Poštnina plačana v gotovini.
50.	V Ljubljani, dne 25. maja 1923.	Letnik ¥.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske oprave za Slovenijo.
1Ts@l3ii3.ci.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izprernembe v osebju.
195.	Popravek k Ur. 1. št. 290 iz leta 1922.
196.	Odločba o uporabljanju minimalnih postavk na blago, ki se uvaža iz Poljske.
197.	Odločba, s katero se ukinjata stanovanski in pravni odsek pri ministrstvu za socialno politiko.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo, med njimi:
198.	Razglas o izpremembni razdelitvi ribarskih okrajev (revirjev) v političnem okraju Kranju. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Razne objave.
iz „Službenih Novin kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 107 z dne 14. maja 1923.:
Objavi ministrstva za pošto in telegraf z dne
4.	maja 1923.: Upokojeni sta: poštno-telegrafska uradnica III. razreda poštnega urada pri Devici Mariji v Polju Alojzija Tomažič in poštarica V. razreda Reza Kavčič pri poštnem uradu v Mežici.
Številka 110 z dne 18. maja 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A) e k san-d r a I. z dne 9. aprila 1923., s katerim se odlikujeta; z redom sv. Save I. vrste dr. Edo Lukinič, prejšnji predsednik narodne skupščine; z redom Karagjorgjeve zvezde IV. vrste dr. Hamdija Kar a-m e h m e d o v i e, prejšnji podpredsednik narodne skupščine.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 9. maja 1923., s katerim se odlikujejo z redom sv. Save II. vrste ministri na razpolagi dr. Ćiro Šupilo, dr. Niko Ž u p a n i č in* Ahmet Seri č.
Objava oddelka za veterinarstvo ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 11. maja 1923., da je tudi Bar določen za obmejno veterinarsko postajo za izvoz in uvoz živali in živalskih sirovin. Veterinarske posle na tej postaji opravlja živinozdravnik barskega okrožja s sedežem v Baru.
Številka 111 z dne 19. maja 1923.:
Kosta M. Ivan o v i c je prestal opravljati ca-rinsko-posredniške posle pri carinarnici v Ljubljani.
Izprernembe v osebju.
Gospod minister pravde je imenoval avskultante Ferdinanda N e č e m a r j a, Franca U s t a r j a, drja. Edvarda Vračka, Vinka Štruklja, drja. Borisa Mihaliča, drja. Josipa Šenka, Silve-rija Pakiža in Miroslava Rebulo za sodnike v IX. plačilnem razredu za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega.
razredu; upravna praktikanta Jožef Šušteršiči in Bogomil Ž g a j n a r za upravna asistenta v j XI. činovnem razredu; pisarniška pomočnica Ivanka Kovač za pisarniško oficiantko — vsi na dosedanjih službenih mestih.	„	„ ____
J	Dr. Katičić s. r.
Vladni svetnik dr. Aleksander K u s y je bil z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 25. aprila 1923., Sl. Pov. št. 220, na lastno prošnjo trajno upokojen.
Premeščeni so: provizorni vladni koncipist Jakob Počkaj od okrajnega glavarstva v Celju k okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti; okrajni komisar Matija Malešič od okrajnega glavarstva v Murski Soboti k okrajnemu glavarstvu v Črnomlja; okrajni komisar dr. Mirko P o t o č n i k od okrajnega glavarstva v Črnomlju k pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani.
Imenovani so v staležu policijskih pisarniških uradnikov za Slovenijo: za policijska pristava v IX. činovnem razredu policijska oficiala Ivam S e -niča pri policijskem komisariatu v Mariboru in Josip Strmšek pri okrajnem glavarstvu v Celju; za policijska oficiala v X. činovnem razredu policijska kanclista Franc Ramovš pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti in Anton Jurca pri policijski direkciji v Ljubljani — vsi na dosedanjih službenih mestih.
Višji agrarni zemljemerec II. razreda inž. Albin Zakrajšek je na lastno prošnjo trajno upokojen.
Uradni sluga Anton M o š k o t e v e pri pred-sedništvu pokrajinske uprave je na lastno prošnjo
“i”»	Dr. Lukan ».
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo ; pisarniške oficiante Alojzija Z a p u š k a v Celju,: Adolfa Bervarja v Celju in Ladislava V o n č i -1 nov Kozjem za kancliste preko sistemiziranega l stanja in brez določenega službenega mesta.
Pavla Pegan, pisarniška oficiantka okrožnega sodišča v Celju, je z dnem 31. maja 1923. na lastno prošnjo začasno upokojena.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uiedbe osrednje vlade.
196«
Odločba o uporabljanju minimalnih postavk na blago, ki se uvaža iz Poljske.*
Ministrski svet je odločil v seji dne 21. aprila t. L, IV. br. 1440, na predlog ministra za trgovino in industrijo, da je na blago, ki se uvaža iz Poljske, uporabljati minimalne postavke, ki veljajo, dokler so pri nas pogodba ne ratificira.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
197.
Odločba, s katero se ukinjata stanovanski in pravni odsek pri ministrstvu za socialno politiko.*
Na podstavi člena 317. finančnega zakona za leto 1922./1923. je izdal gospod minister za socialno politiko dne 5. t. m. pod št. 48.378 nastopno odločbo:
Stanovanski odsek in pravni odsek pri tem ministrstvu se ukinjata in vsi posli, ki bi izvirali iz zakona in pravilnika o stanovanjih, in o stavbnih stvareh kakor tudi posli pravnega značaja se prenašajo na obči oddelek tega ministrstva.
Iz občega oddelka ministrstva za socialno politiko v Beogradu,
dne 5. maja 1923.; št. 48.378.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o privatnih tajnopisnih (šifriranih) telegramih.**
Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 1. maja 1923., št. H. br. 14.930, je bil sekun-'larij dr. Dominik Dekleva imenovan za asistenta kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Majoru.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje 4 dne 8. maja 1923., H. br. 15.866, so bili imenovani: Upravitelj Rajko Z w i r n za upravnega višjega nad-4°rnika in upravitelja v VIL činovnem razredu; adjunkt Kazimir M u 1 a č e k za upravnega nadzor-in upravitelja v VIII. činovnem razredu; upra-r;,ltel.i Franc Zajec, upravna oficiala Alojzij 1 11 r k in Emil B raj er za upravne višje oficiale ' IX. činovnem razredu; upravna kanclista Franc ; r e t j a k in Juro Tomažič in upravni asistenti M a n 1' r e d a , Hiacint B u k o v i c in Milan lorjančič za upravne oficiale v X. činovnem
Zakoni in kraljevske uredbe.
195.
Popravek.
V	zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu; s katerim se je veljavnost zakona o državnem računovodstvu kraljevine Srbije razširila na vse ozemlje kraljevine (Ur. 1. pod št. 290 iz leta 1922.), naj se popravita nastopna pogreška:
V	členu 44., točki 5., prvi vrsti, naj se postavi namesto besede «nepreliminirani» beseda «prelimi-nirani», v prvem odstavku člena 135., prvi vrsti, pa namesto besede «zakon» beseda «račun».
Gospod minister za pošto in telegraf je izvolil odobriti z odlokom z dne 30. aprila t. 1., št. 27.164, da smejo denarni zavodi, industrijska in trgovska podjetja in trgovski agenti uporabljati tajnopis za telegrafsko sporazumevanje v svojih trgovskih poslih.
Vsakdo, ki hoče ukoriščati to dovolitev, mora predhodno po pristojni direkciji ali pa neposredno naprositi ministrstvo za pošto in telegraf za odobritev, da uporablja dogovorjen tajnopis. Prošnji mora priložiti kod in ključ tajnopisa, ki ju hoče uporabljati pri sestavljanju tajnopisnih telegramov.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 109, izdanih dne 16ega maja 1923.
** Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 109, izdanih dne 16ega maja 1923.
Kod in ključ se shranita pri ministrstvu za pošto in telegraf.
Za pravico, da sme kdo uporabljati tajnopis, se plačuje letna pristojbina, določena v členu 55. pravilnika za telegrafsko službo v notranjem prometu.* Če bi se pristojbina zvišala, morajo stranke državi doplačati razliko.
Telegrafske postaje, po katerih žele posamezniki pošiljati ali prejemati tajnopisne telegrame, priobčujejo strankam na podpis, da se vsakomur, ki bi zlorabil pravico, uporabljati privaten tajnopis, ali bi ga odstopil komu drugemu, ki nima dovolila za to, ali bi uporabljal drug tajnopis, ne pa onega, ki ga je prijavil pri ministrstvu, odvzame pravica, nadalje uporabljati tajnopis; vplačana pristojbina se mu ne povrne in vrhu tega se kazensko obtoži pri pristojnih oblastvih.
Iz telegrafsko-telefonskega oddelka ministrstva za pošto in telegraf v Beogradu,
dne 1. maja 1923.; št. 27.164.
Natečaj za sprejem g-ojeKcev v pomorsko vojaško akademijo.**
Na podstavi člena 27. uredbe o pomorski vojaški akademiji in ukaza Mor. br. 3038/A z dne 30. aprila t. 1. se sprejme v I. tečaj pomorske vojaške akademije v Gružu (Dubrovnik) 40 gojencev.
Pouk v pomorski vojaški akademiji se prične tekom meseca oktobra t. 1. in traja tri leta.
Oni mladeniči, ki žele vstopiti v pomorsko vojaško akademijo, se morajo s svojeročno spisano prošnjo obrniti na ministrstvo za vojno in mornar-nico. oddelek za mornarnico v Zemunu, najkesneje do dne 31. julija 19 23. Po tem dnevu se ne vzame nobena prošnja več v poštev. Prošnje se pošiljajo po pošti priporočeno ali pa naj jih prosilci vroče upravi pisarne v oddelku za mornarnico.
Prošnji je_ treba priložiti:
1.	) krstni list;
2.	) šolska izpričevala sedmega in osmega razreda srednjih in navtičnih šol z zrelostnim izpričevalom;
3.	) dovolilo očetovo ali varuhovo, potrjeno po političnem oblastvu, da sme prosilec vstopiti v pomorsko vojaško akademijo;
4.	) zdravniško izpričevalo po obrazcu, ki je priložen temu natečaju, izdano po vojaškem ali državnem zdravniku, bolnici ali zdravniku-specialistu;
5.	) pismeno, svojeročno spisano izjavo očetovo ali varuhovo, potrjeno po pristojnem političnem oblastvu, da ni v rodbini po očetu in materi škrofu-loze, tuberkuloze (jetike), božjasti (epilepsije) in tudi ne duševne bolezni.
