štev. 153 i
V LJubljani, v sredo, 2. julija I94I-XIX
Poitnha plačana v gotovini. Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica) Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja viak da« cfntra| razen ponedeljka in dneva po prazniku.
s Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. s | Redazione, Amministrazionai Kopitarjeva 6, Lubiana. I i	Teleion 4001—4005.	1
Abbonamenti: Meta 12 Lira; Eitero, mete 20 Lire, Ediziooe domenica, anno 34 Lire, Eitero 50 Lire, C C. P.l Lubiana 10.650 per tfli abbonamenti: 10.349 per t^ inserzioni.
Filiale! Novo meeto.
Concessionaria eselusiva per la puliblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Silovit razmah nemške ofenzive
Sovjetska fronta na vsej črti prebita in nemške sile prodirajo
proti Ljeningradu, Moskvi in Kijevu
Nemci javljajo zasedbo vojnega pristanišča Libau na lituanski obali. To je velik uspeli, ker je Libau (Liepaja) bilo močno utrjeno pomorsko oporišče sovjetske vojne mornarice, ki bo sedaj prisiljena, da se umakne v skrajni vzhodni del Vzhodnega morja v Finski zaliv, kjer pa bo njeno gibanje zelo omejeno in izpostavljeno nemškim zračnim napadom.
Pri Minsku, ki so ga Nemci po ogorčenih bojih prav tako zasedli, in zlasti juino do Rakitniških močvirij divjajo še naprej srdite bitke oklepnih dvizij z napredovanjem Nemcev na vzhod. V trikotu med Vialistokom, Min-skom in Rakitniškim močvirjem je ie več dni obkoljenih več sovjetskih divizij, ki se obupno branijo jeklenega objema, a postaja njih položaj vedno brezupnejši. Kakor smo poročali ie pretekli teden, je ta obkolitev velikega dela sovjetskih čet Nemcem uspela ie prve dni s hitrim prodorom na Minsk. 0 njem govori tudi nedeljsko nemško poročilo. V odseku pri Minsku je premoč nemškega oklepnega oroija očividna.
Pri Lucku in v vzhodni Galiciji divjajo boji z nezmanjšano silo dalje. Ob Prutu polo-iaj ni bistveno spremenjen.
Poročila vojnih poročevalcev poročajo o vedno obsežnejšem delovanju padalcev, ki jih spuščata oba nasprotnika v sovražno zaledje. S tem v zvezi so ostri ukrepi romunske vlade,
o katerih javljamo na drugem mestu. *
Vicliy, 1. jul. lp. Potem, ko jc francoska vlada prekinila diplomatske stike s Sovjetsko zvezo (kakor je naš list že včeraj poročal, op. ur.), je sovjetski poslanik v> Vichvju, Bogomolov, danes z vsem osebjem sovjetskega veleposlaništva odpotoval iz Vichyja v smeri proti Švici.
Istočasno je iz Moskve odpotoval proti meji francoski veleposlanik v Moskvi Bergery in ko bo francoska vlada izvedela, da je francoski veleposlanik z vsem francoskim diplomatskim in konzularnim osebjem zapustil sovjetsko ozemlje, bo sovjetski veleposlanik v Franciji, ki bo do tedaj čakal na neki postaji pri švicarski meii, lahko nadaljeval svojo pot v Švico.
Nemška voiska zasedla Minsk
Berlin, 1. jul. lp. Iz pristojnega vira poročajo, da se sedaj pomikajo nemške sile, ko so na vseh krajih prebile sovjetsko fronto, v glavnem v treh smereh in sicer proti Ljeningradu, proti Moskvi in proti Kijevu.
Proti Ljeningradu se pomikajo nemške sile, ki prodirajo skupno s finskimi s finskega ozemlja ter tiste nemške kolone, ki prodirajo iz baltskih držav. Proti Moskvi prodira tista nemška vojska, ki je zavzela Minsk, dočim se proti Kijevu pomikata južna nemška in romunska armada.
Berlin, 1. julija, lp. Na vsem vzhodnem bojišču se nemška ofenziva nadaljuje po izdelanem načrtu in DNB je izvedel, da so zlasti v baltskem odseku sovjetske motorizirane kolone ponoči in podnevi pod ognjem bomb z nemških bombnikov. Sovjetske kolone se morajo stalno ogibati napadom nemških letal in iskati nove postojanke, dočim sta dve rdeči armadi pri Bia-lostoku obkoljeni in obsojeni na predajo ali pa na uničenje.
Na vseh odsekih bojišča so sovražne izgube ogromne. Nemške sile so zdaj že na vzhodu od Minska, od koder gre avtomobilska cesta v Moskvo, in tam so se nemške motorizirane kolone sešle z nemškimi silami, ki so prišle iz Brest Litovska in Baranovičev.
Tudi na južnem odseku so nemške sile skupno z romunskimi povsod že na sovjetskem ozemlju in tam je sovjetska utrjena črta povsod prebita. Nemške in romunske čete prodirajo daleč v globino in povsod nalete na uničenje in smrt. Naselja in vasi so prazne, ker so prebivalci zbežali pred boljševiško vojsko in se vračajo šele, ko pridejo nemški in romunski vojaki v njihova naselja. Povsod pa nemške in romunske vojnke sprejemajo z manifestacijami simpatij in veselja.
Sovjetska fronta predrta na vsej črti
Berlin, 1. julija, lp. Nemška poročevalska agencija objavlja komentar k izrednim poročilom, ki jih je nemško vrhovno poveljstvo objavilo v nedeljo, in k včerajšnjemu vojnemu poročilu. — V tem komentarju poudarja agencija, da je bila sovjetska fronta predrla od Baltika do Karpatov in da so bili udarci nemške vojne sile siloviti. Nemška vojna sila je izvedla na sovražnika celo vrsto uspešnih napadov, ki bodo preprečili zbiranje rdeče vojske na raznih drugih odsekih.
Zaradi teh uspehov so bile sovjetske sile med Baltikom in na črti Vilna-Dunaburg-Riga izolirane in ločene od ostale vojske ter obsojene na predajo. Ostale skupine nemške vojske so srečno prepodi-16 sovražnika iz njegovih postojank ter tako odstra-
nile sleherno nevarnost, ki je grozila nemškim pokrajinam, zlasti pa Vzhodni Prusiji.
Zaradi uspehov nemškega letalstva sovjetsko letalstvo ni več v stanju, da hi opravljalo ofenzivne nastope, ampak je obsojeno na obrambo. Nemška izredna uradna poročila čisto jasno povedo, kako važne in velike so bile sovjetske izgube v prvih šestih dne*' bitke. Na vsej Ironli se rdeča vojska umika.
Zmeda v zaledju s*":«tske vojske
Berlin, 1. julija, lp. DNB poroča da so od 29. junija naprej nemška letala stalno napadala zaledje sovjetske vojske. Nemški strmoglavci so osredotočili svoje napade na majhno število cest in kolovozov v zaledju sovjetske vojske, kjer se sedaj vale sovjetske oklopne kolone, pa tudi baterije topov, ki jih vlečejo konji in voli, po teh cestah se namreč sedaj v največji zmedi umika rdeča vojska, da bi ušla nemški obkolitvi. Pri tem pa konjska in volovska vprega ovirata sovjetske motorizirane kolone in pogosto se na ti način promet na cestah ustavlja za več ur in tako postaja neurejeno zaledje sovjetske vojske najboljša tarča za nemško letalstvo. Toda nemški strmoglavci viharno in silovito obdelavajo z bombami to zaledje. Izredno mnogo topov in avtomobilskih vozil je bilo že uničenih na zaprtih cestah. Sovjetske izgube so ogromne. Tudi mnogo sovjeskih železnic je bilo zadetih. Tako je neki sovjetski vlak iztiril takoj, kn je v bližini proge padla bomba.
Včeraj je bilo sestreljenih 280 sovjetskih letal
Berlin, 1. jul. lp. Danes je bilo Iz vodjevega glavnega stana objavljeno naslednje uradno izredno vojno poročilo:
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 2SO sovjetskih letal.
Sovjetske izgube na finskem bojišču
Helsinki, 1. jul. lp. Od začetka sovražnosti med Finsko in Sovjetsko zvezo je bilo sestreljenih 35 sovjetskih letal. Zahodno od Helsinka je sovjetska podmornica zavozila na mino in se potopila.
Letalski alarm v Moskvi
Stockholm, 1. jul. lp. Danes ponoči so v Moskvi imeli prvi letalski alarm. Letalski alarm je trajal od 1.30 do 2.20 zjutraj.
Stalin je ustanovil državni obrambni odbor
Rim, 1. julija, lp. Vrhovni sovjetski pred-sedstveni sovjet je že imenoval poseben državni obrambni odbor, kakor to poroča moskovska radijska postaja. Predsednik tega vrhovnega državnega obrambnega odbora je Stalin, podpredsednik Molotov, člani pa so Vorošilov, Ma-lenkov in Berija. Od tega trenutka naprej je vso državno oblast prevzel ta državni obrambni odbor.
Fantastične izmišljotine iz Moskve
Rim, 1. jul. lp. Angleška propaganda se trudi povzročati zmešnjavo v svetu in je včeraj objavila fantastično novico, da je bila v nedeljo v Moskvi v tamkajšnji katedrali slovesna služba božja in da je moskovski metropolit blagoslovil sv. ikone, ki jih naj ruska vojska ponese s seboj v boj za svobodo domovine.
Angleška propaganda misli, da so stotine milijonov ljudi na svetu popolni nevedneži in da ljudje po svetu ne vedo, da so bile cerkve v Sovjetski zvezi spremenjene v hleve, v kinematografske dvorane in da v Sovjetski zvezi ni nobenega
metropolita, ker so bili vsi duhovniki izgnani v Sibirijo ali pa postreljeni, vse vere pa zatrte in prepovedane.
Albanija v vojni s Sovjetsko Rusijo
Tirana, 29. jun. s. Albanski službeni list je objavil, da je v smislu sporočila zunanjega mini-strtva v Rimu SSSR v vojnem stanju z Italijo od 22. junija ob 5.30 zjutraj. Glede na to se vojni zakon, ki velja v Albaniji, razširi tudi na omenjeno državo.
Novi dokazi o sovjetskih pripravah na vojno
Dolgoletni moskovski dopisnik »Ne\vs Chroni-cle< Scott, ki je bil pred izbruhom sedanje vojne med Nemčijo in Sovjetsko unijo izgnan iz Sovjetije, sporoča iz Tokija »Exchange Telegraphu« svoje vtise ob zapustitvi te države. Scott med drugim pravi:
Teden dni pred izbruhom sovjetsko-nemške vojne sem potoval skozi Sibirijo. Med Novim Si-birskom in Cito sem naštel nad 200 vojaških transportov, ki so se v razdobju 20 minut pomikali proti zahodu. Vsak od teh transportov je imel povprečno po 25 vagonov. V zadnjih desetih vagonih so bili vojaki, medtem ko so bili v ostalih vagonih tanki,
oklopni avtomobili, strelivo, ambulante, reflektorji
in razstavljeni aeroplani. Vojaštvo ni vedelo prav nič, kam potuje. Na vprašanja je samo odgovarjalo, da odhaja verjetno na vojno proti fašizmu. Vse to je bilo še tedaj, ko se je splošno mislilo, da bo Sovjetska unija stopila na nemško stran. Scott nadalje pravi, da se je Sovjetska unija kljub sporazumu z Nemčijo vojaško zelo pripravljala in to z vso naglico in brez prestanka Vojaški poveljniki so dobili naročilo, da morajo čimprej z boljšati in po-jačati obrambno moč armade Vse to se je dogajalo tedaj, ko je sovjetsko Časopisje vsevprek zagotavljalo, da ni sploh nobene vojne nevarnosti za Sovjetsko unijo. (DNB)
Svarila pred sovjetskimi padalci v Romuniji
Bukarešta. 1. jul. lp. Predsedstvo romunski vlade je včeraj objavilo naslednje uradno poročilo:
Holjševiki se trudijo z vsemi sredstvi sabotirati delo v Romuniji, povzročati nerede in motiti razvoj na fronti. V ta namen so pa davi spustili na romunsko ozemlje vohune in svoje »cente, ki so takoj stopili v stik i domačimi Židi in pristaši komunizma, da bi organizirali sabotažna dejanja. Nekaj teh agentov so že prijeli in zaprli. V 1'assiju je bilo postreljenih 500 židov-koinuni-stov, ki so napadali stanovanja nemških in romunskih vojakov. Kdor bo motil red in mir. jio neusmiljeno kaznovan. Prebivalstvo mora prij»; viti krajevnim oblastem vse tiste, ki so sumljivi in tujce, ki se pojavijo v raznih krajih. Kdor pravočasno ne prijavi motilcev reda in varnosti, bo ustreljen.
Dobra žetev v Romuniji
Bukarešta, 1. jul. lp. Poljedelsko ministrstvo je ugotovilo po dosedanjih poročilih, da bo letošnja žetev izredno dobra. Žetev bo tolikšna, da ne l>o krila samo domačih potreb, ampak bo omogočila tudi precejšen izvoz.
Vojno poročilo št. 391
Dva sovražna rušilca potopljena na Sredozemskem morju
Glavni stan italijanskih vojnih sil poroča:
Nad Malto so v letalskih bojih naši lovski oddelki sestrelili v plamenih dve sovražni letali.
Severna Afrika: Živahno delovanje topništva na bojišču pri Tobrtiku- Letalstvo osi je severno od Bardie napadlo oddelek sovražnih vojnih ladij in potopilo rušilec, neki drugi ru-šilec pa jc bil hudo poškodovan. Druga naša letala so bombardirala naprave in utrdbe v Tobrukn.
Vzhodna Afrika: Sovražni poskusi napadov
proti nnši posadki v Debri Taborju so bili odločno odbiti.
Naša podmornica, ki ji poveljuje kapitan korvete Vincenzo Politi, je torpedirala in potopila v vzhodnem delu Sredozemskega morja angleški rušilec.
Berlin, 1. julija, lp. Hitler je imenoval vrhovnega poveljnika nemškega ekspedicijskega zbora v Afriki brigadnega generala Romella za generala oklepnega zbora, kar pomeni, dA je imenovan za armadnega generala.
Osebje Kr. Rimske Opere je potovalo skozi Ljubljano
Benjamin Gigli se je za pozdrav zahvalil s pesmijo »Non ti seordar di me - Ne pozabi me!«
Kakor je bilo že javljeno, se je v torek popoldne pripeljalo osebje Kr. rimske Opere, ki je na poti v Zagreb, tudi v Ljubljano. Že precej časa pred drugo uro se je napolnil peron s številnimi oboževatelji in oboževateljicami tako znanega in slavnega tenorja Benjamina Giglija. Med tem ko je nestrpno občinstvo živahno razpravljalo, ali bo mogoče naprositi slavnega pevca, da bi tudi kaj zapel, in medtem ko so drugi razkazovali beležnice, razglednice in fotografije slavnega pevca, ki so jih pripravili, da bi dobili nanje njegov podpis, sta prispela na postajo tudi viceprefekt g. dr. Bisia in com. g. Tigoli, ki sta v imenu Visokega komisarja pozdravila došle goste. Prav tako so pričakovali člane Kr. rimske Opere g. prof. Urbani, upravnik ljubljanskega gledališča g. Župančič, ravnatelj Opere g. dr. Ukmar in ravnatelj Drame g. Golia. Končno je prisopihal okrog tri četrt na 3 dolg vlak s tržaške strani
Sovjetska vojska je že dobila odločilni udarec
Rim, 1. julija, lp. Na bojišču na vzhodu je bilo do sedaj zbranih že dovolj spisov, ki dokazujejo, da je Stalin resnično pripravljal svojo veliko izdajstvo in da je z ogromnimi množicami svoje vojske skušal ob svojem času napasti Nemčijo in Evropo. To potrjujejo tudi sovjetski ujetniki, ki jih nemške vojaške oblasti zaslišujejo.
Sedaj pa je popolnoma jasno, da je Hitler z Miissolinijem s svojim bliskovitim nastopom v zadnjem trenutku nemško ozemlje in vso Evropo rešil največje nevarnosti, ki je Evropi grozila po turških in mongolskih vdorih. Sovjetske vojne priprave bi potrebovale še nekaj tednov časa, da bi bile popolnoma na mestu. Stalinu sta še manjkala dva zadnja tedna, da bi sovjetska vojska lahko napadla in presenetila vzhodno Evropo.	__
Vojna proti Sovjetski zvezi vsekakor ne bo lahka in bilo bi smešno govoriti o zaključnih uspehih. Toda vsekakor so bili doseženi štirje veliki uspehi, in sicer:
1. razbit jc bi! sovjetski r.ažrt napada proti Nemčiji, Finski, Madžarski, Romuniji in Turčiji,
2.	sile osi so si postavile dober strateški temelj za pohod proti Sovjetski zvezi in ta pohod se bo nadaljeval do popolnega uničenja boljševizma,
3.	sovjetsko orožje je že dobilo hud udarec v prvem tednu bojev,
i. evropski narodi se vzajemno zbirajo za boj proti sovražnikom Evrope.
