DEMOKRACIJA Uredništvo Trst. ul. Machiavelli 22-11 - te]. 62-7S Uprava: Trst. ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 23. Naročnine mesečno L. 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo mesečno L 170, letfto L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorita štev. 9-1812" Leiio Vlil. - štev. 5 Trst • Gorica 29. januarja 1954 Izhaja vsak petek Kam plovemo? G pustimi ?:du la varnosti v Coni 8 Na procesu proti tretji skupini iredentističnih razgrajačev iz dni krvavih novembrskih izgredov v Trstu je predsednik Zavezniškega vojaškega sodišča utemeljil milo obsodbo s sledečo značilno izjavo: »Upošteval sem namreč tudi m ko drugo olajševalno okoliščino, ki jo obramba ni prikazala, da namreč — žal_ — kakor je bilo jasno dokazano v spisih javnega tožilca niso pred menoj tiste osebe, katerih udeležba je verjetno bolj vredna obsodbe pri vrsti teh dogodicon kot pa dejanje oseb, ki so danes tu. Sodišče ne pozna vzrokov, zaradi katerih te osebe niso bile a-retirane in postavljene na zatožno klop; toda zaradi čuta splošne pravice moram v določeni meri upoštevati, da so te osebe samo predstavniki neke mnogo večje skupine, ki slučajno ni bila postavljena na zatožno klop.« Človeku, ki ima vsaj osnovne pojme o pravnem redu v državi in o funkci i sodišča, ki mora biti vrhovni zaščitnik pravice, enostavno zastane dah, ko prebere te vrstice. Kaj je izravzaprav povedal gospod predsednik Zavezniškega vojaškega sedišča? Priznal je: 1) da obtoženci niso glavni krivci, 2) da obstojajo drugi glavni krivci in 3) da bi slednji zaslužili težjo kazen. Dotedanji potek procesa in preiskave so torej predsedniku prepričljivo dokazali, da obstajat dejanje, vredno težje kazni, in da obstajajo tudi dejanski krivci tega dejanja. Posamezni obtoženci so namreč odkrito priznali, da so bili za svoje razgrajanje plačani, povedali so tudi, kdo jim je dal denar, Pot, po kateri bi lahko tudi po paragrafarsko odkrili krivce je bila torej dana in je še vedno odprta. Sicer pa bi vse to bilo itak zgolj juridična formalnost, saj že vsi vrabci na strehah čivkajo, koga bi morali prijeti za vrat in .posaditi pred sodnike, ako bi hoteli, da se v bodoče preprečijo podobne naročene, izumetničene, a po posledicah tragične demonstracije. Predsednik Zavezniškega vojaškega sodišča je prrišel na podlagi sodnijskih zasliševanj do zaključka, da so bili obtoženi le dejanski izvršilci kaznivega dejanja, ki so bili samo orodje v rokah pravih krivcev, ki so demonstracije zamislili, organizirali in finansirali. Ti pravi krivci niso bili -postavljeni pred sodišče. In tu se mera vprašati vsakdo, zakaj ne? Sodnik je po sodobnem pravnem pojmovanju nad strankami nevtralen, posluša javnega tožilca v osebi d.ržavnega pravdnika in posluša obtoženca ter izreče svojo sodbo. Njegova naloga ni, da išče krivca, ampak da ga sodi. In ko je predsednik sodišča tako rekoč s prstom pokazal na prave krivce, so bile le besede namenjene državnemu tožilcu, ki je edini poklican, da s pomočjo varnostne službe skrbi, da se kršilci miru in pravnega reda postavijo pred sodnike. In *u se nam vsiljuje drugo vprašanje: ali je varnostna služba v Trstu poskrbela, da se ugotove pravi krivci in pobudniki novembrskih demonstracij? Ako glavnih krivcev ni ugotovila, ko je vse mesto znalo, kje jih je bilo treba iskati, je to opustila namerno. Ce pa je glavne krivce ugotovila, zakaj jih ni naznanila državnemu tožilcu in jih tako spravila pred sodnike? Tržaško prebivalstvo, ki si želi miru in ki obsoja vsake umetno organizirane demonstracije, kakršne so bile novembrske, ki so z.i-htevale toliko človeških žrtev, i-ma vendar pravico zahtevati od ZVU, ki ima varnostno službo v rokah, da se postavico pred sodnike tudi glavni krivci in pobudniki onih krvavih izgredov. To je postulat pravnega čuta civiliziranega človeka! To so važna vprašanja, ki jih pušča sodno postopanje proti krivcem za novembrske nerede v Tr-popolnoma odprta. Problem, ki ga nakazujejo, je tako težak, da prihaja deiavsko v vprašanie zaupanje v obstoječi pravni red in njegovo izvajanie. Vsi, ki ima.ir> razvit (ut za pravicn in se ne zadovoljujejo z advokatskimi izvaja->1ji, $e upravičeno vprašujejo: Kant liovtmof Izsledi berlinske kmference Zahodni listi so v glavnem dokaj nezaupljivi nasproti vsemu 'i-nernu, 'kar naj prinesejo zasedanja štirih ministrov zunanjih del, 10 je Zedinjenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Nesoglasja načelne narave, pravijo ti skeptični opazovalci, so ne^ premostljiva. Nasprotnost ozemeljskih zahtev se ne more izgladiti. Niiti bodo Sovjeti pristali na to, da bi opustili svoje današnje položaje v Aziji in v Srednji Evropi, niti bo — prarvijo — Amerika pristala na to, da bi it e »pridobljene položaje« smatrala za polnoveljavne in dokončne. 2e vprašanje Kitajske je kamen spodtike, preko katerega ne bodo mogli, kajti 'pričakovati od Amerike, da bi priznala zakonitost Mao Tse - tun ga, pomeni zahtevati od Amerike priznanje svojih azijskih neuspehov, na kar se bo zvezdnata republika 'kaj težko odločila. Toda če so taka predvidevanja res dokaj črnogleda, vendar to še ne pomeni, da bi berlinska konferenca morala ostati brez vsakih u-spehov. Da bi ji pa mogli odkriti pozitivnih strani, bi morali spoznati jedro smernic sovjetske politike. Njen predstavnik, Molotov, je o-ni isti Molotov, ki je šel julija 1947 na pariško konferenco o Marshallovi pomoči, na katero ga je spremljalo 50 sodelavcev in ki je takoj po otvoritvi konference izgovoril svoj 'Znameniti govor, s katerim je odklonil pomoč in katerega je smatrati za začetek in objavo hladne vo'ne. Kmalu za tem so Molotova zameniali in neka Sfalinova iz;ava o Molotovu je dala iasno razumeti, da sta češkoslovaška in jugoslovanska zadevščina strli hrbtenico sovjetskemu zunanjemu ministru. Sodeč po tem, je imel Molotov svojo lastno srednjeevropsko koncepcijo, iki se je bistveno razlikovala od Stalinove. D očim je Stalin, če se grobo izrazimo, mislil, da more z ustrahovanjem in silo vladati nad Srednjo Evropo, je bil Molotov naklonjen sporazumu z Beneševo Češkoslovaško in s Titovo Jugoslavro ter za to, da bi o-laišal sporazum med podonavskimi državami in s tem, da bi pr-.>ii iNemčiii postavil organizacijo Sred-n!e !n Zahodne Evrope, v katero naj bi vstopile Franciia i,n Angli-ia ter z druge strani dokaj elastič-neje urejene podonavske države skunai z Avstrijo in z Madžarsko. Potemtakem je Molotov hotel, da bi m »s to Male Antante, ki so jo 1. 1933 sestavljale Češkoslovaška. Jugoslavija in Ro.mun.iia, položaj protiuteži nasproti Nemčiji prevzela Antanta, kateri bi sodelovale razen že omenienih treh držav še Poljska, Avstrij" in Madžarska. Zato je hotel, da bi načrta o nemški in avstrijski posodbi postala predmet istočasne 'konference. Ce v. Sovjetski zvezi prev^duie nezauranie do Nemčije, ni nič čudnega. L. 1941-42 ta skoro strla Zgodovitisha resnica Iredentistični tisk se jezivo huduje in grozi, če kdaj napišemo, da je Trst pod Kalijo propadal. Zdaj mu pa hočem* postreči z izjavo človeka, o katerem ne mo "e ■trditi, da ne bi bil italijansko čuteč. Milanski »Corri ere della Sera'< od ‘'S. januar a je na čelu svoje lo-bro urejevane tretje strani objavil nekaj od’omkov iz dnevnika sodobnega italijanskega pisatelja U-ga Ojettija. Ta piše, da ga je 28. januarja 1932 obiskal v Firencah tržaški pisatelj Silvio Benco in mu tožil, »da je Trst strašansko obubožal. Nihče se.več ne briga za tržaške paroplovne družbe, za njihov kapital in dividende. S težavami se bori-io .tudi tržaške zavarovalne družbe, na katere je bil Trst nekoč tako .ponosen in ki so imele podružnice celo v Ameriki«. Benco je pri tem nakazal brezzobi nasmeh, si pogladil belo brado in dejal: »Trst ... za nas je umrlo šest sto tisoč ljudi. In vsi molči:o.« Bencova misel je glede Trsta }»-sna. Nakazal jo je svoiemu priia-teUu 0;pttiju, čenrav je ni izrekel. Ali se je splačalo .zapraviti živl'en’e šest slo t'Soč Italijanov za to, da zdai Trst propada? T 0:«tti;ev od'ompk iz dnevnika ie izredno zanimiv in va’en. Nav"dM smo ea naš'm bralcem, da ob n'<*m razmišl!a!o. A.H ie morda res. da: »Quod llcet Javi, non licet bovl?« sovjetsko državo in šele .uspešno izkrcanje v Afriki novembra 1942 in v južni Italiji julija 1943 je •)-svobodilo Sovjete silnega nemškega pritiska. Zato je razumljivo, da se Sovjetska zveza ne bo hotela izpostavljati nevarnosti, da bi o.i-la zopet sama proti Nemčiji, ki b; vladala od Baltika do Trsta, in ki ne bi proti sebi imela več Anglije, in Francije kot 1. 1939-1945. Po drugi strani pa tudi Anglija in Francija nista ravno navdušeni za to, da bi se jima ponovila alternativa iz 1. 