šoli še funkcijo člana občinskega sveta za prosveto, občinskega odbora SZDL in morda še kaj. Po vsem tem je lahko primer tistim mla-
dim prosvetnim delavcem, ki se po končani sou niso zaprli v svojo stroko, temveč se živo vključili v dogajanje komune in svoje ustanove.
varstvenem zavodu Spodnja S1SI^ u®,1® že tri leta kot upravnica tov. Tončka Šenk.
Iu,-1°na.sPada med mlade prosvet-ne delavce; končala je Srednjo vzgoji-teUsk° Y Ljubljani 1. 1953. Nato je bda vzgojiteljica v vzgojno varstveni ustanovi Ljubljana-Bežigrad.
iaROim?n!>*iiLoSlcern potoku, je obisko-yaltrfSn= 30 v Kočevju, nato pa se j®,	v Ljubljano. Vzgojiteljski
Polt 'P	vseskozi pritegoval, tako
da ?e,P1P j® Posvetila z vsem srcem. Zd«JvetrinV?ieaa« s,„rokovnega aktiva pri prosvetno pedagoški službi Ljubljana I
in predsednica predšolske komisije pri svetu za prosveto ObLO Šiška.
V sindikalni organizaciji Je delala vseskozi.
»Mislim,« je rekla na naše vprašanje, »da je na našem področju dela -med drugim seveda - eno perečih vprašanj delovna obveznost, ki je zdaj v posameznih vzgojno varstvenih ustanovah različna; ponekod se še držijo zakona, ki določa 5 ur, drugod pa so s pravilniki določili 6 ur. Zaradi tega nastajajo neljube neskladnosti, ki niso v korist našim vzgojnim prizadevanjem.
Drugo, kar bi rada poudarila in dopovedala našim kolegom, pa je to. da bi morali vsi člani naših kolektivov bolj kot zdaj sodelovati pri izdelavi pravilnikov in vseh tistih .dokumentov, ki si brez njih samoupravljanja v ustanovah ne moremo zamišljati.«
Se je vrsta vprašanj, ki težijo naše vzgojitelje (možnosti letovanj ipd.), ki pa se bodo sčasoma in s prizadevnostjo vseh gotovo zadovoljivo rešila, meni tov. Senkova.	-dh
dolga, vendar se ujema z zamislimi, ki smo jih prej omenili. Naglica in oženje problema bi zmanjševalo pomen dela, čeprav je res, da bodo na manjših zavodih delo lahko poenostavili.
Možno in zaželeno je sodelovanje vsega članstva. Tako bo statut naš, poznali ga bomo in izvajali, ker smo ga sami sestavljali in usvojili. Prav to bo pokazalo zrelost kolektitov in njihovih družbeno upravnih organov. Kjer se bodo pokazale težnje po drugačnih mnenjih in rešitvah od veljavnih zakonov, bo to ali posledica odmiranja teh zakonov ali pa visoke zavesti in študiranj a problemov. Pri tem bomo naleteli na celo vrsto stvari, o katerih se bo potrebno opredeliti: enoten ali pisan predmetnik, opisno ocenjevanje, ocenjevanje vedenja, napredovanj« učencev, oblika in obseg dodatn« pomoči, merjenje dela, pristojnosti staršev in upravnih služb, učna obveznost, vpisovanje, administracija, stimuliranje dodatn« dejavnosti, specifična odgovornost učiteljstva kot vzgojiteljev ... Upajmo, da bodo do končne faze tudi strokovne službe marsikaj tega znanstveno osvetlile, da se bo laže opredeljevati.
Še in še se odpirajo problemi ob izdelovanju statutov. Marsikaj bomo morali na novo precizirati in se opredeliti za tiste inačice, ki bodo pogoj za uspešnejše izsledke. Potrebno bo potrpljenje, saj pomeni vsakršna pretirana naglica in šarlatanizem jalovo početje, ki nam bo več škodilo kot koristilo. Marsikaj tega smo doživeli ob izdelovanju sedanjih pravil in pravilnikov, ne manjka pa nam tudi koristnih izkušenj.
Ob koncu: ogreti se moramo za čimbolj plodonosno sodelovanje in izmenjavo mnenj, za nadaljevanje razveseljive akcije izboljšanja stanja v šolstvu.
Dušan Zgonec
Gimnazijci o smereh
sodobnega francoskega slikarstva
Razstava Sodobnega francoskega slikarstva v ljubljanski Modemi galeriji je predstavljala za 330 gimnazijcev II. gimnazije v Ljubljani pomemben vzgojni dogodek. Istočasno z ogledom izvedena anketa na razstavišču pa je razkrila ključne probleme: možnosti, utemeljenosti in ustreznosti dosedanjega enoletnega izvajanja pouka osnove umetnostne vzgoje na gimnazijah.
V zvezi z izvajanjem pouka je nastala kopica problemov, ki zadevajo kompleksno področje problematike pedagoškega proučevanji XI. stopnje nasploh. Kljub minimalni časovni možnosti, pouk namreč zajema le 1 samo uro tedensko, lahko smatramo Izvajanje tega za koristno in v mnogo-čem važen doprinos h kulturni osveščenosti gimnazijske mladine.
. Za možnost uspešnega nadaljnjega izvajanja pouka je bilo po-
Že tretji film po Andersenovi pravljici
V moskovskih kinematografih So začeli prikazovati risani film »Divji labod«, ki sta ga po Andersenovi pravljici posnela zakonca Vera in Mihail Cehanov-ski. Ustvarjalca sta si prizadevala, da bi kar se da zvesto prenesla pisateljevo liriko in humanizem na platno. »Divji labod« je že tretji sovjetski film, narejen po Andersenovih pravljicah.
trebno dobiti med drugim odgovore posebno na sledeča vprašanja: — kako dijaki I. razreda gimnazije sprejemajo umetnine, — kakšen je nivo psiholoških sposobnosti za dojemanje sodobnih umetnin svetovne kvalitete, —r kakšne kriterije vsebujejo dijaške presoje, — v čem so dobri obeti za nadaljnje vzgojno delo.
Da bi dobili odgovore na vsa ta vprašanja smo izkoristili izredno primemo razstavo francoskega slikarstva ter zastavili dijakom vrsto vprašanj, med rugi-mi tudi sledeča: — katera slika na razstavi me najbolj pritegne in zakaj? — katere slike v posameznih sobah so mi najbolj všeč in zakaj? — itd.
Ugotovimo lahko, da so vsi dijaki brez izjeme s to novo obliko vzpostavitve stika z umetninami presegli zgolj pavšalne ocene o umetniški vrednosti razstavljenih umetnin in se približali v nekaterih odgovorih celo pozicijam pravilne estetske sodbe.
Obdelava ankete je pokazala celo vrsto doslej nezapaženih problemov, katerih rešitev bo šele dala možnost uspešnega Estetsko vzgojnega dela. Mladina odgovarja s čistim odnosom do umetnin in ga motivira ter s tem prispeva odločilen delež k osveščanju in samovzgoji.
Iz obširnega anketnega gradiva si osvetlimo le eno izmed točk obdelave: odnos dijakov do različnih smeri sodobne slikarske umetnosti.
Kot najboljšo in umetniško najvrednejšo sliko so dijaki izbrali Hansa Hartunga »Kompozicijo 1962« (abstraktna — 128 gla-
Hartung Hans, Slika I, 1962
ladinski pevski festival v Celju -
od 30. V. do 2. VI. 1963
Prireditve: v 30. maja.
Ob 17. uri - otvoritev razstave v testnem muzeju,
. ob 20. uri - otvoritvene fanfare na Trgu Svobode,
ob 20.15. uri — slavnostni koncert v Narodnem domu.
sov), nadaljnje tri najboljše slike so surrealistične: Soshgna »Močvirje« (117 glasov), L^blsse — »Vulkan« (93 glasov in 'Labisse — »Evangelide« 86 glasov). Na peto mesto se uvrsti prva -realistična slika in sicer Lefranc Jules »Plače de la Concorde«, in dalje (navajam samo delo in smer): 6. real. »Krajina z drevesi«, 7. surr. »Depolarizacija zavesti«, 8. real.
»Glasba za dva svinčena vojaka«, 9. abstr. »Egipčanka«, 10. real. »Črno drevo« itd.
Navedimo motivacije dijakov za najboljša in značilna dela: Li-pičar Rado (1. 1.) odgovarja: »Slika Hansa Hartunga predstavlja boj med temnimi in svetlimi barvami. Najmanj je bele' barve, vendar se zdi kot da bela barva sliko obvlada. Slika mi je všeč zaradi čistih barv in izrazitih kontrastov, vendar slika kljub temu deluje nekako pomirjevalno. O sliki sem nekaj minut premišljeval. Slika je samostojna in ne dekorativna. Zelo se razlikuje od realističnih slik zaradi svoje enostavnosti in čistih barv. Slikar je imel velik, smisel za razporeditev in čistost barv.«
Kravcar Maga (1.e): »Slika Pelixa Labissa »Evangelide« mi je všeč zato, ker ljubim natančnost. Ugaja mi čudovito prelivanje barv, lepo izstopata modra v levem in rdeča v desnem kotu.«
Zorec Majda (1. f) odgovarja o isti sliki: »Nehote mi stopajo pred oči tudi razne druge podobe iz utopističnih zgodb. Zamislim se in hočem si predstaviti svet, kakršnega še ni videlo človeško oko in ga nam lahko predstavijo s svojimi umetninami le slikarji - umetniki.«
Kobal Tatjana (L j): »Slika Labissea »Vulkan«. Vulkan v ozadju slike se mi zdi najbolj svetla točka. Njena svetloba predstavlja lepoto in vendar je v ‘tej svetlobi nekaj zloveščega, nekaj kar plaši in nehote odvrača pogled. Razburkani morski valovi, iz katerih se dviga morska pošast, mi vzbujajo spoštovanje pred grozoto, ki jo povzroči bruhajoči vulkan«
Srpan Alenka (1. e): »Najbolj všeč mi je bila slika Sochana »Močvirje«. Barve so čudovite, zelo naravne, tako da tudi brez napisa veš, da gledaš močvirno pokrajino. Barve zemlje se čudovito prelivajo in vzbujajo pri opazovalcu občutek puste pokrajine. Kažejo vso njeno zahrbtnost — nerodovitnost. To poudarjajo še močvirne rastline, ki so tudi osrednji motiv. Celotno delo je čudovita kompozicija barv in mi je vzbudilo tudi največje obr čudovanje. Otožnost slike povečujejo še samotne rastline, docela nepomembne, za katere Se nihče ne meni.«
Zebič Cvetka (1. f) odgovarja: »Od vseh slik mi je bila najbolj všeč Henrija Michona »Tuš«. Ob sliki se lahko sprosti fantazija. Za nekatere zelo preprosta in nezanimiva slika na prvi pogled ne predstavlja ničesar, potem pa nenadoma opaziš razne oblike, ki se zopet spreminjajo v druge.«
Iz ankete smo poleg izbora najvrednejše slike izvedli tudi številčno opredelitev dijakov za posamezne sodobne smeri v slikarstvu. Dijaki so oddali naslednje število glasov za najboljšo sliko celotne razstave in za najboljše v posameznih sobah:
1. surrealizem — izbranih 373 slik, 2. abstrakcija — izbranih 259, 3. realizem — izbranih 213 slik, in dalje kubizem in postim-presionizem. — izbranih 20 ozir. 22 slik
Obisk razstav predstavlja temeljno obliko umetnostnega vzgajanja. Kako koristen je tak način seznanjanja mladine z umetniškimi deli, nam je potrdila gornja anketa, ki bi vsekakor zaslužila obširnejše obdelave.
Pleško Igor
Dijaki in dijakinje H. gimnazije na razstavi sodobnega francoskega slikarstva skicirajo, se posvetujejo, primerjajo in sklepajo o najvrednejši umetnini
Drobne od vsepovsod
Ljubljana: V Sloveniji več prosvetnih delavcev kandidira v zbore ljudske skupščine. V Prekmurju je kandidat za poslanca v republiški zbor za prosveto in kulturo prof. Frančiška Varl. V predvolivnem razgovoru je dejala, da ja nujno v najkrajšem času spremeniti dosedanji način šolanja učiteljev. Z ukinitvijo učiteljišč naj se ob pedagoških akademijah pripravi vse, da bi naši učitelji dobili višjo izobrazbo. Kandidatka za isti zbor učiteljica Zora Šemrl iz Križev pri Tržiču pa se zavzema, da se na šoli v učilnici organizira honorarna pomoč otrokom pri učenju, predvsem otrokom zaposlenih staršev.