Vsi konkurenti morajo zadoščati nastopnim pogojem:
1.	) biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) sposobni morajo biti za vojaško pomorsko službo (t. j. biti morajo popolnoma zdravi in dobro razviti; biti ne smejo manjši od 160 cm; njih pljuča in srce morajo biti brez napak; obseg prsi ne sme biti manjši od 75 cm, kapaciteta pa ne manjša od 6 cm; seč mora biti brez sladkorja in beljakovine; imeti niso smeli venerične bolezni; ocene njih oči morajo biti po očesnih tabelah za obe oči in za vsako oko 1; točno morajo razločevati barve; ocena ušes mora znašati za akcentuirano šepetanje za obe ušesi ne pod 6 m, za vsako uho posamezno pa ne pod 4 m);
3.	) starejši morajo biti od 17 in mlajši od 20 let;
4.	) uspešno so morali prebiti zrelostno preizkušnjo v srednji šoli ali navtični akademiji (šoli);
5.	) zavezati se morajo, da pristajajo na vse posledice, predpisane z uredbo o pomorski vojaški akademiji, ako ne bi po svoji krivdi zadoščali dolžnostim gojencev;
6.	) zavezati se morajo, da bodo po zvršetku pomorske vojaške akademije službovali v državni službi pri vojni mornarnici najmanj 6 let;
7.	) prihajati morajo neposredno iz šole.
V prošnji mora vsak konkurent navesti svoj točni naslov: kraj. ulico (hišno številko), občino, srez (kotar, okraj) in okrožje (županijo) kakor tudi ime očetovo, odnosno varuhovo, in njega poklic.
Prijave, ki ne ustrezajo gorenjim pogojem, se ne jemljejo v poštev.
Vsi izbrani konkurenti opravljajo sprejemni izpit iz teh predmetov:
* Za sedaj 500 dinarjev.
** Razglašen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 109, izdanih dne 16. maja 1923.
1.	) iz aritmetike;
2.	) iz geometrije;
3.	) iz fizike in mehanike;
4.	) iz kemije;
5.	) iz enega svetovnega jezika (angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine ali ruščine).
Izpraševanje se vrši po programu, ki je priložen temu natečaju.
Izbrane konkurente obvesti in pozove oddelek za mornarnico pismeno na zdravniški pregled in k sprejemnemu izpitu na pomorski vojaški akademiji v Gružu (Dubrovnik). Sprejemni izpit se bo vršil tekom meseca oktobra t. 1.
Kandidatom, ki jih oddelek za mornarnico pozove k sprejemnemu izpitu, izda komandant vojaškega okrožja, v katerega okolišu prebiva kandidat, na podstavi poziva tega oddelka brezplačno vozovnico za vožnjo po železnici ali ladji od najbližje postaje kandidatovega stanovališča do Gruža.
Če se kandidat ne sprejme za gojenca, se mu izda brezplačna vozovnica za povratek v njegovo stanovališee.
Iz pisarne oddelka za mornarnico ministrstva za vojno in mornarnico v Zemunu; Mor. br. 4197/A.
(1. priloga natečaja za pomorsko vojaško akademijo.)
Zdravniško izpričevalo.
1.	) Ime in priimek.
2.	) Dan, mesec in leto rojstva.
3.	) Kraj (okraj, kotar, srez) in županija (okrožje) rojstva.
4.	) Višina, obča konstrukcija in razvitost telesa z ozirom na leta starosti.
5.	) Koze, prebolele bolezni, osnova in nagnjenost na bolezni.
6.	) Kako so razvite kosti, zglobi in mišice.
7.	) Stanje zračnega trakta, nosa, vratu, pljuč in prsne mrene, obseg prsnega koša ob najglobljem vdihu in ob najglobljem izdihu.
8.	) Stanje limfatičnih žlez, slabokrvnost in stanje grla.
9.	) Stanje srca in krvnih žil (Neurosis cordis, vitium, varices).
10.	) Stanje živčevja in refleksov (nervoza, neurastenija).
11.	) Stanje trebušnih organov in prebavil.
12.	) Stanje zobovja.
13.	) Stanje spolovil in inguinalnega predora.
14.	) Ocena oči (brez korekcije) po očesnih tabelah: . . . obe oči; . . . desno oko; . . . levo oko.
15.	) Razločevanje barv.
16.	) Ocena ušes (za akcentuirano šepetanje):
obe ušesi................. m,
desno uho . .	... m,
levo uho.................m.
(2. priloga natečaja za pomorsko vojaško akademijo.)
Progra m nr e d m e t o v s pre j e m n e g a izpita za pomorsko vojaško akademijo.
kvadratnega trikotnika. Formule za funkcije polovičnih kotov, izražene s stranicami, in za funkcije polovičnih stranic, izražene s koti. Rešitev občega sferičnega trikotnika. (Rešitev.s pomočjo pomožnih kotov in diskusija dvoznakih primerov.)
3. Fizika in mehanika.
Hitrost: enakomerno in neenakomerno gibanje, akceleracija, prosti pad. Sila, teža, delo, energija gibanja in leže; enote za merjenje dela. Enostavni stroji in enostavni primeri sestavljenih strojev. Četverokotnik sil, pad po strmini, met. Gibanje nihala, centralno gibanje, centrifugalna sila. Keplerjevi zakoni. Udar krogel, trenje, odpor mase. Hidrostatični pritisk, hidrostatično stiskalo, vzgon, areometer. Kapilarnost. Najpoglavitnejši zakoni o plinih. Manometer, barometer, zračne črpalke. Enostavno linearno nihanje točke; nihanje niza točk. Progresivno, transverzalno, valovito gibanje.
Kalorimetrija, ekvivalent dela. Utrošek. odnosno razgubek ob taljenju; kipenje, kondenzacija, strjevanje in zgorevanje. Prehod svetlobe skozi plošče, prizme in leče. Stereoskopno gledanje. Daljnogledi. Prirodni in umetni magnetizem. Zemeljski magnetizem. Razdelitev elektrike po prevodnikih, influenca, kondenzatorji, stroji za elektriziranje. Galvanski elementi, sestava elementov. Kemijski učinki galvanskega toka. Akumulatorji. Magnetični učinki galvanskega toka. Galvanometer. Elektromagnetizem. Učinki svetlobe in toplote, električne svetiljke. Ohmov in Kirchhoffov zakon. Reostat. Telegrafija. Vrste indukcije, avtoindukcija. Ruhmkorffov in-
duktor.	..
4. Kemija.
Razlika med kemijsko spojeno in mehanično zmesjo. Analiza, sinteza, stehiometrija. Teorija atomov, jonov. Kemijska afiniteta, valenca, ekvivalenca, empirična in teoretična formula, kemijske enačbe. Vodik, kisik, voda. Definicija pojmov kisline, baze in soli. Dušik, amoniak, dušikova kislina, nitrati, ogljik, ogljikov kis in dvokis (dioksid). Zgorevanje. Žveplo, žveplova kislina, sulfati. Hlor, solna kislina, hloridi, hlorati. Svojstva najvažnejših kovin in zlitin. Prirodno železo, sirovo železo, jeklo, kovno železo. Glicerin, nitroglicerin, celuloza, nitrocelulozs. Benzol, fenol, pikrinova kislina, pikrati.
5. Tuji jeziki.
j a) Pismeno: Kandidatu se da naloga, ki jo pro-j sto izdela, ali pa prevod določene naloge iz tujcu c ; jezika v naš jezik.
j b) Ustno: Kandidat mora v razgovoru pokazati, koliko je vešč dotičnemu jeziku.
Natečaj.
Gružu (Dubrov-
Pomorska vojaška akademija v nik) potrebuje:
1.	) rednega profesorja t i k o (višjo matematik o), i ii d e s k r i p t i v o (opisno m e r s t v o) in .
2.	) r e d n e g a profesorja za o c e a n o -grafijo, m a r i t i m n o meteorologijo i n politično nacionalno ekonomijo.
z a m atema-geometrijo
1.	Aritmetika.
Pismeno:
Rešitev enačbe druge stopnje ali eksponencialne enačbe.
Rešitev nalog iz ravne trigonometrije.
Ustno:
Enačbe prve stopnje z eno ali več neznankami. Enačbe druge stopnje z eno neznanko. Višje enačbe z eno neznanko, ki se dado prevesti na eno kvadratno enačbo. Kvadratne in višje enačbe z dvema neznankama, ki se dado prevesti na kvadratne enačbe z eno neznanko. Aritmetične in geometrične progresije. Kombinatorika. Binomni izrek. Obrestni račun, rentni račun in račun sestavljenih obresti. Račun verjetnosti.
2.	Geometrija.
Geometrične funkcije kotov; njih zavisnost. Funkcije negativnih kotov. Goniometricne funkcije vsote in diference dveh kotov, suplementarnih in komplementarnih kotov, dvojnih in polovičnih kotov. Pretvarjanje vsote in diference dveh sinusov, kosinusov, tangent in kotangent v produkte ali kvociente. Ureditev in uporaba logaritmičnih tabel, iskanje logaritmov števil, funkcij in logaritmov funkcij. Obče trigonometrične formule ravnega trikotnika (sinusov izrek, Carnotov izrek). Rešitev ravnega pravokotnega in poševnokotnega trikotnika. Uporaba trigonometrije pri izračunavanju površine. Obče trigonometrične formule za sferične trikotnike (sinusov izrek in oba kosinusova izreka). Reševanje pravokotnega sferičnega trikotnika in
Reflektant! morajo imeti:
ad 1.) fakultetno izobrazbo in najmanj pet let učiteljskega službovanja iz gorenjih predmetov na visokih ali srednjih šolah naše dnžave;
ad 2.) fakultetno izobrazbo in najmanj pet let učiteljskega- službovanja na visokih ali srednjih šolah ali znanstvenega delovanja v zgoraj navedenih predmetih.
Redni profesor na pomorski vojaški akademiji prejema letno plačo 7000 dinarjev in navzgor po službenih letih, odnosno po položaju državne službe, in draginjsko doklado po zakonu o draginjskili dokladah.