1938 in 1939, da ali ponovno zagazila v vojno proti nemški premoči ali pa, če bi se vojni hoteli izogniti, imata nositi posledice zaradi nemške celinske nad-moči. Ce poznamo Molotovljevo mno-gostranost in njegovo spretnost na področju političnih kombinacij ue bo težko verjeti v to, da so mnoge njegove pobude sprejemljive. Kar se pa tiče položaja Mao Tse -tungove Kitajske tiče, je Anglija svoj stališče že odredila. Ni pa izključeno, da bo tudi Francija zaradi Indokine kaj rada sprejela stališče, ki bi ji omogočilo, da dokonča drago azijsko voino. Prezgodaj je še, če bi hoteli že danes govoriti o izgledb konference v Berlinu. Toda sodeč po tem, kar smo zgoraj objavili, tudi ne moremo popolnoma soglašati z negativnim mišljenjem, ki ga v tako obilni meri in z dokajšnjim nepj-znavanjem predmeta zastopajo v zahodnjaškem, prav posebno pa v italijanskem tisku. Ali so italijanski protikomunistični in nacionalistični ljudje resnično zaskrbljeni zaradi odmeva, 'ki bi jih odprtje debate o bodočnosti Srednje Evrope moglo imeti za bodočnost Trsta? Fanfaii o Trstu Novi italijanski ministrski predsednik, Fanfani, je v nastopnem govoru, 'ki ga je imel v rimski zbornici, govoril med drugim tudi o Trstu. Poudaril je, da čaka Italija na izvršitev 8-oktobrskega sklepa, medtem pa je . sprožila po diplomatski roti pobudo, da bi čimprej prišlo do njegove uresničitve. Italijanska vlada bo vztrajno branila svoje koristi v tržaški zadevi, je pa pripravljena, da se pogaja za pravično rešitev spora z Jugoslavijo o Trstu. Konec tedna bo zbornica glasoval o zaupnici vladi. Kaže, da sl Fanfani ni mogel pridobiti večine zase ker mu ni uspelo pritegniti socialdemokratov in monarhistov. ITALIJA TOŽI Taylorjev izrek, da so Italijani zaradi svoje neznosne narave popolnoma nesposobni za to, da bi vladali drugim narodom, dobi svojo najzgovornejšo potrditev v postopku državnega pravdnika v Benetkah proti »Primorskemu dnevniku«. S piavnega vidika zadeva ni brez neke »elegance«. »Primorski .dnevnik«, enako kot naš list, izhv ja V: .GoricUa v Trstu; ima torej dva sedeža, enega v Italiji in drugega na 'Svobodnem tržaškem .:-zemlju. Ta dvojnost kraja, kjer izhaja, odgovarja edinstvu v vsebini tržaškega in goriškega lista. To .pa seveda ne more varovati »Primorskega dnevnika«, da ne bi zadel ob ostrino italijanskega kazenskega prava. In res je državno pravd-ništvo v Benetkah uporabilo ,gori-ško pripadnost »Primorskega .dnevnika« kot pripomoček za obtožbo proti njemu. Obramba »Primorskemu dnevniku« ne bo prav težka in menimo, da mu zaradi tega n) treba soliti pameti, niti mu nameravamo s 'svo:o pravno razlago o-krepiti njegov pravni položaj. Toda, kar v tem primeru velja zabeležiti, je nacionalna občutljivost beneškega državnega pravd-ništiva. Kot slišimo, se je »Primorski dnevnik« izrazil prezirljivo o Italiji in je s tem kršil dolžnost spoštovanja do italijanske države in italijanskega naroda. Osnovo za izpad državnega pravdništva je torej neka dolžnost do italijanske države in italijanskega naroda, ki jo imamo mi Slovenci. Toda, če gre že za načelo enakopravnosti, smo upravičeni do vprašanja, če imajo tudi Italijani do našega naroda in do jugoslovanske države ono obzirnost, ki jo tako uporno zahtevajo od nas. Sodeč po številnih, često kaj neokusnih in nekulturnih izpadih njihovega tiska, take obzirnosti pri njih snloh ni. V .svojih humoristični listih objavijo kaj neokusne kar:-kature o maršalu Titu, ki je — pa naj kdo o njem misii, kar hoč“ — vendarle poglavar jugoslovanske države. Med njihovimi pubii-kaci:ami se nahajajo one v Trstu, ■ki izha;a!o .pod imenom Mirko Drek, ki nam sicer ne prizadevajo škode, ki pa gotovo ne služi v čast italijanski narodnostni strpnosti in italijanski kulturni vzgoji. Reklo se bo, da je v Italiji tisk svoboden, kakor vidimo za žalitev in podcenjevanje naše narodnosti, ni pa svoboden za tisto, kar bi mo-gl biti -neugodno njihovi. Razen takega nedostojnega, neresnega in n»kuHurnpga obrašan!a italiian-■skesa tiska, nričenši pri »Corrieru d°”a S°xa« ki nam skoro vsak dan oč'ta »ba'kansko miselnost«, pa vs° do o'sar;en;a naizasrizenei.šib lisfčev nismo opazili ene,ga sam"-Pa ita'i:anskega glasu, ki bi smatral za notrpbno. da bi protestiral ■''roti takpmu neumerienemu pisancu v; iio^vo tip dp'a časti Italiji >n Vi ip naravnost škodliivo za i-ta,,:ansVl rtrvbpr pias, kot se jasno ▼idl U načina, kako na italijansko pisanje in na lekcije »Giornale dl T nest e« »Journalu de Geneve« odgovarja mednarodni tisk. ce pa za razumevanje položaja, v (katerega se sami spravljajo, kimajo smisla, mi nimamo nad čem tožiti. Nasprotno! Vendar si pri tem ne moremo kaj, da se ne bi spomnili postopka madžarskega državnega pravdništva od 1. 1868 pa vse do 1. 1918 v raznih političnih stvareh. Madžarski kazenski -zakon je i-mel med tako imenovani »kaučuk« odredbami tudi zločin »dražen a proti dostojanstvu madžarskega naroda«. Ko so pa 1868 Izdali zakon o narodnostih ter so potrdili srbski cerkvi v Vojvodini verski statut, se je po pravici v »Zastavi« mogel pohvaliti Svetozar Miletič, da se je mnogo Srbov v letih 1850 do 1867 moglo odkrito zavzemati za »državno edinstvo dežel, ki so bile podložne 'kroni sv. Stefana«.. Srb Svetozar Miletič se je z^-v.zel za Ogrsko, ki je bila zaščit-nica in domovina raznim svojim narodnostim proti nevarnosti ponemčevanja, proti germanizaciii, ki so jim, jo vsiljevali z Dunaja skozi vso dobo absolutizma. Imel ie torei pravico od Madžarov pričakovati pr;znan;e. in hvaležnost. Toda, kako ea ie za niegovo čep> nie po zaporih nagradil »viteški madžarski narod«? Leta 1878 so Sv<-tozara Mi'etiča obtožili zaradi kršHve dosto;anstva madžarskega naroda. Obsodili so ga na pet let zapora, iz katerega so ga izpustili bolnega, da ne bi umrl v zaroru. marveč doma. Tako so Madža; i 'Srx>štovali syoje obljube in svoie obveze. Zato so pa tudi doživeli zlom Skupnosti dežela krone sv. Stefana in — kot vse kaže --zlom brez povratka. Nacionalistični Italijani se proti nam poslužujejo istega orožja, kot so se ga 1. 1878 nacionalistični Madžari. Leta 1878 je bila na zatožni klopi novosadska »Zastava«. Leta 1954 je na zatožni klopi »Primorski dnevnik«. Toda 1. 1878 je mogla Madžarska grofa Juli;a An-drassy;a, Bismarckovega mil’en'’a, živeti v zavesti slave in zmase pi berlinskem kongresu. Današn:a I-■talra pa, ki ie srodkorana od komunizma in notraniih socialnih neurejenosti. ki je brez stalne vlade in na najboljši poti, da izgubi zadnie prpatelie, si brez velike nevarnosti ne more dovoliti politike teroriziranja slovenskih podanikov ob istočasni nesramni razposajenosti svojega nekulturnega tiska. Zato more biti obnašanje beneškega državnega pravdnika z legalne strani opravičen postopek; ♦oda če o® presojamo s politične strani, tpda’ zanj ne moremo občutiti dru?o kot posmeh in sožal1?. Ce bi potrebovali še dokum^nta-ci-o za to, da I+alrani niso sro-sobni, da bi vladali drug;m narodnostim, novi postopek proti »Primorskemu dnevniku« obeta res, da nam bo nudil dokumentacio v te- lo izdatni meri. iaiš Ur. Fran Mesel Zopet se je odpri grob, da ie sprejel vase enega izmed soustanoviteljev našega lista in prvih pobudnikov Slovenske demokratske zveze v Trstu. Sejalci odhajajo, toda seme, ki so ga sejali, je vzklilo; mlada rastlina je prenesla vremenske preizkušnje in uspeva, predvsem pa raste v smeri in z nameni, za katere je bila poklicana v življenje. To je bilo v Zadnjih trenutkih v zadoščenje tudi dr. Franu Veselu, ki je zapustil pred tednom dni svojo družino, svoje prijatelje in svoj narod. Dr. Fran Vesel je bil potomec slovenskega pesnika in tria škega narodnega buditelja Vesela Koseskega. Rojen je bil 3. aprila 1894. leta v Boki Kotorski kot sin geometra Frana Vesela, brata znenega slovenskega slikarja Ferda Vesela. Osnovne in srednje šole je dovršil v Trstu, pravne študije pa v Gradcu in Padovi. Leta 1914 je bil kot maturant vpoklican k vojakom v avstrijsko armado. Prebil je 36 mesecev na gališki, romunski in ruski fronti. Po razsulu je posvetil vso svojo skrb rešitvi zaspanega mu bataljona, ki je bil v i .lavnem sestavljen iz Slovencev, Hrv-tov in tržaških Italijanov. V tistih težkih trenutkih je še kot mlad mož pokazal izredno visok čut odgovornosti in dolžnosti, s katerim se je kasneje odlikoval tudi v vsem nadaljnjem življenju. Ko je po vojni končal pravne študije, je dr. Fran Vesel kot odvetniški konci,pient sodeloval z dr. Čokom, dr. Ferlugo in s svojim bratom Jurijem Veselom. Kmalu pa se je osamosvojil ter ie odprl svojo odvetniško pisarno najprej v Trstu in nato tudi v Postojni, kjer je imel izredno številno klientelo in velik krog prijateljev. Kot vztrajen delavec in dob.er gospodar, kateremu je stala zvesto ob strani njegova družica, ki ni bila samo žena, temveč tudi prava pomočnica, si je v tem času pridobil lepo premoženje, katero pa je po drugi svetovn vojni ostalo n/i drugi strani meje, v Jugoslaviji, ter je tako bilo izgubljeno. Toda to mu ni vzelo poguma. Z novo silo se je vrgel na delo in šele zavratna jetika ga je, vkljub njejovi. železni volji, prisilila, da je zadnja leta zapustil svojo pisalno mizo in odvetniške posle. Vsi, ki smo ga poznali, smo v vsakem razgovoru občutili, kako mučno mu je bilo to prisiljeno počivanje, kajti bil je rojen delavec, poln idej, notranjega nemira in ognja. Dr. Fran Vesel je bil vse svoje življenje zaveden Slovenec m požrtvovalen član svojega naroda. Kakor je dokazal svojo zavest dolžnosti v prvi svetovni vojni, ko je šlo za rešitev zaupanih mu vojakov, prav tako in še bolj jo je dokazal v drugi svetovni vojni, ko je šlo za biti ali ne biti njegovih sonarodnjakov. Med vojno se je z vsemi silami posvetil narodnemu osvobodilnemu prizadevanju. Nemci so ga zaradi tega zaprli. Po razsulu fašističnih in nacističnih sil vidimo dr; Frwna Vesela na čelu narodnega odbora v Umagu. Njegova zavednost in udejstvovanje sta bila torej neoporečna. Toda komunisti, katerim nista hodila v račun ne Veselovo narodno prepričanje (takrat je to bilo »reakcionarno«!), ne Veselova pripadnost demokratičnim načelom, so ga vkljub temu zaprli. Prebil je nekaj mesecev v Pazinu in kot neposredni očividec je imel priliko ojxi-zonati, kaj vse se je tiste dni dogajalo. Tako se je pred dr. Veselovimi očmi razvijala druga kemu-nistična revolucija. Prvo je namreč gledal leta 1917 v Ukrajini. A vkljub temu, da je videl veliko podobnost, ki je obstojala med o-bemOt v vsem slabem, v vseh strasteh in zašle pil jenos ti, ki so jih sprostile, je še vedno upal. Ko je bil izpuščen, se je vrnil v Trst ter je, kakor vsi drugi pošteni Slovenci, pričakoval, da je šlo tiste prve dni samo za •neobvladane izbruhe. Ni se umaknil vase. Kjer je mogel, je skušal vplivati s pametno besedo, dokazovanjem. Toda vse je bile bob ob steno. Te svoje izkušnje in občutke je sam opisal v svojem govoru, katerega je imel na predbožično nedeljo leta 1947 na ustanovnem sestanku Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje, ko je dejal: »Mi Slovenci smo težko čakali na odrešenje. Vsi smo bili prepričani, da je našega mučenja in -naših preganjanj konec. Toda hitro je prišlo grenko razočaranje. Ni .prišla k nam svoboda, ampak samo njena gola krinka.... Svobodo, ki je bila zapisana na praporih, je sramotno oskrunil totalitarizem.... Prišle so aretacije, deportacije, pokolji in — kar je še hujše — skrivnostna izginotja.... Ljudi se je polastil strah, zavladal je teror....