Sarajevo: V Bosni in Hercegovini bo letos 21,5 odstotkov otrok več zapustilo osemletko kot lani. Lani so v nadaljnje šole sprejeli 88"/« vseh otrok, ki so se prijavili, letos pa te šole ne bodo vzdržale takšnega navala. Sprejeli so nekatere ukrepe, ki naj usmerijo vpis, in sicer naj ne bo v gimnazijskih razredih manj kot 36 učencev in v razredih ostalih šol manj ko 32. Odstopanje .bo možno le v izjemnih primerih. Hkrati opažajo, da število učencev v domovih stalno pada. Lani je bilo v domovih 12,7 "/d učencev iz šol druge stopnje, letos pa je odstotek padel na 9,3 "/a.
Koper: Okrajni sindikalni' svet je anketiral okoli 43 Vo vseh zaposlenih v gospodarstvu in ugotovil, da ima vseh zaposlenih le en odstotek visoko ali fakultetno izobrazbo. 27 organizacij nima niti ekonomistov niti pravnikov. 36 odstotkov direktorjev ima višjo ali visoko izobrazbo, 46 srednjo in celo 16 nižjo šolo. 1650 srednjo izobrazbo je nezasedenih delovnih mest z visoko, višjo ali ali glede na izobrazbo neustrezno . zasedenih.
Beograd:	Na seji republiškega
sveta za prosveto so ugotoviU, da se vpis v šole druge stopnjo neprestano slabša. Sodobnemu razvoju ne ustrezajo šola za kvalificirane delavce in tudi razvoj umetniških šol je pod planiranim nivojem.
Skopje: Lani so v Makedoniji še vpisali v šole druge stopnje vse učence, ki so to želeli. Velik naval je na gimnazije (30 odstotkov vseh učencev), premajhen pa na strokovne šole. Posebno upada število šol in učencev za kvalificirane delavce. V šolskem letu 1957/58 so imeli 26 šol za učence v gospodarstvu, sedaj jih imajo le 19.
Jesenice: Na pobudo SZDL so sklicali posvetovanje o družbenem upravljanju oziroma samoupravljanju v šolstvu. Razčlenjevali so delo šolskega odbora, celotnega delovnega kolektiva, ravnatelja kot pedagoškega vodje in načeli vprašanje vloge in pristojnosti svetov delovnih kolektivov. Ker za svete delovnih kolektivov ni točnejših opredelitev,
menijo, da je šolskim kolektivom prepuščeno, kako opredelijo naloge sveta. Pri njih ima sedaj svet de-, lovnega kolektiva s tremi člani le posvetovalno pravico.
Koper: V Kopru je govoril tov. Vlado Krivic med drugim tudi o razvoju samoupravnih oblik v šolstvu. Meni, da se varamo, če mislimo, da smo s tem, ko smo proglasili v zdravstvu, šolstvu itd. delitev dohodka po delu, to tudi že dejansko izvedli. Pravi: »Poznam vrsto primerov, kjer bi lahko mirno ugotovili, da smo v prvi fazi delitve šli še na večjo uravnilovko, na poslabšanje nagrajevanja glede na vloženo delo in da smo v sistemu točkovanja uveljavili bolj nagrajevanje kvantitete, pri tem pa prizadeli resnično kvalitetne kadre. Zaradi tega določeno število ljudi zanemarja svoj nadaljnji strokovni in idejni razvoj ... Pravilniki o delitvi dohodka v šolstvu, zdravstvu, sodstvu itd. pa so po mojem ntnenju še vedno birokratski. Kvalitete dela ne moremo reševati s točkovanjem. Menim, da je treba pripraviti resne analize. V šolstvu imamo že precejšnje izkušnje, da bi lahko napravili potrebne analize, pri tem pa se ne smemo bati pogledati resnici v oči.«
Murska Sobota: Tu je okoli trideset pedagogov na posvetovanju o moralno-estetski vzgoji predlagalo, da se uvede nadzorstvo v lokalih, kjer se mladina zadržuje v nočnih urah, in da se okrepi klubsko življenje.
Ljubljana: Pri štipendijah za vi-sokošolee je v zadnjem času očitna tendenca, da sprejemajo štipendije le slušatelji zaključnih letnikov. Tendence za zniževanje števila in višine štipendij se kažejo tudi pri učencih srednjih šol. Od vseh učen-
VAŽNO OPOZORILO
Uprava Prosvetnega delavca poziva vse naročnike lista, ki še niso poravnali naročnine do konca leta 1962, da to store do 31. maja t. 1. V nasprotnem primeru bomo naročnikom list prenehali pošiljati, zaostalo naročnino pa bomo — po sklepu izdajateljskega sveta lista — primorani sodno izterjati.
Prosimo, da upoštevate to sadnje opozorilo.
UPRAVA
PROSVETNEGA DELAVCA
cev šol druge stopnje ima v Sloveniji štipendijo le 17 °/o. Po posameznih vrstah šol pa je stanje različno: na srednjih strokovnih šolah je celo 42 % štipendistov (skupno 1 •/•). Povprečne višine štipendije znašajo 6750 din, kar pa je premalo celo za stanovanje in hrano.
Tolmin: Tu so razpravljali o iz-. boljšanju pouka osnovnošolskih otrok, predvsem otrok iz oddaljenejših krajev. Po dosedanjem načinu poučevanja na nerazvitih osnovnih šolah je imel učenec v najboljšem primeru deset ur rednega tedenskega direktnega pouka, čeprav je imel po urniku dvajset tedenskih ur. Odslej bo imel po trideset ur, ker bodo otroke iz oddaljenejših krajev šolali v dolini. Sprejeli jih bodo v dijaške domove in jim tu nudili brezplačno oskrbo. Na vse te spremembe, ki se bodo izvršile v jeseni, se v občini skrbno pripravljajo.
F. B.
Seminar za instrumentalni pouk
Zavod za napredek šolstva SRS prireja skupno z eksperimentalno šolo Frana Levstika v Ljubljani SEMINAR
za metodski instrumentalni pouk v višjih razredih osnovnih šol.
Seminar bo v šoli Frana Levstika v Ljubljani od 24. do 29. junija 1963, in sicer:
1.	za začetnike in
2.	nadaljevalni.
Na seminarju se bodo udeleženci priučili igranja na kitaro, hkrati pa se bodo s pomočjo tega instrumenta seznanili z metodiko razrednega glasbenega pouka.
Oba seminarja bo vodil prof. Stanko Prek. Ukovina za udeležence je 4000.din.
Kandidati za seminar naj pošljejo prijave najkasneje do 10. junija 1963 na naslov: Uprava eksperimentalne šole Frana Levstrika v Ljubljani, Levstikov trg 1, obenem pa naj nakažejo 2000 din na račun uko-vine, na tekoči račun eksperimentalne šole Frana Levstika v Ljubljani: 600-18-603-126, medtem ko bodo drugo polovico ukovine plačali udeleženci v začetku seminarja.
Prijava naj ima te podatke: ime in priimek, naziv, kraj službovanja in točen naslov šole ter v kateri seminar se udeleženec prijavlja. Prijavljene:, ki želijo . prenočišče, naj to v prijavi posebej navedejo. Začetek seminarja bo 24. junija ob 10. uri.
Sola ima za udeležence na razpolago tudi instrumente (tipa »Mladenka«),
Seminarja se lahko udeležijo tudi pedagogi glasbenih šol.
31. maja.
Ob 16. uri — koncert mladih zborov
Pojo zbori iz Nove Gorice, Solka-Sečovelj, Kapele, Slovenjega Grad-ca. Škofje Loke, Prul v Ljubljani in Maribora.
Ob 20. uri — koncert dekliških in ^ašanih zborov, pojo zbori iz Celja, Maribora, Ljubljane. Tolmina. Murske ®°bote in Kranja.
junija.
■«b 16. uri — koncert mladinskih Oborov — pojo zbori iz Celja, Ljublja-''a- Zagorja ob Savi, krškega, Rim-skih toplic in Ptuja.
Ob 20. uri - koncert orkestrov -®°flelujejo orkestri iz Murske Sobote: Mubljane in Maribora.
2- junija.
Ob is. uri - koncert zborov iz vseh ^ePubiik — sodelujejo zbori iz Pule, .	Požarevca, Skopja; Titograda
a Slovenije.
Ob 20. uri t— koncert mednarodnih torov - sodelujejo zbori iz Avstrije, 016arije, Madžarske in Jugoslavije.
, 31- 5. in I. 6. - Posvetovanje glas-ftoih pedagogov ob 9. uri. - Ves čas bivala bo razstava narodnih, in^tru-^totov in učnih knjig in pTiročni-0v iz vse Evrope.
Ker je Celje malo mesto z malo ka-, toiteto stanovanj in sedežev v dvo-.toah _ pi.osimo vsei ki se žele udele-1.ti festivala, da rezervirajo stanovala in vstopnice pri Mladinskem pev-jJ “'h festivalu v Celju do 25. V. t. 1.
rez teh rezervacij ne moremo niko-vUr zagotoviti niti stanovanja niti ^Ppnic.
Prireditveni odbor
Ura razvedrila
Nekdo, ki je pregledoval moj Dnevnik šolskega dela, je med drugim zapazil tudi besedi: URA RAZVEDRILA. Motril me je od glave do peta, praskal se za ušesi, stopil k urniku, gledal levo, desno, potem je potegnil uradno izdani PREDMETNIK osnovne šole, listal naprej, nazaj, nato je stopil k meni, mi položil težko roko na ramo in vprašal. \
»Od kod vam ta ura?«
In moral sem odpreti usta. Na dolgo in široko sem moral pojasnjevati možaku, da ura ni vzeta iz predmetnika, temveč da je to nekaj povsem prostovoljnega, nekaj, kar imajo učenci res radi in če slučajno na to »ZLATA VREDNO URO« pozabim, se zanjo pobrigajo učenci sami.
»Tovariš, kaj pa bo z našo ,uro razvedrila1?«
Skušal sem vse skupaj približati kar najbolj verni resnici, zato je bila skoraj vsaka peta beseda »RAZVEDRILO«. Videl sem, kako predpostavljeni mršči obrvi, videl, kako v njem narašča odpor, občutil sem, da je, kar mu pač pripovedujem pri njem prav tolikšne vrednosti kakor kmetu, ce ob slabi letini mlati s cepcem po prazni slami. Da je bilo temu resnično tako, sem uvidel v trenut-
ku, ko me je možak z levico potrepljal po desni rami, rekoč: »Dragi kolega, škoda, da že dvajseto leto opravljaš učiteljski poklic in nisi v vseh dvajsetih letih prišel do spoznanja, da je šola RESNA stvar in ne razvedrilo!«
Ni me razžalostil. Poznava se že vrsto let. Spoštujem ga zaradi njegovega širokega znanja in precizne natančnosti. Zal pa je obiskoval šole s prusovsko disciplina in zato mu nisem mogel šteti v prehudo zlo, če se ni mogel vživeti v mojo razredno »URO RAZVEDRILA«. Ko sva potem nekje izven šole o tem klepetala, mi je skromno namignil:
»Danes je svet čisto drugačen « »URO RAZVEDRILA« imamo samo enkrat na teden. Dan sicer menjamo, vendar otroke predhodno o tem obvestim. Nimajo radi, da ostanejo nepripravljeni.
Rekel sem že, da je to enkrat v tednu. Takrat ponavadi zagrnemo okna in prižgemo luči. Učencem je to najbolj svečan trenutek. Le redko vodim uro jaz sam Besedo imajo učenci! Zdaj si zastavljajo uganke, ki so jih sami zložili ih zavozlali. In tisti, ki jo razvozla, dobi darilo, neke vrste nagrado, sicer skromno, toda v njihovih očeh je to nagrada velike vrednosti.