Ko bo sovjetska armada popolnoma potol-čena, tedaj bo Evropa osvobojena in bo lahko mirno zadihala. Rdeča armnda je številna in je dobro oborožena, toda poveljniki osi so prepričani, da bo zadnja beseda tega boja pripadla njim. Poveljstvo osi je prepričano, da so poveljniki armad osi boljši in dn je nastop vojakov osi učinkovitejši in uspešnejši.
Tako je boljševizem prišel do tega, ko bo moral položiti račune. Sodelovanje med Krcni-ljem in angleško vlado ter ameriško vlado je odprlo oči vsej Evroni, kajti plutokrati so si naložili na ramena silno in ogromno odgovornost, ko so se zvezali z boljševizmom. Dokazali so ne samo svojo nizkotnost, ampak so dokazali tudi svojo slnhost. ko sn morali sprejeti nnraoč od takega zaveznika.
in med radovednim pričakovanjem in opazovanjem občinstva zapeljal na drugi tir. Težki in izredno lepi štiriosni vagoni drugega in prvega razreda so peljali mimo občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo člane Kr. rimske Opere, ki so veselo odzdravljali skozi okna. Že je pripeljal mimo osmi vagon, ko še ni nihče zapazil slavnega pevca. Samo trije vagoni so še bili v vsem dolgem vlaku, ko je nenadoma nekdo vzkliknil: >Gigli!« Nekako sredi devetega vagona, ki je bil spalni vagon, je gledal slavni pevec skozi okno.
Z mahanjem rok in v/.klikanjem ga je začelo občinstvo pozdravljati in hitelo po peronu naprej za vagonom, ki se je prav tedaj ustavil. Pod oknom, kjer je stal pevec, je nastala v trenutku velika gneča in takoj je nekdo naprosil pevca, naj bo tako ljubezniv in da nekaj avto-gramov. Kar cel šop rok se je stegnil proti oknu, slavni pevec pa je potegnil nalivno pero in začel podpisovati, da se je kar kresalo. Podpisovanja ni hotelo biti ne konca ne kraja, tako da je celo pošla tinta v nalivnem peresu. Nekdo iz občinstva je hitro priskočil na pomoč in posodil svoje pero in podpisovanje je teklo naprej. Medtem pa je množica začela prišepetovati slavnemu tenorju, naj vendar zapoje. Vsi mogoči predlogi so se oglašali, zraven pa nenehoma: prosimo, prosimo! Pevec je najprej odkimaval, češ da ne more, potem pa je, medtem ko jc podpisoval, nenadoma začel peti in zopet prenehal ter pokazal: »Ne morem!« Vzklikanje in ploskanje je kar zabobnelo po peronu, nato pa je nastala tišina, v katero je slavni pevec zapel ob velikanskem navdušenju občinstva prelepo: »Non ti seordar di me!« — »Ne pozabi me!« Bučeč aplavz jc ob konen nagradil slavnega pevca, ki niti med petjem ni prenehal podpisovati. Hkrati pa se je usulo nanj cvetje, večinoma sami lepi rdeči nageljčki, izročen pa mu je bil tudi lep šopek.
Viceprefekt s spremstvom, kakor tudi uprav-nik in ravnatelja ljubljanskega gledališča so medtem vstopili v vagon in pozdravili predstavništvo kr. rimske Opere. Pičle četrt ure je trajal postanek na postaji, nato pa je vlak potegnil proti jugu med navdušenim v/.klikanjem in pozdravljanjem občinstva, ki je želelo gostom veselo svidenje v Ljubljani.
Italija in Nemčija priznali kitajsko narodno vlado v Nankingu
Rim, 1. julija lp. Zunanji minister grof Ciano ie danes obvestil kitajsko narodno vlado v Nankingu, da je "italijanska Kraljeva vlada sklenila priznati vlado, ki ji predseduje Vangčingvej, kot zakonito predstavnico kitajskega naroda. Italijanska vlada obvešča kitajsko narodno vlado, da bo kmalu vpostavila z njo redne diplomatske stike.
Berlin, 1. julija, lp. Nemška vlada je obvestila kitajsko narodno vlado v Nankingu, da je Nemčija priznala to vlado kot zakonito predstavnico kitajskega naroda in da bo nemška vlada kmalu vpostavila redne diplomatske stike z na-, rodno kitajsko vlado, ki ji preds. Vangčingvej,
Pred važno iz avo japonske vlade
Tokio, 1. jul. lp. Danes j« bila ,v Tokiu redna seja japonske vlade, jutri pa bo izredna seja vlade, na katero bodo poklicani tudi zastopniki vojske in mornarice. Japonski listi napovedujejo, da bo jutri po teh posvetih japonska vlada objavila važno izjavo, v kateri bo pojasnila svoje stališče glede vojne med Nemčijo in njenimi zaveznicami ter Sovjetsko zvezo.
Nemško vojno poročilo
Nemške čete so dosegle Berezino
Berlin, 1. julija, lp. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi:
Med Karpati in l'riterkini močvirjem so oddelki nemške vojske skupno s slovaškimi četami vojskujejo pri zasledovanju pobitega sovražnika na obeli straneh Lvova dalje naprej.
Sovjetski armadi, ki sta med Bialistokoin in Minskem obkoljeni, sla se včeraj zastonj trudili, da bi se prebili iz obroča. Vsi sovražni poskusi za izpad, ki so jih ponekod podpirali najtežji tanki, so ob izredno knavih izgubah propadli. Dalip vzhodno so nemške čete dosegle llerezino.
Med DunaburKom in Kigo je bila Duna na široki fronti dosežena in na raznih krajih prekoračena. Tudi lukaj so se razbili hudi sovražni protinapadi.
Oddelki nemškega letalstva so s prebojnim uspehom sodelovali pri tem boju. Letala so vzhodno od Lvora na cesti bombardirala deloma po dve tri koloni, drugo oh drugi, ki se umikajo, med Bialistokoin in Minskem pa so obkoljenim sovjetskim četam prizadejala najhujše izgube in so onstran bili številni tanki in številna oklepna vozila razbita in na stotine tmornih vozil je bilo uničenih. Sovražno topniške baterije so bile prisiljene k molku in sovražni vlaki irazdejani.
Velike uspehe je včeraj nemško letalstvo doseglo proti sovjetski letalski skupini.
Kakor je bilo ž« objavljeno s posebnim poročilom. je sovražnik dne 30. junija v bojih ob vzhodni fronti izgubil '.'80 letal, od tega je bilo samo v letalskih bojih sestreljenih 216 sovjetskih letal.
Paderevski umrl
Južno od polotoka Rihačiji je bil uničen, in potopljen sovjetski rušilec in neki drugi sovjetski rušilec je bil hudo poškodovan.
Na morju okoli Anglije so bojna letala poškodovala večjo trgovsko ladjo. Nočni napadi letal so veljali oskrbovalnemu pristanišču Cardifu in pristaniškim napravam na angleški vzhodni in jugovzhodni obali.	,f
V Severni Afriki so nemška strmoglavska letala pred Sollumoni metala bombe na angleški rušilec in ga zažgala. Bombardirala so pristaniške naprave v Tehniku in sovražna oklepna vozila.
Angleška bojna letela so včeraj v zaščiti nizkih oblakov in slabega vremena metala bombe na stanovanjske predele nad nemškim severnim obrežnim ozemljem. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Več poslopij je bilo razdejanih in poškodovanih. Pri tem napadu in pri poskusih sovražnega poleta nad zasedeno ozemlje so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 11, mornsriško topništvo pa 5 angleških letal.
Pri sovražnih letalskih napadih, ki so v pretekli noči veljali zahodni Nemčiji, je bilo med drugimi v Kiilnu ubitih in ranjenih nekaj civilnih oseb. Vojaške, gospodarske ali drugo škode ni bilo. Nočni lovci in protiletalsko topništva je sestrelilo tri angleška letala. Mornariško topništvo je v noči na 30. junij sestrelilo 4 sovražna letal«.
Pri zmagovitih letalskih bitkah na vzhodu je letalska skupina pod vodstvom podpolkovnika Miildersa sestrelila 110 letal: letalska skupina pod vodstvom majorja Trautlofta pa 65 letal.
V Ameriki in Angliji so že razočarani nad sovjetsko vojsko
V Londonu se bole, da nemška vojna poročila niso povedala vse resnice
Berlin, 1. julija, lp. Pristojni nemški krogi izjavljajo, da so nedeljska nemška izredna vojna poročila silno razočarala angleške in ameriške kro^e. Znafilen je odmev teh izrednih poročil v londonskih listih. Tako piše glaVno glasilo londonske »City«, da je treba nemškim izrednim poročilom precej verjeti in da nemška izredna vojna poročila niso povedala še vse resnice. Zelo vorjetno je, da se nemške vojne sile nahajajo mnogo globlje na sovjetskem ozemlju, kakor pa so to navajala prva uradna in nedeljska izredna vojna poročila.
»Deutsche Algemeine Zeitung< piše, da bo nemška vojska storila vse, da bo opravičila to vero in zaupanje londonskega glasila »Timesa«, kajti v Londonu ne pijo več vvhiskija, ampak vod-
ko in ne prepevajo več angleških bojnih pesmi, ampak znano pesem vlačilcev ladij po Volgi. Angleška propaganda je vsa iz sebe, ko lahko napoveduje, da je angleško vojaško odposlanstvo prišlo v Moskvo. V Ameriki pa razpoloženje tndi ni nič manj značilno. Nemški uspehi in nemška izredna vojna poročila so v Ameriki vplivala tako, da je tam vedno več pristašev naziranja, da se Amerika ne sme udeležiti te vojne. Predsednik zunanjepolitičnega odhora v senatu senator Ge-orge je imel v nedeljo govor ter Je v svojem govoru izjavil, da pooblastila predsednika Roose-veltu ne smejo biti več razširjena aH pa povečana. Nemški uspehi na vzhodu so torej povsod vplivala pn svoj in dosegli primerne učinke
Gospodarstvo
Ignacij Paderevski se je rodil 6. nov. 1859 v republike v emigraciji, se je rodil 6. nov. 1859 v Kurilcvki v Podliji. Kot dvanajstletni deček je prišel na varšavski glasbeni institut, kjer je študiral predvsem pri Jandtu in Roguskem. Leta 1879 je sam postal učitelj glasbe na tem zavodu, nato pa je leta 1883 odšel zaradi nadalnje izobrazbe v Berlin. Kompozicijo je študiral pri Kielu in Urbanu, nakar je odšel za profesorja na konservatorij v Strass-burg. Tudi tu se je še vedno spopolnjeval v glasbi ter je študiral pri Lešetickem. Kot virtuoz je nastopil prvič na koncertu leta 1887 na Dunaju. Kritika ga je že ob nastopu pozdravila kot velikega umetnika, kateremu je prerokovala slavno bodočnost. Na svojih poznejših ameriških koncertih si je priboril sloves prvega in najbolje honoriranega pianista tedanje dobe.
Pokojni Paderevski je uglasbil tudi več pesmi, napisal več skladb za klarir' in orkester ter nekaj oper. Umrl je 30. junija v Newyorku.
Gibraltar še izpraznjujejo
Madrid, 1. julija, lp. Danes bodo zopet odpeljali več sto družin iz trdnjave. Družine, ki prihajajo v poštev, so že bile obveščene ter jim je bilo naročeno, da morajo biti ob zori v pristanišču, kjer jih bodo vkrc.ali. Prav tako bodo odpeljali mnogo angleških družin, ki so prišle v Gibraitar iz Tangerja in La Leneje.
Angleški bančnik v Moskvi
Rim. 1. julija lp. V Moskvi se je odigral primer, ki ga Ljenin gotovo ni predvideval. V prestolnico komunizma je prišel ter bil sprejet z vojaškimi častmi plutokrat Lavrence Catbory, za-stopnik Angleške banke, ki ga je tudi Stalin sprejel z odprtimi rokami. Catbory pripada eni izmed najbolj bogatih angleških družin. Angleška banka pa je bila vedno tista, ki se je najbolj »vojskovala* proti komunizmu in so boliševiki trdili, da morajo njo najprej uničiti,
Voldemaras na svobodi
Berlin, 1. jul. lp. Bivpega litavskega predsednika vlade Voldemarasa, ki je bil več mesecev zaprt v ječi v Kovnu, so osvobodite nemške Čete.
Poziv hrvatskim rezervnim častnikom
Zagreb, 1. julija, lp. Glavni stan letalske obrambe poziva vse rezervne častnike jugoslovanske armade, ki so bili v protiletalski službi, naj se prijavijo do 10. julija, in sicer osebno, Če stanujejo v Zatrrehn. s priporočenim nismom pa, stanujejo v provinci, in sicer na naslov poveljnika protiletalske obrambe v Zagrebu
Delavski otroci iz Rima odšli na počitnice
Rim, 1. julija, lp. Tisoč rimskih otrok, ki so iz delavskih družili, je danes zjutraj odšlo na počitnice ob morje, kjer bodo preživeli nekaj tednov na stroške organizacij Fašistične stranke. Tajnik Fašistične stranke Minister Serena je bil navzoč pri odhodu in so mu otroci in starši priredili največje manifestacije.
Poostreni ukrepi proti Zidom v Bolgariji
Sofija, 1. jul. k. Notranji minister general Ga-brovski je na podlagi Zakona o zaščiti naroda izdal tri zakonske odredbe za učvrstitev javnega miru in reda. Prva odredba predvideva najstrožje kazni proti poskusom tujih agentov in neodgovornih oseb, ki bi skušale z raznimi vznemirljivimi novicami ogražati varnost države in naroda in rušiti vero naroda v vojsko in njeno vodstvo. Druga odredba se nanaša na Žide, ki pravtako širijo takšne vznemirljive vesti, samo da bi povzročili nemire in s tem zmanjševali vero bolgarskega naroda v njegovo bodočnost. Po tej odredbi je Židom v Bolgariji odsedaj prepovedano vsako zadržanje na ulici od 21. ure zvečer do šeste ure zjutraj. Notranji minister je izdal omenjene odredbe, med katere spada tudi odredba proti špekulaciji, v prvi vrsti zato, da bi preprečil proti--državne in protinarodne mahinacije ob sedanji nemško-sovjetski vojni.
Predpisi za proizvodnjo in prodajo celuloznega lesa
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svojo naredbo z dne 4. junija 1941-XIX, j št. 39, o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini in smatrajoč za potrebno, da se dopolnijo ti predpisi z razširitvijo tudi na celulozni les, odreja:
Člen 1. Določbe naredbe z dne 4. junija 1W1 -XIX, št. 39, ki 6e nanašajo na ureditev proizvodnje in prodaje rastlinskega kuriva, se razširjajo na celulozni les.
Člen 2. Od dne uveljavitve te naredbe sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja celuloznega lesa.
Člen 3. Trgovci izvozniki in proizvajalci izvozniki morajo do vštetega dne 30. junija 1941-XIX prijaviti ravnateljstvu državnih gozdov Visokega Komisarijata množino celuloznega lesa, ki ga imajo na dan 23. junija 1941-XIX in količine, ki bi jih namenili za izvoz.
Člen 4. Odvzem po členu 7. naredbe z dne 4. junija 1941-XIX. št. 39, se nanaša tudi na množine lesa za kurivo, na rastlinsko kurivo in na celulozni les v kateri koli stopnji obdelave, ki bi jih, kljub temu, da so bile določene za izvoz, njih lastniki ne prijavili v oddajo ravnateljstvu državnih gozdov.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 25. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Ustanovitev izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev Ljubljanske pokrajine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za nujno potrebno, da se določijo osnovni stroški gospodarskega življenja v Ljubljanski pokrajini in se tako pripravi njih postopna zenačitev s stroški v drugih italijanskih pokrajinah, odreja:
Člen 1. Ustanavlja se sklad z imenom »Izravnalni sklad za gospodarsko ureditev«, Cigar naloga je, uravnavati zenačevanje cen in storitev z izravnavanjem osnovnih stroškov.
Člen 2. V sklad, s katerim razpolaga Visoki Komisariat, se stekajo dohodki po naslednjem členu 3. in drugi morebitni prispevki.
Člen 3. Za blago, ki je po izvoru ali proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine in namenjeno za izvoz na katero koli ozemlje izven te pokrajine, se sme uvesti kontrolna pristojbina, ki se plačuje ob izdaji izvornega potrdila ali drugače pred od-pošiljatvijo blaga. Komisariatska naredba, ki določi blago, na čigar izvoz se uporablja kontrolna pristojbina, predpiše tudi nje višino in način plačila.