Reflektanti, ki se smatrajo za kompetentne, nastopiti te službeni mesti, naj vlože svoje prijave pri oddelku za mornarnico ministrstva za vojno in mornarnico v Zemunu do dne 1. julija 1923. kot skrajnjega roka, do katerega se sprejemajo prijave.
Prijavi je treba priložiti potrebne dokumente, in sicer: a) domovnico; b) krstni list: c) profesorsko diplomo; č) izpričevalo o sedanjem službovanju s službeno oceno; d) zdravniško izpričevalo, da je prosilec sposoben za učiteljsko službovanje, in e) potrdilo, ali je oženjen in koliko ima rodbinskih članov.
Ministrstvo za vojno in mornarnico, oddelek za mornarnico, v Zemunu,
dne 11. maja 1923.; Mor. br. 4197/A.
Razglasi pokrajinska uprave za Slovenijo.
198.
Razglas o izpreinembni razdelitvi ribarskih okrajev (revirjev) v političnem okraju Kranju.
X. razglasom z dne 17. oktobra 1894., št. 9354, in »aknadnim razglasom z dne 12. junija 1898., št. 7307, je določila bivša deželna vlada za Kranjsko za samosvoj ribarski okraj «Kokra 13 a» potok Kokro od kranjsko-koroške meje do Žagarjevega jezu in za: samosvoj ribarski okraj «Kokra 13 b» nadaljnji tok Kokre od Žagarjevega jezu do Šengarjevega jezu v Britofu. S prvonavedenim razglasom se je na podstavi § 12. kranj. rib. zak. priklopil'potok Belca z zveznim jarkom med Belco in Svagojem revirju «Kokra 14» (samosvoj revir mesta Kranja).
Istotako je določila bivša deželna vlada za Kranjsko z razglasom z dne 17. oktobra 1894., št. 9354, i in le-tega izpreminjajoeim razglasom z dne 14. novembra 1915., št. 2890, za zakupni okraj «Škofja Loka 18 a» Poljansko Soro od Krniškovega jezu navzdol. Temu okraju je bilo po § 12. kranj. rib. zak. priključeno ribarstvo v Poljanski Sori od Krnišniko-vega jezu do brvi pri Sv. Volbenku, dalje ribarstvo v združeni Sori od Robidčeve skale pri Retečah do jezu pri Goričanih in v Ločnici. '
Ker so izkazali ribarski upravičenci v spodaj navedenih vodah svojo izključno ribolovno pravico, pripoznava pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, po zaslišanju odbora Slovenskega ribarskega društva kot opravitelja poslov ribarskega okrajnega odbora za ozemlje bivše Kranjske na podstavi §§ 9. in 11. kranj. rib. zak. z dne 18. avgusta 1888., kranj. dež. zak. št. 1(5 iz leta 1890., in §§ 12., 13. in 16. izvršilnega ukaza o ureditvi ribarskih okrajev z dne 9. junija 1890., kranj. dež. zak. št. 18:
1.) Za samosvoj okraj «Kokra 13 b»: progo Kokre od jezu Fuchsove žage na Hribu pri Tupaličah
do Šengarjevega jezu v Britofu z vsemi pritoki. Ribarska pravica je solastna posestnikoma graščin Turna (vladni svetnik v p. Oton Detela) in Brda (Michelangelo Zois).
2.	) Za samosvoj okraj «Beka 13 e»: potok Belco od izvira do zadnjega jezu pred izlivom v Kokro z vsemi pritoki. Glede ribarske pravice velja isto kakor zgoraj pod 1.
3.	) Za samosvoj okraj «Škofja Loka 18a»: potok Poljansko Soro od brvi pri Sv. Volbenku navzdol do združitve s Selško Soro in združeno Soro od Škofje Loke do jezu pri Goričanih z vsemi pritoki. Ribarska pravica v Poljanski Sori od brvi pri Svetem Volbenku navzdol do združitve s Selško Soro kakor tudi dalje v združeni Sori od Škofje Loke do Robidčeve skale pri Retečah in v vseh pritokih je lastna Francu Dolencu, posestniku in lesnemu industrijcu v Škofji Loki št. 15.
4.	) Za samosvoj okraj «Ločnica 18 c»: potok Ločnico od izvira do vtoka v mlako pri Goričanih; ribarska pravica je lastna knezoškofijskemu ordinariatu kot posestniku graščine Goričan.
Razdelba ribarskih okrajev (revirjev) se torej iz-preminja tako-le:
Številka in označba ribarskega	Samosvoj ali zakupni okraj Ime upravičenčevo pri ; samosvojem okraju	Vodne proge, iz katerih sestoji ribarski okraj			■
		Glavne vode	Stranske vode, odnosno pritoki		Opomba
okraja			na desnem bregu	na levem bregu	f
13 a Kokra.	j Samosvoj okraj. Franc Hajnrihar, lesni industrijec na Trati pri Škofji Loki.	Kokra od koroške meje do jezu pri Fuchsovi žagi na Hribu pri Tupaličah z dovodnim jarkom imenovane žage.	1 Kočna, Vobenca, čemše-nik, Bistrica in studenec na Logu ali Temnik.	Skedoven.	, j Na podstavi § 12. kranj. rib. zak. | se dodeljuje temu revirju ribarstvo a) v Bistrici in Temniku, lastno naslednikom Gilberta j Fuchsa, b) v potokih Kočni, Vo-benci, čemšeniku in Skedovenu, lastno graščinama Turnu (vladni svetnik Oton Detela) in Brdu (Michelangelo Zois).
i lob j Preddvor.	Samosvoj okraj. Vladni svetnik v p. Oton Detela kot lastnik graščine Turna in Michelangelo Zois : kot lastnik graščineBrda; ! ribarska pravica pripada obema nerazdelno.	Kokra od jezu pri Fuchsovi žagi na Hribu pri Tupaličah do šengarjevega jezu v Britofu z vsemi pritoki in ^dovodnim kanalom od Šengar-jeve vodne naprave.		1	Na podstavi § 12. kranj. rib. zak. j se dodeljuje temu revirju ribar- j stvo a) v Kokri od j ezu pri Fu cksovi žagi do brvi med Bregom in Tupaličami, ki pripada Francu Hajn-riharju v Škofji Loki, b) v Kokri od mostu pri Britofu do Šengarjevega jezu v Britofu, ki pripada mestni občini Kranju.
!	13 c Belca.	' Samosvoj okraj. Kakor pod 13 b.	Belca od izvira do zadnjega jezu pred izlivom v Kokro z vsemi pritoki in zveznim jarkom med Belco in Svagojem.			Na podstavi § 12. kranj. rib. zak. se dodeljuje temu revirju ribarstvo v Belci od Zgornje Bele navzgor do izvira, ki pripada drju. Arturju Wurzbachu.
» Kokrski okraj mesta Kranja.	Samosvoj okraj. Mestna občina Kranj.	Kokra od Šengarjevega jezu v Britofu do jezu pri mlinu v Lajhu z dovodnim jarkom gorenjega mlina v Lajhu.	Kokrica ali Bapovščica in njeni pritoki Kovra-tarica, Vevar, Sevnik, Teneški potok, Blatnik, Svagoj, Bobovek, odtok iz ribnika graščine Brda, Kamnik in Zeleni potok.		Na podstavi § 12. kranj. rib. zak. se dodeljuje temu revirju ribarstvo v potokih Blatniku in Svagoju, ki pripada vladnemu svetniku Otonu Deteli na Turnu in Michelangelu Zoisu na Brdu.
16 Poljane. L.		• Samosvoj okraj. Dr. Ivan Tavčar v Ljubljani.	Poljanska Sora od izvira do brvi pri Sv. Volbenku.	RaČeva, Mihevk, Brbrov-nica in Hotovliščica s pritoki.	Črna, Žirovnica, Osoj-nica, Kobovščica, Tr-bijščica, Hotovliščica ali KopaČnica s pritoki, Vršajnarica, Lo-čilnica in „v potoku" ali „v Krnišku".	
i ' .	18 a Škofja Loka.	Samosvoj okraj. Franc Dolenc, posestnik in lesni industrijec v Škofji Loki št. 15.	Poljanska Sora od brvi pri Sv. Volbenku do združitve s Selško Soro in združena Sora od združitve s Selško Soro do jezu pri Goričanih z dovodnim jarkom in vsemi pritoki.	Sopat, Vodolska grapa, Hrastnica in mlake pri Goričanih.	Sopotnica, Suha in Žabnica.	Na podstavi § 12. kranj. rib. zak. se dodeljuje temu revirju ribarstvo v združeni Sori od Robidčeve skale pri Retečah do jezu pri Goričanih in dovodnem jarku, ki pripada knezoškofijskemu ordinariatu kot lastniku graščine Goričan.
18 c Ločnica.	Samosvoj okraj. Knezoškofijski ordinariat v Ljubljani.	Ločnica od izvira do vtoka v mlako pri Goričanih z vsemi pritoki.	!		.
Da se zagotovi enotno in umno ribarsko gospodarstvo, morata glede izvrševanja ribje lovi v ribarskih okrajih 13 b Preddvoru in 13 Belci so solasti upravičena posestnika podati primerne predloge v odobritev.
Ta izprememba velja- od dne razglasitve v Urad-»eai listu; zoper njo ni nobene pritožbe.
T Ljubljani, dne 4. maja 1923.; št. 3095.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za pokrajinsko upravo šef oddelka: Sancin s. r.
Št. 3582.	egg 3—3
Razglas.
Poglavarstvo svob. in kr. glavnega mesta Zagreba je vložilo načrte za zgradbo hidroelektrične centrale na Savi med Krškim in Čatežem in vseh z njo združenih naprav s prošnjo, naj se uvede vodopravno in razlastitveno postopanje.
Na mestu, kjer prehaja Sava iz gorskega teka v ravnino pri Krškem, je projektiran 5 m visok jez. Vzpeta voda se bo dovajala preko Krškega polja na desnem bregu Save po kanalu, dolgem 9150 metrov in na dnu širokem 19 metrov, do centrale, ležeče med Skopicami in Krško vasjo, odtod pa od-
vajala po kanalu, dolgem 1700 metrov in na dnu širokem 44 metrov, v reko Krko in po njeni strugi do izliva v Savo pri Čatežu.