Zelo radi kegljajo. Keglje so si seveda sami izdelali. Se prej smo se seznanili z osnovnimi pravili kegljanja. Vedeti morajo, da je zavestna disciplina osnovna stvar. Nato sami postavijo keglje, začrtajo vzdolž razreda »stezo« in prično s kegljanjem. Žoga mora drseti. Če poskakuje, se met razveljavi. Zato ni trušča in ne prahu v še tako slabem razredu. Če pa je zunaj razmeroma toplo, odprejo okna. Kako zagrizeno tekmujejo, kdo bo imel največ podrtih kegljev, boste videli sami, če boste kdaj posnemali našo »URO RAZVEDRILA«. Biti razredni prvak, ni enostavna stvar. Drugo je seveda — rekord obdržati! Zato silijo k naslednji tekmi, ki pa bo šele čez sedem dni — vsled posebne prizadevnosti morda dan, dva prej.
Igra »RIBIC RIBE LOVI« je prav tako zanimiva. Takole gre ta reč: Učenci zarišejo na primerno trd karton decimeter dolgo ribo. Nato jo na eni strani pobarvajo in izrežejo. Na nepobarvano stran napišejo vprašanja iz znane snovi ali pa uganke. Seveda je to pisanje »velika skrivnost«. Vsaka riba hlasta za muho. Ta muha je sponka, s kakršnimi spenjamo akte, dopise in podobno. Sponko pritrdijo za ribo. Ko je vse gotovo, spustijo ribe v velik koš. Nato vzamejo trnek. Ta je sestavljen iz palice, tanke vrvice in podkvastega magneta. Vsak, ki hoče vloviti ribo, jo mora tudi »plačati«: To
je neke vrste članarina. Nato prično z lovom. Magnet spusti v koš. Ribe so seveda razpršene, tako da »prime« ponavadi vedno le ena. In ko jo dvigne, prebere zastavljeno vprašanje ali uganko. Če se dobro »odreže«, mu da tisti, čigar je riba, nagrado. V nasprotnem slučaju mora odstopiti od lova. Ce hoče ponovno loviti, mora »plačati« dvojno. To so napeti trenutki, kdo bo najuspešne-ie »lovil«, kdo bo kos »najtežji« ribi, ki ima včasih tudi »specialno« ime — sulec.
Tretja stvar so ročne lutke. Učencem je treba obrazložiti, kako si na najenostavnejši način postavijo oder, kako si napravijo lutko, jo oblečejo in seveda tudi »maskirajo«. Maska in obleka dajeta lutki največjo vrednost, pa tudi privlačnost za gledalce. In ko zagrnemo okno, prižgemo luči in posedemo na razvrščene »sedeže«, prihajajo za razpeto zaveso skupina za skupino; nekateri pa že-lijo nastopati samostojno. Spet je največji trenutek, ko se v razsvetljeni odprtini pokažejo drobne glavice, ki kmalu oživijo v polnem zagonu življenja. Zelo radi so učitelji, učenci, skoraj vsak drugi hoče biti pavliha, razbojnik, skratka tisto, kar kot otrok nosi skrito v svojem srčku in le malokomu zaupa. Tudi popevke iz radia so na vrsti. Koliko je prizadevanja, da »predstava« uspe; saj »publika« zvesto sledi posamezni točki in najboljša dobi posebno
priznanje.
Še bi lahko našteval igre naše »URE RAZVEDRILA«, še bi lahko dokazoval, da to ni brezplodno delo, da to ni nekaj, kar otroka samo obremenjuje, nič pa mu ne koristi. Koliko mora razmišljati drobna glavica, s kakšno točko se bo najbolj »postavil«, kaj bi napravil, da bo vsaj za teden dni prvak razreda.
Morda bo kdo ugovarjal: češ, vse to mi delamo pri redni telovadbi, vse to je v naravi dosti lepše in privlačneje. Mogoče ima svoj prav. Zato pravim, da je ura razvedrila v dolgih zimskih mesecih, takrat, ko je zunaj dež, blato in burja, pa tudi takrat, ko šola nima telovadnice, zelo koristna; učenci jo imajo radi, ker v nji spontano in samostojno sodelujejo. Zato bodite, brez skrbi — pa četudi se to dogaja po pouku, da vas bodo učenci znova in znova nadlegovali:
»Tovarišica, tovariš, kdaj bo spet ura razvedrila?«
In povem vam, da tu razredi niso merilo. Taka ura je lahko v prvem ali pa osmem razredu osnovne šole. Radi pa imajo učenci, da so učitelji med njimi, da jim morda pomagajo z nasveti — posebno na nižji stopnji, da jim po »predstavi« povedo svoje mnenje in jim res iz srca — zakaj razvedrila je v naših šolah resnično premalo — želijo;
»Prijateljčki, čez teden dni pa spet na prijetno svidenje!« -dk-
Pevski zbori koprskega učiteljišča
Krotek razgovor z glasbenim pedagogom Miranom Haslom
Skoraj na vseh slavnostih in — Težave pri glasbeni vzgoji ba ukreniti tudi za to, da bi do-prireditvah v Kopru in okolici naraščaja — ali bolje pri bodo- bivali iz osemletk boljše dija-
Tekmovanje mladih matematikov
srečujemo pevski zbor koprskega ^ vzgojiteljih naraščaja? učiteljišča v rajrazličnejših sesta- . '>>Rad ™am ta P°sel> rad imam
Čujejo se pritožbe glede ra-
mladino, živim z njo; že je mini- zumevanja za delo prosvetnih de-
lavcev?
»O tem raje ne bi govoril; to
selilo iz Portoroža, vozim z avtobusom na svoje delovno mesto.«
D. H.
Mešani pevski zbor koprskega učiteljišča s prof. Miranom Haslom
vah. Tudi ob »dnevu koprskih lo deset let mojega ubadanja na učiteljiščmkov« 30. marca letos koprskem učiteljišču. Težave, se-	.
smo poslušali mlade pevce in pev- veda. Predvsem prostori; učitelji- vprašanje načenjam že kar pre-ke ki so z veliko ubranostjo in ^ Potrebovalo lepše prostore, pogosto. Naj povem samo to, da
žlv.hno»tJo nnvduiili .vcUtor,] fi,1™. .‘“.Užl VJm.taoTe
koprskega gledališča. Njihov glas- vse. Včasih prav zares ne razu- stanovanje vsega trije prosvetar-beni pedagog, prof. Miran Hasl mem nekaterih ljudi, ki preveč ji • • • Jaz se dan za dnem, že nam je na nekaj vprašanj rad po- samozavestno in po svoje odloča- osem let, kar se je učiteljišče pre-
^ jo o teh stvareh. Gre vendar za	- —•t-
vedal naslednje.	vzgojo mladine, še več — za uči-
»Najprej je tu 50-članski žen- teljski naraščaj. Nekaj bi bilo treski zbor obeh prvih letnikov; to so vsa dekleta, ne glede na posluh. Vodijo ga dijaki — mi jim pravimo »glasbeni specialisti« — iz dveh četrtih letnikov. Namen tega zbora je poleg vaje za »dirigente« še v tem, da dijakinje prvih letnikov spoznajo delo in petje v zborih, saj mnogi prej, v osemletkah, sploh niso peli. Razen tega pa petje v tem zboru skupno z rednim delom — poukom v razredu — odlično vpliva na razvijanje posluha. Najboljše pevke vključim naslednje leto v tzv. centralne zbore — ženskega in moškega.
Naš 70-članski ženski zbor sestavljajo najboljše pevke od 2. do 5. letnika. Ta je dosegel že lepo umetniško raven in kot najboljši pomutacijski zbor uspešno zastopal bivši koprski okraj na dveh festivalih v Celju.
35-članski moški zbor sestavljajo razen treh ali štirih vsi fantje, ki jih šola premore. V glavnem je to del mešanega zbora, pripravlja pa se tudi za samostojne nastope. Spričo znanih problemov, ki jih poznamo pri tovrstnih zborih — nezreli glasovi, majhen glasovni obseg zbora, pomanjkanje ustrezne literature itd.
— je to delo počasno, kljub temu pa za glasovni in splošno glasbeni izobrazbeni oziroma vzgojni pomen važno.
članski me^zborTua sestav- Sah je menda ena najbolj pri' nenačrtno in stihijsko. Otroci se. liaiooret omeni eni'fanti e ter del ljubljenih iger po vsem svetu, po- ga nauče le tedaj, če kdo izmed dekL iz ženskega zbora Ta na- sebno mladina se zanima za to učiteljev na šoli pozna to igro, si-stopa na skoraj vseh proslavah v igro. Ni čudno, če so jo v SZ eer pa ne _zvedo dosti o njej- S0-mestu, na raznih srednješolskih uvedli v šole kot obvezen pred- le v mestih so toliko na boljšem, proslavah in prireditvah, pel pa met (eno uro tedensko). S tem so ,kfr •se Povezujejo s šahovskimi je tudi na akademijah v drugih dosegli ne le množičnost in velik klum m društvi — zato dosežejo krajih koprskega okraja.	izbor dobrih igralcev, temveč so tudi večji uspeh.
v.!	_hn_:	r.rinr„ dali mladini tudi možnost, da spo- Ugotovimo lahko, da se nauči
ATOITf S t - -»>>««» —*« Kt «n'aHl “lo^prTaf S
ceren Koncert. Nsstopsli ps so tu- Ksko po. jc s šahovskim izobro— spozns vssK šolsr. Ce psi bomo di na vseh dosedanjih občinskih ževanjem pri nas? Lahko rečemo, hoteli doseči to, bi morali odme-in na okrajni reviji pevskih zbo- da smo šele na začetku poti, saj riti šahovski igri vsaj pol ure te-rov.«	gojimo šah po naših šolah dokaj densko (če že ne celo uro). Mar-
sikateri učitelj seveda ne bo soglašal z menoj, kajti nekateri mislijo, da bi šahiranje odvzelo šolarju preveč časa za učenje, fj Lahko pa povem iz lastne izkušnje, da se kvaliteta znanja učencev ni bistveno spremenila, čeprav sem z njimi presedel precej časa za šahovnicami. Učenci, ki so se udeležili najrazličnejših šahovskih tekmovanj in prireditev, niso prav nič zaostajali za svojimi vrstniki, ki niso sodelovali v šahovskem krožku. Zatorej je bojazen, da bo igranje šaha otroka preveč obremenilo, odveč.
Vsi vemo, da počno šolarji pred poukom ali v odmorih to in ono: kartajo, »fucajo«, pretepajo se ipd. Drugače je tam, kjer je učitelj vzbudil otrokom zanimanje za šah. Ti z veseljem odigrajo partijo in tako mnogo pametneje izkoristijo svoj prosti čas.
Kjer je na šoli šahovsko življenje res zaživelo in so imeli med letom tudi več turnirjev, je Letošnja šahovska prvenstva Slovenije med šolami in pionirsko manj najrazličnejših nezdravih prvenstvo posameznikov so pokazala, da imamo med mlado gene- pojavov. Zato bi svetoval še en-racijo nadarjene šahiste... Na sliki: učenci traške šole imajo krat: uvajajmo šah v šole!
dvakrat tedensko šahovski krožek	Vlado Ražman'
Meseca aprila je bilo v jLjub-Ijani 7. republiško tekmovanjo mladih matematikov, 12. maja pa v Beogradu 4. zvezno tekmovanje. Na republiškem tekmovanju je bilo letos izredno veliko število tekmovalcev. Iz raznih srednjih šol Slovenije je prišlo 156 dijakov, da bi se pomerili v znanju tistega predmeta, ki povzroča največ preglavic dijakom in njihovim staršem.
Uspeh republiškega tekmovanja je bil naslednji:
1.	nagrado je prejel Stane \rščaj, dijak 3. razreda gimnazije v Ljubljani.
2.	nagrado so prejeli Valentin Fidler — Celje, Franc Dacar — TSS Ljubljana, Josip Globevnik — Ljubljana, Marta Knific — Kranj, Marija Gerželj — Celje.
3.	nagrado so prejeli:	Stane
Horvat — Kranj, Boris Butina in Janez Bratko —- Ljubljana.
Knjižne nagrade so prejeli:
4, Makedonija 3 in Črna gora 2. V celoti smo bili zastopani v tretjem razredu s 4 tekmovalci, v četrtem pa samo z enim kandidatom.
Na zveznem tekmovanju predlaga vsaka republika po 4 naloge za vsak razred, izmed katerih zbere komisija 4. Dijaki imajo tri ure časa za rešitev nalog.