Člen 4. Kontrolni pristojbini zavezano blago, za katero se ta obveznost ni spolnila, se ne sme izvoziti iz pokrajine.
Italijanščina brez učitelja
sa
Po mestu.
V	mestu (Ia cittA) imamo.mnogo ulic (la via — v zvezi z imenom; sicer pa in kot cesta — la strAda) in trgov (la piazza). Ulice in trgi so večidel tlakovani (selciato, -a; lastricAto, -a) in asfaltirane (asfaltato, -a). Ob hišah so pločniki (il marcia-piede). Široke prometne žile, ki služijo tudi sprehajalcem, so korzi (il corso). Težkemu prometu namenjene krožne prometne proge, ki se izogib- ■ ljejo središča mesta, a vodijo po mestnem okolišu, se imenujejo la circonvallazione.
Cestni vogal je 1'angolo ali la cantonata. — Če teče reka (il fiume) skozi mesto, vodijo čeznjo številni mostovi (il ponte).
Na mestnem načrtu (la piAnta della cittA) so razvidne vse velike javne stavbe (gli edifici piib-blici); občinska hiša (il palAzzo municipAle), sodna palača (il palazzo di giustizia), šole (la scuola), stolnica (il duomo) in druge cerkve (la chiesa), borza (la borsa), gledališča (il teAtro), muzeji (il museo), galerije slik (la galleria dei quAdri), bolnišnice (1'ospedAle). Stolp je la torre, zvonik pa il campanile.
V	vsakem mestu so tudi javni nasadi (il giar-dtno pubblico) in parki (il pArco). Po trgih so spomeniki (il monumčnto) in vodnjaki (la fontana).
V	osrednjih okrajih (il quartiere) so številne palače (il palazzo) in moderne stavbe, celo doneb-niki (il grattacielo, il grattanuvole). V starih delih mesta (la citta vecchia) in v predmestjih (il sob-bčrgo) so ozke ulice.
Trg, ki je namenjen kupčiji, je il mercAto (tržnica — il mercAto coperto).
V	modernih mestih nadomešča vodnjake (il p6zzo) vodovod (l'acquedčtto). Za snago je poskrbljeno s kanalizacijo (la canalizzazione; kanal — il canAle), pa tudi cestni pometači (lo spazzino) pometajo ceste in ulice (spazzAre le vie, te strAde), ki jih je treba poleti škropiti (innaffiare).
Za varnost v mestu skrbe stražniki (la guAr-dia) in gasilci (il pompiere, il vlgile del fuoco). — Javna razsvetljava (1 illuminazione) je električna (elčttrico, -a). V mestu je tudi plin (il gAs).
Ključ k Tajam v 51. nadaljevanju.
Videli smo gospoda C. in gospoda B.; le-ta je eden iz.~ned najboljših zdravnikov v mestu, le-oni
je bogat trgovec. To je sleparl Tisti, ki se zadovolji s tistim, kar ima, se more imenovati zares bogatega. Ljubezen očetova do sinov je velika, toda (ljubezen) materina je večja. Ta vročina je neznosnal Ne bom več imel tistih svojih lepih počitnic iz lanskega letal To milo je slabo, ne dela
fen. Ali vidiš, kaj ti kažem? To je moje pero. o so moje rokavice.
Non abbiamo aneora veduto cid che ci ha portAto il ndstro fratello. Perche parlAte Con co-stčro? Dio Ama coloro che hanno compassione dei poveri. Ti piAce questo quadro? Questa sorprčsa mi fa piacere. Čttime, quelle ciliege di Vipava! Dov'č quel vAso? Questo e il mio orolčgio. Queste sono le mie forbici.
Mondo cAne'1
£ra una sčra uggi6sas.
In tAsca avdvo appčna* poehi sftldi*, non ba-stAnti5 per i mifii proponimčnti*.
AndAvo per le vie della cittA e pensAvo al signbr Burlini, che da tžmpo indefinibile7 mi do-včva8 cinquAnta lire. E lui non lo vedžvo da molto tempo!
Ma {JuardAte la fortuna"! Sv61to10 1'AngoIo della via e m imbAtto" quasi in lui, in lui proprio... il sign6r Burlini, il mio debitore".
Mi levo" il cappello e lo saliito" il piu, cor-tesemčnte15 posstbile. Včdo che mi guArda alquAn-to1* perplesso".
—	Signčre, gli dfco, k tAnto tčmpo che non ci incontriAmo". Scommčtto" che non mi ricono-scite2" neppure" ...
—	Ebbene", mi dlce, v6i avžte" vtnto" la scommčssa2*!
E se" ne" va" vfa" frettolčso".
1 Pes; mondo cane = pasji »vet. — ' neprijeten, zoprn. - ' komaj. — 1 il soldo = aold. — * ha«tante
—	pnrticlplo presente (rlapola .bastare', zadoščati — zadošfujof, zadosten, — 1 il proponimnnto = namera.
—	' nodolofon. — • doveva — imporfetto srlairois ,do-včre , dolgovati. — • sreCa. — " svoltare = okreniti, obrniti se. _ » imbiutorsl = trfilti v alt ob. — '« dolinik. — levAre = vzdijrniti. — " »alntare = pozdraviti. — '« vljudno. - " nekoliknnj. - » pr<*e-n. ~ " 'neont.rAre = srečati. — » scomnrMlpre = Staviti. — " riconoBcere — spoznati. - " — no.
—	" puhasto prodnimo (tlastola .vinceri . /.timeatl. —
—	''stava. — » ardArsene via, oditi; me ne vAdo via odidem. —, M uren.
Železniška uprava, prevozna podjetja itt privatni. špediterji morajo odkloniti odpravo blaga, če ga ne spremlja pobotnica o plačani kontrolni
pristojbini.
Člen 5. Kršitve te naredbe ugotavljajo finančni, carinski in policijski organi. Poleg kazni, določenih po kazenskem zakoniku in plačila dolžne pristojbine se v vsakem primeru, tako pošiljatelju kakor tudi prejemniku izvoženega blaga ali blaga, ki bi se v nasprotju z določbami te naredbe poskušalo izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj ko dvakratnega in ne več ko desetkratnega zneska prikrajšane kontrolne pristojbine. Za plačilo kazni sta zavezana oba solidarno. Enake kazni se uporabijo tudi zoper prevozno podjetje oz. špediterja. V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog ca-rinskega ravnateljstva more Visoki Komisar znižati upravno denarno kazen iz tega člena na eno šestino.
Člen 6. Upravne kazni iz prednjega člena predpisuje po kratki poti in jih sporoči prizadetim carinsko ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna v roku 15 dni po priobčitvi pritožba na Visokega Komisarja, ki odloči o njej dokončno. Pritožba ne zadrži izvršitve. Dokler se ne predpiše znesek upravne denarne kazni in le-ta ne plača, sme carinarnica blago zaseči in ga spraviti v skladišče na stroške kršiteljev, če ti ne položijo varščine v znesku, kolikor znaša najvišja določena upravna denarna kazen.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Uvedba kontrolne pristojbine za izvozni les
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 26. junija 1941. XIX, št 54 odreja:
Člen 1. V smislu člena 3. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54, se uvaja kontrolna pristojbina za izvoz lesa, z izjemo drv in celuloznega lesa.
Člen 2. Kontrolna pristojbina se določa na: L. 3 za stot neobdelanega lesa, L. 10 za stot po-vrhoma obtesanega lesa, L. 15 za stot po dolgem tesanega aLi rezanega lesa.
Člen 3. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih. Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu Komisarju.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 27. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Obvezna prijava žitnega pridelka
Visoki komisar za ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se zaradi porazdelje-vanja ugotovi pridelek žita v Ljubljanski pokrajini, odreja:
Člen 1. Pridelovalci žita morajo prijaviti pridelek letošnje letine. Žitne vrste, ki jih je treba prijaviti, so: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza in soržica.
Člen 2. Prijavo je treba vložiti pri občinskem uradu na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri teh uradih, in to v 20 dneh po končani žetvi ali po spravilu posamezne žitne vrste. Občine morajo poslati prijave Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 3. Prodaja žita iz člena 1. je dopustna samo s predhodno dovolitvijo, ki jo izda omenjeni zavod.
Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 100 do 5.000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba neprijavljenega pridelka.
Ljubljana, dne 27. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli

Spremembe r trgovinskem registru. Pri tvrd-ki Pipan Comp. Cie., kemično komercialna družba z o. z., sta se spremenili točki »Šestič« in »Sedmič« družbene pogodbe. Načelstvo sestoji iz enega ali več poslovodij. Če je postavljen eden, zastopa družbo sodno in izvensodno samostojno, če jih je več, pa določijo način zastopanja družbeniki. Izbrisan je poslovodja Belušič Josip.
Vpis v zadružni register. V zadružni register je vpisana Zadruga pridelovalcev sladkorne pese v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Člani upravnega odbora so: Jevnikar Lovro, šol. uprav, v St. Vidu na Dol., predsednik; Marinček Anton, pos. v Župeči vasi; Zupane Alojzij, župnik v Šmi-helu pri Žužemberku; šuklje .lože, pos. v Trnov-cu; Brulc Hinko, župan v Hrušici. Za sopodpiso-vanje pooblaščeni nameščenec zadruge: inž. Kincl Hinko, stažist pri kmet. oddelku v Ljubljani.
Obveznosti bivše jugoslovanske Poštne hranilnice bo na zasedenem Spodnje Štajerskem in Gorenjskem prevzela po izjavi nemškega drž. poštnega ministrstva nemška državna pošta.
Hrvatsko trgovinsko zastopstvo, ki je preiSnii teden vodilo v Rimu trgovska poeajanja za sklenitev trgovinske in plačilne pogodbe z Italijo, se je te dni vrnilo iz Rima v Zagreb
Rev. "tS3.
»SLOVENEC«, sre3a, 2. fu!tja 1941-XIX,
Jfrta 3
K otvoritvi borovniškega viadukta
Pogled na popolnoma dograjeni in popravljeni borovniški viadukt. — Prometni Minister Ekse. Host-Venturi si spremstvom ogleduje most.
Kako bomo v Ljubljani dobivali mast, slanino, olje in sladkor
! I Ljubljana, 1. julija.
Mestni preskrbovalni urad nam je poslal naslednja navodila Ljubljančanom:
Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino bodo 16. julija t. 1. uvedene živilske karte za. porabo hranilnih maščob in sladkorja s sledečimi mesečnimi obroki: 200 gramov masti, 100 gramov slanine, 100 gramov olja in 700 gramov sladkorja na osebo. Posamezni obroki maščob se po razpoložljivih sredstvih lahko zamenjajo in eventualno nadcmeste z maslom.
Vsak družinski glavar, ki ni pridelovalec maščob, niti nima v zalogi katere koli vrste racioni-ranih maščob in sladkorja, bo moral za dodelitev navedenih količin pismeno prositi občino, kjer stalno prebiva, na obrazcu, ki ga bo dobil pri svojem trgovcu. Ta, pri trgovcu dobljeni formular prošnje za dodelitev sladkorja in hranilnih maščob morajo upravičeni družinski glavarji čitljivo izpolniti v četrtek in petek dne 3. in 4. julija kar v trgovinah. Zato vabi mestni preskrbovalni urad vse trgovce na drobno, naj pridejo v sredo, 2. julija t. 1. v II. nadstropje Mestnega doma od 8 do 13 po pravkar omenjene formularje prošenj za dodelitev sladkorja in hranilnih maščob.
Trgovci morajo vse prošnje, ki so jih izpolnili družinski glavarji, urediti po abesednem redu in v soboto, dne S. julija oddati mestnemu preskrbo-valnemu uradu od pol 8 do 13. Vsaka prošnja naj
ima v desnem kotu z rdečim svinčnikom čitljivo napisano številko družinskih članov.
Mestni preskrbovalni urad bo nato dodelil trgovcem posebne živilske karte za hranilno maščobo in sladkor, potrošniki bodo pa te karte dobili kar neposredno pri svojem trgovcu. Datum razdeljevanja osebnih živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad pozneje o pravem času javil.
Civilne zavodske družine (kolegiji, zavetišča, bolnišnice, jetnišnice itd.) in javni obrati (lekarne, hoteli, restavracije, gostilne, penzioni, kavarne in podobni) morajo po predhodni izjavi, da nimajo ni-kakih hranilnih maščob oziroma sladkorja, sporočiti mestnemu preskrbovalnemu uradu do sobote, 5. julija svojo potrebo na podlagi povprečnega števila gostov v prejšnjem mesecu. Za to izjavo dobe zavodske družine in lekarne potrebne formularje v četrtek, 3. julija pri mestnem preskrbovalnem uradu, javni gostinski obrati pa pri Združenju gostinskih obratov. Na podlagi teh izjav oziroma proženj bo mestni preskrbovalni urad izdal bone, veljavne za ustrezajoči mesec.
Vse prošnje, tako potrošnikov kakor zavodskih družin in javnih obratov morajo biti torej predložene mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do sobote 5. julija opoldne. Poznejših prošenj urad ne bo mogel obravnavati.
Ker bodo karte uvedene šele 16. julija, bodo obroki za julij polovični.
Za nepopolne izjave in napačne prijave so določene najstrožje kazni,
Spori
Rihard Vospernlk — 50 letnik
Kdo od Ljubljančanov ne pozna te dobri-čine, vsestranskega športnika, tihe, dobrosrčne in skromne osebnosti! Da dičijo danasnu 50 letnika te zlate lastnosti, bo znal potrditi že marsikateri nevoljnik, ki je našel v našem jubilantu pribežališče in vsestransko pomoč. Tudi razne gospodarske, stanovske in humane organizacije so našle v tej osebi dobrodošlo moč, ki se ne boji nobenega dela in ki se odzove vsakemu njihovemu klicu. S posebno vnemo se je udejstvoval naš 50 letnik v vrstah naših športnikov. Prav dobro ga poznajo atletiki, nogometaši, motoristi, zlasti pa kolesarji, pri katerih zavzema zadnje čase vodilno mesto poslevode-čega predsednika Slovenske kolesarske zveze. Že kot mladenič je žel lepe uspehe tako v cestnih kakor v dirkališčnih nastopih. V priznanje njegovih nastopov mu je lepa zbirka odlikovanj, v krasnih kolajnah, diplomah ter drugih spominskih predmetih. Kot dirkača smo ga zadnjič videli javno nastopiti pred kakimi desetimi leti na dirkališču ASK Primorja v konkurenci raznih »starih kanonovc, ki so v n jem našli prav trdo kost. Ob jubileju svojega dobrega tovariša
mu njegovi ožji šporTni sodelavci najiskreneje čestitajo ter želijo, da bi ga še dolga leta videli v svoji sredi zdravega in čvrstega!
Medklubska kolesarska tekma
DKSK Edinstvo, Ljubljana VII, priredi v nedeljo 13. julija medklubsko kolesarsko dirko na krožni podutiški progi za prvorazredne vozače juniorje in turiste s startom in ciljem pri gostilni Martine v Zg. Šiški. Proga vodi skozi Zg. Šiško, Koseze, Podutik, Glince, Dolnice ter Dravi je in Zg. Šiško in je dolga 8 km. Prvi startajo turisti ob 14, kateri vozijo dva kroga, kadar pridejo turisti na cilj, startajo juniorji, kateri vozijo 5 krogov, ko pridejo juniorji na cilj, starta glavna skupina, ki vozi 8 krogov. Določila tekmovanja: 1. Dirka se vrši po pravilih slovenske kolesarske zveze in po cestno-policijskih predpiish. 2. Kolesa morajo biti opremljena z dvema sigurnima zavorama in zvoncem. 3. Za A in B skupino imajo pravico startati vsi verificirani dirkači, ki posedujejo licenco SKZ. 4. Turisti so oni neverificirani kolesarji, ki še niso vozili v A in B skupini, ki vozijo z železnimi kolesi, s poljubnim krmilom in zavorami brez prestav. 5. Vpisnina za A in B skupino je 3 lire, za turiste 2 liri z doplačilom 0 lir za garancijo nahrbtne številke. 6. Protesti se vlagajo športni komisiji najkasneje 15
minut po prihodu na cilj zadnjega dirkača A skupine z vlogo 15 lir; ako se protest ugodi, se vloga vrne, v nasprotnem primeru zapade v korist kluba. 7. Vsak dirkač se mora prijaviti športni komisiji eno uro pred početkom dirke. 8. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. 9. Dirka se vrši ob vsukem vremenu, izvzemši hudih nalivov. 10. Od vsake skupine bo najmanj 5 prvoplasiranih nagrajenih s praktičnimi in častnimi darili. 11. Odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa,
Slovenski touring klub javlja, da se dne 14. t. m. ob pol 20 vrši izredni občni zbor v restavraciji »Činkole«, Poljanska 21. Ob nezadostni udeležbi se vrši pol ure kasneje. Dnevni red: sprememba pravil.