« Nakar je nadaljeval: »Vsi so to opazili, a so molčali. 'Najboljši in najbolj i»gumni so skušali opozoriti predstavnike tako imenovane »ljudske demokracije« na pogubonesne posledice te politike in na nevarnosti, ki so se zaradi tega rodile za naše narodne težnje. Toda zaman! Naleteli smo nq trde glave in na kamenita srca. — Posledice so znane....« In dr. Vesel ni ostal med tistimi, ki so molčali, ni čakal, da dru-ji prebijejo led, premagajo strah, ki je takrat dušil naše jaivno življenje. Znašel se je v prvi četvorici, ki je sklenila, da tvega vse, kar se tvegati more — ne pozabimo, takrat so bila v nevarnosti življenja — ter je kot eden izmqd ustanoviteljev Slovenske demokratske zveze ta svoj korak tudi v javnem govoru utemeljil: ».... Ce bi bil .komunizem zdrava stvar in v interesu delovnih ljudi, bi se mu ne' bilo treba vsiljevati ljudem z nasiljem. Bila je sveta dolžnost ras Slovanov na Svobodnem tržaškem ozemlju, da smr. or- r.n z!:ali demokratično gibanje. To je bila naša sveta dolžnost.... Ro aki, eno je gotovo: ali bo uspelo nam Slovanom samim, da izclt: - ,;j iz telesa strupeni trn, ki ga je zabodel v naše telo marksizem. ali ra nas bo sila dogodkov podvrgla tuji kirurški operaciji,...« V Slaven*'?! demokratski zvezi je dr. Fran Vesel prevzel mesto njenega prver:a glavnega tajnika, pisal je članke za »Demokracijo«, bil je njen kandidat pri obeh dosedanjih občinskih volitvah. Misli, katero je potna g A sprožiti, je ostal zvest tudi potem, ko ga je bolezen prisilila, da se je umaknil iz aktivnega dela. Enako kakor druni dosledni člani našega demokratičnega gibanja je tudi on z ogorčenjem odbil -j.. r.iljive ponudbe, s katerimi se skuša zadnja leta pod raznimi j. . 'uni posameznike pripraviti do tega, da bi po- magali slabiti samostojnost in prrotitotalitarno odpornost zamejskih Slovencev. Dr. Veselu namreč ni manjkalo poguma, ni manjkalo zrele zavesti. Kdor je računal s slabostmi na teh točkah, pri njem ni mogel uspeti. Slovenska demokratska, zveza mu je glede tega, ob njegovem grobu, po svojem predsedniku izrekla zasluženo priznanje. Povojno politično delo dr. Frana Vesela je bilo prežeto s tremi osnovnimi mislimi: z načelom ohranitve Svobodnega tržaškega o-zemlja, z zagovarjanjem sožitja s sodržavljani italijanske narodnosti, ki se pa morajo odreči misli o nekakšni superiornosti, ter z zahtevo po združitvi vseh tržaških Slovencev in Slovanov v eno samo, prekomejnih vplivov prosto in samostojno ter enotno politično skupnost, katere temelje in organizacijsko obliko je videl v Slovenski demokratski zvezi. Slednje je odkrito povedal v članku »Za edinosti, v katerem je pokazal na titovsko slepomišenje s Svobodnim tržaškim ozemljem, na aktivnost italijanskih iredentističnih strank ter je podal svejo misel o rešitvi z besedami: (Konec na 2. strani), VESTI z GORIŠKEGA Krokodilove solze šovinistov namesto kruha brezposelnim A'astop g. Bratuža za stvarno in trajno rešitev gospodarske krize = Krivično in pristransko ravnanje župana s Vsemu so vedno krive ,,nesmiselne‘‘ meje Odkar so demokristjani v 'Italiji na vladi, se gospodarska kriza vedno bolj zaostruje ,in brezposelnost raste iz dneva v dan. Tako tudi na Goriškem, kjer imamo letos trinajst tisoč brezposelnih, trinajst t»soč ljudi brez dela, brez zasiuzka, brez kruha! Odgovornost za tak nevzdržen pdo_aj pade seveda na tiste, ki so na viadi ter t.st.m, ki imajo v rokah krajevno oo.ast m upravo: ftovsod sami demokrist.ani, ki bi, že zaradi svojega sklicevanja ra krščanstvo, morali posvetiti prco skrb delavstvu m socialnosti spioh. Namesto tega opazujemo na Gir-riškem vsako leto celo vrsto raz-n.h patr-©t.en.h manifestacij, ki požrd velike vsote denar.a, ne na bi v zameno dali ikruha brezposelnim. Zaradi svoje zgrešene gospodarske in socialne politike kriči,o odgovorni krogi, in z njimi vsi šovinisti da so gospodarsko krizo na Goriškem zakrivile »krivične ;ri nesmiselne« nove državne me e. Ti krogi namreč živo občutim pomanjkanje slovenskega zaleda, k' •je s svojo pridnost'o in poštenostjo da'alo Gorici življenje. Tisio slovensko zaledje, kateremu so 5-tal-ianskl šovinisti vseh vrst in barv vračali samo slabo za dobrote, ki jim jih je v Gorico prinašalo' „S’ ciavi andč a Salcan"... »Stidvi, ande a Salcan«... (Suž-hji, pojdite v Solkan!) še je od časa do časa razlegalo po goriških telicah pod Avstrijo in pod fašizmom. Podili so iz Gorice Slovence, katerim edinim je Gorica pripadala, ker so ji le oni dajali življenje. »Sužnji« - Slovenci so sedaj res •v Solkanu, tik za Gorico, v svo. i matični državi, od septembra 1947. In flej, njihovi bivši, preganjači, krivični oblastniki, ,od leta 1947 naprej tožijo in jočejo, da nimajo kruha, ker so jim »sužnji Slovenci ušli.... Da bi se vsaj nekaj sramovali svojega položaja.... Da bi vsaj sramoto znali skrivati. Pa nič! Raz-igaljevali jo bodo še naprej. Trinajst tisoč brezposelnih! Zdaj skušajo skriti še odgovornost za polnih trinajst tisoč brezposelnih, ki postajajo vedn . bolj odločni pri zahtevi po kruhu. In vedno bolj nevarni, kajti bližajo se najbrž volitve.... In ti brezposelni ne bodo dali svojega glasu tistim, ki jim kruha niso dali! Tako je na sobotni seji gorišks-ga, občinskega sveta prišel v' razpravo predlog demokristjana m demokristjanske,ga sindikalista dr, Ciana, da bi vendar nekaj ukrenili za trinajst tisoč brezposelnih, ki terjajo zajposlitev in kruh. Svojega nastopa ni seveda podprl •» nobenim stvarnim predlogom za rešitev te težka in* sramotne krize. Zahteval je samo, naj se kal •ukrene. In župan je obljubil, da bo sklical sejo že imenovane komisije, ki naj ugotovi dejanski položaj in iztakne pripomočke. Nato pojdejo do vlade v Rim s prošn\>, da bi kaj dala! Bratužev predlog Naš svetovalec, g. Rudi Bratuž, pa je stvari posegel v živo in nd seji izjavil sledeče: »Kar zadeva gospodarsko krizo naše pokrajine in predlog svetovalca g. dr. Ciana, se strinjam, da ie treba iskati izhodišče z vso nagli- co, kajti brezposelni se višajo na tisoče. Ne verjamem pa, da strašno krizo, ki tare našo pokrajino, utegnemo odpraviti s slučajnimi malimi državnimi pripomočki! Ti ne odpjravijo krize v njenem korenu; utegnejo le njeno ostrost odstraniti 2-1 kratek čas. Niti ne verjamem, da bi na Goriškem mogli upati na nastanek kake take industrije, ki bi to krizo odpravila! Carine prosti pas je namreč pokazal, da industrija, ki naj bi zaposlila brezposelne, ne more živeti z malimi davčnimi o-lajšavami ali z malimi državnim.1 koncesijami. Treba je zlo v kali udjišiti in zahtevati, kot jaz zahtevam, uveljavitev deželne avtonomije s posebnim statutom, s tistimi gospodarskimi in finančnimi ugodnostmi ki same utegnejo vrniti blaginjo naši pokrajini. V ta namen ugotavljam, da nam bi deželna avtonomija nudila (kakor Sardiniji, Poadižju, Siciliji ir Dolini Aosta): lastna finančna sredstva, in sicer devet desetin vsega d;ž"-vnega davka na zemljišča in na stavbe ter devet desetin davka, na premično bogastvo (»ricchezza mobilen) in devet desetin dohodkov od kolekov in državnih koncesij, devet desetin državnega davka na potrošnjo, kar se tiče tobaka, ki ga prodajo v deželi, ter določene odstotke dohodkov od splošnega davka na prejemke (»IGE«). Vse to poleg prispevkov za razne obnove in drugih dohodkov. Zraven, pa bi država nudila še posebna nakazila za obnovo dežele. Gre za milijarde lir, ki bi jih vsako leto imeli na razpolago in bi a njimi lahko našli delo za vse. Z delom pa tudi kruh. Ali ne mislite, gospodje svetovalci, da so ministri dobro vedeli, ko so se odtočili za deželne avtonomije, da se bodo mnoge pokrajine znašle v takih težkih krizah, kot je tista, o kateri tu razpravljamo? Prav zato so se odločili Za deželne avtonomije, da odpravijo- pomanjkanje in brezposelnost! Tistim ministrom naj gre naše priznanje, priznanje vseh dobro mislečih svetovalcev in tistih delavcev, ki že leta in leta čakajo na delo. Tiste listine in tisti zakoni o deželni avtonomiji so narekovali delo, kruh in pravičnost tudi za našo pokrajino. Toda zgodilo se je nekaj zeL hudega! V sklopu Goriške in Furlanije že trinajst stoletij živi.c Slovenci, mirni in delavni, v spoštovanju državnih zakonov. Prav ti zakoni o deželni avtonomiji, ki bi dali kruh, delo in pravico tudi slovenski manjšini, so motili mir-no spanje nekaterih občanov (ne mislim na brezposelne delavce!) kaiti našel se je nekdo, ki je vodh v Rim posebno skupino ljudi, kmr so pri oblastnih zahtevali ukinitev deželne avtonomije z zagotovilom da bo slovenska manjšina imela še kratko življenje!... Tako smo po krivdi teh ljudi ki niso želeli nič dobrega za Skr vence, dosegli žalostno število trinajstih tisočev brezposelnih! To jr kriv tisti, ki je vodil v Rim omenjeno skupino ljudi.« Bratužev govor so ifaliansk' svetovalci skozi in skozi mot:li in znhte-vali, naj. mu župan vz me besedo, kar je končno tudi stor'!. Vendar se jih g. Bratuž ni ust a-šil in je še bolj glasno izva:al svo- je misli dalje, do konca. Žalostno de.stvo je to, da nima slovenski svetovalec pravice govo-r.ti in staviti edini pametni pred-og, ki ga more naša pokrajina in dežela želeti in ostvari-ti za odstranitev gospodarske krize in sramotne brezposelnosti! Ko je g. Bratuž namignil ra kr.vce, ki sč z začasno ukinitvijo uveljavitve posebne deželne avtonomije zakrivili gospodarsko krizo in tako nastanek trinajstih tisočev brezposelnih, so se italijanski svetovalci dvignili v divje kričanje in protestiranje. Zahtevali so, naj pride g. Bratuž z imeni na dan. On pa jim je mirno odgovo-r'l: »Imena so vsem prav dobro znana!