Na letošnjem zveznem tekmovanju so bili naslednji rezultati:
III. razred — Prvo nagrado sta prejela Stane Vrščaj in Franc Dacar, ker sta oba izdelala vse naloge.
Druga ni bila podeljena.
Tretjo nagrado je prejel Josip Globevnik iz Ljubljane.
Pohvaljeni pa so bili: Hrovat Stane — Kranj, Dragomir Arsov — Skoplje in Zoran Gonda — Beograd.
IV. razred — Prvo nagrado sta prejela Val er jan Bijelik — Vin-kovci in Mila Mrševič — Beograd.
Drugo nagrado je prejel Ivan Boljevski — Pirot.
Tretjo nagrado sta prejela Peter Petek iz Ljubljane in Katica Stevanovič iz Niša.
Zmagali smo na vsej črti; naši dijaki so prejeli dve prvi nagradi, dve tretji in eno pohvalo. Po končanem tekmovanju mi je neki član komisije v šali dejal, da Slovencev ne bodo več pustili tekmovati, češ da poberemo večino nagrad.
Odkod taki uspehi? Društvo matematikov in fizikov SRS si že več let prizadeva, da bi z raznimi krožki in tekmovanji vzbudilo med mladino veselje do tega predmeta. Mislim, da je društvu to v neki meri že uspelo, kar dokazuje letošnji pravi naval na republiškem tekmovanju, in to dobro pripravljenih dijakov. To je tudi zasluga velikega števila tistih profesorjev, ki se požrtvovalno ukvarjajo z najboljšmi dijaki in jim posvečajo svoj prosti čas.
Denarne nagrade, ki so jih prejeli dijaki na republiškem in
na zveznem tekmovanju, so prispevali Sekretariat zveznega izvršnega sveta za prosveto, Zveza ! društev matematikov in fizikov j Jugoslavije, Sekretariat sveta za j šolstvo SRS in Društvo materna- j tikov in fizikov SRS. Mladinski list »Mladost« pa je dal prvaku na zveznem tekmovanju 4-letno štipendijo za študij matematike | na katerikoli univerzi v Jugo- | slavij i.
Sedaj čaka naše mlade mate- i matike še ena preizkušnja. Najboljši se bodo udeležili medna-todne matematične olimpiade, ki i bo letos v Varšavi, prve dni ju- | lija. To bo že 5. tovrstno tekmo- * vanje in na njem sodelujejo vse vzhodne socialistične demokracije. ;
Prva in druga olimpiada sta i bili leta 1959 in 1960 v Bukarešti. Na drugi matematični olimpiadi i bi morali sodelovati tudi naši j mladinci, a žal se je niso mogli I udeležiti. Tretja olimpiada je bila i v Budimpešti, četrto pa so lani organizirali Cehi v Pragi. Na ma- , tematičnih olimpiadah tekmuje j ekipa osmih dijakov. Tekmovanje j je individualno in ekipno ter tra- , ja dva dni.
Kakšen je namen takih tekmovanj? Predvsem vzbuditi zanimanje za ta predmet, da se dijaki spoznajo z njim, da se vanj poglobijo, da ga vzljubijo in da ga pri nadaljnjem delu koristno uporabijo. Ni namen teh tekmovanj, da bi vzgojili kake žive računske stroje, ampak da pravočasno odkrijemo izrazite matematične talente, jih pravilno usmerimo v študij', jim damo pobudo za poglobljeno delo ter pokažemo, da vrednotimo njihovo prizadevanje in uspeh. Lahko rečemo, da smo i s takim delom že marsikateremu nakazali njegovo življenjsko pot, da prispeva družbi svoj delež, sam pa najde zadoščenje v svojem težkem, a zanimivem delu.
STANKO URSIC

Šah tudi v šolo
NOVI NAČRTI
defektologov Gorenjske
Na sestanku aktiva defektolo- govoril direktor zavoda. Ob kon-gov Gorenjske, ki je bil pred ne- cu je Marko Sbil seznanil udele-davnim, je predavateljica ljub- žence z delom zadnjega posveto-Ijanske VPŠ Aida Bahar sezna- vanja defektologov v Beogradu nila udeležence z novim učrtim ter z republiškim seminarjem, ki < načrtom za predmeta o domačih bo letos v Mariboru.
Peter Petek, Franc Biber in Aie4 opravilih ter o državljanski dolž- Na tem sestanku so defekto-Tomtžič-—VSNova LGorica,6’Veslna nosti- Pojasnila je metodična na- logi razpravljali med drugim tudi ! sna — Kranj, Matija Burgar — čela in vzgojne smotre, ki jih je o povezovanju posebnih šol z ob-novo mesto in Pavia Lah — treba upoštevati pri teh predme- činskimi zavodi za zaposlovanje.
““"jak TSS Franc Dacar je za- tih‘	Sklenili so, da bodo učitelji na
prosu komisijo, da bi tekmoval V živahni razpravi so ugotav- svojih prihodnjih konferencah v a. ..razredu, čeprav je dijak Ijali, kolikšne uspehe so dosegle obravnavali problematiko posa-biia,etdk wNbieiS izbran zajezno posamezne posebne šole — kranj- meznih predmetov. Poudarili so tekmovanje, kjer sodelujejo samo ska, škofjeloška, tržiška in jese- tudi, da naj postane sodelovanje tretje- in četrtošolci. Tako je tu- niška. P' -‘bno koristno je bilo to, med šolami ter zavodom za zapo-Pog”" zea udeležbo na zveznem da Je vs<- ‘do povedal, kako je pri- slo vanj e delavcev stalna oblika tekmovanju je, da kandidat dose- šel do lastnih rezultatov pri delu dela, zato naj vsaka posebna šola točkBrek0 polovico predvidenih z mentalno prizadeto mladino.
0 ‘	, ,	.	.	, „	Zaposlovanje duševno prizade-
Zvezno tekmovanje je ločeno ,	_, ,.	.	, ,
za tretje- in četrtošolce. Posamez- t® mladine je nasploh eden po-
predlaga svojega zastopnika v komisijo za poklicno Usmerjšnje. Defektologi Gorenjske imajo ne republike so imele možnost membnih problemov naše družbe, v načrtu tudi medsebojne hospi-
vafčev za“ vsak^razred^Srbija" b ° tem ter 0 delu zavoda za za‘ tacije in obiske po šolah, ogled Hrvaška 5. Slovenija in Bosna po poslovanje je na sestanku aktiva dela tehničnega pouka in zavoda
v Kamni gorici. Vse to kaže, da
1 ISfig
posveča vodstvo aktiva, pa tudi pedagoška služba, vso skrb izobraževanju in izpopolnjevanju ljudi na naših specialnih šolah.
Vlado Rozman
Sklepni obračun
V skladu z veljavnimi predpisi objavljamo sklepni obračun stroškov in: izdatkov Prosvetnega delavca v letu 1962.
Ob 100-Ietnici organizacije Rdečega križa so imeli po šolah različne proslave. Učenci traške šole (na Trati pri Škofji Loki) so imeli svečano proslavo, na kateri so pokazali svoje znanje v nudenju prve pomoči, kot so se naučili na tečaju. (Foto V. Rozman)
Avtorski honorarji Plače in honorarji	836.577
uprav, osebja	1.985.nos
Tiskarnlški stroški	3,304.203 1 213.415
Pisarniški stroški	
Najemnina Poštnina, poštni pavšal.	292.830
telefon	399.399
Potni stroški	43.534
Bančni stroški	132.525
Uradni listi, časopisi	13.200
Nepredvideni izdatki	28.96?: 7,299.669
Skupaj	
Naročnina	4.142.990
Oglasi Subvencija Sklada	2,331.640
za pospeš. založ. Subvencija RO	600.000
Zveze sindikatov	978.277
Skupaj	8,032.907
Saldo 31. 12. 1962	753.247
Skupinsko delo aktivira učence
Ker je učni načrt za obvezne šole precej natrpan, se srečujemo z raznimi težavami — posebno pa primanjkuje časa za utrjevanje. Zato menim, da je rešitev v skupinskem delu, ki nudi več oblik za uspešno utrjevanje. S takšnim delom laže zainteresiramo vse učence, obzorje se jim vsestransko širi, navajajo se na resnično tovarištvo. Učenci, ki so po naravi boječi, laže uveljavljajo svoje sposobnosti, saj vplivajo nanje poleg učitelja tudi skupina in razred. Z medskupinskim tekmovanjem, ki ga uvajam v učnem in vzgojnem pogledu, dosežemo večkrat lepe uspehe.
Za ilustracijo nekaj konkretnih primerov iz petega razreda, kjer uvajam skupinsko delo pri slovenskem jeziku. Učencem povem okvirno temo, na katero se pripravijo posamezne skupine, nato pa poročajo (prosto izražanje). Okvirno temo lahko skupine raz-drobe in same poiščejo naslov, ki je v zvezi z njo.. Takšna okvirna tema je lahko npr. fantazijsko nadaljevanje prebranega sestavka ali dela, opis sprehoda ali dogodka ipd.
Učenci poročajo o tem v raz-
ličnih oblikah: posamezno v skupini, in sicer tako, da z nekaj stavki drug drugemu dopolnjujejo misli. Poroča lahko tudi posameznik, ki zastopa skupino (pri čemer določi poročevalca sama skupina ali na učenci sosednje skupine). Poročanje kontroliram s sodelovanjem ostalih skupin, ali pa s sodelovanjem kontrolne skupine. Le-to sestavljajo učenci, ki so se najbolj odlikovali pri prejšnji uri. Skupina, iz katere je poročevalec, ima pravico, da mu pomaga, kajti končno oceno dobi skupina.
Na enoten naslov, ki je obvezen za vse skupine, poročajo večkrat v vezani obliki. V takem primeru sta najprej na vrsti skupini, ki sta se pripravili za uvod, potem tisti, ki poročata o jedru, in šele nazadnje skupini, ki sta se pripravili za konec.
Učenci so se pri večkratnem poročanju navadili na samostojno nastopanje brez treme, na kolektivno pomoč, postajajo pa tudi kritični in samokritični.
Kadar se pripravljamo za spis je, se učenc^ najprej v skupini načelno pomenijo o vsebini in poteku spisa. Naslov dam sama
ali pa skupina — seveda pa se v takem primeru o naslovu pogovorimo in ga tudi popravimo, če je potrebno. Vsaka skupina ima vodjo (navadno najboljši učenec), ki si ga sama izbere. Le-ta skrbi, da sodelujejo vsi — tudi tisti, ki se ustno ali pismeno slabše izražajo. Če boljši učenci nenehno pomagajo slabšim, uspeh prav gotovo ne izostane. Z učenci se še isto uro pomenimo, kako so posamezne skupine opravile delo.
Zelo primerne so skupinske pravopisne vaje. Najboljše primere nagradimo s pohvalo, medtem ko lahko pregledamo te vaje na več načinov. Lahko tako, da učenec napiše na tablo vajo, ki jo )e skupina rešila — ostali pa primerjajo in popravijo napake šele, ko vaje pregledam in se pomenimo o napakah. (Pravopisne vaje so enake za vse skupine.)
Pravopisne vaje lahko pregledamo tudi tako, da si skupine (po končani vaji) zvezke zamenjajo, medtem ko napišem na tablo Pra' vilno rešeno vajo, ki jo učenci nato primerjajo, popravljajo in točkujejo po odgovoru (popravljajo z enakimi korekturnimi znaki).
Skupinsko delo imamo tudi pri
domačih nalogah. Vsak teden določimo učenca iz neke skupine, ki Pred vsako uro pregleda drugim v svoji skupini domačo nalogo in mi nato prinese zvezke v korekturo. Učenca, ki ni prinašal domačih nalog, so sošolci izključili iz skupine za toliko časa, da se je Poboljšal (to je najhujša kazen v razredu) — vendar takih primerov v drugem polletju nimam, kajti učenci so se odvadili lenu-harjenja.