Italijansko-nemška lahkoatletska tekmovanja v Bologni. 28. junija so se začela v Bologni obsežna lahkoatletska tekmovanja med italijanskimi in nemškimi lahkoatleti. Udeležba italijanskih in nemških prvakov je odlična in je to srečanje veličastno merjenje športnih sil obeh narodov, ki sodelujeta z enako vnemo tako na športnem kakor tudi na vojaškem polju.
V	soboto so bile tekme v metu kopja, v teku na 400 m čez zapreke, v teku na 100 m, v skokih v višino, v teku na 1500 m. v metu krogle, v teku na 400 m in na 5000 m ter štafeta 4 prat 100 m.
V	nedeljo popoldne s obile tekme v skokih s palico, v metu diska, teku na 200 m, na 800 m in na 10.000 m, dalje na 110 m čez zapreke, v skokih v daljavo, v štafeti 4 krat 400 m in v metu kladiva.
Finski skakale« Nisse Micklen, ki je v Hel-sinkiju že gladko preskočil 2 m, je sedaj v sijajni formi. Na isti športni prireditvi je tudi sedanji svetovni rekorder Yojoe Mikkanen zagnal že pri prvem poskusu kopje 72.55 m daleč. Kau-lauri je pretekel 1500 m za 3:38, na 5000 m dolgi progi je pa zmagal Heind v času 14:46.8.
Nemško plavalno državno prvenstvo bo 12. in 13. julija na Dunaju.
Nove tržnice v Ljubljani lepo napredujejo
Gospodinje, ki hodijo vsak dan na trg, komaj zapazijo, kako hitro se spreminja zunanjost novih tržnic. V resnici so dela na novih tržnicah hitro napredovala. Prav v zadnjih časih so bila opravljena dela, ki bistveno potrjujejo celotni vtis, ki ga napravljajo tržnice na gledalca. Od prvih treh skupin tržnic so se že umaknili zidarski odri, tako da se lepa poslopja 6edaj belijo sveže ometana. Prav učinkovito je tudi mogočno stebrišče, ki nosi streho nad hodnikom za pešce. Le zadnje poslopje pri Zmajskem mostu je še obdano z lesenimi odri in zidarji hitijo z ometa-vanjem stropa nad hodnikom. Tudi to delo bo v kratkem opravljeno, nakar bodo vse skupine tržnic napravljale čisto drugačen vtis. Istočasno z ometavanjem zidov na zunaj, so zidarji ometali tržnice tudi na znotraj. Izdelan je tudi že omet v vseh kletnih prostorih. Sedaj so na vrsti tudi že podrobna dela, kakor zamazavanj reg med posameznimi kamnitimi kvadri, ki tvorijo zunanjo
Klasje sredi ceste
Časih nima Bog ničesar drugega, da bi človeka privezal nase, kot trpljenje. Zato pa je na svetu toliko trpljenja. Čim bolj čutimo, da smo odvisni od Boga, tem bolj hiiio neodvisni od ljudi. — Polovično znanje je večidel mnogo hujše kot neznanje. Neznanje razdira slutnje in m tem hotenje. Vendar pa je neznanje boljše takrat, če nam znanje bolj škoduje kot koristi. — Znak sedanje dobe je tudi ta, da se najbolj preproste reči spreminjajo v najbolj zamotane, da postanejo kar problemi, ki jih je težko rešiti, tako na primer to, du mora biti n>oi ioni zvest in da mora žena ohraniti možu zvestobo; dalje, da morajo otroci spoštovati starše, da naj sin pomaga očetu, hči pa materi: da človek ne zapravi več, kot zasluži: da gre v posteljo in da vstane, ko je pravi čas za to; da si hvaležen za prejeto pomoč in da drugim pomagaš, kolikor le moreš — in še tisoč drugih, preprostih stvari — vse to napravijo ljudje za težke probleme. Storiti, storiti je treba tudi vse, kar je neprijetno, ne glede na to, ali ti diši ali ne! — Kadar slišimo: »Veda splošno pravic, ali: »To je dokazano«, ali: »0 tem sploh ne moremo več zdvajatic, ali »Na tem področju ne moremo ničesar več dognati«, tedaj si lahko prepričan, da so to v vseh primerih zgolj duhovite domneve, ki se jih tudi učenjaki držijo kot zlatih resnir. A nekega dne je mahoma zapisano: »Vse te stvari so zdaj že zastarele« — in postavijo spet novo domnevo. Takrat se zmeraj spomni tistega pregovora, ki pravi: »Kadar začne lisica pokoro ozna-njati. takrat naj kmet pazi na svoje gosi.<
Nekaterim učenjakom škoduje, če postanejo univerzitetni profesorji. Zakaj, od časa do časa izgubljajo preprostost izražanja in se polagoma navadijo na znanstveni jezik, kjer so tudi najbolj preproste resnice povedane čim bolj zamotano in nerazumljivo. Namesto da hi stvari razvozlali, pa jih le še bolj zadrgnejo, tako da so dijaki obžalovanja vredni, ko morajo poslušati take klohu-štracije. Toda večina dijakov niti ne opazi, da na-reja profesor slone iz muh, in si vse tiste puhlice še prav pridno zapisujejo. Saj. kaj pa boš. če ne boš opravil izpita! — So ljudje, ki nič ne vedo, katera hrana jim prija in katera jim škoduje. Taki ljudje nimajo niti tistega nagona, ki vsak-teri živali povd, kaj sme uživati in česa se mora izogibati. So pa tudi ljudje, ki ne poznajo razločka med dobro in slabo duševno hrnno. Slabe skušnjo jih niso nič poučile, marveč se t vso strastjo vežejo na sleherno itivo in ga požrešno goltajo. Pri tem se pa čudijo, zakaj da so zmeraj vsi zmešani in da se v njih nikoli ne zdani! Skoraj za vsako telesno bolezen je kako zdravilo in tako je tudi za vsakršno duševno bedo kaka dobra knjiga. Vse, kar nam je potrebno, imamo, le da večkrat tega ne vidimo ali tistega ne znamo zase uporabljati!
Ni prav, če po več ur ždimo in strmimo predse, kadar smo duševno utrujeni in do smrti žalostni. Tedaj je bolje, da začneš kaj delati ali da komu storiš kaj dobrega. To človeka okrepi za novo duševno delo. — V hudih in mrkih časih je prav in dobro, da se spomnimo stvari, ki bi nas utegnile razvedriti. Lahko se razvedriš v družinskem življenju, ali s prijatelji in v pogovorih z njimi, ali te razvedri lepo vreme in celo živali; ali če potuješ, če poslušaš petje: ali da si sam in je tišina krog tebe; ali v svojem poklicu. ▼ iskanju in najdbah, v uspehih tujih in svojih del, ali v vsem, kar je zares dobrega in lepega: predvsem pa v Bogu. ki iz njega izvira vsakršno pravo veselje. — »Kaj mi je še ostalo?« se naj vpraša vsakdo, kadar mu je kaj vzeto. In skoraj zmeraj bo dognal, da mu je ostalo več, kakor pa je izgubil.	,
oblogo zidov tržnic proti Ljubljanici in hkrati oblogo spodnjega pasu zidu, ki gleda proti jugu.
Medtem, ko so šla ta dela hitro izpod rok", so bile zaključene tudi vse instalacije, tako električna napeljava, napeljava telefonov, vodovoda. Kanalizacijska dela v betonu so prav tako končana. Zaključiti pa jih ni mogoče, ker zaradi razmer ni mogoče dobiti v Ljubljano posebnih železnih kolen, ki naj bi služila kot sifoni pri kanalizaciji. Ta kolena so izdelana, ker pa niso bila izdelana v območju Ljubljanske pokrajine, bo treba še urediti vse formalnosti, da jih bo mogoče uvoziti. Lepo so napredovala tudi dela iz umetnega kamna, vendar so nekoliko zastala zaradi pomanjkanja cementa. Sedaj je po prizadevanju Visokega Komisariata občina prejela toliko cementa, da bo mogla dovršiti gradbena dela na tržnicah, zato bo tudi dela iz umetnega kamna lahko hitreje napredovala. Kljub izrednim razmeram, ki marsikdaj tudi gradbeni stroki niso naklonjena, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tržnice dokončno dograjene in urejene do jeseni, s čemer bo za ljubljanske tržne razmere nastopila prav gotovo nova in tudi mnogo lepša doba.	, .	,
Otroški podlistek
32
Bozene Nemcove
Angel varuh
(Nadaljevanje.)
Tako je rekel in poljubil oba na čelo in zajokal.
Jožef je objel lepo nevesto in v tem hipu pozabil na usodo, ki ga čaka. Gabriel je stal ob strani in po njegovem mirnem licu se je razlil blažen nasmeh in ljubezen.
Tedaj pa se je Jožef zdramil in rekel Gabrielu: »Prijatelj moj, prijatelj, kaj si storil z menoj. Jaz vendar ne morem vzeti Olive za ženo, kajti pahnil bi jo s tem v strašno nesrečo in sramoto.«
»Samo veruj v Boga!« ga je tolažil Gabriel. »Ostani tukaj in proslavi v miru svojo poroko. Bog ne zapusti pravičnega!«
In umiril se je Jožef ter v sladkih sanjah prebil to noč. Drugi dan se je začel pripravljati za poroko z deklico, ki jo je ljubil nad vse. Čez nekaj dni pa se je v tišini, toda v pravi blaženosti, vršila poroka in svatba.
Proti večeru pa je Gabriel poklical ženina od neveste stran in mu rekel: »Brat moj! Prepričan si lahko, da ti ničesar slabega ne želim, in nič slabega ne svetujem. Zato me poslušaj samo še tri dni, kajti bo ti samo v srečo.«
»No povej že, kar misliš!«
»Odreči se tri dni svoji nevesti in pojdi z mano!«
»In kaj bo rekla Oliva, moja žena, če jo tako zapustim? je z žalostnim glasom vprašal Jožef.
»Povej ji, da je potrebna ta ločitev za tvojo srečo. Kje si bil in kaj si delal, pa ji ne smeš povedati. Jožef je dal Gabrielu roko in odšel.
Bila je noč. Temni nebeški obok, dragocen biser v rokah Gospodovih, se je blestel nad široko zemljo. Pri oknu svoje sobe je slonela mlada nevesta v rahlem nočnem plašču in naslanjala na dehteč jasmin svoje lice, da bi ga ohladila. Tu se oglasi lahek korak, vrata se odpro in sladka slutnja prešine njeno dušo. Je njen mladi soprog.
»Odpusti, draga moja mila,« je zaprosil Jožef in pritisnil hrepenenjapolno ženico na svnie srce. »odpusti mi in ne dolži me. da ne poznam ljubeznivosti! Bog sam ve. kako rad bi ostal pri tebi, toda moram proč. Moja sreča zahteva, da se ločim od svojega največjega zaklada.«
Iz teme se ie zablestelo jasno oko njegove ženice. V srcu se ji je sicer oglašalo nekaj,
kakor da mu naj ne verjame, toda ko ga je pogledala v lice, je takoj spoznala, da govori resnico in ga je pustila od sebe. Ločila sta se.
Zunaj je že čakal Gabriel, prijel Jožefa za roko in ga popeljal v prosto polje skoz! mestna vrata. Sredi razkošnega gaja je stala kapelica, posvečena Presvetemu Imenu Jezusovemu. Tam se je Gabriel ustavil, padel pri prvi stopnici na kolena in rekel Jožefu, naj tudi on poklekne in moli: »Tu bova sedaj molila tri ure v noči, potem pa se bova vrnila nazaj. Vse gre za tvojo srečo.«
In Jožef je pritisnil čelo na mrzlo železno mrežo. Ko se mu je gorka kri ohladila, je dvignil pobožno oči k zvezdnim daljavam. Dolgo je mislil. Tedaj se mu je zazdelo, da so zvezde nenadoma izginile, da pa je vse nebo prepregla velika rožna zsrja in da vidi samega Boga sedeti na božjem prestolu. Kori angelov se dvigajo na belih oblakih, sliši njihov lahek korak, gleda v lice milostljive Kraljice nebes, in zdi se mu, da se vse sveti, kakor na bratovem obličju. Čista vera v neskončno ljubezen in božjo mogočnost se je utrdila v njegovem srcu in mir se je razlil po njegovem obrazu.
Ko so minule tri ure, je prijel Gabriel Jožefa za roko in odšla sta zopet nazaj.
Oliva je večkrat čez dan vprašala Jožefa, kje je bil ponoči, toda on ji ni povedal. Ko pa je padel večer in se je zopet ločil od nje, ni mogla več skriti svoje nejevolje ter ga je vprašala kam gre.
»Rekel sem ti že, da se poslavljam od tebe zaradi tvoje in moje sreče. Več ti pa izdati ne smem. Današnji in jutrišnji dan bom moral še preživeti brez tebe. Kot dokaz za tvojo ljubezen pa zahtevam, da mi verjameš in da me ne sprašuješ več, kam hodim.«
Tega pa ni mogel Jožef od svoje žene izprositi, da bi ga rada in z zaupanjem pustila od sebe.
Njega pa je nekaj tajnega sililo za Gabrielom. Zato se je izvil iz ženinega naročja in šel za svojim bratom. Ta ga je peljal zopet na staro mesto, kjer sta spet molila. Toda samo dve uri.
Drugi dan pa se je pritožila Oliva svojemu očetu, da se njen mož ponoči potepa s svojim bratom ter je tudi mogoče, da ji ni zvest. Toda oče, razsodni mož, jo je pokaral zaradi takega sumničenja; da bi jo pa potolažil, je rekel, da bo že sam govoril z Jožefom. Toda ves dan ni rekel Jožefu o tem besede, kajti popolnoma mu je zaupal kakor svojemu sinu.
Zvečer ob desetih je odšel Jožef zopet z Gabrielom h kapelici. Prav za mestna vrata ju je spremljala črna senca, potem se je pa vrnila. Bila je Oliva, ki je šla za njima. Ker pa se je zbala praznega, Širnega polja v noči, se je vrnila k svojemu očetu in ga za božjo voljo prosila, naj in pospremi za možem. Toda oče se. je razjezil, ona je prosila, on jo je pregovarjal in tolažil, ko pa je bila ura skoraj polnoč in je stari slikar videl, da se Oliva pripravlja, da bo šla sama v temno noč, je vstal in rekel: »Grem s teboj, toda samo zato, ker te hočem prepričati, da je tvoj Jožef na dobri poti. Vem namreč, da me zaupanje vanj ne vara.«
ilovica
Koledar
Sreda, 2. julija: Marijino obi6kanje; Proces, mučenec; Olon, škof.
Četrtek, 3. julija: Trifon, mučenec: Evlogij, mučenec; Anatolij, škof; Heliodor, škof.
Lunina spremeba: sreda, 2. juilija: prvi krajec ob 5.24. Herschel napoveduje deževno vreme.
Movl grobovi
+ Gospod Ivan Škarja, član bivšega državnega sveta v Belgradu, je umrl dne 29. junija. Rojen je bil leta '.G80 v Mirni na Dolenjskem, gimnazijo je končal v Novem mestu, juridične študije pa na dunajski univerzi. Potem je stopil v službo pri deželnem odboru v Ljubljani, kjer je bil tajnik. Kot rezervni častnik se je udeležii prve svetovne vojne. Po vojni je bil imenovan za tajnika pri gradbenem ravnateljstvu, leta 1921 pa za člana državnega sveta v Belgradu ter je bil načelnik deviznega oddelka. Kot dobrega jurista, pridnega in vestnega uradnika so ga vsi spoštovali in renili. Deloval je tudi kot odbornik osrednjega društva Rdečega križa v Belgradu in se je udeleževal vseh sej Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-}- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Josipina čerček, vdova po ravnatelju zemljiške knjige v pokoju. Pogreb bo v sredo, dne 2. julija ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Poroka. Na praznik sv. Petra in Pavla
sta se poročila v cerkvi sv. Pelra gdč. Marija Lapajne in g. Jože Marinko, industrijec v Ljubljani. Uglednima novnporočencema tskreno čestitamo in jima iželimo na življenjski poti vso srečo!
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 19. <n 21. nr<_
Krasen film iz Dolomitov
Planinski rudnik
(Ho visto brillare le stelle) M h r 1 h (lardena. Ennio (Jarlesi Kino Matica. ♦ « i e * o n 22- 41
Danes premiera!
Vitez Iz prerife
Pustolovski p dvigi na nmeriSfcem divjem za-padu. V glavni vlogi \iaynard
Kino S t o e a, t e I e t o n 27-30
Ima li mlada vdov« pravico dn druge Mubezni je vpra^aute, ni ga sku4a rešiti film
VDOVA
V gl. vlogi: Ema Gramatica, lsa Pnla. Ruggero
Ruugeri. Klim je opremllen » 51U napi«i Kino (Jnion, t e l • t o n 22-21
EIAR postaja Ljubljana oddaja vsaki dan poleg običajnih poročil, napovedi in predavanj v slovenščini in italijanščini tudi prav lepo glasbo. Posebno polaga veliko važnost na slovensko glasbo. Te dni je začel zopet nastopati radijski orkester pod vodstvom Draga Maria Šijanca, ki ima prav pester in izbran spored slovenske glasbe, nakar posebej opozarjamo radio-posluialce.