S predloženim projektom se namerja vodna sila reke Save, t. j. njen naravni padec med Rajhen-burgom in Čatežem, ki znaša 17 metrov, ukoriščati za pogon hidroelektrične centrale, ki bi preskrbovala mesto Zagreb in njegovo okolico kakor tudi mesti Krško in Brežice in druge obsavske kraje od Krškega do Zagreba z električno silo za razsvetljevale, gospodarske, obrtne in industrijske namene. S projektirano vodno napravo bi se doseglo povprečno 15.000 konjskih sil. Svet, potreben za izvrši-
tev projekta, posebno dovodnega in odvodnega kanala. meri okroglo 74 ha 40 a.
Na osnovi § 54. in v /.mislit § 60. vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872., kranjsk. dež. zak. št. 16, razpisuje pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, komisijski ogled in razpravo na licu mesta in razlastitveno postopanje s tem-le sporedom:
1.	)	Dne	11.	junija	19 23:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Krškem pri mostu; splošna pojasnitev projekta, nato obhod savskega obrežja, kjer je jez projektiran in ob katerem se voda vsled zajezitve dvigne. Sestava zapisnika pri Globočniku.
2.	)	Dne	12.	junija	1 923:	JSestanek	ob
9. uri zjutraj	pri Globočniku;	nato obhod dovodnega
kanala do Žadovinka in protokolacija izjav udeležencev in projektantinje v Žadovinku.
3.	)	Dne	13.	junija	1 923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Žadovinku; obhod dovodnega kanala od Žadovinka do Breg, protokolacija v Bregah.
4.	)	Dne	14.	junija	1923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Bregah; obhod dovodnega kanala od Breg do Mrtvic, protokolacija v Mrtvicah.
5.	)	Dne	20.	junija	1923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj pri Mrtvicah; obhod dovodnega kanala od Mrtvic do Viher, protokolacija v Vihrah.
6.	)	Dne	21.	junija	1 923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj pri Vihrah; obhod dovodnega jarka od Viher do Skopic, protokolacija v Skopicah.
7.	)	Dne	2 2.	junija	1923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Skopicah, obhod dovodnega jarka do izliva v Krko. Protokolacija pri okrajnem glavarstvu v Brežicah.
8.	)	Dne	23.	junija	1923:	Sestanek	ob
9.	uri zjutraj pri okrajnem glavarstvu v Krškem, zaključna razprava.
Ako bi se razprava ne mogla zaključiti dne 23. junija, se bo nadaljevala dne 26. in eventualno dne 27. junija 1923.
Načrti so razgrnjeni pri okrajnem glavarstvu v Krškem; med uradnimi urami jih sme vpogledati vsak udeleženec.
Na komisijski ogled in razpravo na licu mesta se vabijo vsi udeleženci s pristavkom, da imajo pravico, prijaviti svoje morebitne ugovore zoper projektirano napravo do prvega dne razprave pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za kme-1 tijstvo, v Ljubljani ali okrajnemu glavarstvu v j Krškem, najkesneje pa pri komisijski razprava vodji komisije; sicer se bo smatralo, da pritrjujejo na-merjani napravi in zanjo potrebni odstopitvi ali obremenitvi svojega sveta. Pozneje vloženi ugovori se ne bodo vpoštevali in razsodba se bo izdala brez ozira nanje.
Zategadelj naj se zastopniki udeleženih oblastev in udeležencev pravočasno preskrbe s potrebnimi navodili in pooblastili za oddajo definitivnih izjav pri komisijski razpravi, ker so morebitni pridržki poznejših izjav, odnosno odobritev, v zmislu določb vodopravnega zakona nedopustni.
V Ljubljani, dne 11. maja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za šefa: dr. Tomažič s. r.
Št. 1558. vet.
Izkaz o stanju živaiskili kužnih bolezni v Sloveniji z dne 19. maja 1923.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvo-• pičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Radovljica: Bitnje 1:1, Lepence 1:6.
Vranični prisad.
Ljubljana mesto 1:1.
Š u š t a v e c.
Logatec: Begunje 1:1, Bloke 1:2.
Mehurčasti izpuščaj konj.
Krško: Cerklje 1:1. Ljutomer; Cven 1:2.
Garje konj.
Črnomelj: Tanča gora 1:1, Tribuče 1:1. Maribor: Gorica 1:1. Novo mesto: Šmihel-Stopiče 1:1. Ptuj: Hajdina 1:1.
Steklina.
Črnomelj: Tribuče 1:1. Maribor: Pobrežje 1:1. Novo mesto: Bela cerkev 1:1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Črnomelj 1:2, Loka 1:2. Kočevje: Kompolje 1:4, Ribnica 1:4. Novo mesto: Ambrus 1:1, Novo mesto 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Žužemberk 2: 5.
Svinjska rdečica.
Brežice: Brežice 1:1. Celje: Žalec 1:1. Kranj: Škofja Loka 1:1. Krško: Št. Jernej 1:1. Ljubljana, okolica: Grosuplje 1:1. Maribor: Smolnik 1:1. Novo mesto: Gornje polje 1:1, Sv. Peter 1:1.
\r L j u b 1 j a n i. dne 19. maja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za pokrajinsko upravo veterinami šef: Paulin s. r.
Razglasi delsgaoijs ministrstva financ v Ljiljani,
Št. A IV 100/31 ex 1923.
Razglas, daje izplačevanje 6yonih kronskih in dinarskih državnih bonov podaljšano.
Po brzojavnem pooblastilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D broj 9806 z dne 14. t. m. se bodo 6%ni kronski in dinarski držami boni izplačevali še nadalje, kolikor niso bili izplačani že do dne 1. maja t. 1.
Izplačevanje se vrši za vso Slovenijo — kakor doslej — samo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 17. maja 1923.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 7574.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 29. aprila do dne 5. maja 1923.)
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	j Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v na-| daljnji oskrbi \
Celje, okolica. . .	Malaria. • 1 1		•	•	1
Ošpice ( Brežice	 10		Morb 16	illi). •		26
j Celje, okolica. . .	10	54	,		64
Črnomelj ....	5	13	5		13
Kočevje		2	i	1		1
Ljubljana, mesto .	.		•		1
1 Ljutomer			1	,		1
Maribor, okolica. .	2i	.	.		21
Maribor, mesto . .	3	4	3		4
Ptuj, okolica . . .	2	3			5
Prevalje		32	3	30		5
Radovljica ....	1		.		1
Slovenjgradec. . .	1	•	•		1
Brežice		Pert	ussis. 4	1		3
Celje, okolica. . .	i	,	1	•	
Kranj		9	2	.	.	ii
Ljubljana, mesto . Ptuj, okolica . . .	7	2 4	2	2	9 !
Ptuj, mesto. . . .	8	3	2	* •	9 i
Trebušni tifus (Typhus			abdomin alis).		
Brežice		1				1
Celje, okolica. .	7	i	2	,	6
Celje, mesto . . .	1		•	•	1 1
Kamnik		1		.	,	1
Krško		2		.		2
j Ljubljana, mesto .	2		i	,	2
Radovljica ....	1			.	•
i Slovenjgradec. . .	1		i	•	. ^
I -	- j	Okraj i	Ostalih	! Na novo 1 obolelih i	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v na-daljni oskrbi
i Parotitis		epidemica.			
Murska Sobota . .		20			20
Ptuj, okolica . . .	2	.	2		
Ptuj, mesto. . . .	1	•	•	•	i j
Griža (Dysenteria).					
Celje, okolica. . .	2	,	2		.
Ljubljana, mesto .	1		,	.	i
Ljutomer		2	§	•	.	2
Skr Latinka		(S c a r i a t i n a).			
j Brežice		15	7	13		9
Celje, okolica. . .	4	5	2	2	5 ;
: Kamnik		3				3 1
Kranj		18	5	10	2	11 j
Krško		1				1 !
Ljubljana, mesto .	13	i	2		12
Litija		2				2
Ljutomer		5		i		4 1
Maribor, okolica .	6	2	i		7
Maribor, mesto . .	12	1	2		11 S
Novo mesto . . .	1	1			2
Ptuj, okolica . . .	9	.	N3		6
Radovljica ....	4	.	.		4
Slovenjgradec. . .	3	•	■		3
Davica (Diphteria			et croup).		
Celje, okolica. . .	1	3		1	3
Krško		2		2		, ?
Ljubljana, mesto .	2		1		1
Maribor, okolica. .	2	i			3 i
Maribor, mesto . .	1				1
Novo mesto . . .		i			1 ’
1 Prevalje		i	.	1		, J
' Radovljica ....	i	,	1		
Slovenjgradec. . .	2	i	1		2
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubija»,
dne 12. maja 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
U V 254/23—5.	755
V imenu Njegovega Veličanstva kralja 1
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 27. aprila 1923., da je Terezija Kapel, stara 34 let, po poklicu prekupčevalka v Podlogu, kriva prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem. da je prodajala dne 12. aprila t. 1. v Celju mleko, ki ga je nakupila v Podlogu po 12 K liter, po 18 K, zahtevala torej za življensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček, kateri ne sme nikoli presezati 25 %.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 8. zgoraj navedenega zakona na teden dni zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Celju,
ilne 16. maja 1923.
U VII 1408/22—9.	754
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 11. novembra 1922., da je Frančiška Doppler, 54 let stara, po poklicu posestnica in gostilničarka v Selnici ob Dravi, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem. da ni imela meseca avgusta 1922. v Selnici ob Dravi kot mesarica niti sumamo niti podrobno označenih cen posameznim vrstam mesa tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 1000 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjo kazen 20 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 11. novembra 1922.
Sa 10/23—5.	'	747
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Janeza S e v e r j a, trgovca v Velenju.
Poravnalni komisar: okrajni sodnik Anton Potočnik okrajnega sodišča v Šoštanju.
Poravnalni upravnik: Ivan Detićek. trgovec v Pesjem.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem so-dižfiu v Šoštanju dne 14. julija 1 923. ob desetih. Rok za oglušitev do dne 1. julija 192 3.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 18. maja 1923.
A 7/23.	713 3—3
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
Ana H1 e b a j n a je dne 11. novembra 1922. v Mojstrani št. 117 umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljno naredbo. Kot zakoniti dedič do vse zapuščine je vpošteven zapustničin brat Jurij Hle-bajna. živeč nekje na Koroškem.