Spoznavanje družbe: novo snov sem večkrat skupinsko obravnavala. če sem temo napovedala, so učenci iz posameznih skupin prinesli k napovedani uri precej ilustrativnega gradiva, ki so ga našli v knjigah, dnevnem časopisju in drugje. Skupine se v začetku ure pomenijo o pripravljenem gradivu, nato poročajo (pri čemer se Poročevalci ponavadi javljajo sami). O vsebini poročanj se z učenci temeljito pomenim, da znajo iočiti bistveno od nebisfvenega. nato še dopolnim vsebino in pregledam, kaj prinaša o tem predpisani učbenik. Naslednjo uro snov utrjujemo, tretjo uro jo (skupinsko) ponavljamo. Pripra-napisana vprašanja, ki jih skupine izberejo in se nanje pripravijo ter nato samostojno poročajo. Včasih ponavljamo tudi tako, da skupine same pripravijo vprasarija med uro, nanje pa od-
govarjajo učenci iz sosednje skupine.
Večkrat napovem temo šele pri učni uri, ko jo mislim obravnavati. V takem primeru učenci v skupinah pripravijo s pomočjo predpisanega učbenika nekaj snovi in lahko dodajo, kar že vedo, a ni v učbeniku. Še isto uro se pomenimo v obliki poročanja, v vezani obliki. Tako navajam učence, da znajo pravilno uporabljati učbenike. Za naslednjo uro pripravijo še nekaj ilustrativnega materiala, ki ga rabijo pri drugem poročanju. Doma se potem pripravijo na celotno temo, ker ne vedo, o katerem delu bo posamezna skupina poročala.
Poročanje je seveda mnogo boljše, če je priložnost, da si lahko stvar prej ogledamo na filmskem traku, ali pa na izletu.
Spoznavanje narave: tudi pri tem predmetu je skupinsko delo v glavnem takšno kot pri spoznavanju družbe. Za poučne ekskurzije snov že prej pripravimo po skupinah, tako da je vsaka temeljito seznanjena, kakšna naloga jo čaka. Po končanem poročanju z ekskurzije zbere predsednik razreda vsa poročila in jih objavi po zvočniku za vse četrte in pete razrede naše šole.
O samostojnih ekskurzijah, ki jih izvedejo posamezne skupine, obvestim še razredni svet, da gre
eden izmed članov z učenci za spremstvo (tako da so nam razredni sveti v veliko pomoč).
Skupinsko delo se lahko lepo uveljavi tudi pri matematiki. Novo snov lahko obravnavamo na več načinov. Vzemimo npr. površino kvadra. Učenci, ki sede v skupinah, narišejo mrežo kvadra, nato pa po krajši pripravi odgovarjajo na vprašanja: koliko ravnih ploskev ima kvader, kakšno obliko imajo, kakšne so med seboj, kako izračunamo površino pravokotnika, koliko razsežnosti ima kvader itd. Skupina, ki j® npr. našla pravilen odgovor za P kvadra, pove, kako ga je »odkrila« in ga tudi pojasni — nato P3 formulo napišemo na tablo.
Tekst za uporabne naloge jem' Ijem iz predpisanega učbenika’ ker jih pa tu iji dovolj, jih se' stavi jamo sami! Tekst narekujem, da se učenci navadijo pisati števila po nareku, ali pa jim ga dam napisanega na listu, da jiu1 ostane dovolj časa za reševanj®-Vodja prebere skupini tekst, d3 ga vsi razumejo, nato pa se pomenijo, kako bodo reševali nalogo. Vse računske operacije rešujejo vsi v skupini — le rezultat« primerjajo. Naloge ne smejo na' daljevati, če se niso vsi dokopal', do enakega rezultata. Če kdo UJ izračunal prav, mora sam poiskat' napako. Ob koncu se pomenim0
«
G o o Ei
St. 10
f Anton Melik: SLOVENIJA Ob krsti prof. dr. Antona Sovreta
daia i	?Girnl»r?H»izSla dru8liz' socialistično revolucijo in globokimi nastanek slovenskih narodnih meja; V Liubliani ie v iredn 1 mnAn
Pom_,ei’ibne-	družbenopolitičnimi, gospodarskimi in	peto poglavje je posvečeno demograf-	.. -o	V Sredo 1. maja
A Meiiva v ?»^5»0o^afSke?a	d®la	dr>	kulturnimi spremembami. To je po-	skim problemom oz. gibanju prebival-	v 78-tem letu	starosti umrl kla-
Delo smo nestrnno	; Ce'	Se b,°?J Pcre4e. odkar so izšli stva, narodni sestavi, pismenosti, Slo- Sični filolog in Član SAZU dr.
ienol^r»io rto^P^f,^S	5*? se .štl7e zvezkl drugega dela istega av- vencem v SFRJ in izven meja naše Anton Sovrč Rodil se ie lete 7 S fr,
in razširitev nrv.J	u P i de.	: ‘*slovensW alpski svet«, »Sta- države ter populacijskim spremem-	7„x-' oi x '
“led*« r?I«v „prhj?..,izdTaJ„e' ,kl ,5« izšla Jerska s Prekmurjem in Mežiško do- bam, nastalim pod vplivom sedanjih v Savni peči. Po končanem študl-P	i Jugoslaviji, pred lino-«, »Posavska Slovenija« in »Slo- družbeno-političnih in gospodarskih ju klasične filologije je služboval
vensko Primorje«; vse to pa pomeni, sprememb; šesto poglavje obravnava (6e v Avstriii) lent nimnnvUtki da je delo le sintetična osnova in gospodarstvo Slovenije; žačenja z ka-	OimnaziJSKJ
ključ za razumevanje teh štirih re-	rakteristikami gospodarstva na seda-	P^OjesOT V	OjOTICI, V Stavi Jugo-
gionalno-geografskih orisov, ki so iz-	nji stopnji razvoja, nato preide na	slaviji pa	V	Ptuju. Ljubljani,
šli v,zadnjih šestih letih.	kmetijstvo	------- ——	-	•	-	j j j j >
OBVESTILO PEDAGOGOM
zemljepisnega pouka
Dopisna šola je izdala zemljepisno karto
AFRIKA 1963
po najnovejši politično-uprav-ni razdelitvi (format A 3). Cena 40 dinarjev.
Naročila pošljite ria Dopisno šolo, Ljubljana, Parmova 39.
Delo je zelo obsežno; najprej ob- vino'ta'turizem"8v‘zadn^^piglav^ i™6eVU’ Sremskih Karlovcih in ravnava geografski značaj in položaj prikazuje naselja; najprej začne s prosvetni inšpektor V Beogra-Slovenije kot celote, na stiku med kmetijskimi naselji ih domačijami, du, medtem ko je bil po osvobo-Jadranskim morjem in Panonskim ni-	nato	preide na mesta	in urbanska na-	ditvi nrnfpsnr	rn nrUlti iezit
žavjem ter med Alpami in Balkan-	selja	sploh.	auvi projesor	za grSKl jezik na
skim polotokom. Za tem uvodnim de- Knjiga obsega 617 strani teksta ve- ljubljanski Univerzi. V prevodih lom sledi sedem poglavij. Prvo po- likega formata ter je opremljena z Iliade in Odiseje, grških tragikov drobno obravnava karakteristike po- več kot 200 Ilustracijami in zemljepis- Herodotovih zornih Plvtnrhnvih vrš]a Slovenije, njenega preoblikova-	nimi	kartami. Ker je	pisana v nazor-	‘~leT°a0}0mn Zgoao, Plutarhovih
nja v preteklosti in sedanjosti; drugo	nem	in jasnem slogu, je neobhoden	Življenjepisov	m Še vrste drugih
poglavje je namenjeno podnebju in pripomoček za vse šole in zato jo del je dvignil izraznost slovenske-vodnim razmeram; tretje poglavje je toplo priporočam prosvetnim delav- oa	vn	ofnrinio
posvečeno rastju in živalstvu; četrto cem osemletk, gimnazij in strokovnih y , j višjo stopnjo.
poglavje obravnava potek naselitev in šol.
Željko Kumar
LESTER F. BECK: TELESNO DOZOREVANJE
Založba Mladinska knjiga je izdala broširano knjižico »Telesno dozorevanje«. Avtor je Lester F. Beck, profe-aor psihologije na univerzi v Oregonu, ZDA. Slovenska izdaja knjige ima pravzaprav tri dele: prvi in naj obširnejši izpod peresa ameriškega avtorja o telesnem dozorevanju, poglavje o duševnem razvoju v obdobju dozorevanja, ki ga je kot dodatek poljski izdaji napisal dr. Jožef Tovvpik, ter »premno besedo dr. Jožeta Potrča o družbenem in osebnostnem dozorevanju.
Prvi del daje mladini jasne in izčrpne razlage o telesni rasti in razvoju, spolnih organih in njihovih funkcijah, spolnem dozorevanju, pripravah na starševstvo in o rojstvu otroka. Na koncu vsakega poglavja so zbrana vprašanja, ki Jih zastavljajo doraščajoča dekleta in fantje in na katera avtor odgovarja stvarno in kratko.
Ker sta telesni in duševni razvoj posebno v času dozorevanja tesno povezana, je nujno obravnavati oboje skupaj. Prav poznavanje osnovnih pravil duševnega razvoja omogoča mladini, da lažje razume telesne spremembe in zavzame do njih pametno stališče. O tem piše v drugem delu knjige poljski psiholog dr. Tovvpik.
Spolna vzgoja pa je bistveno okrnjena, če ne služi oblikovanju socialistične morale, ampak ostane na ravni fizioloških in psiholoških razlag. V času dozorevanja je zato najvažnejši pouk o odnosih med obema spoloma, saj ti mnogokrat vplivajo na ves nadaljnji duševni in telesni razvoj mladine. O tem govori spremna beseda dr. Jožeta Potrča in s tem Zadnjim poglavjem je knjiga postala res »preprosta in neposredna knjiga za mladino, njih starše in učitelje, kot piše na naslovni strani. J. K.
Nekdanji dijaki prvega slovenskega razreda ptujske gimnazije iz leta 1919 so se ob odprtem grobu poslovili od tega edinstvenega pedagoga z besedami:
»V strahotni prvi svetovni vojni vas je samo vaša življenjska'sila iztrgala, da ste se tako-rekoč iz predsmrtnega sna prebudili s težko rano na glavi med truščem in gromom topov na krvavih galiških poljanah. Po vojni
niče provincialne gimnazije, dotedanje potujčevalnice slovenstva.
Iz sil vaše osebnosti in vkličine vašega znanja, iz tega neizčrpnega zaklada ste bogatili naše duše.
Iz mrtve pradavnine so vstajali heroji antičnega sveta, ki jih je oživljala pred našimi začaranimi očmi umetniška sila vaše poezije. Vi ste nam odprli vrata v svetišče antične kulture, filozofi in umetniki so nam spregovorili z vašimi usti in krepili z resnicami ter lepotami vseh osem let našo mladost.
Po maturi smo se razšli. Po vrnitvi iz partizanov sem vas obiskal: kako prisrčno ste se razveselili zmage, zmage slovenskega heroizma. Ob 30-letnici mature smo se sprehajali po Ptuju, navdušeni nad njegovim preroje-njem. Za. trenutek ste se ustavili v lapidariju muzeja, oprijeli ste se spomenika, ki so ga v stoletjih zgladili valovi Drave. Ta hip ste se mi zdeli kot grški heroj Antej, ki je svojo mitično nepremagljivost črpal iz matere zemlje.
Vanjo se vračate, žalostni se
Peta in šesta številka »Ekrana 63«
Razvili ste vso neutrudno peste prišli v takrat še hapol nem- dagoško vnemo in se predali ide- poslavljamo.« Prof. VESELKO ški Ptuj. Tu ste na gimnaziji pre- alnemu vzgojiteljskemu poklicu,
vzeli kot razrednik prvo a — de- vzvišeni nad vsemi ozkostmi teda- c< 1	* ‘v	1 *
vetindvajset večinoma revnih njih razmer. Žar vašega genija je N KmiŽtlG DOllCB kmečkih dijakov iz Slovenskih bila jutranja zarja novega življe-	^
goric in s Ptujskega polja.	nja, ki je razsvetlila mračne učil- J0*1? Vidmar: Drobni eseji.