« Zadel jih je namreč v živo, saj :e samo ukinitev deželne avtono-mi e kr'va gospodarske krize in brp.z"ose'nošt!. To ukinitev pa so zakrivili tistii goriški Italijani, ki. so leta 1947 šli v Sim zahtevat, '-a' se deželna avtonomna s po-seb-n'm sta-totom ne uvel avi, da ne b' S'ovenci dobMi z n o tudi zaščito svo'ih oravic. M d trst'mi so bil' ‘udi demokrista-ni z dr. Angelom On'otom na čelu! Kaj se danes dr. Ciani širokou-sti s svoto zaskrbljenostjo zaradi -breztosrinih! On je demokrist'an-sk' sindakalist, in sicer sinda^alst političnega nazora. Kot takemu mu ie pri srcu iskanje pristašev. Le v deželni avtonomiji je rešitev krize 'n brezroselnosfi, ne pa v Večnem brezuspešnem moledovanju pri rimski v’adi! Seja obč. sveta e Doberdobu Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu so odobrili zapisnik prejsn.e, .to je tiste seje, o kateri je »Primorski dnevnik« pisal, da se je ni udeležilo zadostno število svetovalcev. Z odobr.tvi.o zapisnika se je še enkrat .zaazaia laž »Primorskega dnevnika«. Na seji so odobrili nekatere spremembe zaključnega oaiacuna, občinske uprave in imenovali poljskega čuva,a (samo za davčno občino Doberdob) v osebi g. Ignaci a Jelena, ki bo prejemal deset tisoč lir mesečne plače na breme posestnikov, katere bodo prispevke plače-,vali sorazmerno po svojih dohodkih od zemlje. Zupanovo plačo pa so priznali v višini iz leta 1953. Zavodu za upravljanje užitni nske-ga davka iz Ronk pa so odobrili 20 tisoč lir dokiadnega prispevka, kot to določa zakon. Tudi bagajniku iz Tržiča, ki vodi občinski zaklad, so odobrili 20 tseč lir dokade. Občinskim uradnikom pa po 25 tisoč lir za dopust, ki ga niso imeli. • * * V nedeljo 24. t. m. so kominfor-misti imeli v Doberdobu nekak sestanek! Prišli so od raznih krajev, tudi iz Trsta. Na zelo slabo obiskanem sestan-u so roudar uti na njihovo prizadevanje v korist slovenske manjšine v Italiji. Dokazati pa niso mogli prav ničesar, kar bi naša manj-ina ugodnega od n ih dobila! Nasprotno," so p av kominform sti ti-i, ki polil a o svo e otroke rad v itali tonske šole, namesto v slovenske. Oni so tisti, ki sami sebe razna-odu'e'o in še druge Slovence za-'-eputoto na t«o po+! S tem se iz-kazuieo .za naiboPše pomočnike ostal 'h ital Banskih strank, ki -teži-'o za tem, da bi slovenski živelj popolnoma udušili! GOSPO DARS T V O | ODPOR PROTI KUŽNIM BOLEZNIM PRI ŽIVINI Vsaka z, val ni enako odporna do ene in iste bolezni. Nekatere n. pr. so tako odporne, da se jih bolezen sploh ne prime, druge obo- i.,o, a v tako lahki obliki, da se Kmalu postavijo zopet .na noge, sp_t druge pa v tako težki obliki, da to.ezni poileže,o če jim človek pr..v očasno ne pride na poni cč. la raz il a ni odvisna od zuna-aj h okoliščin, marveč je last vsa-.re.ra rosam: zn ga organizma. Odpor, katerega si je organizem ■pridobil sam, tako rekoč s svojim delom, imenujemo aktivni odpor, ki je lahko naraven ali pa umeten. Naravni aktivni odpor je -jd- ZLATI PAJEK v Gorici, korzo Verdi 1 vabi na cvetlično rajanje, na katerem bo izvoljena kraljica ■nageljnov, v soboto 30. ,anuar,a 1954 od 21. ure naprej do 5. ure zjutraj. - Orkester radio Trst. - por, ki sled: nekaterim kužnim bo-lezn m, katere- je organizem uspešno premagal. Umetni aktivni ad-por je pa tisti, katerega pridobi organizem s pomočjo cepiva. Postopek za pridobitev aktivnega odpora je sličen v obeh primerih Organizem začne izdelovati posebna telesca, ki so nekak protistrup škodljivih klic in mikrobov, ki so se priklatili v organizem in SO povzročili izdelovanje protistrupa. To to-delovanje sledi v normalnih okoliščinah tako naravnemu kot umetnemu okuženju. Naravno okuženje je vsako na- ZAKOM O VOJNI ŠKODI Bivši državljani, zdaj Jugoslovani, imajo tudi pravico do odškodnine Komur je vojna odškodnina že bila dokončno rešena na podlagi členov 15, 16, 17 in 18 zakona od 26. okt. 1940, štev. 1543, nima pravice do zopetnega pregleda; pr znana pa mu je pravica do pritožbe v roku 60 dni, potem ko Finančni intendant vroči likvidacijski odlok! Vsak oškodovanec ima tudi pravico, predložiti morebitne listine in spomenice v podkrepitev svo:ih koristi. In državna uprava, ki r.o nritovo škode reševala, ne bo smela prezirati mnen a komisije, ne da bi prezir utemeljila. Ce se proti likvidacijskemu odloku prizadeti ne pritoži, mu Fi- V vsakem primeru pa ne more nihče prejeti več kot en sam milijon lir odškodnine za škodo na teh hišnia irremičninah! Poleg tega pa ima zakladno ministrstvo piavico, pridr.ati si 0.50 odstotka na vsakem znesku, ki se ima izplačati, in sicer kot pri-spe-ve'- zj najpotrebnejše vojne oškodovance. Za določitev prispevkov za obnovo poškodovanih odnosno uniče-n h objektov velja pa sledeče pravdo: u=;otovi>i bodo znesek, na ro-dlagi cen, vel avn-ih v mesecu pred izbruhom vo ne, ki je za obnovo potreben, z odbitkom morebitne sta ostn ■ mue, ki ra ne sme pre- nančna intendunca izplača odškod-i s - a i 25 odstotkov. Ta tako ugo-nino pomnoženo z dve. Ce pa se I <©vl>ni zvsek bodo pomnožili s pr toži, in je pr'tožba sprejeta, se j količnikom, ki ga določi pristojno ■» meji obstoječega zakona uved' r.ovo ugotavltonje škode in pravice do odškodnine. Isto velja tudi za oškodovance t Svobdnega tržaškega ozem a, Albance, iz tujine in z ozem' a ki ga je Italija z m rovno pegodbo j cdstorrla, I min'strstvo na podlagi predvojnih !n S:dan'ih ce-n' blagu. Dr. a/a to na znesku, ki se za v j ob.i-.vo izkaže potreben, prispevali la s 50 odstotki. a š .odo na objektih (ki se ne Dr. FRAN VESEL (Konec s 1. strani) »Ponavljam. Prišel je čas, ko mora vsak Slovenec, Hrvat 'n Srb tega Ozemlja, ki je vreden tega imena, pristopiti k Slovenski demokratski zvezi, katera je edina preds-tavnica hoten.a slovenskega naroda, Si živi svobodno na svoji zemlji.« Vsem tem trem načelom je ostal dr. Fran Vesel zvest do smrti, o njih je razpravljal še na bolniški postelji in nanje so se nanašali mnogi stavki, ki jih je izgovarjal v dolgi agoniji svoje borite s smrtjo. Tako močno je doživljal usodo in probleme svojega naroda dr. Fran Vesel, tisti dr. Vesel, ki je Sam o sebi dejal (v pismu volivcem. 10. junija 1949): »Nikar se nisem nameraval baviti s politiko. Toda doživel sem drugo svetovno vojno, dočakal sem njene posledice. S.oznal sem, da se v pomanjkanju poštenih povzpentojo na vodilna mesta ljudje, k! nanja ne spada o. Tudi v meni je bila živa težna, da bi ostal t >, kar sem bil, -navaden, samo svojemu poslu posvečeni zasebnik. A uvidel sem, da bi to pomenilo beg.... Ce se s politiko ne bavijo poštenjaki, potem jo vzamejo v svoje roke pokvarjenci.... In ker sem povsod videl nesrečo, nejevoljo, a tudi mnogo strahu, sem se odločil.« To so bile besede, a ne samo besede, taka so bila tudi dejanja moža, ki smo ga danes teden pjokopali. Z njim je odšel od nas eden izrr.<;d ppbitdnikov našega gibanja, »Demokracija« je izgubila z njim tvojega soustanovitelja, toda onim, ki ostajajo, je bi tal njegov vzor. Rubež p ispevkov Po členu 32 tega zakona je rubež na prispevke za obnovitev poškodovanih odnosno uničenih ob-ektov dovoljen samo za terjatve, ki se tiče o prehrane (»credito a-j iimentare«), Ker zakon govori samo o rubežu prispevkov in ne tudi odšk d-"ine, moramo razumeti, da je rubež odškodnine dovoljen za terjatve iz vsakega naslova. KcIh: zapadejo pispevki n odškod ina? Pr's Vki in odškodnina zapad"-'o tri leta potem, ko je prizadeti oškodovanec prejel obvestilo, da s* iztvačUni nalog naha a na zakladnem -uradu. Višina odškodnine i pri-\ s >evk »v Hišne pr rn'čn’ne bodo ocenje-vrli tako, da ugotovi'o ceno, ki so o te imele 30. luni'a 1943, in znesek pomnoži!o s pet. Za škodo, ki, 'e nastala na ozemlHi, ki ga je I-taMia odsVnTn z mirovno rosod-bo, č li ra. Svobodnem tržaškem n-zpmi'u, v A'bpniii ali v tujini,'p>o-m-.ožio s petna'st. V kra;’h države, ki so bili porušeni za 75 odstotkov, px)množi’o cene od 30. junija 1943 s številko. osem. Od skunnega zneska pa odštejejo 25 odstotkov zaradi starostne uporabe predmetov. I z.a s- .vuo na tič: o h šii.h premičnin!), ki pre- I sega 5 m 1. jOaov lir, odnosno 10 mtiioiov m 15 milijonov, se odškodnina r« presežkih zniža ne j prvo/j o (1,2), na eno tretjino j (1 t ) n na eno četrtino (1/4). Za |š'odo reko 20 milijonov lir za- k-oa ne da e nobene odškodnine. ■ | Ti o tudi za obnovitev poškods-j vanih odnosno uničenih predme j 'ov, kadar škoda pjresega 50 mGi-J on n v lir, 100 m lijonov ali 150 miri nov, se .državni prispevek ne pretežkih (že določen na 50 odstotkov vsega potrebnega zneska!) zn"a a polovico (1/2), tjvt >no (1/3) in na eno (1 4). Nobenega prispevka zakon ne r, i7.-m.va na znesku preko 200 mi-1'onov lir, potrebnem za obnovo. na eno četrtino N čin izplačevanja Odškodnino in prispevke bodo izplačevali v enem samem obroku če znaša škoda mdijon. lir, v št!-r'h šestmesečnih obrokih, kadar škoda presega 1 mtlUon in ne ‘2 mTij-ona lir, v desetih šestmesečnih obrokih, če presega 2 in ne 5 milMonov lir: v dvajsetih šestine sp.čn’h obrokih, če pre-sega 5 in n-!0 milronov lir; v štiridesetih šest. mesečnih obrokih, če presega II in ne 20 mili!onov lir; v šest-des-t;h šestmesečnih obrokih, če presega 25 milijonov lir. Druga dotočila Zakon predvideva možnost združitve vojnih oškodovancev v zadruge in jim zaradi .tega daje raz- vadno obolenje, umetr.