—	Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prično v petek 4. julija, Kno-, dvo- in trimesečni tečaji Sodobni pouk po desetprstnem sistemu, uspeh zagotovljen Največja moderna strojepisca. Prospekt na razpolago! Trgovsko učil išče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82.
—	Troti nedostojni noši. Kvestura v Firenci je izdala odredbo, po kateri je ženskam prepovedano po javnih ulicah hoditi ali kolesariti v kratkih ali dolgih hlačah. Ta nešnja je ženskam dovoljena izključno le v letoviščih in kopališčih. Ženske, ki te odredbe ne bodo spoštovale in upoštevale, bodo od policije prijete; kolesarkam bo policija povrh zaplenila še kolo. Italijanska javnost, ki je v svoji pretežni večini že sita raznih nedostojnih modnih norosti, je ukrep firenske kvestu-re pozdravila z odobravanjem.
—	Pevska tekma bo letos v nedeljo 13. julija ob 20 v Operi. Na njej lahko tekmujejo dame in gospodje do 30. leta vsake lege glasu, ki imajo lepe čeprav nešolane glasove. Vsak tekmovalec(-alka) mora zapeti dve pesmi, izmed katerih naj bo po možnosti ena narodna, druga pa umetna, ali operna arija Pevci, ki želijo tekmovati, naj vpošljejo prijavo na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. V njej naj navedejo ime in priimek, na.-lov, poklic, starost, lego glasu in pesmi, ki jih bodo peli. V nedeljo 13 julija bo ob 10 dopoldne pevska preizkušnja, ki se je mora udeležiti vsak tekmovalec. Note naj prinese s seboj. Pri klavirju jih bodo spremljali operni dirigenti, vendar pa laliko tekmovalec pripelje spremljevalca za klavir s seboj. Posebno razsodišče gledaliških strokovnjakov bo prisodilo najboljšim pevcem, za katere bo glasovalo občinstvo, nagrade.
—	Posebna prometna dovolila za Avtomobile in motocikle. Imetniki posebnih prometnih dovolil za avtomobile in motocikle, veljavnih do 30. junija, se obveščajo, da ne bodo smeli več voziti, ako ne vlože na Visoki Komisarjat tozadevne utemeljene prošnje, sestavljene v obeh jezikih. Prestopki se kaznujejo po veljavnih odredbah
—	Kolesarjem! Kr. Kvestura opozarja kolesarje, da morajo vedno imeti pri sebi legitima-cijo, s katero se lahko izkažejo, da so zakoniti lastniki kolesa. Le tako se bodo izognili neprijetnostim v primeru kontrole.
—	Razdeljevanje kuponov za nakup bencina za mesec julij lastnikom taksijev in tovornih avtomobilov. V prvem tednu meseca julija se bodo kuponi za nabavo bencina razdeljevali samo za taksije in tovorne avtomobile. Lastniki taksijev se morajo pri prevzemu kuponov izkazati ne samo s posebnim dovolilom za promet z motornimi vozili temveč tudi z obrtnim dovolilom.
—	Zamenjava dinarjev v lire. V času od 19. do 30. junija je bila v Ljubljanski pokrajini izvedena po posebnih zamenjalnih komisijah Banke Italije zamenjava dinarjev v lire. Rodni rok je bil določen od 19 do 26. junija, nato pa še podaljšan do konca junija V Ljubljani so za stranke poslovale 3 komisije, na deželi pa
ivullll^ljc na VruiiiKI, * I /Ol. E-."'*'' ICU, V IS,, Ji
ri. Novem mestu. Črnomlju. Kočevju in v Ribnici. Denarni zavodi banke in hranilnice in
posojilnice so v splošnem dinarje zamenjale v velikih množinah pri Banki Italije. V ponedeljek je bila zamenjava uradno končana. Koliko je bilo zamenjano denaria, podatki še niso točno znani. V finančnih krogih, ki so o zamenjavi poučeni, trde, da je bilo zamenjanih nad 600 milijonov dinarjev v lire Koliko dinarjev so komisije od strank zamenjale v Ljubljani, tudi še ni znano, kajti danes delajo komisije splošno in natančno revizijo ter bodo nato podale svoja poročila merodajnim oblastem. Toliko je znano, da je komisija, ki je poslovala v prostorih davčne uprave za ljubljansko okolico v justični palači, v omenjenem času zamenjala do 3100 strankam dinarje v lire. Zamenjana vsota znaša nad 41 milijonov dinarjev.
Ljubljana
1 Šest različnih umetniških koncertov italijanskih umetnikov, ki koncertrijajo v Ljubljani pod
pokroviteljstvom Visokega Komisarjata, je v načrtu in bodo tudi izvedeni. Prvi je bil minuli ponedeljek, na katerem je nastopil z največjim uspehom znameniti Trio Italiano. Prihodnji ponedeljek, 7. t. m., bomo slišali tri druge italijanske umetnike, ki so prav tako združeni v trio in sicer: Ado Ruato Sassoli, ki bo igrala harfo, Arriga Tassinarija. ki bo igral na flavto in Renza Saba-tina, ki bo igral violo, odnosno violo d'amore. Spored obsega klasična dela in dela iz sodobne literature. Koncert bo izredno zanimiv, vršil se bo v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja se že vrši v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Bratovščina sv. Rošnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 3. julija v ur-šulinski cerkvi, ob 6 zjutraj bp sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Častilci sv. Rešnjega Telesa, ki se zaradi dela ne morejo udeležiti službe božje ob 6, naj pridejo k sv. maši in sv. obhajilu ob 5 in en četrt. Člani bratovščine dobe ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
1 Razdeljevanje grahamovega kruha. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse diabetike, da bodo od 3. julija dalje grahamov kruh dobivali na podlagi veljavnih živilskih nakaznic za kruh samo s posebnim dovoljenjem mestnega fizikata. To dovoljenje bo napisano na zadnji strani živilske karte. Za grahamov kruh upravičeni bodo lahko kupovali kruh pri naslednjih pekih: Kavčič v Gradišču, Vidmar na Cesti 29. oktobra, Bizjak na Gosposvetski cesti, Piskar na Tjrševi cesti. Dolinar F. Pred škofijo in Doli-nar A. v Bohoričevi ulici. Opozarjamo peke, naj grahamov kruh oddajajo upravičencem samo na pravkar opisani način. Kilogram grahamovega kruha v prodaji na drobno bo veljal 3.S0 Lir.
1 Vse trgovce na drobno, vse zadruge in kon-snmna društva opozarja mestni preskrbovalni urad, naj upravičenim prodajajo samo tisto količino moke in drugega racioniranega blaga, ki je z živilsko karto določena za en teden.
I Za dijake srednjih, strokovnih in meščanskih šol priredimo v času šolskih počitnic posebne strojepisne tečaje. Informacije in prospekte daje Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. Tečaj prične 4. julija.
1 Edo Deržaj razstavlja v palači »Bafac. V četrtek, 3. julija, odpre ob 16.30 razstavo svojih del slikar Edo Deržaj. Vsi, ki cenijo njegovo umetnost, bodo tudi tokrat prijetno iznenadeni, saj nam bo slikar pokazal okrog sedemdeset svojih najnovejših del. Poročali smo že o Deržajevem uspehu pretekle jeseni v Zagrebu, kjer si je s svojimi razstavami pridobil prav tako velik itrog ljubiteljev, kakor ga ima v Ljubljani. Slikar obvešča obiskovalce razstave, da posebnih vabil tokrat ne bo razposlal ter vabi k otvoritvi svoje razstave čim večji krog prijateljev umetnosti. Dnevno bo razstava odprta od 9—12 in od 16—18.
1 Resno opozorilo mestnega fizikata. Mestni fizikatv z vsem poudarkom opozarja prebivalstvo, naj uživa hrano, kolikor je sploh mogoče, samo v prekuhanem stanju. To velja predvsem za mleko, zelenjavo, zlasti pa za kumare, sadje itd. Po-vrtnino. ki jo uživamo predvsem v surovem stanju, kakor n. pr. solato, kumare itd., pa moramo na vsak način pred pripravo prav dobro oprati v tekoči vedi, torej kar pod vodovodom. Posebno 1 pa moramo paziti na zelenjavo, solato itd., o kateri nismo jx>polnoma zanesljivo prepričani, da ni bila zalivana z gnojnico ali drugimi organskimi odpadki. — Če pa že zalivamo zelenjavo s tekočimi gnojili, moramo iz javnih zdravstvenih ozirov to zelenjavo zalivati tako, da zalijemo samo zemljo, pri tem pa nikakor ne smemo z gnojilom oškropiti rastlin. Ker je pa tako previdno zalivanje skoraj nemogoče, zalivaimo vrtove samo : s čisto vodo. Mestni fizikat pričakuje od našega discipliniranega in tudi za splošno zdravje skrbnega prebivalstva, da se bodo lastniki vrtov, prav i tako pa tudi konsumenti zelenjave in povrtnine ter sadja prav strogo držali tega v javnem interesu priobčenega opozorila, da oblast ne bo pri-morana poseči po strožjih ukrepih.
1 Zadnjič v tekoči sezoni bodo igrali po izredno znižanih cenah od 5.50 L navzdol Frances Hodgson Burr.etovo igro »Mali Lorde. Zgodba o malem lordu, ki navda gledalca s sočustvovanjem do malega dečka, ki postane dedič; njegovo plemenito mišljenje in čustvovanje spreobrne trdosrčnega deda. Naslovno vlogo bo igrala Simčičeva, glavni pa: Šaričeva in Skrbinšek. Originalni prevod avtoričine dramatizacije: M. Govekarjeva. Igro je zrežiral prof. Sest. Predstava bo v sredo, 2. julija ob 20.
1 Stanovanjske odpovedi. Letos v prvem polletju je bilo podanih pri okrajnem sodišču v Ljubljani 645 sodnih stanovanjskih odpovedi, lani do tega časa 1154. \ juniju letos 123, lani v juniju 187. Kljub močnemu prirastku prebivalstva v mesecih od aprila naprej ni še v mestu in bližnji okolici nastopilo pomanjkanje stanovanj. Do 90 odstotkov vseh sodnih odpovedi je navajalo kot razlog dejstvo, da stranke niso gospodarjem redno, celo po več mesecev plačale najemnine. V smislu uredbe o zaščiti Stanovanjskih najemnikov je za odpoved veljaven tudi razlog, da gospodar navede uporabo najetega stanovanja za svojce Uredba pa v tem primeru določa gotove meje. Gospodar je upravičen odpovedati stanovanje stranki, ko rabi to za svojrga poročenega sina. ni pa upravičen, ko ga rabi za poročeno hčer, pač pa v primeru, da stanovanje rabi za «vojo hčer-vdovo. Tako
■ A — —. 1 .	.nj n .1. . i. n.n .1 .t.nm..—	~ J .. —
j v iit.ia , riu (niiin	* iitii ?in[iu<9iij^Ki) »nijiu-
ved. ko je gospodar za razlog navedel, da potrebuje stanovanje z« svojo poročeno hčer.
1 Za mestne reveže je podarila ga. Inka Stro-janiek, trgovka in poscstaiea Pred škofijo št. Žl, 1000 din; ga. Marija in p. Ivan Predikaka, finančni nadsvetnik, sta darovala namesto venca na grob g. Edvarda Hajeka 200 din, gg. dr. Dereani Eme»t in Janez, Kongresni trg 14, sta nakazala 200 din v počastitev spomina ge. Julije Helmich; tvrdke Ka-flelic in drug, Aleksandrova 9. Papirograjija, Cesta 29. oktobra 2, Mercina in drug, Kolodvorska 8, in Papiroleka, Tyrševa 12. so nakazale 300 Lir v počaščenje pok. ravnatelja Egona Srebreta; tvrdka Jos. Eberlc, Tyrševa 2, je podarila namesto cvetja na krsto ge. Tončke Gabrove 100 Lir. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Revna mati treh otrok, prosi usmiljeno osebo za poklonitev otroškega vožička. — Ponudbo pod »Revna matic na oglasni odd. »Slovenca«.
Gledališče
Drama: Začetek ob 20. Sreda. 2.julija: »Mali lord«. Izven. Izredno znižane cene. Zadnjič v sezoni.
Opera: Začetek ob 20. Sreda, 2. julija. Zaprto.
—	Četrtek, 3 julija. »Seviljski brivec«. Red Četrtek. Gostovanje A. Manoševskega.
Radio Liubliana
Sreda, 2. julija. 7.30 poročila v slovenščini.
—	7.45 petje in melodije. — 8 napoved časa. — 8.15 poročila. — 12.30 poročila v slovenščini. — 12.45 glasba. — 13 napoved časa in poročila v italijanščini. — 13.15 uradno poročilo vojnega vodstva v slovenščini. — 13.17 orkester pod vodstvom Anijelinija. — 14. poročila v italijanščini. — 14.15 radijski orkester pod vodstvom Draga Šijanca: Friedeman: »Slovenska rapsodija«; Lehar: »Glasba kitajskega baleta«; Nardini: »Adagio za koncert, za gosli in orkester. — 14.45 poročila v slovenščini.
—	17.15 operetna glasba. — 19 pouk italijanščine (prof. dr, Stanko Leben). — 19.30 poročila v slovenščini. — 19.45 operna glasba. — 20 napoved časa in poročila iz Rima. — 20.30 razgovor v slovenščini.
—	20.30 koncert pod vodstvom mojstra Macioce. — 21.10 beseda v slovenščini. — 21.20 koncert komornega tria in sopranistke Valerije Heybal. _
22.25 harmonika. — 22. 45 poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: tnr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. KuraM, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Našel sem nekaj lir na Celovški cesti. Izgu-bitelj naj se javi. Aleševčeva 29, Handler.
Iz Goriške pokrajine
Strela ubila deklico. V neki vasici v bližini Kala nad Kanalom sta sestri 17 letna Danijela in 14 letna Katarina Jug pleli na domači njivi; z njima je delala tudi 44 letna Štefanija Ipavec. Nenadoma se je vlila močna ploha in vse tri plevke so se zatekle vedrit v bližnji senik. Naliv pa ni hotel prenehati in se je še poslabšal v nevihto z gromom in bliskom. Nepričakovano je udarila strela v drevo zraven senika, ki je začelo goreti. Štefanija in Danijela, ki sta v prvem hipu omedleli, sta prišla kmalu toliko k zavesti, da sta zbežali proti domu, nesrečno Katarino je pa strela ubila in jo je oče izvlekel iz gorečega senika že močno ožgano.
Strela zažgala zalogo sena. Pred nekaj dnevi je strela udarila v grad barona Loewetzova v Ri-henberku in zažgala tam veliko skladišče krme. Razvil se je močan ogenj, katerega sosedje niso mogli pogasiti. Ker je grozila nevarnost tudi bližnjim stanovanjem, so poklicali požarno brambo iz Gorice, da je po napornem trudu omejila požar. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Ajdovščine in Šempasa. Zgorelo ie okrog 160 kvintalov sena.
Osek bo dobil elektriko. Prijazni Osek, ki leži v podnožju Trnovskega pogorja v bližini vipavske državne ceste, bo dobil v kratkem električno razsvetljavo. S tem se bo delavnim Oseča-noin izpolnila topla želja. »Slovenec« je svoje dni že pisal, kako imajo vse vasi šempaske občine napeljano elektriko in kako samo Osek ne more dobiti elektrike. Zdaj se je občinski komisar g. Tarlao odločil izvesti električno razsetljavo tudi po Oseku. Občinarji mu bodo za ta ukrep hvaležni. Za električno razsvetljavo se ie mnogo trudil in pehal tudi domači župnik g. Franke, zato je prav, da danes, ko se njegova želja bliža uresničenju, to povemo in zapišemo.
Soča je zahtevala mlado žrtev. V poletnih mesecih, ko je čas kopanja, zahteva Soča vsako leto svoje žrtve. Njena voda je bistra in hladna. V razmeroma kratkem teku, ki ga ima od izvira pod Triglavom do goriške ravni po večinoma globoko zjedeni strugi, se le malo ogreje. Zato se starejši ljudje boje njenih valov, ker so preostri za zrahljane kosti. Zdrava mladost, ki si v toplih poletnih dneh zaželi osvežujočih in hladilnih voda. je pa vsa zaljubljena v brhko hčer planin. In ta ljubezen ne ugasne, čeprav Soča vsako leto zahteva žrtve iz vrst najkrepkejše mladine. Pa tudi plaš-ljivosti nič ne poznajo mladi ljudje; saj so Sočine vode čiste, prozorne in tako vabljive. Dne 27. junija je Soča izvabila 18 letnega Avgusta Devetaka. V prvih popoldanskih urah jo je obiskal. Kopat se je šel v bližini železniškega mostu ob južnem delu mesta. Ni znal dobro plavati, pa je zabredel predaleč v njen mečni tok. V hipu mu je zmanjkalo tal in ga je prevrglo, da je zginil v valovih. Vsaka pomoč je bila zaman. Prihiteli so tudi ognjegasci, ki so imeli pa samo žalostno nalogo, da so izvlekli mrtvo truplo nesrečnega mladeniča.