Ker je sodišču bivališče Jurija Hlebajne neznano, se le-ta pozivlje, naj se v enem letu od spodaj navedenega dne javi pri teni sodišču in priglasi pri ujem zn dediča, ker bi se sicer obravnavala zapuščina s postavljenim skrbnikom drjem. Ivanom Grašičem. notarjem v Kranjski gori.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek L,
dne 12. maja 1923.
A VI 183/23—9.	719 3—3
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom
inozemskega državljana.
Robert Rezek, višji revident južne železnice v Mariboru, Frankopanova ulica št. 49, pristojen v Jezbino. češkoslovaški državljan, je dne 10. aprila 1923. umrl.
Poročilo poslednje volje se ni našlo.
Vsi dediči, volilo,jemniki in upniki, ki so jugoslovanski državljani ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkesneje do dne 1 0. j unija 1 92 3. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo.
Zunanji dediči in volilojemniki se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve v postavljenem roku ter naznanijo, ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in -icer le z dediči, ki se zglase.
©krajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 4. maja 1923.
T IV 1/23—2.	767
Amortizacija.
Na prošnjo Nikolaja Volavška, dninarja v Polani pri Loki pri Zidanem mostu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Celju za 7000 K, glaseča se na ime: Nikolaj Volavšek.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od danes, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek IV.,
dne o. februarja 1923.
T 85/23—3.	737
Amortizacija.
Po prošnji Elizabete Kupljenove, vdove kr. notarja v Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne listine, ki jo je prosilka baje izgubila: Prodajna listina št. 1339, izdana po Moravski eskomptni banki v Brnu o obligaciji «Kais, türk. Prämienobligation» št. 265.538 z dne 5. januarja 1870. za 400 fr.
Imetnik te listine se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po P‘m roku izreklo, da listina ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. maja 1923.
-Ne I 473/23.	734 3—2
Oklic.
Podpisano okrajno sodišče naznanja, da je na Prošnjo nedoletnega Andreja Tarman a, zastopa-i,e8'a po materi in varuhinji Neži T a r m a n o v i v f-og'u št. 3, s tusodnim sklepom z dne 12. maja J!’23- opr. št. Nc I 473/23—t, dovoljena uvedba
amortizacije terjatev, vknjiženih na posojilu pri zemljiščih nedoletnega Andreja Tarmana v Logu št. 3 pod vi. št. 161 katastralne občine Kranjske gore kot pri glavnem vložku in pri zemljišču Jožeta Koširja v Logu št. 11 pod vi. št. 219 iste katastralne občine:
I. na podstavi zadolžnice z dne 23. novembra 1862. na korist:
1.	) Janeza Pečarja v Kranjski gori,
2.	) Mine Pečarjeve v Kranjski gori,
3.	) Uršule Pečarjeve v Kranjski gori, za vsakega v znesku 63 gld. ali 126 K, odnosno za vse tri skupaj v znesku 189 gld. ali 378 K, s 5%nimi obrestmi;
II. na podstavi zadolžnice z dne 24. novembra 1862. na korist nedoletnega Janeza Hlebajne v Kranjski gori v znesku 200 gld. ali 400 K s 5%nimi obrestmi;
IH. na podstavi cesije z dne 10. decembra 1863. na korist nedoletnega Andreja H1 e b a j n e v Kranjski gori v znesku 186 gld. 74 kr. ali 373 K 48 v s 5%nimi obrestmi;
IV.	na podstavi cesije z dne 10. decembra 1863. na korist zapuščinske mase po Mariji H1 e b a j -novi v Kranjski gori v znesku 113 gld. 26 kr. ali 226 K 52 v s 5%nimi obrestmi:
V.	na podstavi zadolžnice z dne 23. novembra 1862. in cesije z dne 8. januarja 1867. na korist Franceta Omerse v Kranju v znesku 63 gld. ali 126 K s 5%nimi obrestmi.
Vsi, ki imajo pravice do teh terjatev, se pozivljejo, naj jih najkesneje do dne 13. m a j a 1 9 2 4. prijavijo pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem preteku tega roka ua vnovično prošnjo prosilčevo dovolila amortizacija vknjižbe zastavne pravice za zgoraj navedene terjatve in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek L,
dne 12. maja 1923.
Nc I 228/23—3.	745 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo je vložila Rozalija Štale v Smolevi, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Železnikih, reg. z. z n. z.», št. 694 s saldom 1264 Din 24 p, ki jo je prosilka baje izgubila.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica nima več moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 15. aprila 1923.
Preds. 573/26/23—1.	680
Razglas.
L S sklepi okrajnega sodišča v Mariboru so bili popolnoma preklicani:
a)	s sklepom z dne 23. junija 1922., L V 21/21-7, Ivana Kožu h, posestnica pri Sv. Juriju ob Pesnici, zaradi umobolnosti; skrbnik: Ivan Kožuh, posestnik pri Sv. Juriju ob Pesnici št. 11;
b)	s sklepom z dne 20. septembra 1922., L V 8/22—7. Marija Pukl, vdova železniškega uslužbenca v Mariboru, Cvetlična ulica št. 8, zaradi slaboumnosti in zapravljivosti; skrbnik: Franc Pisec, hišnik v Mariboru, Strossmayerjeva ulica št. 26;
c)	s sklepom z dne 29.' junija 1922., L V 22/22-5, Rudolf Baumanu, rojen dne 17. aprila 1870. pri Sv. Juriju pri Mariboru, rimsko-katoliške vere, samski krojaški pomočnik v Eggenbergu pri Gradcu, zaradi umobolnosti; skrbnik: Ivan Baumanu, tvorniški delavec v DeutschlandsbergU;
č) s sklepom z dne 15. februarja 1923., opr. št. L V 1/23—2, Josip Mešiček, nadučitelj, prej stanujoč v Krčevini št. 133, zaradi umobolnosti; skrbnica: Ana Mešiček, učiteljica v Krčevini pri Mariboru št. 133;
d)	s sklepom z dne 16. novembra 1922.. L VI 12/20—14, Franc D er k oseh ml., poljski dninar v Mariboru, Linhartova ulica št. 16, zaradi umobolnosti; skrbnik; Franc Derkosch st., železničar v p. v Mariboru, Linhartova ulica št. 16.
2. S sklepi istega sodišča so bili omejeno preklicani:
a)	s sklepom z dne 19. julija 1922., L V 24/21-5, Alojzij P i c h 1 e r v Selnici ob Dravi, sedaj v Welsu, republika Avstrija, zaradi slaboumnosti; pomočnik: Pavel Weissgarber, gostilničar v Welsu, Linzergasse št. 57;
b)	s sklepom z dne 14. junija 1922., L V 9/22—5, Franc K r o š e 1 j, usnjarski mojster v Kamnici št. 5. zaradi pijančevanja in zapravljivosti; pomočnik: Adolf Vogrinec, trgovec v Kamnici št. 124;
c)	s sklepom z dne 3. julija 1922., L V 16/22—4, Lambert L u c k m a n n, inženjer v Mariboru, Kopitarjeva ulica št. 14, zaradi umobolnosti; pomočnik: dr. Lothar Mühleisen, odvetnik v Mariboru;
č) s sklepom z dne 24. oktobra 1922., L VI 2/22—17, Marija Sime k, kuharica, naposled stanujoča v Gradcu, Naglergasse 40, pristojna v Rače, okraj Maribor; pomočnik: Karel Schiemek, kovaški pomočnik v Gradcu, Hackhergasse 24;
d)	s sklepom z dne 17. oktobra 1922., L VI 14/22—6, Terezija Jagodi č, dekla v Mariboru, Pobreška cesta št. 7; pomočnik: Anton Nemil, mesar v Mariboru, Tržaška cesta št. 1;
e)	s sklepom z dne 12. oktobra 1922., L VI
18/22—4, Miha M o m, krojač in posestnik v Ko-pivniku, zaradi pijančevanja; pomočnik:	Franc
Ačko, posestnik v Kopivniku št. 31;
f)	s sklepom z dne 22. novembra 1922., L VI 22/22—9, Katarina Kraner, delavčeva žena v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 20, zaradi slaboumnosti; pomočnik: Karel Stržina, črkostavec v'Pobrežju, Cesta na Brezje št. 16.
3.	) S sklepoma okrajnega sodišča v Marenbergu sta bila popolnoma preklicana:
a)	s sklepom z dne 16. novembra 1922., L 10/22-5, Berta V e r h o v n i k, posestnikova hči v Hudem kotu, zaradi slaboumnosti; skrbnik: Franc Lorenci, posestnik v Hudem kotu;
b)	s sklepom z dne 22. novembra 1922., L 11/22-5, Aleš Brezo v ni k, posestnikov sin pri Sv. Danijelu, zaradi slaboumnosti; skrbnik: Anton Brezov-nik, posestnik pri Sv. Danijelu.
4.	) S sklepom istega sodišča z dne 10. januarja
1923.,	L 12/22-—4, je bil omejeno preklican Anton U r a n, 37 let star, pristojen v občino Janževski vrh-Orlico, posestnik na Kaplji št. 44, zaradi slaboumnosti; pomočnik: Anton Volmajer, posestnik na Zgornji Kaplji.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 8. maja 1923.
P 46/23—1.	683
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 25. aprila
1923.,	opr. št. L 2/23—6, je bila Neža Smrekar, kmetiška hči v Virštanju št. 11. zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Martin Amon ml., posestnik v Virštanju št. 14.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L,
dne 8. maja 1923.
P 72/23—3.	77«
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 14. aprila 1923., opr. št. L 2/23—5, je bil Friderik Streiche r, ključaničar, stanujoč v Guštanju št. 28, zaradi pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljena njegova žena. Elizabeta Streicher v G uš tanju št, 28.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek L,
dne 14. aprila 1923.
P VII 64/23.	743
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 31. decembra 1922., opr. št. L VII 9/22, potrjenim s sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne L marca 1923., R lil 45/23, je bil Alfred Brezin-š e k, posestnik, stanujoč v Majšpergu, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Vid Purg, posestnik v Jurovcih.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL,
dne 12. aprila 1923.
L 3/23.	~	746
Sklep.
Preklic Janeza Glasa v Žurkovem dolu št, 1. izrečen s tusodnim sklepom L 1/8—8, zaradi umo-bolnosti, se razveljavlja.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek L,
dne 9. maja 1923.