-o okuženje ni pa nič drugega kot cepitev. cepivom vbriznemo v S^gani-ze doicčeno število Klic ali mikrobov, ki so oiji podvrženi posebnim postopkom' in so postali tako manj strupeni. Te klice in mikrobi ne morejo povzročiti vidne bolezni v zdravem organ zrnu, v katerem pa izzovejo reakcijo s proizvodnjo protitelese ali protistrupov, ki se v večji ali manjši količini nakopičijo v organizmu, ki postane tako odporen za -kužno bolezen, katero povzroča isti bak-cil. Pomniti moramo, -da; z določenim cepivom obvarujemo organizem .samo pred določeno kužno boleznijo in ne pred vsako kužno bolazni.o. Ce so pa povzročitelji ene kužne bolezni različne vrste klic ati m krobov, potem z enim samim cepivom, ki ima samo eno vrsto klic, ne moremo obvarovati organizma pred to boleznijo. Imeli smo prim me, da je cepljeno govedo obo-leio kljub temu za slinavko. To se e zgodbo, ali ker je bi- lo govedo cepljeno, ko je že nosilo v sebi kMi bolezni in smo s cepivom samo pospešiti razvoj bolezni, ali pa je bilo cepljeno z različno vrsto virusa. Pri slinavki i-mamo namreč tri različne vrste virusa: A, O, C. In te tri glavne-vrste imajo še druge vrste, tako da je celotno število vrst in podvrst virusa slinavke 12 enot. Je‘ še -tret.a možnost vzrok obolenja za isto boleznijo, proti kateri smo cepili. Predno izdela orga-n zem zadostno število protitelese, ki se lahko uspešno postavijo v bran proti napadalcu (mkrobom), je treba nekaj časa, in sicer od 15 do 20 dni. Ce torej cepimo prepozno, to je manj kot 15 dni pred nastopom bolezni, ne bomo mogli preprečiti bolezni. Iz tega sledi, da ne smemo oklevati, ko izbruhne v bližani kaka kužna -bolezen, temveč mprarao pravočasno cepiti, da si prihranimo na času in stroških. n olajšave pri obnovitvi svojih objektov. ■Predpisuje -tudi možnost najema-n.a posojila po ugodnih pogojih in po nizki obrestni meri, ki jo -ministrstvo samo določi. Za objekte, poškodovane ali uničene na odstopljenem ozemlju, določa zakon, -da jih prizadeti lahko obnovijo v Italiji. Sicer pa daje v izrednih slučajih tudi možnost, o-o-novitve na -kraju škode. To pa od pr .mera do primera! Važno določilo za bivše državljane ki so postali tujci Zadnji odstavek člena 51 tega zakona o vojni škodi določa, da pravico do odškodnine za vojno škodo imajo tudi vsi bivši italijanski državljani iz odstopljenega ozem-i.a, ki niso tega državljanstva izgubili po svoji volji potem, ko je škoda nastala. Isto velja tudi za pravna bitja! To pomeni, da imajo pravico do vojne odškodnine tudi vsi Slovenci, bivši italijanski državljani, ki so z mirovno pogodbo postali jugoslovanski državljani, In tudi vsi Slovenci, ki so Optirali za ohrani lev italijanskega državljanstva, p..t jim je opcija bila zavrnjena ali- pa ni še priznava. Kar se tiče izplačevanja zneskov lem oškodovancem, bomo pisali pa prihodnjič. Za danes poudarjamo važnost tega pravičnega določila zakona in svetujemo vsakomur, ki ima znance po svetu, katerim bi zadeva bila koristna, da jim tako' svetuj;:, >-aj škodo prijavijo do 30. mavca 1954. Prijave škode se naslovijo na riatojno Finančno intendaneo ali na naravnost na Zakladno ministrstvo v Rim (Ministero del Tesoro -Direzione Generale Danni di Guer-a - ROMA). | IZ SLOVENIJE STANOVANJA V LJUBLJANI Na podlagi uredbe -o upravljanja stanovanjskih zgradb je..posebna komisija sklenila, razdeliti mesto Ljubljano na štiri cone za določitev stanovanjske najemnine: P-ri razdeljevanju so upoštevali oddaljenost stanovanj od- središča mesta in njegovih najvažnejših a-stanov -ter urejenost komunalnih naprav. Prva cona obsega najožji center mesta. Oddaljenost skrajnih točk •te cone znaša okrog 10 minut hoje do centra. Druga cona obsega širši center mesta in oddaljenost skrajnih točk znaša 20 minut. Tretja cona se raz-tpza ob glavnih prometnih linijah mestnega lokalnega prometa. Oddaljenost skrajnih točk znaša 20 minut hoje in vožnje s tramvajem. V to cono spada tudi grajsko poslopje na ljubljanskem .gradu. Ostali deli mesta spadajo v četrto cono. Pri določanju najemnine bodo i.e cone vplivale kot pribitek na tarifo za -posamezno, kategorijo stanovanj. (»L. Dnevnik«, 21. jan. 1954) Ali si že poravnal naročnino? IZVOZ IZ SLOVENIJE Največji mesečni izvoz iz Slovenije v tujino je bil v povojnih letih dosežen v lanskem decembra. Izvozili so za 1 milijardo 321 milijonov din. Glavni vir izvora so predstavljali teksti-lni proizvodi. Največ blaga so izvozili v Turčijo, Avstrijo, Anglijo, USA in Zahodno Nemčijo. DAROVI: Ob priliki smrti dr. Frana Vesela darujejo za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu v počastitev njegovega spomina: Mihelčič Josip 1.000, Puhalj J'>-,sip 5.000, Margon Ugo 1.000, Primc Franc 4.000, Furlan Edi 1.890, družina Udoviča Petra 2.000, Linča Viktor 1.000, Gregorič Marij 1.000, Srebotnjak Miro 3.000 in arh. Radovič 5.000 lir. -t- ZAHVALA Iskrena hvala prijateljem in znancem, zastopnikom političnih organizacij in raznih društev, društvu »Pravnik«, stanovskim tovarišem, akademskemu društvu »Jadran«, .govornikom na grobu, pevcem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili pokojnega dr. FRANJI VESELA na njegovi .zadnji poti ali na kakršen koli način počastili njegov spomin. Trst, 23. januarja 1954. VDOVA JULIJA in OTROCI KOMUNISTIČNI „NOVI KURZ“ £na g.^vnih nalog, s katero se sedaj UKvar„ajO poznavaici sovjetskega sistema, je aoiociti, v kolikor sta komunistični »novi kuii« in posebno popuščanje viade ‘Ma-lenkova v noiranji politiki zares iskrena. Dokazi, ki nam jih nudi sovjetska viacla posebno na statističnem področju, so tako pomanjkljivi, da je ziasti v sedanjem razdobju, skrajno težko priti do približno točnega odgovora na to vprašanje. Splošno mnenje poučenih opazovalcev je, da se niso izpremenita temeljna načela režima in da verjetno predstavlja to popuščanje največ, kar lahko sovjetska vlada stori v sedanjih razmerah. Nekatere večje koncesije so dali v kmetijstvu, tako višje cene za prisii.no oadajo -državi in davčne olajšave -za zasebna dela kmečke-; ga posestva, venaar so ob tej pri-' liki vladni govorniki takoj poudarjali, ca n.ma.o namena opust.t. kolhozov kot temena sovjetskega kmetijstva. Istočasno so obljubili delavstvu v mestih boljšo in bolj redno preskrbo s hrano, in celo sam Maienkov je šel tako daleč, da je določil za to rok »v dveh ali treh letili«. Toda kljub temu, da - so govorili o izpremembi v smislu bolj uravnovešene investicijske politike, ni dokazov, da to pomeni kakšno zanimai^e investicije težke industrije v korist ndustrije po,trojnega blaga. Tudi v sovjetskih podložniških državah sledi popuščanje enakemu splošnemu vzoru, čeprav v nekaterih pr menh kaze, kot da gredo še bolj daieč. V knuti„S‘tvu so češkoslovaški in madžarski komun.stič-ni voditelji razen davčnih ola.šav nekako nedoločeno obljubili, da Lo kmetom dovoljeno izstopiti iz koK hozov, 'toda popolnoma jas,no je, da je režim odločen preprečiti razpuščanje kolhozov na debelo, in da je glavni namen učvrstiti tako imenovane zdrave kolhoze in la, .se, zaenkrat ne bodo ustanavljali novi. Obljubili so tudi več potrošnega blaga in v nasprotju e Sovjetsko zvezo, kjer je Maienkov samo obljubil povečanje stopnje razvoja lahke industrije, so bolj določeno objavili svoj namen, da zmanjša o investicije v težki industriji. Po številkah seveda, ki so na razpolago, ' kaže, da ta predložena zmanjšanja niso nič drugega kot priznanje gospodarske stvarnosti. Zmanj-■Sfeftla bodo namreč izvršili ali v neproduktivnih podjetjih, kot je prekop Donava - Crno morje, ali v: industrijah, katerih proizvodnjo sedajo ovira pomanjkanje surovin, 2lasti- na Poljskem in Češkoslovaškem. Pri.vsem tem seveda ne upoštevajo kot činitelja javnega mnenja. Postato je običajno, da se to ne u-pošteva kot činitelj v politiki Sovjetske zveze in njenih podložniških državah. Dokler je Stabn živel, je ■bilo to verjetno stvarno mogoče. Čeprav so obstojali notranji pritiski, se ni zdelo verietno, da bi se to lahko pokazato v kakršni ko- li konkretni obliki. Stalin je bil pripravljen prezirati javno mnenie eelo za ceno postopnega povečan;a ljudskega sovraštva. Svoto politiko je povezal s silo in strahom. Bilo bi prezgodaj, če bi rekli, da se s»dai ti pritffiki močno uveltev-Ijaio. Toda dejstvo ie,' da so maie koncesije, katere so vzhodnoevropski komunistični režimi imeli za primerno dovoliti, na;boljše priznanje njihovega obstoja in pomena ter detetva, da ne bi na^a^eva* nje polit>ke sile samo ovirato raz-voia družbenega ustrote, temveč b! lahko vodilo tudi k neuspehu in zlomu. Na izbiro sovtet.sk'-h' in pod-ložnišk'h voditeliev je, da določi;o kaVo r’ateč tebko gredo v svodih konresiiah, ne da bi tako popušča- li notranjemu prifsku, da bi lo lahko osrožato njihov režim. Zaradi ovir železne zavese ,’e težko, da bi si iz vesti, ki priha-a-jo -na Zahod, ustvarili jasno sliko o ljudskem odmevu na komunistični »nov kurz«. Vendar imamo vsaj nekaj znakov. Poročna iz Madžarske opisujejo neposredne učinke obljub ministrskega predsedm.-.a Nagyja, da bo kmetom dovoljeno izstopiti iz kolhozov, če to želijo. Neki begunec iz premogokopov v T-atabanyji je izjavJ, da je ta del i\agyevega govora izzval velik ne-m.r med rudarji kmečkega porekla, ki so -bili zaradi kolektivizacije zemlje prisiljeni sprejeti deio v rudnikih. Mnogi so Nagyeve obljube tolmačili dobesedno in jih razumeli tako, da bodo njihovim staršem povrnili zemljo in da zopet potrebujejo delovno moč svojih sinov. Zaradi tega so se odpovedali delu v rudnikih in se vrnili v svoje vasi. V boksitnih rudnikih je okrog 200 takih delavcev zapustilo svoje delo. Druga poročila javljajo o nemirih na kolhozih na vzhodnem Madžarskem in o kmetih, ki 'o napadli pastirske funkcionarje ir zahtevali takojšnjo vrnitev svojih posestev. Podobna poročila prihajajo tudi iz Češkoslovaške. Seveda ne -bi bilo popolnoma u-pravičeno -sklepati preveč iz ter po=amezn'h dogodkov, ki so ja vendar .značilni za gibanje, do katerega se . ie povzpelo tevno mnenje v komunističnih državah po Stalinovi smrti, medtem ko so njihove vlade bile prisiljene vsaj ne- koliko popuščati. Zato je težko izvedeti točno, kako je reagiralo sovjetsko ljU-dstvo, vendar imamo tudi za to nekaj ne-uvomnih znakov. Tako so tudi le-■os razpisali državno posojilo in icmai-u za tem objavili, da je -bila predpisana višina posojila 15 mili-,ard ruoijev presežena za 343 milijonov 1-uD.l.ev, in da ne sprejemajo nauai,,tijih vpisov. Tokrat so .iej/i\ča..ova.i0 zahtevali od delovnega ljudstva le »maiO« posojilo v viš,ni st.rina.stdnlvne m_-zde namesto običajne enonusecn.' plače, t-.ko da so se začel, sirni g.aso/i, da preti vaiutna preosnova, verjetno po češkosiovaskem vzo.u. ni o .ud-stvo je tolmačilo to neobičajno posojilo kot znak, da se ^..tua.. a oolj drast.čno zman. sanje njego/c Kupne moči. Ti giasovi so vzn-mi-.-r.-li vladne kroge, tako da so imeli za potrebno jih uradno zanikat: po sovjetskem finančnem ministru Zverevu, ki je dal sledeč pomembno iz avo: »Kupna moč sovjetskega rubl!a dnevno narašča. Denarni sistem Sovjetske zveze je st. b len; rov jetska valuta je bolj čvrsta kakor kda; kol;. V zvezi s trm zavijam, da so g’asovi v predsto eči valutni reformi, ki so v zadnjem času krožili med prebiva'stvom, brez sn^v?.