S kolesom se je smrtno ponesrečil. V bližini Htidajužne v Baski dolini je 50 letni Ivan Šorli na nekem klancu tako nesrečno kolesaril, da ie padel in si prebil lobanjo. Prihitel je zdravnik, ga obvezal in spravil na vlak, ki vozi proti Gorici, pa je bilo prepozno. Preden je vlak doseeel goriško postajo, je bil ponesrečenec že mrtev. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik!
Žetev se je pričela. V Furlaniji se je zadnje dni prejšnjega tedna pričela žetev. Vreme je bilo prav lepo in se obeta dobra mlatev.
Železniška »Teza med Gorico in Ljubljano. Sedaj ko je obnovljen borovniški most in je vzpostavljena direktna železniška zveza z Ljubljano, naj navedemo dva najugodnejša vlaka v obeh Smereh: odhod iz Gorice, južni kolodvor, ob 7.59 preko Nabrežine, prihod v Ljubljano ob 12.05; odhod iz Gorice ob 13.41, prihod v Ljubljano ob 18.5. Odhod iz Ljubljane ob 5.20. prihod v Gorico od 8.14; odhod iz Ljubljane ob 17.45, prihod v Gorico preko Trsta ob 22.14.
Hiter odgovor
Učitelj: >No, Janez, ali mi lahko poveš, zakaj ne uporabljamo okenskih šip za naočnike?« — »Zato ker so tako velike in štirioglate!«
Da in ne
Tončk je prišel k županu in dejal ogorčeno: »Ali si župan, ali niši?«
Nato je župan zamrmral: »To je pa od tega odvisno, osel neumni, kaj ti od mene hočeš?«
Vrhnika
Tenorist Slavko Lukman bo priredil 7. julija t. 1. na Vrhniki v Prosvetnem domu koncert izbranih peslmi in opernih arij. V nizu svojih gostovanj bo tudi tu pokazal svojo pevsko kulturo in s tem dokazal upravičenost svojih nastopov. K pestrosti programa bo pripomogel režiser Jože Borko z recitacijami vodilnih slovenskih pesnikov in gdč. lirika Špec s solotočkami na klavirju. S. Lukman bo imel na sporedu popularne arije Verdija in Puccinija, zapel pa bo tudi arijo iz Leharjeve spevoigre »Friderika«. Upamo, da se bodo Vrhničani odzvali njegovemu vabilu in napolnili koncertno dvorano.	"
Iz Hrvatske
Prvi bolgarski poslanik v Zagrebu Jordan Mečkarov bo te dni prispel v Zagreb. Pred odhodom ga je sprejel bolgarski kralj Boris.
Objavljena je zakonska odredba o dopolnitvi zakonske odredbe o naglem sodišču in zakonske odredbe o potovalnem naglem Bodišču. Po tej dopolnitvi spadajo v pristojnost naglega sodišča tudi kazenska dejanja iz § 225 kazenskega zakonika iz leta 1929, ki so bila izvršena po 10. aprilu 1941. Pred naglo sodišče bo prišel tudi vsak, ki se je po 10. aprilu t. 1, že prijavil ali pa se še bo za člana ustaške formacije, ali se oblekel v ustaško uniformo, če za to nima neomadeževa-nega predživljenia, ki je potrebno za slehrnega ustaša. Za vse te prestopke je pred naglim sodiščem predvidena smrtna kazen.
Na predlog ministra za zdravstvo dr. Petriča je poglavnik dr. 1'avelič podpisal zakonsko odredbo o ustanovitvi zavoda za pobijanje endemijskega sifilisa v Bosni in Hercegovini. Zavod ima nalogo izkoreniniti sifilis v Bosni in Hercegovini kot endemijo v dveh letih. V to svrho bo imel na razpolago 150 do 200 zdravnikov in okoli 300 medi-cincev ter ostalo pomožno osebje.
»Narodne Novinec, uradni list neodvisne države Hrvatske, objavlja zakonsko odredbo, po kateri se dosedanja Sremska Mitrovica preimenuje v Hrvatsko Mitrovico.
Poverjenik za šport in planinstvo je izdal odredbo o ustanovitvi »Hrvatskega planinskega društva neodvisne države Hrvatske s sedežem v Zagrebu. Vsa ostala planinska in turistična društva so razpuščena. Imenovan je že tudi posvetovalni odbor Hrvatskega planinskega društva, v katerem so Vladimir Vajler, zastopnik poverjenika, Josip Vučak, Zvonimir Ilohnjec, inž. Ivica Gogolja, Josip Grubanovič in Slavko Lipovčak.
Na zadnjem občnem zboru Naprcdkovih zadrug v Sarajevu je bil izvoljen novi odbor. Predsednik upravnega odbora je doglavnik dr. Jožo Sunarič.
Izredno narodno sodišče v Varaždinu je obsodilo na smrt srbskega orožnika čurčiča, ki je po zatrjevanju prič preganjal Hrvate v tem kraju za časa bi v. Jugoslavije.
Minister za pravosodje dr. Puk je izdal odredbo o proglasitvi naglega sodišča na področju sodnega okoliša v Osijeku. Istočasno je minister imenoval tudi člane naglega sodišča.
Gospodarske zbornice v Zagrebu so pripravile potrebno gradivo za trgovska pogajanja med neodvisno državo Hrvatsko in Madžarsko radi ureditve blagovnega in plačilnega prometa med obema državama. Trgovinska pogajanja z Madžarsko bodo pričela takoj, kakor hitro se vrne hrvatska trgovinska delegacija iz Rima.
Iz Belgrada
Za preskrbo številnih beguncev, ki od vseh strani prihajajo na sedanje področje Srbije, in za obnovo Smedereva so v Belgradu ustanovili osrednji odbor s pododbori v vseh večjih srbskih mestih. Za nabiralno akcijo je omenjeni odbor izdal na Srbe poseben razglas, s katerim jih poziva, naj z večjimi prispevki priskočijo na pomoč svojim bratom in sestram. Nabiralna akcija je bila 28. in 29. junija pod geslom: »Samo sloga Srbina spasava«. Predsednik Osrednjega' odbora je komisar za notranje posle Milan Ačimovič, podpredsednika pa izredni komisar za obnovo Smedereva Dimitrij Ljotič in upravnik mesta Belgrada Dragi Jovanovič. Člani odbora so vsi ostali komisarji in zastopniki raznih kulturnih, človekoljubnih in gospodarskih ustanov.
V Belgradu je bila zadnje čase precejšnji težava s preskrbo prebivalstva s kruhom. Težavo so povečali še nekateri brezvestni peki, ki so prodajali kruh po dražjih cenah, kakor so pa bile določene. Zato je bil generalni pooblaščenec za gospodarstva v Srbiji prisiijen izdati uredbo o določitvi maksimalne cene za kruh iz koruzne moke in za koruzno moko samo. Po tej uredbi je sedaj cena koruznemu kruhu maksimirana na 5 dinarjev za 1 kg, koruzni moki pa pri prodaji pekom in ostalim konzumentom na 3.50 din za 1 kg. To je maksimirana cena za koruzni kruh in koruzno moko. Kdor je dosedaj prodajal koruzni kruh po nižji ceni, ga mora po isti ceni prodajati še nadalje in cene ne sme zvišati na maksimalno dovoljeno višino, v nasprotnem primeru jo pa mora takoj znižati na 5 din. Ob objavi omenjene uredbe je imel govor po radiu nemški komisar za cene, vojni upravni svetnik Fischer, ki je med drugim napovedal najstrožje kazni za Vse tiste, ki se ne bi držali določil uredbe o malfsimirani ceni za kruh in koruzno moko, kakor tudi za vse tiste peke, ki bi se branili še nadalje peči in prodajati kruh po določeni ceni. Pri kršitvi določene cene bosta pa kaznovana tako pek kakor tudi konzu-ment, če bi kruh ali pa moko dražje plačal, kakor pa dovoljuje omenjena uredba.
Radi odmere novih taks za čiščenje ulic, od-važanje smeti in tak za vdrževanje vodovoda, jo belgrajska mestna občina odredila ponoven popis vseh stavbišč, hiš in drugih poslopij.

»Pomisli. Slavko m! ie danes rekel, da je moj obraz kakor obrazi angelov od Rafaela.« »Seveda... ti so tudi naslikani.«.
Matija MalellC	8
V zelenem polju roža
Izvirna povest
>Ce pa ni o tvoji ljubezni ničesar vedela! Pisati bi ji moral.. .<
»Trpel sem. Njena slika mi ni Sla iz glave, spomin nanjo me je spremljal po podzemskih rudnikih, po tovarnah, po cestah in salonih. Na farmi ni minil dan, da bi ne mislil na njo. Na njo, tako, kakršna je bila takrat, ko sem šel v Ameriko, da si jo prislužim. Razumi me! Taka je bila vedno njena slika v mojem srcu! Na to sliko sem prav za prav vedno mislil. Ali ji je ime Metka? Kako ji je prav za prav ime? Saj nisem vedel. Čutil sem le: Je, je, nekje je tista, ki jo gledam v duhu. Prav taka je, kot jo obožuje moje srce. Taka Je, kakor je bila Metka, ko sem jo videl zadnjič... Iz leta v leto je bilo hrepenenje po njej... po tisti... po taki, kakršno sliko sem nosil v svojem srcu, vse večje in silnejše. Zelja po domu, kjer je tista, je rasla do bolečine, pa je zmerom prišlo kaj, da nisem'mogel na pot. Morda je bilo za odlašanje vzrok tudi to, ker sem se bal: Le v mislih je še nekje tam doma taka Metka, ker je prava Metka že postarana vdova. Doma pa... Oj, saj ti tega ne morem dopovedati in razložiti. Za to ni besed. Slika, ki sem jo nosil v srcu dolgih pet in trideset let, je bila le senca tiste, ki sem jo zagledal pri igri na odru pod Lohačevim kozolcem. Metka, Metka, prava Metka, ali stokrat lepša od Metke pred petintridesetimi leti... Vzdihne Kalumet in nadaljuje" v angleščini, ko da je ni dovolj vpletal v svoje dolgo modrovanje.
»Igrala je?« Oče noče razumeti Kalumeta. »Ali ne zameri, prijatelj, med igralkami so bila sama mlada dekleta, leto, dve nad dvajset ni imela ni najstarejša, Maruša, mati Janeza, divjega lovca.
Take so pa za tvoja leta le premlade, ne zameri .. .<
>Saj to je tisto, kar mi ne da miru.< Angleški
stavek. »Ne spim, premišljujem, pijem, dasi v Ameriki sploh nisem pil, še zmeša se mi.. .< Angleška beseda. >Je tu, vsa lepša je, ko sem jo videl v najlepših sanjah, pa ne morem do nje... Bojim se ... Zavrne me ... Leta so vmes ,.. Brez nje pa ni zame življenja...« In zopet angleščina.
Solze v Kalumetovih očeh.
Usmiljenje na očetovem obrazu. »Predolgo si čakal in odlašal. Vidiš, zdaj je prepozno.<
>Ne, ni prepozno, nisem predolgo čakal in odlašal. V pravem času sem prišel, srce me ni varalo .. .< Angleški vzdih.
»Sam praviš, da so leta vmes.«
»So, ali prej... prej nje ni bilo ... Bila je otrok! Nobena druga ni bila in ni tista iz mojega srca, sanj in spominov kot ona ... Da sem prišel prej, bi se vrnil razočaran, ne bi je našel.c Angleščina.
Oče ne ve, kaj bi rekel. Tišina je v gostilni. Poslušalci in oprezovalci vedo, da sedaj Kalumet prf vsem svojem ovinkarstvu in nategovanju ne bo mogel več dolgo odlašati s pravo besedo. Kako jo izreče? Kako jo sprejme Metkin oče?
»Tako sam, sam in zapuSčen sem na svetu. Nikogar svojih nimam, da mi je danes napisati oporoko, komu naj zapustim trud svojih rok? Pri vsem bogastvu nisem srečen...« Sam sebi se smili Kalumet, zato se ne posuše solze v njegovih očeh. »Bil pa bi na mah najsrečnejši človek na svetu, če bi me uslišala .. .<
»Kaj pa pravi? Zakaj te noče? Zaradi starosti?«
Debelo pogleda Kalumet očeta. Kaj res ne ve, kam hoče in na katero misli? Oče pa ne trene z očmi, ko da je res edini tujec v Jeruzalemu, kakor se to bere v svetem pismu.
Kalumet povesi oči in molči.
»Nekaj ti je vendar rekla, zakaj te ne mara?«
6e zmerom molči Kalumet. Ves v zadregi je, še solze se mu posule.
»In če te je zavrnila, kaj hočeš? Bog pomagaj I Pogledati moraš pač za katero drugo, ki bo usmiljenejšega srca!«
»Za nobeno drugol Nikdar in za nobeno dru-gol Ker je samo ona tista izvoljena.« Angleščina.
Zmigne oče z rameni. Ko da mu je dovolj tega praznega govoričenja.
Primakne Kalumet stol k njemu, skrivnosten hoče biti: »Vse še ni izgubljeno! Nisem še govoril z njo .. .<
»Ohol Kaj ne poveš! Drugim pripoveduješ, rtizlagaš, tožiš, jočeš .. .<
»Ne upam se govoriti njej sami. Bojim se, da mi mrzlo razprši vse moje sanje in upe... Uničiti moje dolgoletne sanje in upanje, to bi bila moja smrt. Zato odlašam.« Angleščina.
»Prej ali slej pa vendar moraš na jasno.. .<
»Slej, slej, ko bo vedela, kako in kaj, koliko trpim, kako me je začarala, kako mi ni življenja brez nje ...« Angleščina.
»Pa kako naj to ve, če ji ne poveš?«
»Dobri ljudje ji povedo, dobri ljudje mi po-morejo, pregovorijo jo. Da bi imela spočetka vsaj malo usmiljenja z menoj in mojo zapuščenostjo, sčasoma, ko me spozna in vidi, kako jo imam rad, sčasoma pride vse drugo.« Angleščina.
»Malo čudno se mi zdi to...«
»Ne morem drugače, ne znam drugače. Prijatelj,« Kalumet prime očeta za roko in jo stisne, »prijatelj, kajne, da mi tudi ti pomoreš?« Angleščina.
»Jaz? Stare ženice so včasih prenašale take ljubezenske pošte, ne resni možje.«
»Moraš mi pomagati, moraš! Zato sem ti vse razložil in povedal, kakor nikomur. Ne smel mi odreči! Ali se ti nič ne smilim?« Angleščina.
Šiloma hoče oče oprostiti svojo roko trdega objema. »To so ženski posli I Kaj vendar misliš? Jaz, prav jaz...«
»Ti, prav ti bolj ko kdo drugi! Ti, ti, moral,
moraš!« Angleščina.
»Da se mi bodo ljudje smejali t Ne bodi vendar...«
»Nihče se ti no bo smejal! Saj nihče o tem vedel ne bo! Oče si ji...« Brez vsake angleške
besede.
Kalumet bi skoro padel b stola, s tako silo
je izvil oče svojo desnico iz njegovih rok.
Kalumet, ali se ti meša, ali si pijan, da ne veš, kaj govoriš?« Oče je ogorčen. Vstaja. Kalumeta zre prežimo. Ali res nI vedel, da misli na njegovo Metko, ali zna tako dobro kazati svoje ogorčenje in prezir ob takem presenečenju?
»Tiho, tiliol Ne razburjaj se! Cul bi kdo!« Angleščina. Kalumet ga hoče po vsej sili potisniti nazaj na stol. »Cul bi kdo...I«
Ko da niso gostje v gostilni že dotedaj čuli vsako besedico.
In oče se je dal preprositi, da je ostal. Ordi oče I Metka je bila tako huda nanj, da je ni več zanimalo, kaj sta še govorila in kako modre nauke in pikre nasvete je oče delil Amerikancu, pa kako so se zabavali na račun tega Grozdkovi gostje.