Vidmarjevo prikazovanje in vrednotenje umetnostnih pojavov razodeva globoko notranjo prizadetost, toplo odkritelj sko naravo, iskriv temperament, pronicljiv duh, ki je vedno na straži umetniških vrednot. Avtor opravlja to poslanstvo že dolga desetletja. V tej zanimivi in vsebinsko bogati knjigi pa so zbrani eseji starejšega datuma. Knjiga s 30 poglavji je pester mozaik; študije o nekaterih književnikih, ki so se povzpeli
Zdaj, ko imamo že drugo leto Janko Kos o F. Čapu, ob katerem uLVoamzsTvaPhkslo'^ISh^kov1Sih t revijo za film in televizijo, se ne tehta slovensko filmsko komedijo, mojstrov, razpravljanja o prevajanju, moremo ravno' pritoževati, da ni Tu je še razveseljiva novica o vtisi s potovanj z razglabljanji o ar-nikogar, ki bi skrbel za filmsko snemanju Prežihovih Samorastni-	rhu
vzgojo častilcev sedme umetno- kov. ki jih režira Igor Pretnar, tu tekturnih vrhunskih dosežkov v Pasti, posebno mladih; da ni niko- je zanimiv zapisek o pokojnem C. rižu, strassburgu, Pragi, Milanu in v gar, ki bi nas sistematično sezna- Laughtonu, pa še J. Kavčiča Mos^Z\\oa HrYvHT^
s... n*al 2 njepimi uspehi in polomi; Leipziške impresije - zanimivo, stala priSu^en^iroč^3^, Pki
navsezadnje pa tudi nikogar, ki bi prijetno branje.	radi razglabljajo o vprašanjih umet-
“““T skrbno gojil strokovno mnenje o gesta številka »Ekrana 63« je	°
4 filmu> ^ro kritiko.	posvečena mlademu poljskemu	^ “
•C Vse to vneto in z'uspehom filmu, posebej z njigovimi glavni- Božldar Borko: Na razpotjih časa.
| opravlja »Ekran 63«. Tako se v mi ustvarjalci režiserji- nemir- simboličen naslov že napovedujej § peti številki srečamo z mojstrom jim •!-Kawalerowiczem, pa Waj- da je ta knjiga literarna žetev daij-,	.	thrilleria Mr Alfredom Hitrhrne- do in Polanskim. Ta številka nas Sega razdobja — da, skoraj petdeset-
11111*1 kom, tem »čudnim kljukam, ki
Suberlak Štefan (Poljska), Pomlad III, 1962, litografija
Nova pedagoška in poljudnoznanstvena dela
--v***,	"v,vav****h* ivaj	ah	_______j i	mm''	motnega popoiniK.a na razporjin ca-
se je namenil snemati napete kulture na Poljskem, T. Tršar pa Sa. Borko je refleksiven in lirično zGi-vdho»	mpdtom	U-r,	poroča O oberhausenškem festiva-	Ubran pisec, zelo ploden posredova-
zgoaoe«,	meatem	KO razpravlja lu kratkometražnega filma _	lec kulturnih stvaritev, literarni kro-
,	, , .	.	,	,	1., mst m kritik. Izčrpna m prisrčno na-
sebno o deležu jugoslovanskih fil-	plsana uvodna beseda dr. Bratka
mar jev.	Krefta osvetli avtorjevo življenjsko
To seveda ni vse, kar srečamo	pot ln njegovo literarno delo. b. Bor-
v zadnjih dveh številkah »Ekra-
na 63«. Posebej velja na primer	prefinjeno, s tiho resignacijo in me-
omeniti še anketo med jugoslo-	Janholljo pretkano liriko. Toda kaj
vanskimi filmskimi kritiki, novo-	voz3 vsakdanjega S živi j enjT- Včasimfar-
Sti za amaterje, kritike filmov	stvo ln publicistika sta terjala svoje;
pSinuTjezViovn%mu°pouku“Namen^ idr.	mk mladostne sanje so se razbUnjale
Delo - zaradi obsežnosti je izšlo mp8 obPhlatu0j?hmjezi0kovOIkiČb?rlseUČfJ »KDO JE TA ŽENA9« Prometej. Vendar pa je Borkova 11-v dveh knjigah - nas seznanja z	naučili otroc sredi iere snrošče-	^rM.fi.« terama proza ostala prežeta s subtil-
r*-o- *■“	-----	t,..-	žlezami z notranjim izločanjem In go-	-o ln nrivlBf.°	I,h’pmnrnera	° malokateri ženi je bilo napisa- no liriko, posebno njegovi vtisi s po-
jevalno področje in izobraževanje bo- jetnem slogu dogajanja, ki so vezana vori o njihovi medsebojni funkcional-	in^-	hih toliko študij, portretov in biogra- potovanj pa srečanja z literati, ki jih
diši v širšem	pomenu besede bodisi na odkrivanje	najrazličnejših delov	ni povezavi. Obravnava torej tiste de-	m d ološ k n vn ri i 1 oie	t n re i -n čp n i» ^	kot 0 Mariji Curie-Sklodowski. Ta je zelo rad prebiral, saj jih je 1
Med pedagoškimi In Izobraževalni- spolni vzgoji in o vzgoji otrok v zdravstveni vzgoji preprostih bralcev, tni edicijami, ki jih izdaja Državna duhu socialistične solidarnosti.	~ '— --	--------
založba Slovenije, je izšlo v zadnjem Krijrgo je prevedel Iz ruščine prof. porno in vsakomur razumljivo nposre- n^in	J?fea„V
s? saas sssm* ssk —•	ss»rv' ■	«sws*saa«Bi^^
tere knjige so osnovno neposredno	ODKRIVANJE SVETA
vezane na probleme šolskega pouka, V knjigi nam posreduje avtorica druge pa obravnavajo vzgojno-usmer- Isabel Barclay v preprostem in pri-
JEZIKOVNE IGRE
— :	UL povezavi, ^uravnava torej Tiste ae~	tnrlnlnikrt trnriilr. -io trvrcH- nAonla C A1J	u	A a j c K.CŽO letu pieunm, saj jm je	ve-
s stališča posameznih	strok. Predvsem sveta. Na temelju zgodovinske in ob- le človekovega organizma, ki o njih	velika	znanstvenica	je skupaj s svo- zalo z njim nekakšno duševno	so«
velja opozoriti na	če družbene faktografije je rekonstru- zelo malo ali nič rie vemo. čenrav iIaii ., »i1,j a j -**»•-	.a“10_Je Um možem Pierrom Curiiem odkrila rodstvo. na niecov* rareifthiiania o
;rala sliko. človekovih teženj po od- imajo tako pomembno funkcijo,P da žavne zal^žbe^lo^eniie KNJIGO ZA STARSE	knvaniu in spoznavanju neznanega večkrat odločajo o življenju in smrti zavne zal02Be Slovenije.
TTttl c t rolo T3r»i	co ni nmniilo, o o _	_ -»-» — -ji-i - - ^	« __	. _   
•ovjetskega pedagoškega pisca Anto- mu sveta- Pri tem se ni omejila sa- človeka. Redki vedo n. pr. na Semjonoviča Makarenka, ki jo je na ^l^sična obdobja odkritij, tem« zroča obolela trebušna izdala založba v »Pedagoški knjiž- *	Posegla daleč nazaj v prve sladkorno bolezen,
niči«. Avtor sodi med klasike in ute-	kulturne ere. To obsežno snov je
meljitelje nove sovjetske pedagoške razdelila	P°Slavja:
da pov-slinavka
_________ „	nepravilno delo-
obsežno snov je vanje žleze ščitnice golšavost in da oHni^	brez nadledvičnih žlez preživeli
TUJI JEZIKI ZA OTROKE
smeri in veže svoja vzgojna nafčela	raziskovalci	Velika doba	komaj nekaj ur.	Ce	ocenjujemo
na praktične skušnje pri delu z mla-	odkritij — Velika	raziskovanja v	zdravstveno vzgojo	kot	del	splošne
dino v porevolucijskem času. Njegova ®semnaJstem in devetnajstem stolet- vzgoje, bomo tudi priznali, da sodi vzgojna načela rezultirajo torej iz ži- ■'\l , Kasnejši raziskovalci. V tem knjiga dr. Milana Černelča kljub svo-vega stika z življenjem, cilji pa so	okviru so posebno	privlačne tiste	ji strokovni specifikaciji	med	izobra-
sociološko in nravstveno pogojeni v	strani, kjer razkriva	pisateljica svoj	ževalne edicije,
revolucionarni ideologiji sovjetske	1I1i)rx1lni.^ut„.a„.:Pr° tolmačenje
oblasti. Na te osnove je postavil Ma-	^ružt>en!h	bila-
karenko idejo kolektivne vzgoje, so-	^ J*Panska
staršem kot pomoč in vodilo pri družinski vzgoji otrok. V prikupni pripo- za‘pouk zgodovine^ sajTsebujT mna vedni obliki opozarja avtor na tista go ilustrativnih nadrobnosti, ki da-načela in metode napredne revolucio« jejo snovni razlagi neposreden mik narne dobe, ki so specifična za novo in nazornejšo predstavo. Knjigo je
KNJIGA O LISICI
izSlo v -Mali	knjižnici- Dn p.SS, "'r«™.“Srn" SSZ.V13™ STbS ,t
ment — radij. Postala je simbol žene, njen zvesti in nemirni iskalec, matere in znanstvenice.	V fej zajetni in vsebinsko pestri
Njena življenjska pot je zelo za-	knjigi nas avtor seznanja s celo vr-
nimiva, kajti Marija Curie se je pro-	slo uglednih književnikov: domačimi,
slavila kot znanstvenica v času, ko so	češkimi, poljskimi, francoskimi, ita-
bile redke žene, ki so študirale na	lijanskimi, nemškimi, z najmarkant-
univerzah. Skromna ip neopazna se	nejšim ameriškim poetom Whitma~
je predala znanstvenemu delu, ki sta	nom in indijskim filozofskim pesni-
mu dostikrat botrovala pomanjkanje	kom Rabindranathom Tagorom. Zdi
in samoodpoved. Čeprav so v teda-	se nam, kakor da bi se med prebi-
»Monografijo« o lisici, ki jo jena-	njem času dvomili v žensko ustvar-	ranjem teh esejev in kritik pogovar-
pisal A. Scmook, je natisnila Mladin-	jalnost in niso bili naklonjeni njenim	jali s temi velikimi ustvarjavci umet-
ska knjiga (v prevodu L. M.). Da bi	raziskovanjem, je M. Curie dosegla	niške besede.
se avtor »Lisice- izognil ne preveč znanstvene rezultate, vredne zavida- Toplo so napisani tudi vtisi in Pod tem	naslovom je	.izšlo delo'	privlačni poljudnoznanstveni obliki,	nja. Podelili so ji dve Nobelovi na-	razmišljanja s popotovanj: v duhu
cUlištične^humanrzmaln^is^ipline	osvaiania	ameriških	dežel.	Tu nam	Katje Fistrovič in Marjane	Kordaš v	je ubral drugo pot: v leposlovni obli-	S1'®,,1'.® niej ni .bilodo hvalnic, kajti	nas popelje v Pariz, svetovno sredi-
.	p ' kritično osvetli vzroke in sredstva, ki »Mali pedagoški knjižnici«. V drob- ki je zaokrožil, izkušnje in opazova- y. sY°Jen(, deIu je videla zamisel živ- tče umetnosti, pa v sončno Grčijo, v
Naslov	knjige	je	dovolj	zgovoren	so	jih	uporabljali	osvajalci	za dosego	ni knjižici je nekaj misli	in oraktič-	nja v naravi in jih strnil v zaključe-	Ijenja. Nikoli ji ni bilo žal za to, kar	Bolgarijo in v čudoviti stari |Čari-
In nedvoumen:	knjiga	Je	namenjena	svojih	izkoriščevalskih	ciljev.	nih vodil za	jezikovni pouk	pri malh-	no celoto.	je dala človeštvu - še tedaj ne, ko je	grad. Povsod pa ta filozofsko naštro-
.♦.r5em	1»	»».	Knjiga je zelo primerno dopolnilo nem otroku. Njuno delo je rezultat Knjiga je namenjena predvsem podMgI% SITlrtoIn?sn.ilIj žarkom.	jeni mislec in posrednik umetniške
......... '	'	večletnih skušenj in raziskav v je- lovcem in lovskim dVužinam, pa tu- dpl ?UIV;- kl ,S1 1? 2 neutrudnim besede odkriva in vsrkava lepoto, ki
zikovnem oddelku Centra za estetsko dl gozdarjem - prav tako pk ne bo	“vskromnlm ™l)en]em pnbo- jp v svojih dognanih esejih in član-
vzgojo mladine v Ljubljani. Seznanja nič manj zanimiva še za ostale ljubi- ugled	P0?eŽ^n-^ n ? k'b	t"-avcem. Borko je na-
nas z dobo, ki je najprimernejša za telje narave, posebno za biologe. Iz Tluszinskl « 2 ^ « 3	P ^ t2dl ,f,el° vrsto razniišljanj o
-roAzvfota-	/tvit« „	__»..H o ,,_____j _____* aUSZlnskl V pOVGStl »Kdo le ta Že« poslanstvu likovnp i im Atn neti in v fin-
rs Kar» sss*	SrgllS:	sl
n^črtom^ža prvP leto'' učen^tujega zL^ih^žlv^pLezatiT^LjTm^prigo- ®Y2j 7Z®k8‘’ kl 3e prl3|.ten:. a .,n® pJe‘ ninogim bravcem tumaza^siajivkkali^ jezika pri petletnem otroku (Katja Fik dami. Čeprav je navezan na naravo, tamlntov m'	^ m’ POt V SVet lep°te-
strovič). Podobno snov nam posreduie jo ne opisuje sentimentalno, temveč	v ln Podatkov iz življenja M.