750 A. Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
447.	Sedež: Beltinci.
Besedilo firme: Beltinska hranilnica za mestno okolico, d. d.; Bellatinczvideki takarekpenztar.
Namen podjetja je, nuditi priliko, da se prihranjeni denar nalaga v bližini in obrestuje ter da se podpira stan malih kmetov, obrt, trgovina s pristopnimi in primernimi posojili, nadalje kmetiški stan varovati pred oderuštvom.
Delniška glavnica: 600.000 K, razdeljena na 1500 delnic po 400 K, ki se glase na ime.
Člani naeelništva (ravnateljstva). Ravnateljstvo sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov in razen njih iz 11 članov. Sedanji člani naeelništva so: dr. Franc Išoo, predsednik, odvetnik, sedaj bivajoč v Kethelyju (Ogrsko); dr. Franc Kolarš, prvi podpredsednik, zdravnik v Beltincih; Karel Csepreghy, nadučitelj v Martjancih (Prekmurje); Anton Graša-oovič, občinski notarius v p. v Csesztregu; Franc Friedrich, zasebnik v Beltincih; Ivan Baša, župnik v Bogojini; Ladislav Feisz, bivši občinski notarius sedaj v Csesztregu (Ogrsko); Franc Varga v Gabor-janhazi (Ogrsko); Koloman Mraz v Gabroncu; Josip 'Čačič, župnik v Črenšovcih; Emil Pollak, hranil-nični ravnatelj v Dolnji Lendavi.
Pravna razmerja družbe: Delniška družba, do sedaj vpisana v 11. zvezku na strani 107. seznamka družbenih firm pri ogrskem okrožnem sodišču v Zalaegerszegui. Družba je bila ustanovljena na podstavi pravil, sprejetih na občnem zboru z dne 15. marca 1881., in izpremenjenih na občnih zborih z dne 11. marca 1884., 11. marca 1886., 6. februarja
1892.,	8. februarja 1894., 6. februarja 1896., 31. januarja 1901., L marca 1906., 3. februarja 1910., 11. maja 1911., 8. februarja 1912., 7. februarja 1918. in 3. aprila 1919. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Firma se podpisuje tako, da se pod njeno natis-fijeno besedilo podpisujejo skupno predsednik, prvi ali drugi podpredsednik in knjigovodja, ako pa je knjigovodja zadržan, en član ravnateljstva.
Družba priobčuje javne razglase v Uradnem listu, ki stopi v zmislu § 50. pravil na mesto dosedanjega uradnega lista družbe «Zalaemegye» v Zalaegerszegu.
Maribor, dne 3. maja 1923.
448.	Sedež: Celje
Besedilo firme: Anton Arzenšek in drugovi, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Družba posreduje pri nakupovanju in prodajanju nepremičnin, sprejema oglase za tuzemske in inozemske časnike, izvršuje vsakovrstno reklamo ter plakatira lepake.
Družbena pogodba z dne 27. marca 1923.
Višina osnovne glavnice: 7500 dinarjev, ki so v celoti vplačani.
Poslovodje: Anton P. Arzenšek, koncesioniran posredovalec za promet z nepremičninami; Karel Breznik, trgovec; Franjo Jager, trgovec — vsi v Celju.
Pravico zastopanja imata in besedilo firme podpisujeta skupno po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom «p. p.».
Celje, dne 11. aprila 1923.
449.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Dolenje Lendavska hranilnica; Also Lendvai Takarekpenztar.
Predmet podjetja: Hranilnica sprejema denar kot vloge zaradi obrestovanja na vložne knjižice in na tekoči račun ter daje posojila proti obrestovan ju.
Delniška glavnica: 1,000.000 K, razdeljena na 1250 delnic po 800 K, ki se glase na ime.
Člani naeelništva (ravnateljstva): Ravnateljstvo sestoji iz najmanj 6 in največ 10 članov. Sedanji člani ravnateljstva so: Nandor Fuss, generalni ravnatelj, lekarnar, sedaj bivajoč v Esztergomu (Ogrsko); Florijan Straus, župnik-dekan v Dolnji Lendavi; Josip Pollak, veletržec, sedaj na Dunaju, Girardigasse 4; Ede Belletz, bivši notarius, posestnik v Strigovi (Medjimurje); Ludovik Pappel, posestnik v Dolnji Lendavi; Emil Pollak, ravnatelj v Dolnji Lendavi.
Prokurista: Ludovik Engel, tajnik v Dolnji Lendavi; Josip Neubauer, glavni knjigovodja v Dolnji Lendavi.
Pravne razmere družbe: Delniška družba, do sedaj vpisana v seznamku trgovskih firm zvezek L, na strani 80. okrožnega sodišča v Zalaegerszegu. Delniška družba je bila ustanovljena leta 1873. in temelji na pravilih, preosnovanih na občnem zboru z dne 24. aprila 1876. in izpremenjenih na občnih
zborih z dne 24. aprila 1876., 15. marca 1890.,
17.	marca 1897., 15. marca 1898., 11. marca 1900., 1. marca 1902., 5. marca 1903., 16. oktobra 1905.,
3.	julija 1910., 22. aprila 1911. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Firma se podpisuje tako, da se pod odtisk njene štampiljke skupno podpisujeta glavni ravnatelj ali njegov namestnik z ravnateljem ali pa z uradnikom, po ravnateljstvu pooblaščenim za podpisovanje, ali ravnatelj z uradnikom, pooblaščenim po ravnateljstvu za podpisovanje, ali ravnatelj, odnosno tak uradnik, z enim članom ravnateljstva.
Razglase priobčuje družba v Uradnem listu, ki stopi zdaj v zmislu § 50. pravil na mesto lista «Za-lavarmegye», izhajajočega v Zalaegerszegu.
M a r i b o r, dne 3. maja 1923.
450.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Dolenje Lendavska hranilnica za mestno okolico, d. d.; AIso-Lendva-videki takarekpenztar reszvenytarsasag.
Predmet podjetja: Družba sprejema denar kot vloge zaradi obrestovanja, izposoja denar proti plačilu obresti, na menice, na zadolžnice s poroki, na zemljeknjižne nepremičnine, državne in vrednostne papirje, na zlati in srebni denar in na predmete, prevzema z dovolitvijo posojilne obveznice, ki so zastavnopravno zavarovane, hranilna posojila, ki jih je poravnati, posreduje pri izbrisu posojil, izvršuje življensko zavarovanje in zavarovanje zoper ogenj in točo, ustanavlja samopomočna društva, da z vsem tem pospešuje gospodarski napredek dolnje-lendavskega okraja.
Delniška glavnica: 280.000 K, razdeljena na 700 delnic po 400 K, ki se glase na ime.
Člani naeelništva (ravnateljstva): Ravnateljstvo sestoji iz predsednika in 9 do 11 članov. Sedanji člani so: Beno Arnstein, trgovec v Dolnji Lendavi; dr. Josip Briinner, zdravnik v Dolnji Lendavi; Oton Grassanovits, bivši občinski notarius, sedaj v Ukku (Ogrsko); Mavro Gros, trgovec v Dolnji Lendavi; dr. Koloman Hajos, odvetnik v Budimpešti, ulica Kossuth Lajos 14-16; dr. Jozsa Fabian, zdravnik, sedaj v Nagy-Kanizsi (Ogrsko); Elek Karabelyos, sodnik v p. v Dolnji Lendavi; Mavro Schwarz, trgovec v Dolnji Lendavi; Viktor Szmodiss, posestnik v Gelseju (Ogrsko).
Pravna razmerja družbe: Delniška družba, do sedaj vpisana v seznamku trgovskih firm zvezek L, na strani 165. ogrskega okrožnega sodišča v Zalaegerszegu. Družba je bila ustanovljena na podstavi pravil, sprejetih na obenem zboru z dne 17. aprila 1898. in izpremenjenih na občnih zborih z dne
8.	aprila 1905., 10. februarja 1906., 20. februarja 1920. in 23. februarja 1918. Družba je ustanovljena za dobo 30 let.
Firma se podpisuje tako, da se podpisujeta pod njeno pisano ali žigosano besedilo predsednik ali njegov namestnik ali en član ravnateljstva ali dva člana ravnateljstva ali en član ravnateljstva in en uradnik, pooblaščen za podpisovanje.
Razglase priobčuje družba v Uradnem listu. Maribor, dne 3. maja 1923.
451.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Volta», tovarna električnih žarnic, d. d. v Mariboru; «Volta», tvornica električkih žarulja, d. d. u Mariboru; «Volta», Fabrique de Lampes k Incandescence ä Maribor, Soc. An.; «Volta», Incandescent Lamps Manufacturing Co., Ltd. of Maribor; «Volta», Fabbrica di Lumini Elet-trici a Maribor, soc. An.; «Volta», Gltihlampen-fabriks-Akt.-Ges. in Maribor.
Predmet podjetja: Družba
a)	izdeluje vsakovrstne električne žarnice in druge fabrikate, spadajoče v električno stroko, nakupuje, izdeluje, obdeluje vse sirovine in polfabri-kate, potrebne za omenjene izdelke, in trguje na debelo in na drobno z omenjenimi proizvodi, izdelanimi v lastnih ali v tujih tvomicah;
b)	ustanavlja, pridobiva, upravlja, daje in jemlje v zakup ali v najem podjetja, služeča namenom pod a), jih obratuje ter se udeležuje pri njih, zlasti pridobiva njih delnico ali deleže;
c)	obratuje vse trgovske in industrijske obrate, služeče za pospeševanje namenov pod a) in b), izvršuje vse posle, posredno ali neposredno služeče tem namenom, zlasti tudi nakupuje njim primerne nepremičnine — vse to, uvaževaje zakonita določila, veljavna za vsak posamezni posel, odnosno za vsako stroko.
Višina glavnice v kronah: 2,000.000 K.
Višina in značaj posameznih delnic: 5000 popolnoma vplačanih delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika.
Imena članov načelništva: dr. Friderik Babnik, odvetnik in posestnik v Zgornji Poljskavi; inž. Egon Busek, ravnatelj «Volte», d. z o. z. v Mariboru: Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj Slavenske banke, d. d. v Ljubljani; dr. tehn. Milan Vidmar, profesor v Ljubljani.