« Lahko pričakujemo, da bo kmečki sloj v sovjetski industri i reagiral podobno kot »-a M9,,'',.«k"tn. če bodo samo malo sprostili položaj sovjetskega kmeta. Policijska država seveda lahko vcano -UfOiaoi prisilna sredstva, da onemogoči taksne demonstracije. Toda delo policijske Sile ima svojie meje, ce je ijUds^a vol.a dovoij močna. V sedanjem nestamem po-, loža ju, ko so komun.st:čni voditelji nesigurni samega sebe, ni mogoče predvideti .nadaljnega razvo.a. A. K. »JADRAN« vabi na PLESU© ZABAVO ,ki bo v soboto, dne 30. t. m. v Mali Rossettijevi dvorani v ul. Crispi. Začetek ob 21. uri. Predprodaja vstopnic in re-ZcTViran.e miz bo v društvenih prostorih, ul. Machiavelli 13, tel. štev. 36491, v soboto od 15. -do 19. ure. Za STO »Slovensko društvo Ed nost« v Buenos Airesu je posla o 9. de^em-oia Zdiužen m narodom in Varnostnemu svetu enako se glaseči spomenici s protestom zaradi sklepa Združenih držav in Vel ke B.i-anije od 8. oktobra glede •zroditvf. ..odiočja A STO Italiji, in zahtevo o izvršitvi določb m rovne pogodbe z Italijo glede našega ozeml a Spomenico sta podpisa'a predsednik društva prof. Drago Cimper-iek in tajnik Dušan Dimnk. Zauezn ki za železno zaveso Naša prejšnja članka sta opisala dve dejstvi, ki izpodkopujeta notranjo moč Sovjetske zveze: stalno ujaadanje kmetijske proizvodnje, katere posledica je pomanjkanje hrane-, iin polom komunistične i-•deotogije, zaradi česar se ma e vera celo najbolj zagrizenih komunistov. Tretje veliko vpraiauje Sov.ets.ke zve-ze je cdpor narodov za železno zaveso. Evropski narodi za železno zaveso živi o v stalnem puntu proti komunizmu. Njihov odpor je boi. vztrajen -in -bolj močan, kot so bili upon ruskih delavcev za časa vladavine car e v. Organizirani oboroženi upari so seveda redki. Upor nemških delavcev v juniju 1953, krvava -borba madžarskih kmetov proti kolhozom, demonstracije . češkostova ških delavcev in obmejni spopad pol-jskih kmetov so raztreseni incidenti. Civilno prebivalstvo je nfotov v ženo, diktatura ra razpolaga ‘ sredstvi, >s katerimi lahko zatri' vsak iodkrit upor. Ce bi se pod ia.--mlteni-m narodom posrečilo, prid-'-, biti na -svo'o stran domačo poli i-jo in vojaštvo, ostajata še ved.no sovjetska armada in sov^ts^a ta; na policija. Narodi za železno zaveso se tudi bo'i'o odkritega upora zaradi svojih izkustev v drug' svetovni vo'ini. Odpor proti komunizmu je pasiven odpor, vendar je to več klenost avno odk1 anten je sodelovanja z are-žimom. To je mogočno negodovanje proti komunističnemu ?i-stemu. Po-lnm. komun'-stičnih gr.-spodarskih načrtov ni samo posle-d'ca romanikan'a surovto, goriv ali st.rotev, am^k v veliki meri tudi posled;ca odpora prebivalstva. Mrd zasužnjenimi narodi vlada '•'reprič-ante, da proizvodnja ne -sme prekoračiti tiste na'man'še ko-1!č;n. k: je pmt.rebna, da ostane prebivalstvo pri življenju do dne-v osvobodjtve; tiste ra, ki skuša-io orelforpč:ti to raven, smatra;o za javne sovražnike. Odror ie na-'boli vztraien in razširjen med kmeti. Posledica teea je pomanjkanje hrane v deželah, ki so prt d komunizmom živila s-.alno izvažala. Glavni smoter km.čkega odbora je oviranje ko-iekt.vizacije. Tati, ki so jih prisilno vpkl uč li v kolhoze, de’a o samo toliko, koUkor j. m zadošča za življenje. Zemlja ni tako obdelana, kot je vedno bi-'a. Okvare poljskih stro ev se vedno ponavljajo. Mlat lni shroji se polomijo ravno i'a'krat, ko bi jih na bolj potrebovali. Trakitorii so v delavnicah na popravilu in ne -na polju. Nadaljnje težave povzroča, odda-a pr delkov. Režimski uradniki ne more.;o nikdar niti približno doseči načrtovanih oddaj pridelkov, pogina ana>^h,;a v dobavi živil je v drugi polovici leta nekaj pr?v -navaJnei?a. Od'or industrijskih delavcev vedro bnli narašča. Ti delavci so pomagali komunizmu, da se je p-ola-«.♦11 o.h'as-ti, zdni so pa nai-bolj razočarani po niem in temeljito- pozna'o vse komunistične prevare. Socialdemokratske stranke, ki so vH^e za nred-stavnice delavskih korist', so preganiali in jih končno 'nasi'no v1'"!'učili v komunistično p»irt!!o. Nato so oropali delavce vs°h tistih pravic, s katerimi so -se lahko borili proti kapitalizmu. Danes nima:o nobene možnost5, da bi zahtevali povečanje m°zd al' da bi st^vka-M oroti državnemu kapitalizmu. Njihova za-ar-onirrost prot' komunizmu je -zato porodoma naravna. Tovarniški de'avci so se tudi, raznn u^ro.v v N°-mčiji in na Češkoslovaškem, večkrat skušali odkrito udreti komunističnemu režii mu, toda -oboTOŽene sile so vedno zadušile nMbove u^re- z golimi rokami. Dan-es ie edino njihovo o-ro,5;e rasiven odoor. Sibo^^a je vsakodneven pojav v tova’-n^h za železno zaveso. V ma'u 1953 ie zPorelo precei tovarn. Stalno se no:avlja'o -okvare, -stro-:»,-v. Razs'ran!e s surovinami ogr-.v 5a v°s nrodukci-iski sistem. Ne-kai Časopisi odkrito razpravljajo o eh po.avih, režimski voditelji se pa bojijo podvzeti nekaj neposrednega iz strahu, da ne bi morala -delavcev še bolj padla in označujejo za krivce sabotaž tovarniške ravnatelje. Tudi v državnih uradih se pojavila odpor. Birokrac-ija tli bila nikoli in nikjer tako počasna, kot je zdaj -pod komunističnimi režimi. Za rešenje najpreprostejših itv-ari so potrebni tedni. Uradniki se menda prav trudijo, da povečajo .zagrenjenost prebivalstva ptret državni upravi. Celo med policijo in oboroženimi silami podjarmljenih držav obstoja odpor. V vojski doživlja, pouk komunistične doktrine -stalne neuspehe. Vojsko sestavljajo iz vrst protikomunističnih kmetov in delavcev. Ena sama beseda protikomunističnega častnika lahko .un:či uspehe političnega pouka mnog'ly tednov. Mladi vojaki dezertira;» kadar se jim le -nudi prilika. Večina v Avstrijo in Nemčijo pobeglih mož je vo;aških beguncev. Begunci često pripovedujejo, kak-) je policija pomagala pobegniti tistim, katerim -je grozila aretacija. Dežele za železno zaveso predstavljajo za Sovjetsko zvezo čisti dobiček le toliko časa, dokler traja hladna vojna in -lahko odpel j u-jejo -del industrijskih in kmetijskih pridelkov v Sovjetsko zvezo. Računati pa Sovjetska zveza na te dežele ne more; postale bi ji v vojni lahko samo breme. Ker je odpor v teh deželah splošen, bi -njihovo zasedbo bile potrebne moč-me sile. Cete, ki bi jih rekrutirali v podjarmljenih državah, bi se hi tro pridružile silam svobodnega sveta. Prebivalstvo bi pomenilo v ozadju sovjetske armade stalno n gotovost in nevarnost. Vse te prilike imajo za svobodni svet velik pomen: v primeru voj nega spopada bo im°l zanesljive zaveznike v narodih za železno za- lovadnefa 'e, če ,se zruš';o zMovt |vesov s*° bilijonov ljudi, ki so nov'h stavb zaradi slabega ce- |odločeni, boriti se proti komun;,-m-nn,ta. I mu. Ferenc N a g y Resnica prodira u sue| Zanimivo „Pismo iz Trsta", objavljeno v decembrski številki nemške revije ,,Der Monat“ in. Ves dan nista storila niti enega koraka izven središča mesta. »Slišal sem kako je nek angleški dopisnik nekaj govoril o tankih« -mi je obrazložil gospod S. v -svoje opravičilo. »Na vsak način pa bi morali Američani brezpogojno poslati na -cesto nekaj tankov.« Pri ZVU, v zaveziiisktm g a.vnem štabu vlada veliko začuden e nad Titovim govorom v Skoplju, v katerem je grozil, da bo vko-rakal na ozemlje, kakor hitro bi italijanske čete postavile nogo v cono A. »Aii je znorel, ali pa so demonstracije v Jugoslaviji dosegi« tako obliko, da se jim je moral prilagoditi«, me je poučil gospod ’R., eden izmed Wintertonovih glavnih svetovalcev. »Pomisl.te, s tem bi bil pc-d določenimi okoliščinami pripravljen celo voditi vojno z nami!« Gospod R. ni bil nikdar v Jugoslaviji ,in zato tudi ne ve, da so tam poulični nemiri brez posebnega dovoljenja oblasti popolnoma nemogoča stvar. Ce Tito torej rožlja s sabljo, potem se to dogaja ■zato, ker popolnoma pravilno računa s tem, da se bodo ljudje, kakršen je gospod R., prilepili na njegove limanice. Kapetan B. je pripravil cocktail - Party v svojem stanovanj i, ki je bilo prava babiloni-ja zabojev in omar vseh vrst. Njegova žena in otroci odpotujejo jutri v Livorno. Ameriška P. X. je otvorila razprodajo z 20-odstotnim popustom. Dolga kača vojakov in častnikov se je razprostiia’a od vhodnih vrat trgovine pa vse tja do dokov. Vendar še niti eden sam vojak ni prejel po,hodnega povel.a. Zae;.-kra. odpravi.a.o samo žene in otroke in še nobenih predmetov vojaške opreme. Ze teden po prvem oktobru lahko z vso gotovostjo predvidevamo, da bodo čete po zaslugi Titovega »izbruha« ostal; še za nedoočen čas na svojem mestu. GORICA »Glavni smoter naše vožnje je, da vam pokažemo, kako malo lahko spioh pokažemo«, mi je dejal gospod I., ki me je danes z av-t mibiom vozil ro zahodni polovici cone A in dalje na itati.ansko oženil.e. »Kaj bi mi mogli povedati, zakaj so si tu pravzaprav v laseh?« Ima prav. Ne glede na samo mesto Trst s svojim orjaškim, vendar nekoliko zaspanim pristaniščem in nekaj slikovitih zal.vav, v resnici ni tu ničesar posebnega. Od središču mesta pa do itaii.AU-skega obmejnega bloka pri Tržiču je- komaj 20 km ceste, ki poteka s.