je da morajo biti starši predvsem jo je Jakiča Accetto. dobri državljani, če hočejo biti tudi
dobri vzgojitelji. Potem zelo pregled-	SKRIVNOSTNE ŽLEZE
no in ilustrativno opozarja na neka- Delo, ki je Izšlo v zbirki »Popu-tera temeljna načela družinske vzgo- larna medicina«, je napisal dr. Mije, govori o avtoriteti, disciplini in lan Černelč. Ce vemo, da izhajajo v	*  ___________ ____
»vobodi v družinskem kolektivu, o tej zbirki knjige, ki so namenjene Marija Švajger v knjižici
o nalogah; Učenec iz skupine, ki jo domače naloge vodje skupin prej poročali o disciplini, ki je bua
|	SC1°&
Reševanje izvajamo včasih tudi v ali pa jo v šoli skupno rešimo, ‘udi z osebami, ki so jim dovolile obliki tekmovanja, pri čemer upo- Pri vsaki domači naloei naoišerri °Siad-) Po.v,v^?itc'l1 a«hubl».poro4a11 Števamo metodo dela, pravilno re- pozitivne (in negativne) pripombe, so°bm'dotai hi zanimivi za'všečen-' šitev, čas, ki ga posamezna skupi- ki jih učenci, pa tudi skupine fe- Pa tudi zame-.KJ Por°čUu vodi« na porabi za reševanje, ter obliko, jemljejo resno.	skupine so iahko iioda.iah ic^ jri ono
Tudi pri matematiki pregleda-	Karla Škufca
Skupinsko obravnavanje spoznavanja narave
1. učna ura	Kdo jim je gnojila dostavil in za
Učenci so po krajšem razgovoru o kakšno ceno? tem, kaj že vedo o delu na vrtu spo- {Jako in kdaj so zemljo prelopatili?
presria njene pojave razumsko ln	rečemo, da je knjižica ^To TeTmika^rn^fsklTm
Knjigo dopolnjujejo lepe fotogra-	^azu^r^jenTe^jh^ihTu^4?
rb6,	J° 1® Prevedla Stana Vinšek. I. G. ljubljanskem predmestju Sela, kjer
je avtor preživel svojo mladost. Pisatelj pred nami razgrinja pester mozaik, drobce vsakdanjega življenja, ki je zatonilo v vihri druge svetovne vojne. Avtor nad v svojih spominih oživlja tipične posebneže, brodolomce ter v predmestje izrinjene delavce, ki v tovarnah garajo za nizko plačo in ob robu mestnega življenja v senci dimnikov sanjarijo o prostorčku na
------ ----- —	vse	I,zšla, -3e ,2adn3a Številka Savremene	Dr. Bera Polovina piše o osnovnih	s°n™: v oOtočUni uri pa s vključijo
zapisano in so odgovore brali.	Snroti	^ko e’ ki lzhaja od julija 1946 kot gla-	elementih strukture učbenikov za tu-	v b0-1 2a .boljšo prihodnost. Čeprav
smo razložili in dodajali, če kaj	ni bi-	sil° PedaS°Skih društev Jugoslavije,	je jezike, v daljšem članku razlaga	Ysak spomin, vsaka črtica pnpovedu-
lo dovolj razumljivo in tako ie hila	Kot prvl zvezni pedagoški časopis je	Redeče probleme pri sestavljanju teh	J? dru3° zgodbo, je knjiga vsebin-
ura zares pestra.	.Savremena škola služila za zgled dru- učbenikov: najti pravilen odnos med s,k0 lepo zaokrožena celota, k z ve-
gim časopisom z vzgojno tematiko in	materinskim in tujim jezikom opre-	drlm humorjem, pogosto s satiro in
tako opravila pionirsko delo. Na skup-	miti slovnična pravila z adekvatni-	z nadlhom trpkosti predstavlja bral-
X XI —«4 'ZsrPTr-.   I J x j.	4rt Vlil rva i	™ , ,	. . ....
Zadnja številka Savremene škole
še ostali učenci iz skupine. Nekateri so poročali prosto, drugi so imeli vse
3. učna ura
mmmm 4^!=!™ sssss«; Mmmma
ogledali. Imeli so na izbiro . Kako so pripravili zemljo za te gre- gaie na vprašanja, vendar učenc;31^: štva in skrbi za enotno javno mišlje- Odločno nastopa proti stari praksi, da slikarja Janeza Vidica tvorijo z eh vrtov poklicnih vrtnarjev, deZ	ogledih niso dobili nanje odcovnrSv1 n^e °, pistvenih vzgojnih vprašanjih, se učbeniEI za tuje jezike pišejo po v!™dlloV1 hbrano sozvočje, podžigajo
ai bodo
ogled dveh vrtov poklicnih vrtnarjev, uei	ogledih niso dobili nanje odgovorov nJe ?J5Ijenih vzgojnih vprasanjin. se ucoeniki za tuje jezike pišejo po	“UI(“VU aof''u«3e'
fpr«s;‘r;f.usi,;.“i;srss	ssu-sa,—.»»»“»»s;	™,'“
gmrhg«sga'»SHS"rssrtacrss	prl"'' “““vml
spodinja) ter ogled vrtov vrtičkarjev^. nlca^k?° p°8hoJe trajnicam in dvolet-	hranilo hlevski in .ji?7. . škole je vreden nn=»hne nnz.ornostl .. v rubriki	---
drugoakza nekatere oglede ‘pa^udi po |ai po3ade ‘n kaj posejejo na gre-HeSih^pih^Pv^zipl-tih dve. Nato so učenci posameznih sku- alca,?.	...	. žakai moramo zemljo gl
t dvoletnicah?	z-aKaj raoi la&uiiirt gnoj in kav0
Kak-n nnanni* v,;,,*™	vsrkavajo rastline hrano iz zemlip?	v ^«^3ucni številki savremene ”	^ iranwscmo.	v nrimpriavi 7 niPPnvn nrvn.
----- pognoje trajnicam m dvolet- Kako hranlj0 hlevski m umetni ško3!k 5dr nfdecn P°aahne pozornosti pisJa	pesniško zbirko »Dobro lonce« je jS-
Snoj stlačen na članek . I\e Segulove in Jožeta Sir vrpfinno+i r> *	o vsebini in sova orel fantovsko isrlva erotična
iprtih ennu^S? ce o prvem poskusnem testiranju iz vrednosti Rousseau-jevega pedagoške-
gnojiščih?
Rousseau-jevega pedagoške- .UVd P1 “J idniovsKo igriva erotična
Din pripravili razna vprašanja, na jča- V kakšni razdalji posadijo posa- ^koj moramu	slot)oko pre.	M Š spisrl^fle^ali^o Pvzgoli«20 Borivoje	^^'Toplf nam^nf p^m
zr»Aveugxrexi sta.Rf&asjr “
« «a.--,ssas..5aa:	»r— ^-aamsaas?»—	••	«* »k* jsssss s
«,«,.«». n,,,, „„„„ »t,»>*'!.•=".—	”	casgS««.,»aa asrs ja jsr» s
“E, ss«„	"""• affl.ir&srsrs sis- s;.k„!,*	»aaJTaJs, asa
PO!
Sat
sameznih skupin smo zbrali vpra- . Kako zavarujemo sadike pred vrab-'anja, ki so najbolj odgovarjala, in jih ci (Povrtnine)? «,
»Udi napisali (listke z vprašanji pa so Kako jih zavarujemo pred slano?
Vzele skupine s seboj):	S kakšno vodo bodo zalivali in
Na kakšni zemlji uspevajo rastline kdaj? ha posameznih vrtovih (vrsta zemlje). Kako se pravilno kretamo po vrtO'
Ce je je bilo premalo, ali sb jo mo- vlh?
1*11 zamenjati, kje so jo dobili, kdo je . Iz -
Vrtičkarjem dodelil zemljo (za kakšno izbrala —lric:Lj1 uum uri mi 4« k:i \   socioiosne, zemije-	v«;phino x~ __ r* — «---o—-----	-- zz
^SSaTn^,8Pme>^umetnega	posameznih skupin, ki ^'^ikTvs^a M $5™^	.je izdala
•nojila, lasni pepel)?	so jih izbrali učenci sami, so naj-	Karla Škufca v^Mkovič. Sč h P°roča Dragoslav ppY°HkpUk°ap®daSogije, časopisa za mariborska založba »Obzorja«.
v J	peudBu&ft.t; znanosti.	I. K.	GEMA HAFNER
SVriAN e
RAZPIS
za sprejem rednih in izrednih slušateljev v I. semester pedagoške akademije v Mariboru v študijskem letu 1963/64! naslednje redne predmetne skupine:
—	razredni pouk
—	slovenski-angleški jezik ali ruski jezik ali srbohrvatski
jezik
—	matematika-fizika
—	tehnična vzgoja z osnovami fizike
—	zgodovina-zemljepis
—	likovni pouk
—	biologija-kemija
—	glasbeni, pouk
in izredne predmetne skupine:
—	slovenski-srbohrvatski jezik
—	slovenski-madžarski jezik
—	slovenski-nemški jezik
Pogoji za vpis:
1. Na akademijo se lahko vpiše, kdor je z uspehom končal srednjo splosno ali strokovno šolo ali enakovredno šolo, na kateri je trajal pouk najmanj 4 leta.
-	2- Na akademijo se lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne
sole iz prejšnje točke, če uspešno opravi sprejemni izpit.
, Informacije in program snovi za sprejemni izpit dobijo kandidati na akademiji. Za vpis na oddelek za razredni pouk je pogoj uspešno končano učiteljišče; za vpis na oddelek za glasbo in likovni pouk pa morajo tudi kandidati, ki imajo šolsko izobrazbo po 1. tč. razpisa, opravljati poseben sprejemni izpit.
,. Zs. skupino slovenski-ruski jezik se lahko prijavijo kandidati, ki se doslej še niso učili ruskega jezika. Potrebno znanje tega jezika bodo dobili v posebnem tečaju, ki bo poleg rednih predavanj.
Razpisni rok poteče za kandidate, ki imajo šolsko izobrazbo po 1. točki razpisa 1. avgusta 1963.
Kandidati, ki morajo za sprejem na akademiji opraviti spre-jemni izpit (tč. 2), morajo oddati prijave najkasneje do 15. junija 1963, če želijo opraviti sprejemni izpit v junijskem roku sicer pa do 1. septembra t. 1.
Prijavo za sprejem je treba vložiti kolkovano s 50 din državne takse v razpisnem roku na Pedagoško akademijo Maribor Mladinska ulica 9. V prijavi je treba navesti:
—	osebne podatke s točnim naslovom
—	zadnjo šolsko izobrazbo
—	način študija (reden — izreden)
—	oddelek šole
Priloge: Zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, življenjepis dopisnico s točnim naslovom kandidata, s katero ga bo akademija obvestila o vpisu.
Prispevek za kritje stroškov izrednega študija znaša 10 000 dinarjev in ga morajo kandidati v celoti plačati ob vpisu.
Akademija daje po uspešno zaključenem študiju naziv predmetnega učitelja določene predmetne skupine in razrednega učitelja.