Pravna razmerja družbe: Delniška družba, ustanovljena na podstavi dovolila ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 25. julija 1922., VI. št. 3906, in z dne 28. februarja 1923. št. 1187/23, na temelju pravil z dne 9. aprila 1923.. posl. št. 22.964, odobrenih dne 4. septembra 1922.. št. 5738, odnosno z dne 25. julija 1923., VI. št. 3906.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, odtisnjeno ali napisano besedilo dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en uradnik s prokuro ali ravnatelj s pro-kuro in prokurist kolektivno svojeročno svoji imeni.
Prokuristi in ravnatelji, ki niso upravni svetniki, podpisujejo s pristavkom «p. p.» (per procura)
Pravnoveljavno priobčuje družba javne razglase v uradnem listu na svojem sedežu, odnosno v uradnih listih na sedežih podružnic.
Maribor, dne 3. maja 1923.
452.	Sedež: Strnišče pri Ptuju.
Besedilo firme:	Čuček Company, prej Feliks
Meyer, tovarna parfemov v Strnišču pri Ptuju,
S.	H. S.; Čuček Company, prije Feliks Meyer, tvornica parfema u Strnišču kraj Ptuja, S. H. S; Mynes KoMnaHH, npHja tpeiiMKC Menep, TEopunga napipewa y CTpiiiiiimy upaj ÜTyja, C. X. C.; Čuček Compagnie, jadis Felix Meyer, fabrique de parfums ä Strnišče pres de Ptuj S. H. S.
Obratni predmet: proizvajanje, razpečavanje in -trgovina s parfumerijskimi izdelki vsake vrste.
Družbeniki: Franc Čuček, trgovec v Ptuju; Josip Valentin Poberaj, medicinalni drogist v Ptuju: Fritz Georg Paul Scholz, tvorničar parfumov na Dunaju.
Pravico zastopanja imata kolektivno Fritz Georg Paul Scholz in eden ostalih dveh družbenikov.
Firma se podpisuje tako, da postavlja družbenik Fritz Georg Paul Scholz kolektivno z enim družbenikom, ali s Francetom Čučkom ali pa z Josipom Valentffiom Poberajem, pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis
Maribor, dne 3. maja 1923.
II. Vpisale so se izpremembe i a
dodatki pri nastopnih firmah,:
453.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Čevljarna Adria, družba z jeno zavezo v Celju:
Izbrisal se je poslovodja Mihael Saksida.
Celje, dne 25. aprila 1923.
454.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Fabrik Chemischer Produkte in ; Hrastnigg, Fabbrica di Prodotti Chimici in Hrsst-I nigg:
V upravni svet je vstopil Karel Kauschegg. veleposestnik v Ljubljani, kooptiran v seji upravnega sveta z dne 3. februarja 1928.
Celje, dne 11. aprila 1923.
455.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Slavenska banka, d. d., podružnica Celje:
Prokura se je podelila Vinku Gabercu, uradaiku celjske podružnice Slavenske banke, d. d.
Celje, dne 31. marca 1923.
456.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Orient», mednarodna trgovsko-spedicijska in skladiščna delniška družba:
Izbrisali so se člani upravnega sveta inž. Oskar Dračar, Avgust Skaberne in Albert Pečevnik. vpisali pa so se novoizvoljeni člani upravnega svata-dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru; Josip Rosenberg, industrijec v Mariboru; Vilko	-
trgovec v Mariboru.
Prokura se je podelila Ničeforu Pivljako'1'-1 Mariboru.
Maribor, dne 3. maja 1923.
457.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru:
Vpisal se je namestnik dirigenta podružnice Jo-I sip Reisman, ki ima pravico, sopodpisovati firmo,
izbrisala pa sta se dirigentova namestnika dr. Karel Verstovšek in Hinko Engelsberger.
Maribor, dne 3. maja 1923.
458.	Sedež: Rimske toplice.
Besedilo firme: Prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke v Rimskih toplicah, družba z omejeno zavezo:
Prokura se je podelila Beli Josepliovitsu, uradniku v Rimskih toplicah. Poslovodja dr. Anton Božič se je izbrisal.
C e 1 j e, dne 25. aprila 1923.
459.	Sedež: Slovenska Bistrica.
Besedilo firme: «Bistrica», lesna trgovska indu-strijalna družba z omejeno zavezo v Slovenski Bistrici:
Vpisala se je zvišba osnovne glavnice na 240.000 K, ki so popolnoma vplačane.
Družba se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta dosedanja poslovodji Štefan Rup in Vladimir Vošnjak.
Besedilo likvidacijske finne: «Bistrica», lesna trgovska industrijalna družba z o. z. v Slovenski Bistrici v likvidaciji.
Likvidatorja podpisujeta firmo tako, da postavlja eden izmed njiju pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 3. maja 1923.
460.	Sedež: Šoštanj.
Besedilo firme: Kemična tovarna, d. d. v Šoštanju:
S prokuro so poverjeni Ivan Žgur, knjigovodja, Jakob Spira, uradnik, in Feliks Nowak, inženjer — vsi v Šoštanju.
Celje, dne 25. aprila 1923.
B. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisali st a s e n a sto p n i z a d r u g i:
461.	Sedež: Kozje.
Be-edilo firme: Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Kozjem.
Obratni predmet zadruge je, nabavljati vsem članom življenske potrebščine in ostale predmete za njih osebno in hišno uporabo.
Zadružna pogodba z dne 24. aprila 1923.
' sak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nalepljanjem na vidnem mestu v zadružnih prostorih.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov; člani načelnistva so: Milan Rajšp, živinozdravnik (predsedniki: Franc Ferenčak, sodni oficial (podpredsedniki: Ivan Vihar, pripravnik finančne kontrole (tajnik): Ognjeslav Trop, davčni asistent (blagajnik): Robert Ivanuš, nadučitelj (odbornik) — vsi stanujoči v Kozjem.
Pravico, zastopati zadrugo, imata in besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa eden izmed njih in upravnik, če tega upravni odbor pooblasti za to in ga registrira kot prokurista.
Celje, dne 2. maja 1923.
462.	Sedež: Spodnja Selnica.
Besedilo firme: Zadružna elektrarna v Sp. Selnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga dobavlja članom električni tok iz tuje ali lastne elektrarne na skupni račun in skupno nevarnost, da s tem pospešuje njih gospodarstvo, izvaja za člane potrebne instalacije ter jim dobavlja svetiljke, potrebne za razsvetljavo in pogon, nadalje stroje in druge predmete, spadajoče v to stroko.
Zadružna pogodba z dne 21. februarja 1923.
Opravilni delež znaša 1000 K ter se mora plačati ali takoj ob pristopu ali pa z dovolitvijo načelništva v obrokih tekom enega leta.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila, izvzemši občne zbore, se izvršujejo z nabitkom v zadružni pisarni, z razglasitvijo na način. ki je v kraju običajen, ali pa v časopisju, določenem po načelništvu.
Načelništvo sestoji iz 5 zadružnikov; člani načelništva so: Zvonko Mesarič, posestnik v Zgornji Selnici št. 1; Gašper Dreisiebner, posestnik v Selnici št. 36; Franc Weingerl, posestnik v Selnici št. 39; Jakob Golob, posestnik v Selnici št. 38: Ivan Zorko, posestnik v Selnici št. 40.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno po dva člana načelništva tako, da pristavljata njenemu napisanemu, natisnjenemu ali odtisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa.
Razglasitve, osobito vabila na občni zbor, se izvršujejo s pismenim obvestilom vseh zadružnikov in tudi z objavami v časopisju, določenem po na-čeluištvu. Vabilo mora navajati dnevni red, kraj in uro občnega zbora.
Maribor, dne 3. maja 1923.
II. V p i s a 1 e .s o s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
463.	Pašniška zadruga v Gornjemgradu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba pravil v §§ 6., 26. in
38.,	sklenjena na občnem zbora z dne 4. februarja 1923.
Občni zbor se razglaša odslej na način, ki je v kraju običajen (z razglasom pred cerkvijo).
Celje, dne 21. februarja 1923.
464.	Kmetijska zadruga, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom v Makolah:
Vpisala se je izprememba §§ 13., 18., 24., 34.,
36.,	37., 43. in 45. zadružnih pravil.
Maribor, dne 3. maja 1923.
465.	Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbriasli so se dosedanji člani načelništva Ivan
Smrekar, Josip Sulič in Rudolf Monjac, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Ivan Potočnik, čevljarski mojster v Mariboru, Mlinska ulica št. 9; Jakob Hulka, učitelj v Krčevini pri Mariboru; Josip Beranič, čevljarski mojster v Mariboru, Kralja Petra trg.
M a r i b o r , dne 3. maja 1923.
466.	Okrajna posojilnica v Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisala še je izprememba §§ 3., 4., 18., 29., 34. in 35. zadružnih pravil.
Maribor, dne 3. maja 1923.
467.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo;
Izbrisal se je član načelništva Janez Toman, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Janez Rašl, posestnik na Vurbergu.
Maribor, dne 3. maja 1923
468.	Wechselseitiger Vorschusskasse-Verein zu Win-disch-Feistritz s sedežem v Slovenski Bistrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Edmund Scherf, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Ivan Walland, posestnik in gostilničar v Slovenski Bistrici št. 67.
Maribor, dne 3. maja 1923.
469.	Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 16., 19., 29. in 34. zadružnih pravil.
Načelništvo sestoji iz načelnika in štirih odbornikov.
Maribor, dne 3. maja 1923.
479. Hranilnica in posojilnica za Slovenjgraški okraj v Št. liju pod Turjakom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Ignacij Jeromal, vstopil pa je v načelništvo Martin Čas, posestnik v Dovžah. Celje, dne 2. maja 1923.
471. Strojna zadruga v Št. Lovrencu na Dravskem polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vpisala se je izprememba §§ 7., 22., 28. in 37. zadružnih pravil.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradnih prostorih ali pa tudi z objavo v zadružnem glasilu. M a r i b o r, dne 3. maja 1923.
S 4/21—46.	773
Odprava konkurza.
Prezadolženee Danilo Korda n, zasebnik v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 4/21—2, o prezadolženčevi imovini, je odpravljen.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 15. maja 1923.
Razpis.
Generalna inspekcija voda v Ljubljani razpisuje vnovič mesto višjega gradbenega oficiala v IX. 61-novnem razredu z letno plačo 2800 Din in pripadajočo draginjisko doklado.