-.ozi kamr-ntio področje, ki tako kmeta kakor voaka spravi.a v brezup. Morda ima,o ta tla sentimentalne ali tudi stiategične vrednosti, praktične vrednosti vsekakor nimajo. In tako se človek spn-šuje, ali se Italija in Jugoslavija ne potegujeta za Trst v glavnem zato, -da bi ga er.a ali druga tudi dejansko ne dobila. Končno sem razkril, zakaj so časnikarji, ki so 9. oktobra pridivjali v Trst, jošil.ali domov tartarske vesti o divizijah, ki stoiž pripravljene za borbo, in o koncentraci.ah čet z naslovi: »V g avnem stanu italijanske armade na jugoslovanski meji« ali nekaj podobnega (medtem ko so nekaj zelo prijetnih večerov preživeli v • Excelsior -baru). Dejansko sem ugotovil določeno število čet in opreme, vsekakor največ točno na mestu, kjer so -bile že popre;., in v ra-zpolo*-ženju, ki je bilo pravo nasprotje pripravnega, stanja. Košček Gorice je ograjen z bodečo žico. Po drugi svetovni vojni je kos mesta dobil Tito. Na oni. strani cestnih zapor, na koncu temnega trga, sto.i osamljen jugoslovanski voak, medtem ko se na italijanski strani svetijo -tri kavarne v polni električni svetlobi, napolnjene z veselimi nedeljskimi gosti. Nič čudnega, da se moji kolegi z vsem trudom mučijo, -kako bi našli dovolj gradiva za svoja borbena poročila. ŠKOFIJE Potem, ko sem pregledal vse kote v -zahodnem delu cone A, ■sem iSe danes odpeljal v južni del. Po osm.h kilometrih vožnje ‘se v tej smeri doseže cono B. Zopet postopa na naši strani maue pre-cejSn.a množica radovednežev, medtem ko je na jugoslovanski strani ladovednost in postopanje očitno prepovedano; tam preko jei vse popolnoma nepremično, razen dveh mračno gleda.očih obmejnih stražnikov. Petintrideset metrov širOk nevtralni pas loči obe ceetnd preg-raji, ki prerežeta tretjino vasi. Med njima stoji osamljena kmečka hiša, otroci' se igra-.o na dvorišču in kokoši brska.o po cesti. O-či-tno lahko samo perutnina križa brez dovoljen a cestni pregra 1. Mali izlet je koristna etnografska lekcija. Pristaniško mesto Trst je pretežno italijansko, vendar nudi.o mestni obronki čisto slovanski vtis. Podobno je po vse' obali. Milje je popolnoma itaii.au-ska ribiška vas, vendair so razmetane kmečke hiše ob cesti in skoiio vsa naselja na stopničasto vzpenja očem se zaled u slovenska. Tudi najmodrejši Salomon ne bi mogel tu potegniti točilnice. In s tem smo tu-d-i že položili prst v rano celotnega razdeljevan a cone in obenem tudi v objavo z dne 8. oktobra. Miru' tu ni mogoče doseči s pomočjo ločitve, pač pa samo s spajanjem. Ustavili smo se v Mačkovljah, vasi, ki leži kot trdnjava visoko v gorah. Tu lahko spoznamo slovensko stališče. »Nočemo Italije« je z belo barvo -napisano na zid-u. »Dol s fašisti« se glasi poleg Stoječi napi-s. Razgovar.am se s svojim prijateljem J., ki mi je za vodnika v vrtu pristne črnogorske gostilne. Anton S. nima nobenih pritožb proti vojaški upravi in niti proti iitalijansk m uradnikom. Vas je dobila novo šolo s slovenskimi učitelji in nihče ne nadleguje S.-ja pri obdelavi vinograda, k meri štiri hektar e. »In zakaj hočete imeti Tita?« — sem ga vprašal. »Saj ga nočemo, ampak kaj moramo na vsak mačin imeti Itali ane? N'smo pozabili, kako je bilo za ea-a črnih srajc. Takrat nam niso dovolili, da bi govorili v našem jez ku, pretepali so nas in polovico ljudi so izselili. Predno bi postal Italijan, bi se celo s Titom pobotal. Končno ne bo večno živel.« TRST Ni mi uspelo prepričati gospoda O., da bi bil Tito v gotovih okoliščinah še slabši od Italijanov. »Poglejte — mi je končno de,at - -meni se Italijani zelo dopade o. Južno od Benetk so dražestai in u-služni ljud.e. Ce bi se nastanil v Padovi ali v F rentah, bi se noben človek ne spodiaknil nad mojim slovanskim priimkom. Tu' ra so Italijani — ne moji italijanski sosedje v Trstu, pač pa ljudje, ki so uradni zastopniki itali anske politike — sami nepouč-liivi šovinisti, ki smatrajo vsakega človeka, ki se mu v žilah pretaka slovanska kri, kot svojega smrtnega sovražnika. (Se nadaljuje) IMHliniU MUHI J” Nltljli 11 1 1 , i i1' , I'J11II ,,!"I'Ii.' 1 ...............................................................1 KiLIl "r 'U . h I XI. Sodobnik in očividec Pittoni, vrhu tega pa prepričani nasprotnik starih Tržačanov, je 1. 1791 ugoio-vil dejstvo, da so ra tajnih, zaug-nih sestankih konservativci razpravljali o tem, kako bi s povišanjem trošarine in drugih pristo -bin zav rali poslovanje novodo-šlim, ker je njihovi delovanje po mišljen:u konssrva-ivcev — i-melo za posledico podražitev življenja. Medtem ko g ttoni tako de'av-nost konservativcev obso’a, ugotavlja vse bolje gospodarsko s;a-nje delavstva in obrtnikov. Nosači, mornar'i, kleparji, v-rvar-ji, zidarji ter d slavci v solinah (soline ?o b:le t-:da; samo še ob potoku P'tnc pri ?!av’’ah) in kmetje so po PittonMU že uv:deli, da s porastem nrebivalstva r. ste tud' ttiphova b^iinia ter 'im delo d -na«a večo korist. Pove^aH so morali tudi število mestrrh stražarjev in teritora'ne straže. Nov“ tovarne ali nravzanrav več;e delavnice so tudi potrebovale novih delovnih moči. Tudi tržaški namestnik, grof Hom e Trst sooio Beličino? Pompej Brigido, č!an neke neapeljske rodbine, ki ni hotela priti pod špansko oblast, je z vedno večjo nevoljo zrl na neuvidevno kratkovidnost starih rodov. Ti so ga javno obtoževali, da se je povezal s trgovci in da je ob neki izvozni nrepovedi žitaric namenoma ok'e-val z ob'avo te prepovedi, dokler n!egovi prratel'i žita niso izvozili ši z niim veliko zaslužili.' Brig:-dov delež naj ne bi bil nič manjši kot sto tisoč goldinarjev. Toda prav prezirani Balkanci, Vaterim so mestni očet;e prav tako kot današnji Trfačani odrekali vsak smisel za umetnost in za izobrazbo, so že tedaj pokazali veliko zan'm'-m'e za šole in družabno v7”o:o. Imeli so navado, da —1 e-»ako kot v drugih uglednih -hišah — vzdržijieio vzgoiitelia. In to s'užbo je med drugimi v Trstu vrši tudi Dosi-tei Obradov;č: njeeove poienke so bile pa Kurtovičeve hčere. Ganljivo zanimanje za šolstvo je pokazal sicer nepismeni, toda zelo bistri Jovan Miletič. Rodi! se je 1. 1718, toda že v štirinajstem letu starosti je z bonlo materjo ostal brez očeta. Ko je zaradi pomanjkanja potožil očeto vemu prijatelju Savi Cičekliču, je ta “obliubil, da fhu bo nadomestil očeta, ter da bo skrbel za mater, »kot bi v istem primeru tvoj oče skrbel za mo‘o dero«. Cičeklič je res dobil Miletiču službo pri nekem trgovcu, ki je prodajal janč.ie in ovčie kože. Pri tem se je mladi Jovan Milet!č tako izučil, da sp ga trgovci pošiljali v Split, Dubrovnik in potem v Benetke ter Ankono. M'iet:č se je izkazal za točnega in poštenega, tako da si je kmalu pridobil veliko zaupanje. V Benetkah je srečal trgovce iz Leipziga in Dunaja. Tedaj so prišla -na vrsto dragocena krzna. Ko se ie Miletič po sedemletni vojni vrnil domov bogat, matere sicer ni našel več, ker je bila medtem u-mrla; tudi Sava Cičeklič je z vso družino podlegel kugi. Miletič se je žalosten vrnil v Leipzig. Imel je že 60 let, ko se je na Dunaju arečal s Maksimom Kurtovi-čem. Njegovi prijatelji so preprečili, df bi opustil poslovanje. Posli so šli tako dobro, da je nekoč vzkliknil: »Bože mili, kaj sem Ti storil, da si me tako nagradil?« Vesti o napredku našega življa v Trstu so ga ganile in navdušile »Tem našim ljudem — je rekel — je treba dajati pobude.« Hotel je priti sam v Trst. Toda bil je bolan in obhajale so ga slutnje, da bo preje umrl. Zato je sestavil oporoko in »kee v dotiku z Zahodom uspelo pridobiti šifrš» kroge v Nemči!i, Angd-'i in v I'a,,,i. KnHea opa‘a Fo^ti-«a o običa ’ih pri Slovanih v D ,i-maeiii — tel kn’igi je dal erpd>'vo Rorotfn Vročen — je rx>Hu d--ažnto pri Herderto in Go»tboia, O1-a sla namreč bite pod do!mom filozofskih načel Johna Livkeja. (Se nadaljuje) VESTI s TRŽAŠKEGA Drugi ..preiirafniški proces** Končan je torej tudi drugi proces proti nadebudnim iredentističnim prevratnežem v našem mestu, ki so pod vplivom slabih pedagogov napačno pojmovali velike inau-fce slavnega italijanskega pre-rodU-nega gibanja. Zato je naša javnost temu procesu dala naziv »prevratniški proces«. Kakor je znano so na prvem procesu sodili samo udeležence pa nedovoljenih manifestacijah in demonstracijah od 5. in 6. novembra lani. Kot obtožilno okolnosit so obtožencem kvečjemu naložili krivdo, da so i.z nerazumljive vneme kamenjali policiste, ki so vzdrževali po mestu red. To prvo skupino 'je zavezniško vojaško sodišče obsodilo na zelo milo kazen, kate-r je v večini primerov naravnost odpadla zaradi raznih odpisov in odpustov. Pričakovali smo zato, da bo sodišče primernim posledicam strož-e sodilo drugo skupino prevratrn’-žev. Tega nismo pričakovali zato, ,ker bi obtožencem strogo kazen privoščili; ne, takih namenov nam nihče ne more in ne sme pripis'>-vati! Strožjo kazen smo pričakovali samo zato, ker upravičeno pričakujemo od vseh pristojnih o-bl-as-tev, da napravi’o vse korake, da zajezijo val nezakonitosti in nasilja na Tržaškem, dokler je še čas in 'dokler morejo pravočasni ukrepi samo koristiti demokratični stvari na našem ozemlju. iPobliže si oglejmo krivdo pripadnikov drugeg" »prevratniškega procesa«; razdejanje sedeža Fronte tza neodvisnost in požig vse njegove oprema; napad na britanskega vojaka; uničenje ritanskega vojaškega avtomobila; uničenje in ’x>-žig policijskega avtomobila; da ne govormo o metanju bomb in drugih sličnih zločinski’ podvigov. Vsi obtoženci so se ves čas procesa zelo bahavo vedli, misleč, da iSo napravili v omenjenih novembrskih dneh prava junaštva, ne pa navadne zločine, ki jih v vseh o-mikanih državah najstrože kaznujejo. Sicer je pa zanje značilno, da so skušali svojo udeležbo pii navedenih podvigih tajiti; prizna1! so pa vse, ko jim je predsednik sodišča dokazal krivdo s slikami, ki so jih razni listi in revije objavile In na katerih so posamezn’ obtoženci precej vidno v ne prav ■nedolžnih pozah. Eden izmed njih je med zaslišanjem celo priznal, da je za svo’e zločinsko nastopanje 5. in 6. novembra po tržaških ulicah p^eVl oetnajst tisoč lir nagrade od »Odbora za obrambo ita-iijanstva Trsta in Istre«, ki mu predseduje sam tržaški župan Bartoli. To je torej en dokaz več, da je ta odbor res odgovoren za zadnje novembrske dogodke! In kljub temu je sodišče izreklo proti obtožencem zelo mile kazni: od petnajstih so že med preiskavo izpustili osem, ostalih sedem pa obsodili na kazni od dveh do šestih mesecev, ki so jih nato za polovico odpisali! Predsednik sodišča je v utemeljitvi obsodbe izjavil, da je vse prevratneže zelo milo obsodil iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je to njegova zadnja sodba v Trstu pred povratkom v Združene 'države, drugič pa zato, ker je vsem štel za olajševalno okoliščino dejstvo, da oni niso glavni krivci, ampak samo njihovi pomagači m Izvrševalci ukazov, ke.r