PEDAGOŠKA) AKADEMIJA MARIBOR
Začasni svet pedagoške akademije Maribor
razpisuje na osnovi 173. čl. statuta:
I. redna delovna mesta profesorja ali predavatelja za predmet:
1.	pedagogika
2.	starejša slovenska književnost
3.	geometrija in opisna geometrija
4.	metodika matematike
5.	obča zgodovina
6.	slikanje
7.	botanika
8.	anorganska kemija
9.	metodika glasbenega pouka
10. dirigiranje, zborovodstvo in glasbena literatura.
II.	honorarno ali redno delovno mesto profesorja ali predavatelja za predmet mehanska tehnologija s strojeslovjem;
III.	honorarni delovni mesti profesorja ali predavatelja za predmet:
1.	modeliranje
2.	umetnostna zgodovina
IV.	redni delovni mesti:
1.	pomočnika vodje deiavniškega dela
2.	knjižničarja.
Pogoji za delovna mesta:
pod tč. I. fakultetna izobrazba II. stopnje ustrezne smeri s prakso. Za delovni mesti 1/4 in 1/9 — večletna praksa na osnovni šoli ali bivši nižji gimnaziji;
pod tč. II. zaželena tehnična fakulteta pod tč. III./l akademski kipar pod tč. III./" umetnostni zgodovinar pod tč. IV. višja strokovna izobrazba	'
pod tč. IV./ srednješolska izobrazba Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnji je treba priložiti listine o izobrazbi in izčrpen življenjepis. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave pošljite na tajništvo PA, Mladinska ul. 9, Maribor.
PEDAGOŠKA AKADEMIJA, MARIBOR
knjiga* zalo^k* MLADINSKA KNJIGA bo izšla v prihodnjih dneh
»MLADIM VOLIVCEM-
namenjena vsem volivcem, zlasti vsem tistim, ki bodo letos prvič volili. Dobili jo boste v vseh knjigarnah ali direktno z naročUnico v prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3.
Za pionirke in pionirje, prinaša knjižica
»POGOVOR O DOMOVINI«
razlago o naši ustavi. Knjižica bo nepogrešljiv pomožni šolski učbenik m priporočamo, da ]o čimprej nabavite. Dobite jo v vseh knjigarnah ali direktno pri založbi, Ljubljana, Titova' 3.	3 8
NAROČILNICA
Naročam za (šolo, ustanovo) točen naslov ...............
-........... izvodov knjige »MLADIM VOLIVCEM« in
..-.......-. izvodov knjige »POGOVOR O DOMOVINI«
Račun za knjige poravnamo po prejemu na tekoči račun založbe št. 600-14-1-67
(žig in podpis)
iiiiiiiiiiiimiiiiiiMiimMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GROSUPLJE
a.
Osnovna šola Višnja gora: matematika-fizika, PRU ali P, samska soba
zemlj epis-zgodovina, PRU ali P, samska soba biologija-kemija, PRU ali P, samska soba
Zveze z Ljubljano zelo ugodne. Osnovna šola Stična: pomočnik ravnatelja Stanovanje — VPS ali učiteljišče in večletna praksa.
ŠOLSKI ODBOR V POSTOJNI
razpisuje sledeča službena mesta: učitelja za slovenščino — P 3 učitelje za matematiko in fiziko — P
učitelja za angleščino in nemščino — P
učitelja za zgodovino — P učitelja za tehnično vzgojo — PRU
šolskega slugo
Nastop službe 1. septembra 1963. Osebni prejemki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
S tem popravljamo razpis, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu 24/4-1963.
OSNOVNA ŠOLA JANKA PREMRLA-VOJKA V KOPRU
razpisuje delovno mesto: učitelja za italijanski jezik Pogoji:	predmetni učitelj ali
profesor — stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA SEŽANA
razpisuje 3 prosta delovna mesta za:
učitelje
Pogoji: srednja »trokovna izobrazba z diplomo — stanovanje ni na razpolago.
DOM IVANA CANKARJA Ljubljana, Poljanska cesta 26
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
3 vzgojitelje — moške Pogoji: učiteljišče in 5 let prakse ali VPŠ in 2 leti prakse. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na upravo doma do 30. maja 1963.
Vzgojiteljice so osnovale GLASBENI KROŽEK
Dolgoletne želje vzgojiteljic so se končno • uresničile. Osnovale smo glasbeni krožek. Zanj smo se odločile z mnogo dobre volje, ljubezni in vztrajnosti, zato bo nedvomno rodil sadove.
Obiskujejo ga članice iz občine Ljubljana, toda zaradi velikega zanimanja ni odveč niti tistim, ki se vozijo iz ljubljanske okolice. Kljub pomanjkanju časa, ki je problem nas vseh, niso odklonile vabila celo matere z družinami.
Krožek deluje dve uri tedensko. To je sicer minimalno odmerjeni čas, vendar s prizadevnostjo nas vseh krožek uspešno napreduje. Za svojega pevovodjo smo naprosili prof. Pavla Kalana, ki je naši želji kljub odmerjenemu času ustregel.
Po programu, ki smo si ga postavili, bomo obdelali narodne, umetne in otroške pesmi, poleg tega pa še Orf-fov instrumentarij. Tako bomo iz vsebine programa črpali lastno izpopol-
Srečanje
maturantov-učiteljev
Maturanti (-tke) ljubljanskega učiteljišča 1953, 4. a letnika naj prijavijo svojo udeležbo za praznovanje 10. obletnice mature in točen naslov bivališča tov. ROMANU OBERLINTNERJU, Ljubljana, Zavod za napredek šolstva SRS, Poljanska cesta 28. Vsa obvestila sledijo!
Deseta obletnica mature
Maturanti učiteljišča v Novem mestu leta 1953 sporočite svoje naslove na naslov: Žagar Ljubo, isnovna šola Novo mesto.
njevanje glede tehnike in kultiviranja glasu, poleg tega pa pridobili še bogate izkušnje za delo z najmlajšimi. Naše proslave bodo odslej poživljene s pevskimi točkami in bodo tako pridobile na kvaliteti in pestrosti.
Upravnica vzgojno varstvene ustanove Ajdovščina v Puharjevi ulici Darinka Polanjko nam je za naše delo odstopila primeren prostor, kjer se shajamo. V novem glasbenem krožku ;e vpisanih 30 članic. Želimo, da bi tudi v bodoče prihajale tako polnoštevilno.
Na prvem našem zboru smo izvo-me svoj odbor. Sprejele smo tudi posrečen predlog, da bomo imele lastno magajno, ker bo vsaka redna članica plačevala ioo dinarjev mesečno članarine. Denar bomo porabile načrtno ^sporazumn0 za koristne namene
Vse članice imamo skupne intere--e.nas veže enotno delo z otroki četrtkov3 P° izbolišanJ'u. zato so naša medloK 3 srečan]a prav primerna za medsebojno izmenjavo misli in idej.
kroSk°rkoli se še želi vključiti v 17 uL na:l nas obišee v četrtek ob
v Puharjevi ulSi"0^^6"6111 Z3V°dU
. B. R. '
»PROSVETNI DELAVEC«
List izdaja Republiški odbor Sin-Prosvetnih in znanstvenih de-lavcev LRS — Izhaja štirinajstdnev-o° ,b^ed šolskim letom — Ureja „fac™ški odbor — Odgovorni ured-uk Drago Ham — Naslov uredni-stva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Te-leion uredništva: 33-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorje-~ Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII - Letna na-1-i1.ria 400 din> za šoie ih ustanove <uu ain _ gtev- tek. rač.: 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«.
VELETRGOVINA
mercofor
LJUBLJANA, Aškerčeva 3
s svojimi poslovnimi enotami:
O »EMONA«
•	»GRMADA«
•»HRANA«
•	»JELKA«
•	»LITIJA«
•	»LOGATEC«
•	»POLJE«
•	»ROŽNIK«
•	»STRAŽA«
•	»ŠPECERIJA«
Vam nudi v svojih prodajalnah špecerijsko in kolonialno blago ter vse gospodinjske potrebščine
DELAVSKA
ENOTNOST
glasilo sindikatov Slovenije,
Turistično-olepševalno društvo v Planini vabi šolske kolektive, da z geslom »Spoznavajte kraški svet in lepoto kraških jam« prirejajo v Planino ekskurzije. Šolska mladina naj spozna lepoto Planinske jame, zanimivost podzemskega sotočja Unice-Raka, ki je edinstveno, si ogleda Ravbarjev stolp in ostale zgodovinske zanimivosti. Na razpolago je vodič v jamo. Tudi planina sama je izredno lepa izletniška točka. - Na sliki je Planinska jama.
Razpisi delovnih mest
je te dni razposlala vsem šolam ter prosvetnim in društve- tj nim ustanovam v SR Sloveniji obvestilo, da bo začela s 1 25. majem 1963 objavljati reportaže o komunah v SRS. Re- jf portaže bodo vsebovale najvažnejše podatke in opise iz po- jj litičnega, prosvetnega in gospodarskega dogajanja, iz NOB m ter zemljepisne, zgodovinske in turistične zanimivosti. Prva jj številka časopisa bo prinesla reportažo o Šaleški dolini. So- 1 stanju in Velenju. Vsaka nadaljnja številka DE v teku enega jj leta pa bo prinesla reportažo vsaj ene komune.
V razgovorih s prosvetnimi delavci smo ugotovili, da jj bodo te reportaže lahko koristno gradivo tudi za vse šole M in prosvetne ustanove.	§
Zato se naročite na DELAVSKO ENOTNOST, ki vam 1 bo za enoletno naročnino 1000 din posredovala vrsto repor« jj taž iz vseh komun v Sloveniji.
25. maja 1963 boste prejeli DELAVSKO ENOTNOST. 1 Uprava lista prosi, da to številko obdržite tudi v primeru, H če ne nameravate postati naročnik lista.
Upamo, da boste s svojim naročilom pomagali akciji za jj boljše spoznavanje naše domovine.
ilMIlilllllllllllllMIMIgllilllllllllllllllffl
Ob bližajočem se dnevu mladosti vam
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
ponovno priporoča svoje izdaje:
Blažo Mandič:
S Titom v maju,
broširana 1100, platno 1600, polusnje 2000 din Miroljub Jevtovič:
Zgodbe o Titu,
polplatno 500 din
Zora Mutavdžič:	v
Tito in umetniki, broširana 500 din Branko Pavlovič:
Bil sem v zaščitni četi,
broširana 220, polplatno 300 din
Vse te izdaje so posebno primerne za nagrade najboljšim učencem, dijakom in članom mladinskih organizacij. Sole, ustanove in mladinske organizacije naj si jih o pravem času nabavijo v zadostnem številu.
Slovenijales - Kooperativa
podjetje za izvoz in uvoz lesa in lesnih izdelkov; notranji trg LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 11 Telefon: 23-930 do 23-939 Telex: 03-112, 03-138 Brzojav: SLOVKOOP LJUBLJANA
Predstavništva in prodajalne: Beograd, Celje, Ljubljana, Novi Sad, Skopje, Zagreb.
IZVAŽAMO in prodajamo na domačem trgu:
—	montažne hiše
—	stavbeno pohištvo
—	parkete
—	športne artikle
—	šolske potrebščine in merila
—	izdelke lesne galanterije
—	stole
—	fino in serijsko pohištvo
TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM
»Jugotehnika«
LJUBLJANA, POD TRANČO 2
V VELIKI IZBIRI VAM NUDIMO:
sodobne električne in gospodinjske aparate televizijske, radijske in tranzistorske sprejemnike nadomestne dele za termične in elektroakustične aparate
gramofone, nadomestne dele zanje, gramofonske plošče elektroinstalacijski material in prevodnike elektromotorje in stikalni material
Obiščite naše prodajalne:
JUGOTEHNIKA, Ljubljana, Dalmatinova 11
BLISK, Ljubljana, Titova 61
ELEKTROCENTER, Ljubljana, Čopova ul. 4
RADIOCENTER, Ljubljana, Cankarjeva c. 3
ELEKTROVAL, Ljubljana, Mestni trg 15
RADIOCENTER, Bled, Prešernova c. 1
RADIOCENTER, Domžale, Ljubljanska cesta
RADIOCENTER, Kranj, Koroška 9
RADIOCENTER, Maribor, Partizanska 6
kjer si lahko ogledate vso zalogo blaga in dobite strokovna pojasnila.