Zdaj je bilo tudi materi dovolj. In ko je pri-Sel oče domov, da je sprejel molk. Bil je čas
večerje, pa ga je še čakalo v peči kosilo. Oče zgovoren, mati nobene. Oče o vsem mogočem, samo o Kalumetu nohene. Vinska zgovornost je mater dražila, da niso dolgo molčali: »Imaš dolarje pri sebi? Pokaži, kako izgleda amerikanski denar?«
»Torej veš, s kom sem se zamudil? Zabavno je bilo, rečem ti.. .<
»Koliko dolarjev ti je dal?« »Da bi mi dal dolarje? Cemu le?« »Za kupčijo!« »Kako kupčijo?«
»Sram to bodi! Lastno hčer prodajaš!« Oče pokonci, mati še v večjo jezo.
KULTURNI OBZORNIK
Koncert »Italijanskega tria«
V	veliki filharmonični dvorani je v ponedeljek, dne 30. prejšnjega meeeca, Glasbena Matica ljubljanska priredila koncert »Italijanskega tria« (Trio Italiano), v katerem so združeni gg. Alberto Poltronieri, ki ga poznamo kot prvega violinista svojega znamenitega kvarteta, dalje pianist in komponist Alfredo Casella in čelist Arturo Bonucci. — Koncert je kot prvi izmed cele vrste prihodnjih, ki jih na pobudo oblasti nameravajo nuditi italijanski glasbeniki. Vršil se je pod pokroviteljstvom Eksc. Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino g. Emilija Graziolija. Poleg udeležbe g. Grazio-lija s soprogo so prisostvovali koncertu še drugi odličniki iz javnega življenja in mnogo občinstva, ki je dvorano popolnoma zasedlo.
V	prvi polovici programa smo slišali Vivaldi-jevo Sonato in Clementijev Trio; oboje je priredil in postavil že omenjeni Casella; v drugi polovici pa so nam izvajalci predstavili sodobno italijansko stvariteljnost v Casellovi »Sonati a tre« (Introdu-zione ed allegro ma non troppo, Andante cantabile, Giga) iz leta 1937. ter v Pizzettljevem »Trio fn la« (fTosso ed arioso, Largo, Rapsodia di settembre — calimo e contemplativo) iz leta 1926.
Italijanski trio predstavlja tri može, ki je vsak mojster svojega instrumenta. Med prav pomembne pianiste spada g. Casella, ki kaže v klavirski igri in oblikovanju muzikalno močno kultivira.no osebnost, kar je prišlo do izraza posebno v preciznem ritmu in tankočutnem niansiranju oblikovanja Vi-valdi-Casellove »Sonate a tre« (Largo, Allemanda, Ana, Corrente), istotako v Clementi - Casellovem »Triu in re maggiore« (Allegro amabile, Polonese,
Rondo). Prav tako se je znal prilagoditi aliluo drugačni lastni »Sonati a tre« in pa Pizzettijevemu »Triu in la«. Kljub mojstrstvu vseh treh gospodov vendar prvi dve nista mogli zadobitd globlje notranje učinkovitosti, manjkalo je žive koncentracije in duhovno najtesnejše povezanosti, ki je nujna zlasti za male korpuse in kakršno smo n. pr. srečali prav pri Poltronieri je vem kvartetu. Sicer pa je tudi upoštevati, da Vivaldijevo in Clementi-jevo delo tudi nimata toliko silnosti in napetosti za muzikalno oblikovanje. V Casellovi Sonati je najboljši Andante cantabile, dočim je Pizzettijevo delo prepojeno pristne italijanske značilnosti, dobro postavljeno in po muzikalni lepoti preprosto, a pristno in iskreno. Ta trio je korpu6 tudi najboljše izvedel in izvrstno oblikoval. Želeli bi od tega združenja slišati še druga dela iz svetovne literature, kakor smo ob dodatku.
Ob programu tega koncerta se nehote spomni človek na domača komorna dela, ki prav za prav nič ne zaostajajo za temi; če pomislim na Škerjan-ca ali Osterca in na Arniča, gotovo zaslužijo, da se jih predstavi v drugih italijanskih pokrajinah, kar bi bilo za kulturno medsebojno spoznavanje popolnoma umestno. Ob tej priliki sem pomislil zopet na domačo reproduktivno kvaliteto: brez pridržkov bi se lahko mirno predstavila n. pr. dvojica: violinist prof. Šlajs in reklor Glasbene akademije pianist prof. Trost italijanski javnosti. Ob nastopih nedomačih ansamblov je mogoče prav za prav preceniti vrednost domačih. Zato bo zanimivost prihodnjih koncertov italijanskih umetnikov tudi v tem, da se bodo nehote merile sile njihove in naše domače reprodukcije.	sil.
Slovar italijanskega jezika
Točno v petih letih, kakor je Mussolini napovedal, je izšel pod pokroviteljstvom Italijanske akademije prvi zvezek slovarja »Vocabolario della lingua italiana«, ki obsega črke A do C.
Slovar .je mogočno delo, ki ima namen utrditi končnoveljavni pravopis, izreko in izvor italijanskega jezikovnega zaklada. Italija je že prej imela nekaj sličnih slovarjev: vocabolario della brusca, potem 'vocabolario del Tommaseo in manjše kakor: Petrocchi, Zingarelli ter vsem šolarjem priročni Melzi. Ti manjši so bili bolj nekaki leksikoni, ne pravi slovarji, sicer na strogo znanstveni podlagi, a vendar tudi za širšo javnost namenjeni.
Šele s to izdajo je italijanščina dobila svoj pravi znanstveni slovar.
Glavni urednik slovarja je akademik Giulio Bertoni, pomagala sta mu Formichi in za etimologijo Clementi Merlo, znanstveniki širokega slovesa. Uvodoma postavljajo uredniki načelo, da jezik ne sme okosteneli, marveč je treba prisluhniti živi govorici; ne sme gojiti narečij, a vendar mora s pokrajinskimi izrazi bogatiti skupni jezik; ne smemo se braniti čisto novih izrazov za nove človeške izume in tvorbe, a prej še poglejmo, če ni v narodovi zakladnici že pripravljen besedni izraz za novo misel ali tvorbo. Teh smernic so se držali sestavljavci in so brez dvoma ubrali pravilno srednjo pot, kar jim kritika splošno priznava.	R- B. •
O slovenskem slovstvu prinaša uvodni članek tednik »L'awisatore librario settimanale«. List je sličen obvestilniku Ljubljanske knjigarne in tiskarne »Naša knjiga«, le da .ie dosti bolj razširjen in je uradni organ vseh velikih založb in knjigaren, ki v njem razglašajo svoje novosti. V omenjenem članku navaja bežen pregled starega slovenskega slovstva, ki pa ni prav točen in je luknjast. Dobro je označen pomen Vodnika. Kastelca, Prešerna in Blenveisa. Za razširjenje kulture slovenskega naroda, »ki je bil najbolj napreden v bivši Avstriji«, poudarja delo Družbe sv. Mohorja. Delo Mohorjeve družbe (prav za prav obeh) da je omiki lega ljudstva vtisnilo pečat resnosti in plemenitosti. Nato navaja kot mejnike Janežiča, Trdino, Jenka, Stritarja, Jurčiča in Kersnika; kot predstavnike novejšega slovstva predstavlja le Cankarja in pa tri Tolmince: Šorlija, Preglja in Bevka. Tem pa sledi vrsta pripovednikov, ki bodo lahko v novih mirnih razmerah delovali za povzdigo svoje dežele, »fci ima — kakor je znano — v Evropi največji odstotek bravccv*. Tako se končuje pohvalno za nas oris našega slovstva. — Veseliti nas mora, da nas italijanski kulturni svet hoče poznati, čeprav smo majhen, a smo omikan in kulturno visoko stoječ narod. Sodbe o tem so si pri njih edine. Čudijo se nad številnimi izdanjl in založbami. V nedeljskem »Popolo d'Italia« našteva dopisnik Camuri iz razgovora • Silvestrom Škerlom 600 letnih izdaj
med Slovenci in nad 180 raznih časnikov in obzornikov. Se razume samo po sebi, da se bo pod modrim vodstvom fašistične Italije to kulturno premoženje še pomnožilo, nikakor pa ne okrnilo. Saj dopisnik priznava, da med Slovenci ni analfabetov. Ob teh razmišljanjih italijanskih prijateljev bi nemara kazalo prirediti za italijansko kulturno javnost v italijanščini spisan priročnik o zgodovini, slovstvu in kulturi vseh delov slovenskega naroda, tako nekako kot je že Trinko pokazal pot. Prijatelji nas morajo spoznati, potem nas bodo cenili in tudi pomagali našim kulturnim težnjam.	R. B.
Iz italijanskega knjižnega trga. Po poročilih italijanskih listov je pravkar izšla v Turinu knjiga »Via d'amo"re« (Pot ljubezni), ki jo je spisal italijanski pisatelj Guida Taddia. knjiga obsega zbirko športnih skic in romantičnih slik iz raznih krajev, ki so poetično in zanimivo obdelani.
»Asprilio Pacelli« pa je naslov zanimivi italijanski monografiji kraljevskega kapelnika, ki je živel in deloval na Poljskem. Spisal jo je Matej G 1 i n s k i, predgovor pa je napisai msgr. Rafael C a s i m i r i, ki je kapelnik lateranske bazilike v Rimu. Matej G 1 i n s k i je napisal že vrsto študij znamenitega Asprilia Pacellija, ki je bil rojen 1. 1570 v Umbriji in je bil 1. 1603 poklican za kraljevskega kapelnika na Poljsko, kjer je 1. 1623 tudi umrl. Ta zanimiva knjiga je izšla v založbi Vatikana pod posebnim pokroviteljstvom sv. očeta, ki je pisatelja knjige sprejel v zasebni avdijenci letos 20. maja.
Sovjetska mornarica
Stoletna prizadevanja ruske zunanje politike, tako caristične kakor tudi sedanjih sovjetskih vlastodržcev, ki jih je vedno podpirala tudi ruska oborožena sila, da bi dobili čimveč obmorskega ozemlja na severu, predvsem pa, da bi prišli v posest Dardanel na jugu, so stalno zadevala na težave, ki izhajajo iz posebno neugodnega zemljepisnega položaja te države, in ki nikdar ni omogočal, da bi Rusija igrala važnejšo vlogo tudi s svojo mornarico. Izhod iz Baltiškega morja za- | pira Nemčija. Ruska mornarica je v tem morju ujetnik, ki nima nobenih izgledov na rešitev. Za akcijo bi bilo njeno ladjevje sposobno šele tedaj, če bi bilo številnejše in modernejše od nemškega. V tem slučaju bi šele lahko ogrožalo nemško obalo, kar pa do sedaj še ni bil slučaj. Še težji je pričer z Dardanelami, ki prav tako zapirajo rusko mornarico v Črnem morju. Tudi če pride rusko ladjevje v Sredozemsko morje, mora še vedno skozi dve morski stražnici, Seuški kanal in Gibraltar, preden pride na široko odprto morje. Severna ruska obala za zgraditev vojaških pristanišč lii pripravna zaradi zaledenitve morja. Vse te okolnosti so stalno ovirale razvoj ruske mornarice ter je mornariško poveljstvo moralo vedno misliti na tri ločene mornarice, katerih skupna akcija v slučaju vojne je bila skoraj vedno izključena ter je nemogoča tudi danes.
Vzhodnomorska mornarica šteje dve vojni ladji »Oktjabrskaja revolucija« z 23.256 tonami in »Marat« z 23.606 tonami. Obe sta bili zgrajeni že leta 1911 in sta danes že močno zastareli. Oboroženi sta z 12 topovi 30.5 cm, 16 topovi po 12 cm in 6 protiletalskimi topovi 7.5 cm. Posadka šteje 1230 mož. Tretja vojna ladja »Tretij internacio-nal« z 35.000 tonami je v popravilu, graditev dveh novih 40.000 tonskih je pa še v načrtu. Prav tako je v načrtu graditev dveh modernih letalonosilk z 12.000 tonami, ki bosta operirali v Vzhodnem morju. Od križark ima Sovjetska unija v tem morju dve po 8000 ton. To sta »Maksim Gorki« in »Kirov«. Križarki sta moderni ter je bila prva zgrajena leta 1937, druga pa 1936. Vsaka ima po štiri po 18 cm in 10.2 cm topove, štiri 3.7 cm protiletalske topove in 12 cevi za izstreljevanje torpedov. Posadka šteje 624 mož. Ostali dve križarki istega razreda sta trenutno v izgradnji, tri druge pa mislijo še zgraditi. Od lahkih križark je v Vzhodnem morju samo »Aurora« z 5622 tonami. Ladjo so spustili v morje že več kot pred 40 leti ter je popolnoma zastarela. Hitrost razvija samo 18 vozlov. Še starejša je minska kri-žarka »Marti« z 4600 tonami, zato sta pa torpedni križarki »Minsk« in »Leningrad« modernejši. Vsaka ima po 2895 ton ter razvijata hitrost 36 vozlov. V morje so ju spustili leta 1935-36. Oboroženi sta s petimi 13 cm topovi, z dvema po 7.5 in 3.7 cm protiletalskimi top<Švi in šestimi torped-nimi cevmi. Štiri ladje istega razreda trenutno še grade. V Vzhodnem in Severnem Ledenem morju ima Sovjetska unija še nadalje 21 rušilcev, od katerih je devet modernih iz leta 1936-38, ostali so pa bili zgrajeni v letih 1912-17, torej že zastareli.. Od torpednih čolnov je v obeh morjih 13 modernih iz let 1933-36, štiri so pa zastareli. Več je pa podmornic. V vsem jih računajo na 160. Od tega števila jih je 72 v Vzhodnem morju in v Severnem Ledenem morju. Podmornice so skoraj vse moderne razen sedmerih, ki so bile zgrajene v letih 1916-18. Vzhodnomorsko in se-vernomorsko sovjetsko lodjevje še spopoln.ju.jejo tri stari polagalci min. 13 deloma modernih, deloma pa tudi že zastarelih iskalcev min, več obo-
»Nismo boljševiki, Rusi smo!«
Pogovor z ujetniki s Karpatov
_ »Piccolo« poroča iz Budimpešte: Prišli so prvi ruski ujetniki, ki so jih zajeli madžarski vojaki. Ujetniki so iz različnih krajev Sovjetske Rusije, največ pa jih je iz Ukrajine. Prav radi se razgovarjajo z nami in pripovedujejo mnogo zanimivih stvari. Radi so se dali ujeti. Kar kmalu so dvignili roke in so preklinjali »svetovno proletarsko revolucijo«, kakor tudi Stalina in vse mogotce iz Kremija. Ena stvar je, ki je značilna za vse te ujetnike: neznansko slabo so opremljeni. Obleka je oguljena, čevlji raztrgani, nobeden nima srajce. Marsikdo je oblečen v svojo civilno obleko. Vsi so lačni, prehrana je neznansko slaba pri njih, komaj hlebček kruha pa malo prepečenca. Tudi častniki niso bolje opremljeni in prehranjeni. Prav nič ne kažejo navdušenja za to vojno v imenu komunizma in za blagor listih, ki v imenu komunizma prerokujejo, da bo zdaj raj na zemlji. Ukrajinci so sploh znani, da so povsem proti komunizmu in odkrito izjavljajo, da se nočeio boriti zoDer Madžare. Vsi sovietskoruski
ujetniki, tudi listi s severa, enoglasno izjavljajo: »Nismo boljševiki, mi smo Rusi.«
Posebno vlogo imajo Kalmiki, ki so jih poslali v prve vrste bojišč, da je videti, ko da so ničvredno blago, ki nič ne škodi, če so koj pobiti. Voditelji rdečih čet jih neusmiljeno tirajo v ospredje in jih sami pobijajo, čim ne gredo kar naravnost v smrt.
Moskovski radio je oznanil, da Sovjetska Rusija ne izvaja letalskih napadov na madžarsko ozemlje. Vendar je dokazano, da ruski bombniki neusmiljeno in brezobzirno bombardirajo madžarska mesta in vasi in rušijo vse vprek, bodi da je kaka stavba vojaškega ali pa zasebnega pomena. Tako je bilo po raznih kra jih že mnogo smrtnih žrlev zaradi bombardiranja ruskih letal, in madžarski parlament je že izdal tozadevne naredbe za zaščito prehival-, stva. Samo v Košicah so te dni nokonali 21 smrtnih žrlev ruskih bombnikov. Hkrati pa je regent Horthv podelil zaslužni križec prvega reda zunanjemu iaDonskemu ministru Macuoki.
roženih čolnov in ladij za varstvo obale, 60 hitrih čolnov, tri ladje-tanki in več ledolomilcev.