Prošnje, opremljene	po	prvotnem razpisu v
Uradnem listu 40 z dne 26. aprila t. L. naj se vlože do dne	1 5. j u n i j a 1 9 2 3.
V	Ljubljani, dne 19. maja 1923.
Generalni inšpektor: inž. Sbrizaj s. r.
Št. 3319.	‘	749
Razglas	o ponovni	ofertni	licitaciji	za
prevzem	adaptacijskih	del	v zavodu	za
umobolne v Ljubljani.
Ker je potekla ofertna licitacija dne 12. maja t. 1. brez uspeha, razpisuje gradbena direkcija p o -novno ofertno licitacijo, in sicer ob istih pogojih (glej Uradni list 39 z dne 24. aprila 1923.), na dan 1. junija 1 923. ob enajstih.
Ponudbe se lahko glase na vsa dela ali pa na posamezna profesionistovska dela, in sicer:
1.	) na težaška in zidarska dela v proračunjenem znesku 24.422 Din;
2.	) na kleparska dela v proračunjenem znesku 14.509 Din;
3.	) na kovaška dela v proračunjenem znesku 7921 Din;
4.	) na mizarska dela v proračunjenem znesku 23.780 Din;
5.	) na steklarska dela v proračunjenem znesku 15.525 Din;
6.	) na pleskarska dela v proračunjenem znesku 17.025 Din.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 12. maja 1923.
Inž. Hanuš s. r.
Št. 413.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov iz Rožnika.
Načrt o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v kata-stralui občini Velikih Lipljenah, vpisanih v zemlje-knjižni vlogi št. 150 iste katastralne občine, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 27. maja 1923. do vštetega dne 9. junija 1923. v občinskem uradu v Lipljenah razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 28. maja 1923. v času od desetih do enajstih pojasnjeval istotam.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 27. maja 1923. do dne 25. aprila 1923., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	L j u b 1 j a n i, dne 18. maja 1923.
Krajni komisar za agrarske operacije:
dr. Vrtačnik s. r.
Št. 303/11.	~~
Razpis učiteljskih služb.
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta se razpisujejo nastopne učiteljske službe v stalno namestitev;
1.	) Črešnjevec, petrazrednica z eno vzporednico: služba za učitelja.
2.	) Makole, šestrazrednica: služba za učitelja in učiteljico.
3.	) Sv. Martin na Pohorju, pošta Slovenska Bistrica, trirazrednica: služba za učitelja in učiteljico.
4.	) Spodnja Polskava, štirirazrednica z dvorazredno podružnico na Pragerskem: služba za učitelja.
o.) Zgornja Polskava,, štirirazrednica: služba za učitelja ali učiteljico.
6.) Studenice, trirazrednica: služba za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne
2 0. junija 1923. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico.
Okrajni šolski svet slovenjebistriški v Mariboru, dne 17. maja 1923.

Bežne objave.
768	NarodEa baška
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 15. maja 1923.
Aktiva:
Metalna podloga.............
Posojila....................
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................
Račun začasne zamene . . .
Dolg države.................
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic Saldo raznih računov. . . .
Dinarjev 351.687.441-81 ; 1.488,837.798-59 j
1.238,216.353-46 j 298,114.376-88 2.955,345.179-55
71	Vabilo na občni zbor
koujerejskega odseka 1 Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani,
ki bo dne 5. j unij a t. 1. ob štirinajstih v posvetovalnici Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani s tem
d ne v n i m redom:
1.	) Otvoritev občnega zbora po predsedniku in poročilo o delovanju v minulem letu.
2.	) Tajnikovo poročilo.
3.	) Obračun in poročilo o premovanjih v minulem letu.
4.	) Volitev predsednika, njegovega namestnika in ostalega odbora.
o.) Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 15. maja 1923.
Franc Zupančič s. r., predsednik.
I774 3-1	Objava.
«Orient», mednarodna trgovsko - spedicijska in skladiščna d. d. v Mariboru, s podružnicami v Ljub-: Ijani, v Zagrebu, na Jesenicah in na Rakeku, je ■ prešla po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 18. maja 1923. v likvidacijo. Po členu 243. trgovinskega zakona se pozivljejo s tem vsi upniki družbe, naj prijavijo svoje terjatve proti družbi pismeno s potrebnimi podatki likvidacijskemu odboru družbe v Mariboru, Meljska cesta št. 12.
V JI a r i b o r n, dne 19. maja 1923.
«Orient»,
mednarodna trgovsko-spedicijska in skladiščna d. d. v Mariboru v likvidaciji.
769	Razld društva.
j Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sede-i žem v Ljubljani se je prostovoljno razšlo.
Ivan Krišner s. r., bivši predsednik.
2.138,377.163*—
218,112.271-57
Pasiva:
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano
Rezervni fond.................
Novčanice v tečaju............
Državni račun začasne zamene. Terjatve države po raznih računih
Razne obveznosti..............
Terjatve države za založene domene .........................
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.............
8.688,690.584-86
20,848.600*— 5,140.508*21 5.480,539.335 • — •298,114.376*88 233,805.781-76 468,342.566-01
2.138,377.163- —
43,522.254- —
8.688,690.584-86
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebni za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
Opr. št. 1343/23.	744 3—2
Natečaj.
Pri podpisani bratovski skladnici se odda mesto administrativnega poduradnika z mesečno plačo 1200 Din.
Prosilci naj vlože svojeročno spisane prošnje najkesneje do dne
3 1. m a j a 1 9 2 3.
pri podpisani bratovski skladnici. Zakesuele prošnje >e ne bodo vpoštevale.
Prošnji je treba priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o dosedanjem službovanju, nravstveno izpričevalo, uradno izpričevalo državnega zdravnika, da je prosilec zdrav in za javno službo sposoben, in dokaz, da je zadostil aktivni vojaški dolžnosti ali pa da je je trajno oproščen.
Vobče mora prosilec ustrezati nastopnim pogojem :
1.	) biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) popolnoma mora biti vešč uradnemu jeziku v govoru in pisavi;
3.	) imeti mora najmanj štiri razrede srednje ali njej istovrstne šole, dovršene z dobrim uspehom;
4.	) biti mora dokazano izurjen, hiter tesnopisec in strojepisec;
5.	) biti ne sme starejši od 40 in ne mlajši od 18 let;
6.	) imeti ne sme telesnih hib, ki bi mu ovirale izvrševanje službe;
7.	) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu;
8.	) biti ne sme v preiskavi, kriv ali kaznovan zaradi hudodelstva, pregreška iz koristoljubja, pre-greška zoper javno nravnost ali sličnih prestopkov ali zaradi pregreška ali prestopka zoper varnost osebe, časti ali lastnine prejšnjih službodajalcev, nadalje ne sme ne on ne noben član njegove družine imeti postranskega zaslužka, nezdružnega s službo.
Združena spodnještajerska bratovska* skladnica v Velenju,
dne 10. maja 1923.
Računski zaključek Trgovske banke, ct. d. v Ljubljani, dne 31. decembra 1922.
Aktiva.	Čista bilanca dne 31. decembra 1922.	Pasiva.
		Kron	
1.	Blagajna:		
	gotovina in kuponi		14,065.063	so;
2.	Valute		2,796.388	05
3.	Devize		358.754	—
i4-	Menice		2,766.000	— j
j 5.	Lastni vrednostni papirji		6,861.440	68;
j 6.	Konsorcialni posli		1,900.000	— j
7.	Dolžniki		275,236.013	401
8.	Nepremičnine		19.377.051	05
9.	inventar	 j	1,829.829	76
		325,190.540	74;
	Kron
Delniška glavnica	 Rezervni skladi: redni rezervni sklad	K 415.147-38 azijska rezerva. . „ 6,091.052-32 za kurzne izgube „	493.800• 30 za pokojninski	60,000.000 ; — .
sklad uradništva „	500.000 • —	7,500.000 : —
Vloge na hranilne knjižice . . .	46,169.822 76
Upniki		203,743.094 : 84
Nedvignjena dividenda		22.900 i -
Prenosne postavke		57.624 !02
Čisti dobiček		7,697.099 I 12
	325,190.540 | 74
Debet.
Račun Izgube in dobička dne 31. decembra 1922.
Kredit.
			Kron				Kron
	1.	Upravni stroški		2,363.910	91	’ 1.	Prenos dobička iz leta 1921. . .	141.985 20.
	2.	Plače 		5,112.281	11	2.	Obresti		5,320.434 32
	3.	Davki in pristojbine		1,188.818	93|	3.	Iznos realitet		35.926 j 13
	4.	Odpis		273.237	13	4.	Dobiček na bančnih posiih (pro-	I
	5.	Čisti dobiček		7,697.099	12		vizija, efekti, valute, devize in tuja veljava)		11,137.001 155
			16,635.347	20			16,635,347 1 20
	i	II					
V Ljubljani, dne 31. decembra 1922.
772
Delniška družba „Triglav“, tovarna hranil v Šmarci pri Kamniku.
Aktiva.	Bilanca z dne 31. decembra 1922.	Pasiva.
....	-	-	-j	Din j P j	'	Din	P i
	4.543 i 98:	Delniška glavnica		500.000	
		Neizplačana dividenda		2.247	50
	341.192 : 43 355.373 ;87:	; Emisijske obresti	 Upniki . . . 			«j.4o3 587.362	/ O : 19 j
j		Rezerva		13.074	15,
1	1 !	Dobiček				37.705	72,
||l, 145.843 1 311			1,145.843 31	
1	II	1	1		II	i		
V breme. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1922.	v dobro.
Stroški................
Plače .................
Dnine..................
Pisarniške potrebščine .
Potni stroški..........
Reklama................
Provizija..............
Gonilna energija . . . .
Obresti................
Tuja vprega............
Železniška prevoznina .
Davki..................
Odpisi.................
Vzdrževanje inventarja Pravno zastopstvo . . . Dobiček................
Din	P
6.909	25
59.546	76
109.508	70!
14.205	17
2.768	90.
5.077	701
21.011	49
11.136	24:
40.116	97;
21.302	62
4.606	95
56.596	13
34.936	67;
18.208	52
1.092	—
37.705	72
444,729	79
Din
Kosmati dobiček . . . Dobiček iz leta 1921.
444.508
221
444.729 79
742
M. Primožič s. r.
A. Mrkun s. r.
P. Naglič s. r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.