je dokazano, da so glavni krivci neredov še vedno ,na svobodi, za kar se sodišče upravičeno čudi. Ta izjava predsednika vojaškega sodišča je čudna in se o njej ba-v.mo na uvodnem estu. Tu se samo vprašamo: zakaj ni sodišče postopalo proti glavnim krivcem zločinskih neredov, ki so naše mesto za dva dni spremenili v torišče prevratnega poskusa? Ta 'odgovor pričakuje vsa naša javnost od pristojnih oblastev. Prav tako pričakuje od njih, d; bodo čimprej razpustile »Odbor za obrambo iitalijanstva Trsta«, ke) tega italljanstva nihče ne ogro'a in ker je odbor prav s svojim p' -četjem bistveno kompromitiral demokratičnost nekaterih italijanskih krogov, ki so hoteli pod krinko ~ brambe -italljanstva Trsta prelivati po tržaških ulicah kri .pravi*) Tržačanov, ki kljub vsemu še vedno najodločneje vztrajajo v pravični borbi za STO! Fiigrsb dr. Fra o Vesela V petek 21. t. m. ob 15. uri je bil pogreb dr. Frana Vesela. Žalni sprevod je krenil izpred mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. Stev.ilo udeležencev pri pogrebu, in številni venci bili dokaz priljubljenosti, ki jo je pokojnik užival v vsej tržaški javnosti. Za krsto je za domačimi stop mirovni pogodbi, in obenem poskrbijo za učinkovita jamstva, da bo Svobodno tržaško ozemlje ostalo zares svobodno, neodvisno i'n celovito tudi v bodočnosti ter da bodo na rijem Slovenci dejansko enakopravni z Italijani. Nabrežina, 19. jan. 1954. nakar je občinski svet Legišev predlog sprejel. Odbornik Fioridan je nato predlagal, naj bi občinski svet sklenil uvesti tfošarino na likerje. Na likerje do 21 stopinj naj bi uvedli davek 75 lir za liter, a za likerje nad 21 stopinjami pa 112 lir za liter. To -bi prineslo občini približno 700 tisoč lir novih dohodkov. Po kratki razpravi je občinski svet ta predlog soglasno odobril. (Sledila- 'je tajna seja. Qai)čne olajšave ZVU je podaljšala do 30. 'junija 1955 rok -za dovoljevanje davčnih olajšav pri obnavljanju in popravilih od vojne poškodovanih poslopij; niti na poglavje dohodkov, o katerih so že razpravljali na zadnji seji. Odbornik Fioridan je spet predlagal, naj bi občinski svet spre-je' povišek trošarine na električno silo za razsvetljavo, in sicer od sedanjih 0.90 lir na 4 lire. S tem ni se občinski dohodki zvišali letno za 1.5 milijona lir. Ker lansko leto ni občina uvedla tega poviška, niso dohodki občinske trošarine dosegli predvideno vsoto, do katere manjka približno 700 tisoč lir. Odbornik Fioridan in župan, ki je ta predlog podprl, sta obširno pojasnila, da bi s tem poviškom bili le malenkostno prizadeti revnejši sloji, pač pa bi na j več ji delež prinesle trgovina, obrt in industrija, ki porabi veliko električnega toka za razsvetljavo. Delavske družine bi bile s tem prizade povprečno s 20 do 25 lirami poviška mesečno. Vnela se je glede tega daljša razprava, v -kateri je posebno svetovalec Colja nasprotoval temu predloga. Končno je svetovalec Drago Legiša predlagal, naj bi razpravo prenesli na pr;hodn:o seio, ker bi v tem času lahko natančneje preučili, koga bi ti poviški najbolj prizadeli. Temu predlogu »e ie pridružil tudi »vetovalec Gratton, Predavane SPM V četrtek 20. januarja je v okviru predavateljskega ciklusa SPM predaval g. dr. Fran Delak o vplivu telovadbe na človeški organizem. Temeljito predavanje je želo veliko odobravanje pri poslušalcin. Obžalujemo samo, da se predavanja ni udeležilo več mladine, kateri je bilo v glavnem namenjeno. Pred predavanjem je bila kratka komemoracija umrlega dr. Fra-aa Vesela, bivšega dolgoletnega glavnega tajnika SD-Z in velikega podpornika SPM. Priprave zb ZO. marc 1951 V tukajšnjem gledališču Verdi j<5 predstava Rossinijevega »Viljema Tella« dala povod za javne manifestacije, v katerih je igrala glavno vlogo sporedba Gessler-Winter-ton Publika v parterju kot na galerijah je bila ob tej priliki dokaj bučna. Toda kdor je bil na tej predstavi, je imel priliko čuti zelo zanimiv glas: »približuje se marčna obletnica«. To naj bi bilo nekako opozorilo Wintertonu! Vendar to ni važno. Važno je pa to, da že zdaj, dva meseca pred tem časom, vrše priprave za novo izdajo novembrskih nemirov in za no nastop »Odbora za obrambo i-talijanstva«, ki mu predseduje ing. Gianni Bartoli, tržaški župan. Zato ne bi bilo odveč, če bi nekoliko popazili na te ljudi, o katerih kaže, da imajo pravico po eni strani govoriti v imenu tržaškega mesia, ro drugi strani pa prav temu mestu, kakor nemški nacionalisti Gdansku, pripravljati propast, obenem pa dati nov razlog za komunistične nastope. Posledica izgredov zaradi Gdanska je današnja delitev Nemčije. Zato naj ti domišljavi prenapeteži pazijo, da njihovi .'izgredi ne bi imeli za posledico delitev Italije. Politična zborovanja Dne 13. oktobra 1953 je ZVU naznanila. da bo začasno ukinila izdajanje dovoljenj za zborovanja, sprevode in demonstracije organizacij ter političnih strank, ke.r s° ie področnemu poveljniku zdelo- to primerno v interesu prebivalstva kot celote. General Winterfon sod', da spričo sedanjega položaj lahko ta u-krep spremeni. Zato ie Urad za obveščanje javnosti pooblaščen naznaniti, da bodo pristojne oblasti iz b!stvenih raz'oeov zooet upošteval prošnje organizacij in političnih strank za dovoli en ie prirejanj zborovanj, »prevodov in demoni tracij. QDolitični deri tisti Komunistični tisk je z velikim pompom oznanil trpečemu človeštvu, da so v vzhodnem Berlinu pod oplojevalnim duhom komunizma in spričo berlinske konference pričeli proizvajati zobotrebce z napisom »mir«. Vsi odrasli ljudje vedo, kaj je modrostni zob. Z modrostjo pa ima ta zob samo toliko opravka, v kolikor; praviloma .Ziraste v starosti, ko bi človeka marala srečati pamet, kar pa se vedno ne dogaja. Tudi tistim i.udem zrastejo namreč modrostni zobje, ki skozi zobovje, vključno -skozi modrostne zobe same neumnosti kvasijo. Vsi prav dobro poznamo tudi sloviti zob časa. Prati -njemu je borba salamensko težka, kajti pred njim niso varne še tako oblastniške vladavine in še tako napihnjene stranke. Jože Tito je prav v teh dneh prepotil sedem srajc proti zobu časa, ali zob pospravlja počasi vse 'tiste neprijetnosti, ki se jih drugače ni moči iznebiti. Celo vrsto problemov lahko mirne duše prepuščamo zobu časa, ki dela sicer počasi, zato pa zanesljivo • -pravi. Tega pinenja je menda tudi Milovan Djilas, odkar je opravil generalno izpoved, in to je v resnici čudovito koristna stran tega zoba. Verjetno je, da so vzhodno-nem-ški .komunistični novotarji prav i^ te preudarnosti postregli nemškemu ljudstvu s svojimi »mirovnimi zobotrebci«. Ce koga zamikajo - -ob grižljajih premalo kuhanih kranjskih klobas — »mirovni zobotrebci«, si jih lahko naroči pri upravi »Dela«, če so njegovi zobje slovenskega pokolenja, če pa nos} fratelančno zobovje, ga bodo postregli pri upravah »r' Lavora.tore« ali pa »L’Unita«. Mirovni zobotrebec je morda nekoliko čudno poimenovanje. Na prvi pogled človek res ne bi vedel, kaj s tem početi. Morda pa imamo poleg modrostnega zoba in zoba časa tudi še kak mirovni zob, -kdo bi si ga vedel? Morda tudi ta zraste kar sam od sebe, ko se človek prelevi v pravovernega komunista, pa čeprav ima že štiri križe za seboj, ali pa je to morda zob, s katerim partija odlikuje svoje člane zaradi mirovne gorečnosti? Vprašanje je samo, ali pa tak odlikovanec tudi lahko mirne duše lazkazuje svoje novopridobljeno mirovno zobovje, ne da bi ga osamili napadalnih poželenj? Naši domači komunisti obeh i-zrovedanj in spolov razkazujejo včasih kar po štiriindvajset ur na dan pristna in ponarejena zobovja in se pri tem zaklinjajo, da jih je pravzaprav sama miroljubnost. Cernu služijo torej mirovni zobotrebci? Ali naj trebimo z -njimi mir ali zobovje? Morda jih lahko uporabimo kar za oba namena? V Kremlju jih uporabljajo prav tako za zobovje, saj vidimo na boljše-•viških znamkah tanke in Picasso-jeve golobe.... Na vsak način mora biti pravo doživetje, če človeku •' državni o-štariji postrežejo z mirovnim zobotrebcem. Majčkena, igračkasta priprava z dvema našiljenima konicama propagira — mir! Čudovita zamisel! Mir je -treba propagirati za vs«-ko ceno, tudi z zobotrebci! Stvar je sama- po sebi vsekakor plemenita. Kako ganljivo bi bilo, če bi na berlinski konferenci pri skupnih banketih servirali tudi »mirovne zobotrebce«. Morda to ni edini prispevek k svetovnemu miru, ki ga ima tovariš Molotov v svoji aktovki. Drugače bi morali resno podvomiti, če se tudi te konference ne bo lotil zob časa. V takem' primeru bi bil mirovni zobotrebec v resnici nepotreben. Kaj mislite, ali ne bi bilo bolje resno misliti na svetovni mir, namesto izdelovanja mirovnih zobotrebcev? Nič ni čudnega, če zobozdravnik postane politik, ne vemo pa, če je res koristno, da se politiki mešajo med dentiste.... POROKA Pred kratkim sta se v Gorici poročila dr. Teofil Simčič, časnikar, in gdč. Bojana Skerk, učiteljica v Bazovici. Obilo sreče! DAROVI: V počastitev spomina pok. dr. Frana Vesela darujejo za Slovensko -dobrodelno -društvo v Trstu: gg. Anton Cok 1.000. Sime 500, Ignac Marc 1.000 in družina Ivan Panjek 10-0.00 lir. PRILETNI VDOVEC iz okolice, ji svojo hišo, išče sebi primerno žensko za ženitev. — Ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo lista pod značko »Vdovec«. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Tr*tu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Fi«Bier številka 20-111. - 2. nadstopjfr vsak dan od 15. do 17. ure _____________________--o Mizarji hmetovBlci godjetnilii ! % Deske smreko ve. macesnove in trdih lesov trame in par- ket« nudi najugodneje TEL. 90441 CALEH TRST ViBla Sonnino, S 4 flet05- m b <6 Zvesta svoji tradiciji poklanja tordka celoletno naroč* nino za radio vsakomur, ki si naa baoi pri nas radioaparat ali kateri koli drugi aparat iz naše zaloge VELIKA IZBIRA RADIO APARATOV PRALNIC . HLADILNIKOV . APARATOV ZA ČIŠČENJE PARKETOV IN VSRKA- VANJE PRAHU TER ŠIVALNIH STROJEV Nobenega poviška pri cenah za prodajo na obroke VERSALTECNICA _____” 1C0RS0 GARIBALDI NM VIA BULMSTRIA N‘IS|