Sovjetska čronomorska mornarica šteje vojno ladjo »Zariškaja komuna« (prejšnji Sebastopol) z 23.016 tonami iz leta 1911. Ladja je že zastarela ter se z moderhimi vojnimi ladjami ne more spuščati v borbe. Oborožitev je ista, kakor pri že omenjenih vojnih ladjah v Vzhodnem morju. Tudi posadka šteje prav toliko mož. Zato je pa moderna letalonosilka »Stalin«. V morje so jo spustili šele leta 1937. Stara je tudi težka križarka »Krasni Kawkaz« (prejšnji »Lazarev«) z 8030 tonami iz leta 1916. Oborožena je s štirimi 18 cm topovi in z štirimi 10.2 cm in štirimi 3.7 cm protiletalskimi topovi. Cevi za istreljevanje torpedov ima 12; Nadalje so še v Črnem morju tri lahke križarke »Cervonaja Ukrajina«, »Profintern«, »Komintern«. Prve dve so zgradili leta 1915, tretjo pa že leta 1902. Moderne so tri torpedne križarke, od katerih ima vsaka po 2800 ton. Leta 1937 zgrajeni »Taškent« lahko razvija hitrost 45 vozlov. — V Črnem morju je še šest rušilcev, od katerih je pa samo eden modernega tipa. Tudi ima še dva torpedna čolna in 30 podmornic, ki so prav tako moderne, razen štirih iz leta 1918-22. Od pomožnih ladij so tu še: pet polagalcev min. ki so bili vsi zgrajeni v letih 1919-21, 30 hitrih čolnov, dve šolski ladji irfladja s potrebnimi napravami za popravljanje drugih ladij.
V kaspijskem morju ima Sovjetska Rusija 5 rušilcev in pet čolnov, ki so oboroženi s topovi.
Na Daljnem vzhodu je naloga sovjetske mornarice nasproti močnemu japonskemu ladjevju samo defenzivna. Tu ima sovjetska mornarica 58 modernih podmornic, 8 iskalcev min, 11 rečnih čolnov, ki so prav tako oboroženi s topovi, 30 hitrih čolnov in dve stražarski ladji.	(k)
E. I. A. R. - Radio Lubiana
PARLIAM0 LTTALIANO
Schema dell'X. lezione che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledl 2. VII. 1941-XIX., ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19 zvečer.
LEZIONE DECIMA Si parte.
Sono le nove di una serena mattinata d'otto-bre. La pianura, sotto un cielo di tenerissimo azzuro, si stende tranquilla e rassegnata, nella sua molle elegia d'ori e di gialli, tra il pigro vagolar delle brume fumanti. L'aria 6 frizzante e cantano i primi pettirosssi sulle siepi che gron-dano di guazza.
Una vecchia berlina un po'logora e stinta fe ferma in cortile davanti al grande atrio d'ingresso della villa Serbelloni, a Gorgonzola: un bel cortile quadro circondato da un nobile palazzo a due piani che a mezzodi s'apre verso il parco. Regna un alto silenzio e le finestre del palazzo sono tutte chiuse.
Un piccolo prete discende dallo scalone d'in-gresso e si ferma suila porta a vetri. II prete ha venticinque anni, occlii neri, fronte spaziosa. In-dosso porta una veste talare molto spazzolata e un poco lisa pel grande uso, e tiene in mano una valigetta piuttosto rigonfia.
»E cosi, Battista, siamo pronti?« chiede con voce al cocchiere che ricoperto da una pelegri-netta verdognola sta seduto in serpa e tiene le briglie di due ben nutriti irlandesi.
»Proti, Don Peppino.«
(Secondo Carlo Limati.)
Avverbi di quantitk poco chiaro, poco chiara, poco chiari, poco chiare; molto bello, molto bella, molto belli, molto belle; troppo vecchio, troppo vecchia, troppo vecchi,
troppo vecchie. tanto gentile, tanto gentili.
luanto fc povero! quanto k poverat quanto sono
poveri! quanto sono poverel tutto lieto, tutta lieta, tutti lieti, tutte liete.
Esercizi
1.	Cambiate il singolare in plurale e vice-versa: Le ore perdute nor tornano indietro. — E un negoziante onesto. — £ 1'ultimo della fila. -Sono abitudini nocive. — II cane č un animale fedele. — La renna fe utile al Lappone. — Sono romanzi interessanti. — Queste nuvole sono quasi bianehe. — Le notti sono oscure. — La foglia i verde.
2.	Coniugate al presente indicativo le frasf
segtienti- Cantare un<» hella ranzon«__Scender*
le scale in fretta. — Vestirsi con cura. — Chie-dere in prestito rento lire _ Alzarsi sempre alle sei e non coricarsi mai prima delle ventidu«.
Hiša« trinadstropna
naprodaj v strogem centru za Lit. 1,160.000-—, nadalje se proda več stavbnih parcel in drugih nepremičnin.
Kot družabnik
se pristopi k podjetju s kapitalom do Lit. 300.000 —
Pojasnila:
Zajet Andrej, realitetna pisarna
Taviarjeva kI. 1o. telefon 35-64
ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO?
Zapustila nas je za vedno naša dobra mama, gospa
Čerček Josipina
vdova po ravn. zemlj. knjige v pok.
30. t. m., po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 2. julija 1941, ob 5 popoldne z Žal, kapele 6v. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. julija 1941.
Žalujoči ostali.
MALI OGLASU
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskili oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu.
j Sliižte |
Dobe:
Več čevljar, pomočnikov
prlkrojovalec ln urna šte-parlca dobijo stalno službo. — Dnevni zaslužek L. 45.60. — Ješe Janko, Cesta na Loko 20, Ljubljana.	(b
| SUižbe B
jucio:
Iščem službo hlapca
najraje v župnlšču. Sem močan, pošten, trezen, nekadilec, star 20 let. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9294.	(a
Zahvala
Najprisrčneje se zahvaljujem vsem, ki so spremili našega dragega pokojnika, gospoda
Fcrda Juvanca
k večnemu počitku, mu darovali cvetja in z nami čutili. Posebej pa se še zahvaljujemo osebju knjigarne Glasbene Matice in ge. Torellijevi, ki so pokojniku ob zadnjih trenutkih in tudi nam požrtvovalno pomagali, g. dr. Cirmanu za vso zdravniško skrb, častiti duhovščini, odboru in zboru Glasbene Matice za spremstvo in poslovilno petje, članom orkestralnega društva, g. S, Pečenku za tople besede ob slovesu ter vsem zastopnikom učiteljstva, prof. zbora, dijaštva in vsem prijateljem in znancem. — Sv. maša zadušnica bo v četrtek, 3. julija ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 2. julija 1941.
Žalnjoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki ste našo srčno ljubljeno sestro, teto in svakinjo, gospo
Julko Stare
roj. Zupančič
spremljali na njeni poslednji poti in ji obsuli grob s cvetjem — naša iskrena hvala.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 3. julija t. 1. ob pol 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 1. julija 1941.
Žalujoči ostali.
<s\\ i! a\\
^11II <fell if
it
V SLOVENCU • SIGUREN USPEH
mumiji
Sprejmemo vajenca
Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 6. (v
Denar naložite najbolje,
ako kupite travnik ali njivo na prometnem kraju : lepa lega. Polzve se prt: Franc Berllč, posestnik, Ljubljana, Drav-lje. Koroška cesta. (d
Couche - Zofe fotelje otomane
solidno In poceni
DANILO PUC
tapetnlk
Ljubljana, Slomškova 9.
TVIefon Stav. 85-71
Prodamo
Gg. šivilje in krojači!
Zaradi odpotovanja prodam še nekaj predvojnega sukanca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9311.	(t
Ribez
rdeči tn črni, skupaj približno 80 kg, šo zoreč, proda: Kleinenčlč, Hra-deckega cesta 40. (1
mu. »Uri-! j
Buteljke
kupuje po najvišji cent. Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6.
g Stanovanja |
JStelo:
Stanovanje
dveh sob b pritikllnamt Iščem za takoj ali vsaj za 1. avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Takoj« št. 9298.
(c
Razno
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-nice, entel, ažur, predtisfa izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mike*
Ljubljana, FranflBunuka ulici
nasproti hotela Union
Iščem hlev za dva konja
najraje v bližini velesej-ma. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hlev« št. 9278.	(n
Cvetje, sadje, zelenjava
vedno v zalogi. BALOH, Kolodvorska ulica fit. 18. Telefon 39-66.	1
Stanovanje
dveh ali treh sob Išče uradniška družina treh odraslih oseb. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11 št. 9313.	(c
i UTJi • J
za živali:
Konj »Fuks«
žig 2520 išče lastnika. | Naslov v upravi »Slo-i venca« pod št. 9302. (1
Ali
ste ie
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
FABBRICA SPECI ALIZZ ATA MASCHERE E OCCHIALI DI PROTEZIONE
R. SPASCIANI
Catalogo gratis a richiestal
SPECIALIZIRANA TOVARNA PLINSKIH MASK IN VARSTVENIH NAOČNIKOV
Via Stendhal 45 • MILANO
Cenik na zahtevo brezplačno!

Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate kalalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filate-listični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4'—, če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za poši-liatev priložite L. 1"10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2'75 za inozemstvo.
S težkim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je umrl dne 29. junija zjutraj po hudem trpljenju naš najboljši in najdražji mož, brat, zet, svak in stric, gospod
IVAN ŠKARJA
član bivšega državnega sveta
t Beogradu.
Beograd, Tomadio, Mirna, Ljubljana, dne 1. julija 1941.
Magda Škarja roj. Josin, soproga; Amalija Černe, Zofija Celar, sestri; rodbini Josin in dr. Vrančič.
ČETRTI GOST
Roman.
ČETRTO POGLAVJE
Četvorica za mizo
r5ilo je skoraj ob enajstih tistega dne dopoldne. ko je Sanders šel spet v stanovanje Feliksa IIeya. Ostalo noč je bil prebil v svojem laboratoriju, ker ga je bil Masters prosil, da naj analizira koktele v šilcih in pa pijačo, ki jo je bil pil sir Denis Blystone. Zdaj je imel Sanders v svojem kovčegu kar zbirko kozarcev in steklenic iz Heyevega stanovanja.
Nič ni bil utrujen. Bilo je prijetno, hladno in sončno aprilsko jutro. V liiši na cesti Great Runel je življenje mirno potekalo dalje. Tvrd-ki Mason in Wi!kins in Sinovi Charle^a Da-lingsa sta opravljali dalje svoje posle kot na-vidno. Le da je pred vrati »Anglo-egiptovske družbe za uvoz« stal policijski stražnik
V lleyevem stanovanju je Sandersa čakal nadzornik Masters, ki ie bil lepo obrit, spočit in ves pripravljen za delo. Mimo njega je bil tu le še stražnik Peelard. Jedilnica, ki je bila zdaj ožarjena z jutranjim soncem, ni bila videti niti malo strašna. Vrata za v druge sobe so bila odprta. Videti je bilo, da je bila poleg jedilnice in salona še spalnica, zraven nje pa je bila kopalnica.
»Dober dan, gosjvod doktor,« ga je pozdravil Masters. »Ali imate kake zanimive novice?«
»Kakor se vzame,« je odgovoril Sanders in začel jemati steklenice iz svojega kovčega.
Najprej je vzel ven posodo, kjer so bili mešani kokteli in ki jo je »il dobil napol polno na majhni mizici poleg Heyevega stola. Tri
osebe so bile pile ta koktel^ ki mu je Sinclai-rova gospa dejala »zlato«. Sestavljen je bil iz likerja in limonovega soka, vendar v tej posodi ni bilo v mešanici nikakega atropina.
Ko je Masters to zaslišal, je le zavzdihnil.
»To pomeni...,« je začel.
Sanders je pokimal in je postavil na mizo tri šil ca s koktelom.
»V koktelib v šilcih pa je bilo po en in pol do šest miligramov atropina. Dozdeva se, da je izpil Šuman največ strupa, Hey malo manj, gospa Sinclairova pa najmanj.«
Nato je vzel iz kovčega tudi kozarček z whiskyjem.
»Kakor veste, je Blystone pil pijačo iz \vhis-kvja in ingverjevega piva. V ostanku te pijače sem dobil približno dvaj«et miligramov atropina. V obeh steklenicah, tako od whiskyja in od piva, pa nisem našel niti kapljice atropina in prav tako tudi ne v cedilcu za ožemanje limon. Po pomeni, da je bil atropin šele potem dodan pijači.«
»Torej je nekdo nasul strupa na skrivnostni način in povsem neopaženo, ko so bili kozarčki že naliti, ali ne?«
»Mogoče je bilo tako.«
»Hm, to je res jako čudno...«, je zamišljeno dejal Masters. »Saj bi človek mislil, da se to posreči enkrat, dvakrat, toda kar štirikrat? To je res neverjetno!«
Ves nejevoljen zaradi utrudljivega razmišljanja, je povzel po kratkem molku:
»Koliko atropina pa je treba, da bi smrtonosno učinkoval?«
»Približno trideset miligramov.«
»V teh napol izpraznjenih kozarčkih pa ste
fa dobili — dvajset miligramov! Sto hudirjevl o se pravi, da je le malo manjkalo, da ta za-strupljevalec ni umoril vse družbe!«
»Le malo, gospod nadzorniki«	'^'f
Masters se je zagledal v podolgovato mizo, kakor da si v duhu predstavlja vse te osebe, ki so sinoči sedele za to mizo V svitu sonca so bile videti slike po stenah. To sta bili dve dragoceni podobi iz 18. stoletja, ki sta predstavljali kopanje vil v gorskem potoku. Sandersu je nenadoma prišlo na misel, počemu da je bila prav za prav ta soba. Na kaminu je ležalo nekaj knjig v dragoceni vezavi. Na eni od številnih mizic je bila odprta škatla smotk. Na veliki mizi sta bila dva pepelnika, a pri njima je bil tisti kočljivi dežnik.
Torej, v pijači v vseh kozarčkih, je bila velika količina strupa,« je polglasno ponovil Masters, kakor da bi se na pamet učil za šolo. — »Ali se spominjate, kaj je ponoči dejala Sinclairova? Rekla je, da bi prisegla — in nemara bi zares prisegla — da je nemogoče, da bi bil kdo nasul strupa v pijačo. Počemu ji je bilo toliko do tega. da je to tako poudarila? S tem je povedala, da ni mogel nihče tega storiti. Pa ne, da bi si bila ta družba sama dala strupa v pijačo?«
»Tega ne moremo reči.« je dejal Sanders, »ker bi bila to zares nenavadna in nevarna igra. Sicer pa, gospod nadzornik, ali ste dognali Še kaj?«
»Mnogo prstnih odtisov, ki pa nemara nič ne pomenijo. Menda ste na ročaju dežnika vprav vi, gospod doktor, izbrisali prstne odtise, ko ste vzeli meč in še potem, ko ste dežnik prinesli semkaj. To drži. da je bil Hey umorjen s tem bodalom, a nič ni še dokazano, čigavo da je bodalo in kako je prišlo semkaj. Pozabil sem vam povedati, da je bilo zjutraj vse to društvo poslano iz bolnišnice.«
»Ali je kaj novega glede Fergusona?
»Ta je pa zares brez duha in sluha ni!,« je dejal Masters. »Tu smo se lepo osramotili! Peelard je imel prav, Ferguson ni od-
lZgl-
šel iz hiše ne skozi vhodna ne skozi zadešnja vrata. Ferguson je brez dvoma skočil skozi okno, a tudi to je na vso moč čudno, pa še, ko ni nikjer na tleh videti njegovih stopinj. Vendar je zapustil jako važno sled...«
»In to je?«
»To so njegovi naočniki, ki so ostali na mizi v pisarni,« je nadaljeval Masters, »na teh naočnikih pa so prstni odtisi Pa nam niti to ne bo dosti koristilo. Če ta Ferguson ni kak star znanec policije, nam bo nemogoče dognati, čigavi so prstni odtisi. Mimo tega sem zvedel za naslov IIeyevega odvetnika in bom Peelarda poslal k njemu. Medtem bi se pa še rad malo porazgovoril z gospo Sinclairovo. Ali bi šli z menoj?
Odpeljala sta se z Mastersovim službenim vozom v Cbelsy, kjer je v majhni vili stanovala Bonita Sinclairova. Pred vsakim oknom je bil zabojček za cvetlice. Poleti je moral biti prekrasen pogled na ta okna. Bronasti zvonec na vratih je bil v obliki lične, majhne mačke.
A nekaj drugega je povzročilo, da je Masters naglo ustavil voz pred hišo. Navzlic temu. da ie bil dan topel in je bilo drevje že zeleno, ie bilo videti skozi okno, na desni vhoda v hišo, plapolanje ognja v kaminu in pa obrise nekega moškega, ki je zamišljeno stopal po sobi gor in dol.
»Tale človek v sobi ie prav tako, kakor sir Denis Blvstone,« je Masters srdito siknil skozi zobe. »Zares so moji uslužbenci izvrstni ljudje! Presneti tepci! Ko sem jim bil tako zabičal, da naj dobro pazijo na slehernega od te trojice in da na vsak način preprečijo, da bi se pred nočjo kje sešlil Zdaj pa poglejte, kako se držijo mojih ukazovl Pa kaj, kar je — je! Pojdiva!«
Za Ljudsko tiskarno V Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: InL Jože Sodja
irednik: Viktor Cenili